Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . Lir 3.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 Letna naročnina . . . . . » 6.000 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . . . » 8.000 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 i Leto XXVII. - Štev. 44 (1376) Gorica - četrtek, 6. novembra 1975 - Trst Posamezna številka Lir 150 Korožkim pevcem v pozdrav JVoVl ZClkon O dl UŽini V slovenskem svetu se je med ljudskimi povestmi uveljavila Miklova Zala. Za njo pa njena dramatizacija, Miklova Zala na odru. Domovina Miklove Zale pa je Rož, oziroma točneje Št. Jakob v Rožu, kamor spadajo Svatne, domovina Miklove Zale. To je čudovita koroška deželica med Dravo in Karavankami, ki je v preteklosti dala ne samo Miklovo Zalo, temveč tudi večje število ljudskih pesnikov in dramatikov, tako da je v preteklem stoletju zaslužila naziv »male slovenske Atene«. Iz teh krajev so bili doma znani »bu-kovniki« ali ljudski pesniki: Miha Andreas, kmet in tkalec (1762-1821), Andrej Schuster Drabosnjak, znan posebno zaradi nekaterih ljudskih verskih iger (Izgubljeni sin), Fr. Šaleški Treiber (1809-1878), ki je avtor prelepe Nmav čriez jizaro, potem Janez Kajžnik, ki je zložil prav tako povsod znano Pojdem v rute. V Rožu je nastala tudi koroška himna Rož, Podjuna, Zila / venec treh dolin. Besedilo ji je dal dr. Janko Mikula, doma pri Baškem jezeru (r. leta 1904), melodijo in harmonijo ji je nadahnil Pavle Kemjak (r. v št. liju ob Dravi 1899). Gre torej v resnici za deželico, kjer je živela in še zmeraj živi ljudska pesem. Da bi se ta pesem ohranila in še naprej budila koroška srca, so lansko leto v Št. Jakobu, ki je središče Roža, ustanovili nov pevski zbor, ki ga vodi prof. Lajko Mili-savljevič iz Ljubljane. Takole pravijo sami o sebi: »Ljubezen in veselje do domače pesmi sta nas spodbudila, da smo v št. Jakobu ustanovili nov pevski zbor. Težko je bilo naše okorne jezike in naša grla dvigniti na malo višjo pevsko raven. Zdaj so se naši glasovi že toliko izurili, da lahko tudi na odru zapojemo to, kar nam je vsem najbolj pri srcu — naše rožanske pesmi; izvirajo iz korenin kmečkega življenja, peli so jih naši dedeji In babice in tudi nam zato ugajajo, saj smo zrasli iz domače zemlje.« Tako so rožanski pevci povedali o sebi ob prvem javnem nastopu v št. Jakobu dne 5. januarja letošnjega leta. Od tedaj so nastopili že večkrat z naštudiranim programom. Prihodnjo nedeljo 9. novembra bodo rožanski pevci prišli med nas goriške rojake. Njih gostovanje je sad sodelovanja med Krščansko kulturno zvezo v Celovcu in Zvezo slovenske katoliške prosvete na Goriškem. Spotoma se bodo koroški pevci ustavili še v Žabnicah, kjer bodo imeli dopoldne po maši prvi nastop ob 11.30. Povabili smo jih v Števerjan, ker se nam zdi, da koroška ljudska pesem bolj kot v goriško mesto spada v svoje naravno podeželsko okolje, ki se je pri nas še najbolj ohranilo v števerjanu. V nedeljo bomo torej v števerjanu slišali koroški zbor, ki bo pel koroške pesmi. Posebnost koncerta bo namreč v tem, da bo zbor izvajal samo ljudske pesmi iz Roža in sicer v rožanskem narečju. V spremni brošuri razlagajo: »Koncertni spored spada v vrsto pokrajinsko-osebnlh stilnih koncertov s poudarkom na ljudski pesmi iz Roža. V sporedu so zastopani vsi pomembnejši prireditelji koroških narodnih pesmi s kronološko razvrstitvijo njihovih rojstev hi vsebuje kar deset krstnih izvedb. Spored, ki ga je sestavil zborovodja Lajko Milisavljevič, je izbran skrbno in lahko služi kot zgled stilnega sporeda.« Spored obsega dvajset pesmi, ki govorijo o življenju koroškega človeka v preteklosti. Opevajo kmeta, vojaka, pastirja, furmana, boroveljske »pllije« (puškarje) hi druge stanove. Pojejo o vigredi in zimi, zlasti pa še o ljubezni meti fantom in dekletom, o zvestobi in nezvestobi, o bridki ločitvi in o smrti ljubljenega bitja. Dr. Pavle Zablatnik, ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu in sam dober poznavalec ljudskih Izročil na Koroškem, piše: »Naša pesem, ki zdaj vriska, zdaj plaka, naj nikar ne utihne! Ubožnejši od berača bo vsak, kdor si jo pusti vzeti; neroden kramar bo vsak, kdor jo ponuja v zameno za tujo navlako; zavidanja vreden pa, kdor je spoznal njeno vrednost ter vzljubil njeno lepoto!« Tudi goriški Slovenci se zavedamo resničnosti trditev dr. Zablatnika. Tudi mi ljubimo našo ljudsko pesem in se želimo ob njej obogatiti. Zato kličemo pevcem iz Roža: Bog vas sprimi, bratje Korošci, ki nam prinašate svojo večno lepo pesem! ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Moč sovjetskega vojnega ladjevja Celotno rusko vojno ladjevje sestoji iz baltske flote s 140.000 možmi, iz črnomorske flote s 120.000 možmi, iz vzhodne flote s 130.000 možmi im severne flote s 100.000 možmi. Enote mornariškega letalstva šltejejo skupno 100.000 mož. K /temu je treba prišteti še 200.000 mož obalne obrambe to 20.000 mož mornariškega topništva. Skupna moč z.naša 810.000 mož. Mornarico dopolnjujejo še mornariška udarni pionirji, protiletalska obramba in možje-žabe. Za poseg v Severno morje ima mornarica pripravljenih 40 ledolomilcev, med •temi 5 enot wste »Moslkva« is po 12.480 tonami. Ledolomilec Lenin s 16.000 tonami je na atomski pogon. Ta lahko pri hitrosti 34 vozle izseče v do 2,5 m debel led 30 metrov širok kanal. Pri dobavah iz zaledja razpolaga sovjetska flota z vrsito prevoznih ladij, ki so tako opremljene, da si lahko same' utrejo pot skozi led. V primeru morebitne (vojne z Zahodom, piše maršal Sokolovski v svojem delu »Sovjetska vojaška strategija«, bi moglo voziti med Evropo in Sovjetsko zvezo zaradi preskrbe čet stalno 2.000 tovornih ladij. Vojaški pristan Murmansk z bazami Sevemnomorsk in Polyarruii so zaradi Zalivskega toka vse teto brez ledu in s tem odprti do vseh morij. Zato so Sovjeti Muirmansk izgradili v največjo mornariško bazo na svetu. Je oporišče za 560 plovnih enot, mod temi za 160 podmornic, od katerih je 65 na atomski pogon. (Celotna ameriška atlantska flota obsega 358 ladij vključno s 40-50 enotami v Sredozemlju - stanje avgust 1974.) 19. maja letos je bil v Italiji sprejet nov zakon o družini: stopil je v veljavo 21. septembra. Zakon št. 151 sestavlja 240 členov, ki v celoti nadomeščajo na tem področju civilno pravo iz 1. 1942. Novo pravo je prišlo na dan po dolgih letih razpravljanja in zavlačevanja, kar dokazuje, da je družinska ustanova zelo občutljiv predmet in smo pri njem posebno trdno vezani na izročilo. Kjer koli se družinske zgradbe tudi samo rahlo dotaknemo, nam da vtis, da se bo vse razmajalo in zrahljalo. In vendar so novi družbeni odnosi in nove zahteve sodobnega človeka vpile po nekaterih spremembah, katere so v resnici dobrohotno sprejeli celo najbolj zagrizeni branitelji in oboževalci preteklosti. Med drugim je bilo prejšnje pravo, kljub nekaterim poznejšim popravkom, pokorno uglašeno na fašistična načela, po katerih je družina blestela med skrajnosti-ma pokorščine in oblasti. Nova ustava iz leta 1948 je hotela dati družinski ustanovi novo usmeritev in demokratični pečat, a politične in pravne silnice so ta premik zavirale do današnjih dni. ISKANJE ENAKOPRAVNOSTI Po prejšnjem pravu stoji mož na vrhu družinske piramide, je njen poglavar in gospodar imetja. Žena se mu mora pokoriti, nositi njegov primek, mu pasivno slediti v nova bivališča in pokorno ostajati doma, ako ji mož brani stopiti v službo. Nezvestoba je pri možu odpustljiva, ne pa pri ženi. Zaradi ženine nezvestobe je z lahkoto prišlo do ločitve, zaradi moževe pa ne. O vzgoji odloča mož. Novi zakon to krivično razlikovanje pravilno izbriše in prikliče iz pozabe načelo, da naj zakonska zveza temelji na enakopravnosti in ljubezni. V novem zakonu žena ohranja svoj priimek poleg moževega in svoje državljanstvo, tudi če ga mož menja ali ima že drugo. Oba imata enake pravice in dolžnosti. Skupno odločita kraj Beneški Slovenci pred videmskim pokrajinskim svetom V drugi polovici septembra je v Vidmu zasedal letos izvoljeni pokrajinski svet. Ker je šlo za prve seje, isi je svet hotel začrtati nekaj smernic za svoje delo. To so izrabili nekateri svetovalci, da so iznesli tudi probleme beneških dolin. Oglasili so se komunist prof. Petricig, socialist Tiburzio, član Movimento del Friiuii Comiroi in za DC Chiabudini. Vsem je na koncu odgovoril predsednik Turello. Petricig in Tiburzio sta vložila na predsednika pokrajine tudi poseben dnevni red, iv katerem predlagata, naj bi pokrajinska uprava sklicala posebno konferenco, ki hi obravnavala probleme Slovenske Benečije in nijenih prebivalcev. Ko je prof. Petricig nastopil, je svoj govor začel s pozdravom v benešikem narečju, nato je nadaljeval v italijanščini. Vsi govorniki so se dotaknili znanih gospodarskih, političnih in etničnih težav v Beneški Sloveniji, ki je o njih govora že deset let in več. Predlagali so različne rušitve. Toda od svojih kolegov v pokrajinskem svetu se je glede narodnega vprašanja v Benečiji odmaknil svetovalec Chiabudini. Ponovil je že sitaro trditev, da pre- bivalci beneških dolin govorijo svoje narečje in da zato niso pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Tem trditvam svetovalca Ghiabudina sta ostro oporekala Natale Zuanalla, župnik v Tromunu, in Marino OualLzza, profesor v videmskem bogoslovnem semenišču. V Novem Matajurju (15. okt. 1975) je bilo brati pismo enega in drugega; oba ostro zavračata trditev, da bi prebivalci beneških dolin ne bili člani 'slovenske narodne skupnosti. Govorijo sicer svoje narečje, toda to je le ono izmed narečij slovenskega jezika. Zato so prebivalci beneških dolin del slavonskega naroda. Politiki pa naj se tega ne bojijo, saj narodne manjšine niso dinamit za državno suverenost, temveč bi morale postati most med državami in narodi, kot je vedno zagovarjal Ivan Trinko. Razprava v videmskem pokrajinskem svatu o narodnostnem vprašanju na-diških in terskih dolinah pomeni korak naprej, saj so (vprašanje vsaj zastavili, do-čim so do sedaj o njem samo molčali. Rešitev je gotovo še daleč, vendar da do rešitve pride, moramo pomagati tudi vsa ostali Slovenci. bivanja in usmerjenost družinskega življenja. Vprašanja, ki se tičejo otrok, morata reševati soglasno. Vsak od dveh mora po svojih močeh in zmožnostih pomagati in sodelovati za blagor družine. Za njene potrebe skrbita z dohodki svojega imetja in s poklicnim ali gospodinjskim delom. Italijansko pravo tukaj prvič omenja gospodinjsko delo in ga priznava kot važno ter enakovredno vsakemu drugemu delu. Družina postane torej ustanova, kjer bo vsaka odločitev sad soglasja in sodelovanja. Moževo oblast zamenja dialog. Tako sožitje blagodejno vpliva na otroke, ki se že zarana navadijo na skupno življenje, kjer nikogar ne tlači neoporečna oblast enega človeka. V takem sožitju se enotnost družine lahko samo utrdi. Lahko rečemo, da je to načelo postavljeno kot temelj novega družinskega prava. Za zavarovanje tega temelja predvideva zakon poseg sodišča, ko zakonca ne najdeta poti do soglasja. Zaradi te možnosti je nova zakonodaja naletela tudi na nasprotja, češ da pomeni sodnikovo vmešavanje skrunitev družinske samostojnosti. V resnici sodnik ne more ozdraviti bolezni, ki v mnogih primerih razjeda družino v temeljih, gotovo pa je, da bo večkrat lahko pokazal pot k rešitvi. Pripomniti je treba tudi, da sodnikov poseg ni nikoli vsiljen, ampak ga morata zakonca sama zahtevati: postopek je zato popolnoma upravičen. Če sodnik ne doseže pobotanja, lahko na željo zakoncev razsodi. Za svoje delo se sodnik lahko poslužuje pričevanja prizadetih otrok, ki so dosegli 16. leto starosti. V težkih primerih je predvidena ločitev, pri katerih pa se ne označi več s pečatom krivde enega od zakoncev, ampak jo smatramo kot zadnjo stopnjo zapletene družinske krize. Ločitev je lahko soglasna ali po sodnem postopku. OTROCI IN NJIHOVA VZGOJA Zakonca imata dolžnost zdrže-vati in vzgajati otroke. Pri tem morata vpoštevati njihove zmožnosti, naravne nagibe in želje. Tako naroča novi zakon in poudarja še, da imajo starši do nezakonskih otrok iste dolžnosti kot do zakonskih. O vzgoji odločajo starši skupno in ne samo oče. Sinovi morajo spoštovati starše in jim po svojih močeh pomagati na vseh področjih. Kot vodilno načelo velja, da starši sklepajo o otro-kih ozirajoč se izključno na njihovo korist in ne na svoje ugodje. Pogosteje kot doslej nastopi sodnik in tudi njega v odločitvah vodi bolj korist otrok kakor staršev. Nova zakonodaja torej odločno zapira pot sebičnosti zakonskega para v odnosih do potomstva in daje prednost svobodnemu razvoju otrokove osebnosti. V duhu novih pravil bo tudi vedno težje, da bi družina ostala pred zunanjim svetom kot zaprta trdnjava. Nanjo bodo vplivale silnice, ki jo bodo nagibale k dinamičnemu in odprtemu razmerju z družbo. Zaradi tega naj bi družina tudi zgubila monopol v učenju in vzgoji otrok in bi pri oblikovanju mladih v zrele osebnosti imele odslej večjo težo zunanje sile. Razumljivo je, da s tem nista prav nič prikrajšani ne pravica ne dolž- nost staršev, da vložijo vse moči za dobro vzgojo svojih otrok. V družinskem krogu ostaja to njihovo delo nenadomestljivo in od njega neločljivo. PREMOŽENJE IN DEDIŠČINA Po starem pravu je naj večji delež imetja prehajal premočrtno v roke prvorojenca, medtem ko so bili zakonec in drugi potomci zapostavljeni. Sam namen zakonske združitve je bil včasih zaradi tega popačen: večkrat so starši želeli potomce samo zato, da bi sprejeli posest nad premoženjem, namesto da bi imetje smatrali kot vir za potrebe in blagor otrok. Iz tega vidika je premoženje pravi malik, ki ga družinski gospodar neprestano hrani in veča, žena pa mu z doto doprinese čim več, tako da postane mnogokrat dota važnejša od žene same. Današnja zakonodaja smatra premoženje samo za vir, iz katerega se črpa za skupne potrebe družine; v vsakem primeru pa mora biti podrejeno načelu vzajemnosti in enakopravnosti, ki odlikuje družino. Prva posledica tega načela je, da morajo tako starši kakor otroci — vsak po svojih zmožnostih — skupno skrbeti za potrebe družine. V sklopu tega pravila dobi pravilno ceno tudi ženino gospodinjstvo. Tudi starši zakoncev imajo določene dolžnosti, ako se družina znajde v težavah. Druga posledica omenjenega načela je združitev imovin, ki so bile pridobljene med zakonom. Zakonca imata zato skupno last nad stvarmi, ki sta jih v dobi zakona kupila, nad dobičkom, ki ga morebiti te stvari donašajo in nad zaslužkom, ki ga vsak pridobi z delom. Kot osebna last ostane imetje iz dobe pred zakonsko zvezo, dediščine, darila in strogo osebni predmeti. Glede tega splošnega pravila pa se zakonca lahko pogodita drugače in to potrdita z uradno listino. Nov pogled na družinsko premoženje daje tudi vsakemu članu družine priznanje za to, kar doprinaša skupnosti. S tem je konec poveličevanja gospodarjevega dela v primeri z delom drugih članov. Posebno ženino domače delo je bilo vedno malo cenjeno in še manj plačano: od zdaj naprej velja za enakovredno kateremu koli delu. Dota je že sama po sebi izgubila svojo nekdanjo važnost, iz nove zakonodaje pa je popolnoma izbrisana. Ko se družina ukvarja s podjetjem, ima pri njem besedo vsak član družine, ki pri njem sodeluje. Pravico ima do dohodkov in z drugimi člani po večinskem sistemu odloča o usmeritvi proizvodnje, o rabi dohodkov ali o prekinitvi delovanja. Tudi nova pravila o dediščini se skladajo z duhom reforme. V preteklosti je bil preživeli zakonec hudo izrinjen pri podedova-nju in ostali dediči so se ga lahko znebili z odplačilom njegovega deleža. Po novem stoji zakonec na prvem mestu pri razdelitvi dobrin. Njemu ostane tudi pravica nad bivališčem in pohištvom. Zakonec, ki živi ločeno, a ne po svoji krivdi, ima iste pravice kot ne-ločeni. Končno imajo pri dediščini nezakonski otroci pravice drugih otrok. (nadaljevanje na 2. strani) okno v današnji svet Razgovor z mladima laičnima misijonarjema v--; mm | ?! -■/ ”s 9HHH8HHHHHHBHK Kurdski narod, razdeljen med pet držav, Sovjetsko zvezo, Turčijo, Iran, Irak in Sirijo je letos doživel svojo novo tragedijo. Zaradi sporazuma med Iranom in Irakom 1. aprila je Iran Kurde nehal podpirati v njihovi borbi za neodvisnost. V strahu pred maščevanjem s strani Iraka se je na desettisoče Kurdov zateklo v Iran, kjer životarijo po begunskih taboriščih. Vseh Kurdov je 10 milijonov Vsak umor je zločin Sv. oče Pavel VI. je špaaiski viad.i izrazil sožalje ob umoru treh policistov, ki so billi ubiti od teroristov ob izvrševanju svoje službe. V pisarni je rečeno, da sv. oče te uboje prav taiko obžaluje kot je obžaloval, ko ganaral Franco ni hotel pomilostiti petah baskovskih rodoljubov. Svetoletno romanje duhovnikov internirancev Za svato lato je poromalo v Rim tudi 200 duhovnikov, ki so bdli initertniirani v taborišču Dachauu ter so se srečno rešili iz njega. Pri sprejemu jim je sv. oče spregovoril o veličina njihovega trpljenja in o svatolatnem duhu sprave. Ometnii je tudi dva rajna tovariša iz dachauskega taborišča češka kardinala Barana in Trochto. Mednarodni evharistični kongres Vršil se bo od 1. do 8. avgusta 1976 iv Filadelfiji v ZDA in je že 41. v sivoji vrsti. Terna kongresa, ki jo je odobril papež, je: Presveta Evharistija in lakota človeške družine. Ker Je kongres mednaroden, zadeva vso Cerkev. Zato stalni odbor za evharistične kongrese želi, da bi se vsaka krajevna Cerkev1 nanj pripravljala, in sicer tako, da bi prirejali konference o presv. Evharistiji in širili pogostno češčemje, 8. avgust 1976, zaključni dan kongresa pa obhajali s primemo slovesnostjo. Namen priprave in kongresa samega je, da hi vsi udje Cerikve znali bolj ceniti pre-čudežni dar, ki ga je Kristus zapustil svoji Cerkvi. 8. avgust 1976 bo v Filadelfiji »statio orbis* - shod vsega sveta, ki naj bi v slavljenju presv. Evharistije označeval edinost Cerkve. Hrvaška nedelja na Gradiščanskem Gradiščanska (Burganland) je dežela ob avstrijsko-madžarski meji. V njej živi močna hrvaška manjšina. Hrvati so se tod naselili v času turških vpadov. Ti Hrvati vsako lato na prvo nadeli j o v oktobru praznujejo v glavnem mestu Gradiščanske v Železnem (Eisenstadt) svojo »hrvaško nedeljo«. Letos so morali zaradi državnozborskih volitev to praznovanje za en teden prestaviti. Dopoldne so imeli slovesno sv. mašo v gornji cerkvi, popoldne pa Marijansko pobožnost. To je latos vodil novamašnik Tomaž Krojer, rojak iz Gradiščanske. 700 let stara švicarska stolnica Švicarsko mesto Lausanme ob Zenovskem jezeru slavi letos 700-latnico svoje stolnice. V zvezi s tam so lotos 1. julija odprli posebno zgodovinsko razistavo, po šolah, pa tudi drugih mestnih ustanovah so se spominjali, da je »papež Gregor X. s 7 kardinali, 4 šikofi in opati vpričo habsburškega cesarja Rudolfa I. lata 1275 slovesno posvetil« njihovo stolnico. Taiko poroča kronika tiste dobe. Romanje bivših vojnih ujetnikov Okoli statisoč vojnih ujetnikov iz zadnje svetovne vojne se je udeležila velikega romanja v Lurd. Vodil ga je prefekt papeške kongregacije za duhovniško vzgojo francoski kardinal Garrome, ki je bil sam vojni ujetnik. Pri procesiji ga je spremljalo 300 duhovnikov, prav tako vojnih ujetnikov. Tuji misijonarji morajo iz Južnega Vietnama Potem ko je moral zapustiti Južni Vietnam škof Seirtz iz Kantusma in še nekateri drugi misijonarji, prihaja iz Hongkonga vest, da so sedaj prišli na vre;to še drugi tuiji misijonarji. Tako so morali zapustiti Dalat vsi tuji salezijanci, ki so tam vodili semenišče. Vodstvo tega zavoda je prevzel neki vietnamski škof. Dijaki semenišča so ostali. Cas delijo med učenjem in delom, podobno kot na Kitajskem. Prav tako so vsi Evropejci zapustili Danang in se zatekli v Hongkong. Pričakujejo, da kmalu pride vrsta tudi na vse tuje misijonarje v Saigonu in okolici. V Saigonu je tudi misijonar Andrej Majcen. Verjetno bo moral tudi on zapustiti to svojo dosedanjo misijonsko postojanko. Vse misijonsike šole so že podržavili. Manj bogoslovcev v Avstriji V vseh devetih avstrijskih škofijah je latos 376 bogoslovcev, to je 15 manj kot lani. Leta 1970 jih je bilo še 449. Osip je znaten: 20 odstotkov. V celovški škofiji se je letos priglasilo za bogoslovne študije 6 maturantov; edan je Slovenec: Stanko Olip iz Sel. V celoti ima celovška škofija 34 bogoslovcev, največ v Avstriji pa Linz: 77. Sladita Dunaj in Gradec s 64 bogoslovci. V prejšnji številki smo v članku »Država v osrčju Afrike« omenili, da na misijonski postojanki Ernbu v Keniji, za (katero slkrbi tržaška škofija, delujeta itudi dva Tržačana laika. Sta to mlada zakonca Donato in Mariuccia Comdi. Letošnje poletje sta se po dveh latih delovanja na misijonski postojanki v-rnila v Evropo, a 5. septembra zopet odletela v Kemijo. Dan pred odhodom ju je obiskal naš sodelavec Aleksander Mužina ter imel z njima razgovor, ki ga danes objavljamo. V drugo je z njima odpotovala tudi prikupna hčertkica. Kako pa ji je ime? Marta. Dve leti ima in se med kikuyu otroki prav dobro počuti. Saj ji govorica, v kolikor tak otrok lahko govori, ne dala težav. Vendar za tamkajšnje ljudi Marta ni Marta, ampalk Wagnaga, povezoval otok Krk z Reko in bo dolg več Povečanje brezposelnosti v Furlaniji-Julijski krajini Brezposelnost v Furlaniji-Julijski krajini je v letu dni narasla za več kot 16 odstotkov. Kat je razvidno iz podatkov deželnega urada za dalo, je ob koncu letošnjega avgusta iskalo zaposlitev 15.257 oseb, v istem obdobju 1974 pa 13.717. Brezposelnost .se je povečala v vseh štirih pokrajinah dežele: v Trsitu je število nezaposlenih naraslo od 3.175 na 3.858, v Gorici od 1.640 na 2.031, v Vidmu od 5.113 na 5.532 in v Pordenonu od 3.855 na 4.610. Najbolj prizadet je industrijski sektor, v katerem se je število zaposlenih zmanjšalo za približno polovico od tistih, ki iščejo zaposlitev din ise še niso vpisali v seznam dellaiskalcev. Furlanija-Julijska krajina na prihodnjih velesejmih Na sestanku pristojnih strokovnjakov, ki mu je predsedoval deželni odbornik za industrijo in 'trgovino Stopper, so raizprav-Ijaii o programu sodelovanja dežele Furlanija-Julijska (krajina na mednarodnih velesejmih v prihodnjem latu. Program predvideva sodelovanje na sejemskih prireditvah v Ljubljani, Celovcu, Zagrebu, Dunaju, Gradcu in Mtinchnu. Deželna ustanova bo zastopana na velesejmu v Miinahnu zaradi tradicionalnih prometnih itakov med Eurianijo-Julijsko krajino in Bavarsko. S svoje istrani pa je Avtonomna ustanova tržaškega pristanišča poudarila potre^ bo, da bi dežela bila zastopana na sejmu v Hamburgu, ki je specializiran na temo »Prevozi in mednarodni promet«. iiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Novi zakon (nadaljevanje s 1. strani) POMEN NOVE ZAKONODAJE IN DOPRINOS KRŠČANSTVA Ce sloni zakonska zveza na ljubezni, je vsaka zakonodaja odveč; če v družini gospodari sebičnost, jo bodo pravila s težavo odpravila. Družina je namreč težko dosegljiva ustanova. Podobna je otoku sredi morja in njeni globoki temelji spadajo v svet čustev, nagonov, morale, vere in ne v svet prava. Družina ohranja od davnih časov svojo veljavo in trdnost, veroizpovedi so jo posvetile in s krščanstvom se je zakonska zveza povzdignila v zakrament. Kdor se družine kakorkoli dotakne, mora pričakovati trd odpor. In vendar je potrebno, da se v presledkih poglobimo v ustroj družbene celice in s sredstvi, ki jih ima demokratična družba na voljo, skušamo reševati nova in drugačna vprašanja. Vsaj za Italijo velja, da se je Cerkev pred posvetno oblastjo osvestila, da vodijo družinske odnose preveč dogmatična in malo človeška pravila. Novo pot je pokazala konstitucija Gaudium et spes in njenih izsledkov se je večkrat polastil tudi civilni zakonodajalec v zadnji reformi. Po omenjeni konstituciji sta deležna mož in žena enakega dostojanstva, ki se izraža v medsebojni ljubezni. Ta ljubezen se tudi izkazuje na različne načine pri različnih l judstvih in v različnih dobah: ima pa zaslugo, da po njej postane družina jedro radosti, ki je potrebno za pravilen razvoj človeške osebnosti. V družini sc srečuje več generacij, ki si prizadevajo, da bi skupno dosegle popolnejšo modrost in vskladile pravice vsakega človeka z zahtevami družabnega življenja. Na ta način bo ostajala družina pravi temelj družbe. D. COTAR 1 Didaktično področje pri Sv. Jakobu v Tmstju obsega pet šal v samem središču ali v neposredni hližind mesita: Sv. Jakob, šala »Dragotin Kette«, šola v uilici Doma-doni, šola v Skednju in šola pri Sv. Ani. Te šole je v mimullem šolskem leitu 1974-75 obiskovalo 195 učencev. Učnih moči je bilo 21 in 4 veroučitelji, potem tajnik 'in ravnatelj. Število neučnega osebja je bilo šesit. Stanje na teh šolah je bilo vtse prej kot zadovoljivo. Stavbe stare, higienske naprave zastarele, pomanjkljive ali nezadostne. Na splošno manjkajo prostori. Najprej učilnice: v ul. Donadoni je en razred premeščen v župnijsko stavbo, v Skednju je izmenični pouk; manjkajo prostori, kamor bd spravljali in shranjevali šolslka učila in didaktične pripomočke, manjkajo telovadnice. Stranišča so v zelo slabem stanju, zamazane in nepobe-ljene učilnice, čiščenje je površno in nezadostno. Ze več let smo pošiljali vloge na pristojne oblasti, da bd odpotmogle temu nevzdržnemu stanju. V teku šolskega leta so občinska podjetja, ki skrbijo za vzdrževanje stavb, po dolgem moledovanju in premostitvi zapletenih birokratskih zaprek vendarle dobila nalog, naj popravijo stranišča pri Sv. Jakobu in v ul. Donadoni (itu so naredili dela samo polovično) ter so prepleskala šolske prostore (delno) pri Sv. Jakobu, kjer smo po prizadevanju staršev dobili še eno učilnico. Pristojne oblasti so nam obljubile tudi prepleskanje učilnic pri Sv. Ani in dodelitev novih klopi za šolo v Skednju. Natančno je bil izveden in urejen inventar vseh učil, tako da smo lahko ugotovili velike pomanjkljivosti, ki tarejo našo šolo. Delo sveta. Takoj na začetku se je pokazala potreba po sestavi pravilnika, ki naj ureja delovanje izvoljenih organov ter odnose do šolskih oblasti, kakor do staršev in učencev. S posebno resolucijo je svet zahteval samostojne šolske okraje za slovenske šole v deželi. Ob izgredu fašističnih skrajnežev na slovenske šole je svet poslal pristojnim oblastem protestno resolucijo, ki zahteva varnost in zaščito naših šol ter prosvetnih ustanov. Svet se je zanimal na splošno za razvoj šole. Konkretno je podprl vse pobude, ki so stremele po čim popolnejšem delovanju šole: pri Ljudski univerzi je dosegel, da se v prihodnjem šolskem letu razpišejo tečaji iz likovnega pouka, podprl je tudi vsakovrstne pošolske dejavnosti. Ob •tridesetletnici osvoboditve je pomagal šolskemu osebju pri obisku spomenika žrtev nacifašizma v Rižarni in je dal pobudo za vse ostale kulturne in športne dejavnosti, ki so jamstvo za razvoj in blaginjo naše šole. Zahteve za bodočnost. V smislu novih odlokov je nepojmljivo, da en sam ravnatelj skrbi za dve didaktični ravnateljstvi, ki praktično objemata vse mesto, namreč šentjakobsko in svetoivansko z devetimi šolami. Zato zahtevamo, da se čimprej razpiše natečaj za vsa slovenska ravnateljstva naše dežele, toda istočasno, da se takoj imenuje namestnika za vsako ravnateljstvo posebej, dokler ne bo izpolnjeno mesto po natečaju. Posebno hvalevredna je bila pobuda o psihopedagoški službi, ustanovljeni letos. Prav te dni pa smo zvedeli, da so to službo ukinili. Zato svet poziva šolsko skrb- ništvo, da takoj obnovi to prepotrebno službo, ki naj ne bo omejena, kakor v preteklosti, na neznaten čas. Njeno poslovanje se je namreč začelo sredi šolskega leta in se je končalo še preden bi se lotila resnejšega dela. Šolsko skrbništvo naj z ustreznimi podporami omogoči trajno delovanje tega socialnega aparata, ki ni samo potreba posameznikov, ampak nuja današnje družbe. Svet nadalje upa, da bo nakazilo, ki ga bo šolsko skrbništvo dalo v bodoče šolam našega didaktičnega ravnateljstva, lahko zadostilo potrebam naših šol (doslej je bil ta znesek naravnost smešen za kritje teh potreb). Obsojamo pa tak način nakupovanja, ki nas sili, da se poslužujemo le določenih trgovin, kar zavira naglo rešitev vlog in sili k dražjim nakupom, ki so včasih še slabše kakovosti. Svet zahteva, da so vse uradne listine, kakor tudi dopisovanje med šolskimi oblastmi in svetom v slovenskem jeziku. Na koncu še enkrat pozivamo šolske oblasti na nujno zahtevo po samostojnih šolskih okrajih za slovenske šole v naši deželi. Predsednik ravnateljskega sveta ti, 1 Msgr. Cocolin na prazniku sv. Justa Kot vsako leto je tudi letos Trst slovesno proslavil 3. novembra praznik svojega zavetnika sv. Justa. Letos je dobil ta praznik še posebno svečano obeležje, saj se je v tržaški stolnici predstavil vernikom novi apostolski administrator goriški nadškof msgr. Cocolin. Prišel je v spremstvu bivšega tržaškega škofa msgr. Santina, za katerega so pripravili poseben prostor ob oltarju. Stolnica je bila nabito polna. V pridigi je msgr. Cocoiki omenil, da mu daje evangeljsko sporočilo pogum in gotovost, da se bo dalo premagati težavni položaj in razdeljenost, v kateri živijo premnogi to katerih resničnost on sodoživlja. Nato se je spomnil svojega predhodnika na sedežu sv. Justa. »Znano nam je — je dejal —, koliko ga je stala ta odpoved, vemo pa tudi, koliko vrednost ima pred Gospodom.« Pozdrav je razširil na duhovnike, vernike in zastopnike oblasti. Msgr. Cocolin je nato govoril o sedanjih časih, polnih kipenja pa tudi velikih upov. iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiHimmiiimMiiiiiiniiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiMiiiiiimiHiiiiiHiiiMiiuiiiiHiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiilHiiii Slovenščina za Italijane ? TržaSEi »II Meridiano« je v zvezi z možnostjo za pouk slovenščine tudi v italijanskih šolah objavil dopis neke učiteljice, čigar vsebina ne more biti nezanimiva tudi za slovensko javnost. Takale pravi: »Po mojem se vprašanje postavlja drugače. Slovenščino ne gre postavljati na isto raven z drugimi tujimi jeziki, kajti za nas Tržačane ni tuij, ampak "naš” jezik, jezik našega okolja. Je jezik našega soseda, jezik ljudi na kraški planoti, bil je prevladujoč jezik v naseljih mestnega obrobja v prvih desetletjih našega stoletja, prej ko so se razmahnile nove gradnje na tem področju (Batlkovlje, Skedenj, Sv. Ivan, Lomijer...). Za mnoge od nas je to jezik matere ali starega očeta, čeravno ga v družini ne govorijo več. Zato je treba jemati slovenščino kot pomembno prvino v preučevanju našega okolja, Skupaj s krajevno kulturo, ljudskim izročilom itd. V mestu kot je Trst, kamor so se zaradi zaposlitve v preteklosti priseljevali kmertje s Krasa (pa tudi iz Furlanije, iz Apulije in od drugod) je sprejem ponašanja, kot ga je narekovalo prevladujoče okolje krajevnega meščanstva, pomenil za mnoge izgubo osebne kulture in družbene identitete in se mi zdi zato, da je 'takšno odkritje in ovrednotenje kulturnih, narodnostnih in družbenih korenin potrebno. Treba bi bilo torej začeti z delom že v osnovnih šolah, v primestju že v prvih letnikih, v mestu pa vsaj v naslednjih in nadaljevati v nižjih in višjih srednjih ob vedno večjem poglabljanju poznavanja te strani tržaškega življenja, ki naj obsega vse, kar je slovenskega (jezik, zgodovino, kulturna izročila, pesmi...). V osnovnih šalah bi se maralo začeti s poučevanjem o družinskem in družbenem okolju, ki nas obdaja. V osnovni šoli v Barkovljah npr. ni mogoče napraviti »raziskave okolja« ali zgodovine mestnega predela, aiko v kraju spregledamo prisotnost slovenske skupnosti, Ze če povprašamo župnika ali starejšega Barkov-ljana, pride na dan stvarnost slovenske vasi v prvih desetletjih, z njenimi ribiči, kmeti, obrtniki, prodajalci, prisitaniščniki, ki so bili vsi Slovenci, drugačni od gospodov v vilah na obrežju, kd so bili večinoma Italijani. Treba je priznati, da je italijanska šola v Trstu od leta 1945 naprej popolnoma prezirala to stran naše življenjske stvarnosti. Nimam točnih podatkov, zdi se mi pa, da lahko rečem, da učitelji z malo izjemami niso učili dijakov ničesar, kar zadeva "Slovence”, niso pa se niti zanimali, da bi se o njih kaj naučili, ker za to je bilo treba predvsem prerasti ustaljene miselne klišeje, po katerih je vse, kar zadeva "Slovenca” zunaj naših pristojnosti in zadeva samo "narodno manjšino”. Vsled toga večina Tržačanov ne ve, kdaj začenja zgodovina Slovencev v naših krajih (Kdaj da . so prišli? - kot da bi bili drugi že od Keltov ali iz časov Edena, op. prev.), kakšne so njih (in nekoliko tudi naše) značilnosti, njihov družbeni, politični, gospodarski razvoj itd. In seveda niso nikoli slišali govoriti o Prešernu, Cankarju (in še manj o Preglju ali o Pahorju in Rebuli, op prev.).« Dopisnica poziva dalje, da bi bila potrebna posebna komisija, ki bi jo sestavljali vsi prizadeti (šolniki, politični predstavniki, kulturniki in sindikalisti), da bi preučili način, kako vpeljati v italijanske šole resno učenje in seznanjanje s slovensko kulturo in jezikom, m ne čakati, kaj poreče šolski Skrbnik, ako mu 20 staršev pošlje zahtevo po učenju slovenščine za svoje otrake namesto angleščine. Tudi to bi bil prispevek za demokratizacijo šole. K temu pismu bi bilo dodati, da je potreba obojestranskega spoznavanja med obema Skupnastima v deželi danes že nujnost. Potrebno bi bilo poskrbeti tudi za prevode tržaških knjižnih del v slovenščino, kajtd le koliko slovenskih izobražencev pozna Sveva ali Sabo? In koliko italijanskih Tržačanov sodobno slovensko književnost v samem Trstu? Mar ne bi Cericev je na znamenja časov pozorna in odločena pomagati človeštvu v njegovem pristnem napredku. Jasno je, da krajevna Cerlkev pri tem naporu ne sme biti odsotna. Končno je goriški nadškof amendl politične pretrese, ki so globoko prizadeli tržaško občestvo. Kat kristjani ne moremo biti brezbrižni do dogajanja, pri katerem smo soudeleženi. »Ne pozabimo, da je pred našo šikofijsiko skupnostjo velika odgovornost, kako rešiti probleme, v katere je zapletena. Naj bi goreča zavzetost tržaške Cerkve postala resnična luč, upanje in gotovost za vse!« Nova knjiga o Opčinah V sredo 29. oktobra je bila v prostorih prosvetnega doma na Opčinah predstavljena 'knjiga, ki so jo vaščani že dolgo nestrpno pričakovali. To je knjiga »Vas, ljudje in čas«, ki je ‘izšla te dni v založbi ZTT. Kot pove podnaslov, je to zgodovina Opčin, vendar je ob tem še nekaj več, saj osvetljuje vas z viseh mogočih strani. K nastanku tega dela je pripomoglo več vaščanov, še več jdh je zbiralo gradivo in podatke. Poleg zgodovine nam torej nudi knjiga tudi dragoceno etnografsko gradivo, ki bi sicer prešlo v pozabo. Knjiga obsega nad 300 strani, je opremljena s številnimi fotografijami in se že na zunaj lepo predstavlja bralcu. »Vas, ljudje in čas« je, kat rečeno, sad skupinskega deda. Glavno zaslugo za nastanek te knjige pa ima Angel Vremec, po domače Mežnarjev, ki je bil njen glavni pobudnik in Iki je vanjo vložil največ truda. Da je vladalo na Opčinah veliko zanimanje za knjigo, je izpričalo veliko število vaščanov, ki so prišli na predstavitev. Na večeru so sodelovali tudi moišiki pevski zbor Tabor ter ansambel Taims. Knjiga o planinskih poteh Poleg Pahorjeve knjige »Zatemnitev«, o kateri smo že poročali, je izšla v Trstu še druga knjiga: »Vodnik po planinski poti SPD Trst«, ki opisuje planinsko pat s tromeje pri Trbižu do tržaškega Krasa, ki so jo markirali člani Slovenskega planinskega društva v obdobju 1968-1972. To pot, imenovano tudi vertikala, so uradno odprli 5. oktobra letos. Deli se na pet odsekov, ki nosijo ime po možeh, ki so važni za naš alpinizem — izjema je le treitjd odsek. Od severa prati jugu hodimo po poti dr. Alojza Dolharja, dr. Henrika Tume, Martina Čedermaca, dr. Klementa Juga, Zorlka Jelinčiča. Opise poiti so prispevali Štefan Bratož, Rafko Dolhar, Sonja Mašera in Slavko Tuta, vse pa je uredil in dopolnil Boris Sancin. Knjdga je opremljena z zemljevidi, kd prikazujejo potek poti, ter ima nekaj belih strani, ki so namenjeni pečatom in beležkam. bilo prav, da bi pristojne kulturne ustanove podprte prevajalno in založniško dejavnost iz obeh v oba jezika? Trstu se ponuja edinstvena vloga središča dveh dejavnih kultur, res vseevropsko poslanstvo. Vprašanje je samo, ald jo bo mesto znalo izkoristiti ali pa bo spet zamudilo priložnost, kar seveda ne bi bilo prvič. — ol Kamenčki Kadar se farizeji oglasijo Kot znano so ruskemu znanstveniku Andreju Saharovu podelili letos Nobelovo nagrado za mir. Podelili so mu jo ne kot znanstveniku, temveč kot človeku. S tem so hoteli dati priznanje pogumnemu možu, ki se že skoro deset let bori za to, da bi sovjetski režim spoštoval osnovne človeške pravice sovjetskih državljanov. Saharovu ne gre za kako protirevolucijo, da bi se zamenjal socializem s kako drugo obliko družbene ureditve. On sprejema socialistično ureditev družbe, hoče le, naj bi ta družba bila bolj pravična, bolj človeška. Saj je socializem zaradi ljudi in ne ljudje zaradi socializma. To seveda ne gre v račune naslednikom Stalinove diktature. Zato iso divje jezni na Saharova in na švedsko Akademijo znanosti, ki je Saharovu podelila Nobelovo nagrado. \V tej jezi je glasilo sovjetskih sindikatov »Trud« objavilo strupen napad na Saharova. Očita mu, da se je prodal zapadnemu svetu za 30 denarjev kot Judež. Sindikalnemu glasilu so se pridružili nekateri kolegi Andreja Saharova, člani Sovjetske akademije znanosti in umetnosti, kot je Saharov sam. Teh »junakov« je bilo 72, ki so podpisali obsodbo Andreja Saharova. Nekaj dni nato je pa druga skupina akademikov, sicer manjša kot prva, podprla Saharova in mu v posebnem dokumentu izrazila svojo solidarnost. Saharova je podprlo tudi posebno mednarodno sodišče v Kopenhagnu (Danska), ki je na podlagi izpovedi prič razpravljalo o preganjanju izobražencev v Sovjetski zvezi in jo obsodilo. Kot je videti, tudi sovjetski komunisti poznajo evangelij. Zato bi lahko tudi vedeli, da nastopajo v njem farizeji in veliki duhovniki, ki so Sina človekovega obdolžili, da »hujska narod« (Lk 23, 6), in menili, da je zaradi tega »boljše, da eden umrje za ljudstvo« (Jtin 11, 50). Videli bi, da so oni sami živa kopija nekdanjih farizejev in velikih duhovnikov. Sovjetski akademiki, ki so Saharova obsodili, pa bi v evangeliju videli, da so še drugi pred njimi kričali: »Križaj ga, križaj ga.« Torej nič novega pod soncem, kot pravi Salomon. (r+r) Prezzi fissi - fiksne cijene Takšen napis lahko preberemo v samopostrežni trgovini s čevlji na Corso Italia, 49 v Gorici, ki naj bi bil dvojezičen. To seveda tudi je, le da je italijansko-hrvaški. Nepoučeni bi mislili, da mogoče živi v Gorici hrvaška manjšina, kar seveda ne drži. V Gorico tudi ne hodi več hrvaških kot slovenskih kupcev z onstran meje. In poleg tega je Gorica tudi kraj, ki je bil stoletja središče deželi Goriški, ki je imela italijansko in slovensko prebivalstvo. V mestu je slovenska skupnost tudi danes dejavno prisotna. Ob vsem lem more biti omenjeni napis v trgovini na Korzu za slovenske kupce s tostran in z onstran meje edinole žaljiv, saj ni mogoče misliti, da se danes trgovski krogi slovenščine bojijo. —fs Novi svetovni dan miru 1. januarja 1976 bomo že desetič praznovali svetovna dan miru. Geslo tega dneva bo to pat »Orožje miru«. Pri tem ni mišljena oborožitev s smrtonosnimi sredstvi, temveč splošna razorožitev od starega in novega orožja. i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiii....min..............................................................im................................................................................................................................................................. JOŽE JURAK Ekumensko potovanje po južni Nemčiji (8) Tožil ga je škof iz Freisinga, škof iz Salzburga je procesu predsedoval, škof iz Passaua pa je bil najbolj divji in je sv. Metoda najbolj sramotil. Zato sklepajo nekateri, da je on po obsodbi sv. Metoda sprejel v varstvo in ga dal zapreti v samostan v Bllvvangenu, ki mu je bil prej za opata. Kot znano, je sv. Metod prišel iz joče šele na energično zahtevo papeža Janeza VIII., ki je zagrozil bavarskim škofom s hudimi kaznimi, če ga ne izpuste. Naj bo mesto Ellvvangon res kraj Metodove ječe ali ne, misel, dati sv. Metodu zadoščenje s strani nemškega prebivalstva, čeprav po tolikih stoletjih, je brez dvoma hvalevredna in dela čast vodstvu občine BHvvangen, ki je misel na zadostilno ploščo sprožila in jo tudi izvedla. Od tedaj niso več redki obiski skupin iz Slovenije v Elhvangenu. Zupan te skupine rad pozdravi, če je le mogoče. Tudi z našo se je želel srečati, toda v zadnjem trenutku je moral iti drugam. Tako nam je po pastorju Lotseju izrekel dobrodošlico in se zahvalil za obisk. V STUTTGARTU Po postanku ob reliefni plošči smo se prisrčno poslovili od obeh duhovnikov, župnika Zierfeina in pastorja LoLseja. Bili smo jima hvaležni, da sta nam omogočala tako prijetno ekumensko srečanje in da smo mogli znova doživeti navzočnost Kristusa, ki druži vse kristjane v eno skrivnostno telo. Ker je bilo sonce že kar nizko na obzorju, ni bilo več kaj postajata, kajti pot v Stuttgart, kraj našega prenočevanja, je bila dolga slabih sto kilometrov in smo zanjo potrebovali dobri dve uri vožnje. Tako smo v mesto prispeli že v polni temi in se začeli prebijati skozi mestne ulice protd našemu hotelu, Wartburg hospice. Stuttgart je danes eno najpomembnejših industrijskih središč Zah. Nemčije, poln < - t J «. •.i-**- . . • ‘V ’ /.-A * • ** »'••• • -l S ‘ ' ’ V t- :rV 'v V V 1 ’ i k p v \ \ }r • \ .k , "-i* ■ U m ^ \ i; v - jr,.- A J I MK** ' v - Mesto Tublngen s cerkvijo sv. Jurija in z reko Neckar, ki ga ovija tujih delavcev, med njimi Jugoslovanov, ki pomagajo Nemcem ohranjati njihovo blagostanje. Leži ob reki Neokar v globeli, tako da ga od vseh strani obdajajo griči. Hitri gospodarski vzpon je mesto našel urbanistično nepripravljeno kot otroka, ki je prehitro zrasel in mu je obleka postala pretesna. Na vseh krajih se gradi, staro podira in novo postavlja. Ceste so prekopane, povsod nadvozi in podvoza, tako da se je tistemu, ki pride od zunaj, kar težko znajti v tej prometni zmešnjava. Tu se je dobro izkazal dr. Felc, ki je dolga leta stanoval v Stuttgartu ter nas srečno pripeljal do hotela. Hotel Warlburg je hospic, to se pravi neke vrste gostišče. Je eden tolikih, ki jdh neko protestantsko versko združenje oskrbuje. V celoti jih je v Zah. Nemčdjd nad trideset. Gost najde zato v vsaki soba biblijo, da jo lahko v času svojega bivanja v hotelu prebira in razmišlja o Kristusovi besedi. Nevsiljiv način oznanjanja Kristusa, ki bi ga lahko posnemale tudi katoliške dežele. Po treh dneh lepega vremena nas je v noči od srede na četrtek obiskala nevihta, tako da nas je naslednje jutro Stuttgart pozdravil s kislim obrazom. Pršilo je in čez mesto so se valile megle. Kljub temu smo si zaželeli vddetd Stuttgart s televizijskega stolpa, ki se dviga na griču nad mestom. Kako gosta je bila megla, priča dejsitvo, da smo se usitaviM skoro pri vznožju stolpa ne da bd ga opazili. Pa smo se kljub temu nanj povzpeli. Sprejel nas je oster veter, kd nam je za hip odgrnil megleno kopreno in nam tako dal videti Stuttgart dz ptičje perspektive. UNIVERZITETNO MESTO TOBINGEN Kaj posebnega nam Stuttgart ni mogel pokazati, saj je mesto brez zgodovine. Zato smo pa tem več pričakovali od obiska mesta Tiihingena, ki leži 40 km jugozahodno od Stuttgarta. Ne samo da je Primož Trubar v Tuhingenu tiskal svoje prve knjige v slovenščino, blizu mesta v kraju De-rondiingen je tudi preživel zadnja leta svojega plodovitega in mestoma razburkanega življenja (1566-1586). (Drugič naprej) Letošnji Vsi sveti in praznik rajnih Dopoldne 1. novembra na praznik Vseh svetnikov so se ob 10.30 zbrali na goiriškem pokopališču zastopniki v Zvezo slovenske katoliške prosveite včlanjenih .društev in skupin ter položili šopike cvetja na grobove .zaslužnih mož. Molitve je opravil dr. Osikar Simčič, moški zbor »M. Filej« pa je občuteno zapel nekaj žalostinik na grobu Lojzeta Bratuža, Miitika Fileja in Emila Komela. Popoldne ob 3. uri je goriški nadškof v ikoncelebraciji z mestnimi župniki opravil v pokopališki kapeli sv. mašo. Na dan rajnih 2. novembra pa je za-številno stopstvo vseh katoliških organizacij in ustanov obiskalo grobnico v Gonarsu. Tam so položili venec ZSKP ter v imenu vseh pomolili za žrtve vojnih let, zlasti še za tiste, ki so v Gonarsu našli svoj zaidnlji dam. V petek 31. Oktobra popoldne je deželno tajništvo Slovenske skupnosti položilo vence v Rižarni, v Savodnjah in v Gonarsu tar tako dostojno počastilo 'spomin vseh žrtev zadnje vojne. 29, oktobra ise je zbral občinski svet v Savodnjah, da razpravlja o proračunu za leto 1976. Imel naj bi 126.300.000 lir izdatkov in prav toliko dohodkov. Novi tajnik dr. Jožko Prinčič je najprej prebral in razložil posamezne postavke .proračuna, nato pa je župan Jožef češčut odprl debato o nijam. Prvi se je oglasil svetovalec manjšine, ki jo sestavljajo člani Slovenske skupnosti. Očital je sestavi j alcem proračuna, da so poslali svetovalcem le nekak povzetek proračuna v preučitev, namesto da bi ga predložili v celoti. Tako npr. v .povzetku ni postavke o prosti coni. Za razpravo o proračunu je premalo slišati samo branje in razlago župana, .tajnika ali še koga drugega. Svetovalec manjšine je še dostavil, da mnoge druge občine, ki so manjše od sovodenjsike, drugače .predlagajo proračun. Odgovorili so svetovalci večine. Eden je svetovalcu manjšine očital muhavost, da išče ikrivca, kjer ga ni. Naj bi se vedel tako kot se je vedel vsa pretekla leta svojega delovanja v občinskem svetu. V debato je posegel tudi podžupan dr. Venceslav Devetak. Omenil je možnost, da se odpre zasebni .tečaj za 4. in 5. razred trgovske šole v Gorici. V takem primeru bo morala .sovodenjska občina skupaj z goriško, števerjansko in doberdobsko finančno podpreti .ta .tečaj, kar pomeni, da bo proračun povečan za dodatno breme. Po .teh posegih je svetovalec Slovenske skupnosti Branko Cannic izjavil, da skupina, ki jo predstavlja, ne bo glasovala za proračun, dokler ji odbor ne da zagotovila za bolj odprto in sodobno politiko in se obenem obveže, da bo izvedel vse tiste postopke, ki so nujni. Ti pa so: 1. dokončno je treba rešiti problem telovadnice, ki je nujno potrebna z ozirom na šolsko mladino in uvedbo celodnevno ga pouka; 2. treba je poskrbeti za slačilnice na športnem igrišču; 3. šolsko poslopje v Gabrjah razpada; zato smo že predložili svoje zahteve za popravilo tega poslopja; 4. potreben je šolski avtobus; celo občine, ki imajo velike finančne primanjkljaje, so st ga oskrbele; 5. potreben je nov oddelek šolskega vrtca; 6. zahtevamo, da se razširi cesta na Vrh; 7. postaviti je treba dvojezične smerokaze tam, kjer .ti manjkajo in vložiti prošnjo za deželni prispevek; 8. ker se misli na ustanovitev konzorcija za nižjo srednjo šolo, bi se morale v proračun .postaviti tudi zadevne postavke, saj je dobro znano, da je .sedanje poslopje nižje srednje šole povsem neprimerno in ne odgovarja svojim namenoan; 9. g. župana vprašujemo, kakšno korist je imela sovodenjska občina od tega, da je stopila v konzorcij za industrijsko Izjava svetovalcev Slovenske skupnosti v Doberdobu Na zadnji seji občinskega svata v Doberdobu, ki je bila v itorek 28. oktobra, so svetovalci Slovenske skupnosti predložili naslednjo izjavo: V zvezi s proglašeno stavko proti ukinitvi IV. razreda trgovske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, proti neobčutljivosti pristojnih organov za potrebe po ustreznih šolskih poslopjih za slovenske šole in za samostojen slovenski šolski okraj izražamo prizadetim ravnateljstvom, šolskim odborom, sindikatu, dijakom in njihovim staršem svojo solidarnost in pričakujemo, da bodo pristojne oblasti podvzele vse potrebne ukrepe, da se premostijo nerazumljive ovire za rešitev kritičnega stanja slovenskih šol, ki negativno vplivajo predvsem rut študirajočo mladino, na njeno oblikovanje in poklicno usposabljanje. Pozivamo občinski odbor, da nujno pod-vzame vse potrebne ukrepe, da se čimprej rešijo vsi problemi, ki Ise tičejo slovenskega šolstva s posebnim ozirom na nujno in neizogibno potrebo po gradnji ustrezne- cono? 10. vprašujemo nadalje, če je res, da sovodenjska občina ni smatrala za umestno vstopiti v medobčinski konzorcij slovenskih občin za gradnjo doma onemoglih in za tehnični urad; 1.1. podvzamejo naj se koraki za konzorcij za korektivno telovadbo in za socialno ali zdravstveno asistentko, ki naj bi poznala slovenski jezik; 12. ustvarijo naj .se posvetovalni organi za vsako posamezno naselje; 13. v zvezi z manjšinskimi vprašanji smo začudeni, da občanska upirava kljub soglasnemu sklepu občinskega sveta še ni poimenovala ulic po slovanskih možeh; 14. predlagamo, da bi .se občinska uprava zavzela za enotni urnik nižje .srednje šole. To je nekaj problemov, o katerih smo mnenja, da jih 'je .treba rešiti aili vsaj o njih razpravljati in ki .pogojujejo naš glas. Na izvajanje Branka Cennica je župan češčut dejal, da jemlje povedano na znanje, o predloženih zahtevah pa naj bi se razpravljalo na prihodnji seji. Drugačnega mnenja je bil .podžupan, ki je rekel, da bi se dalo na nekatera vprašanja takoj odgovoriti in da zadeva s telovadnico dobro .poteka. V.sem ‘je znano, da prejšnja lokacija .telovadnice ne ustreza več sedanjim razmeram, zato so v ta namen naprosili arh. Ceja, da napravi ustrezni načrt. Dokler ne bodo znani stroški, seveda občinski odbor 'te postavke ne more dati v proračun. Branko Černič je v odgovoru menil, da ■to še ‘ni ovira, da ne bi v proračun prisila postarvika o telovadnici. V odgovor je prejel očitek, da so prišli svetovalci Slovenske Skupnosti na sejo naščuvani od ljudi zunaj občine, da razbijajo namesto razpravljajo. Poceni očitek, ki ni noben odgovor. Župan češčut je hotel to razgreto razpravo čimprej zaključiti, zato je šel prek volje podžupana, kii je hotel dati nekatere možne odgovore in je dal .proračun na glasovanje kot ga je sestavil občinski odbor. Sprejet je bil z glasovi večine, svetovalci Slovenske skupnosti pa so glasovali .prati. Sledile so volitve treh preglednikov računov za pos.lov.no leto 1976. Izvoljeni so bili Emil Tomšič, Angel Petejan in Remo Devetak. Pri slučajnostih je župan prebral dve pismi, ki sta bili .poslani na občinsko upravo. V prvom je izražena želja, da bi se tudi otroci z Vrha mogli udeleževati tečaja nemščine, za kar naj bi savodenj-ska občina preskrbela potrebni prevoz, drugo pismo pa govori o popravilu šole v Gabrjah. To pismo so poslali starši iz vasi Gabrje. Župan je s tem v zvezi naprosil občinski svet, naj ga delegira, da stori v .tej smeri potrebne korake. - R. D. ga šolskega poslopja za šoloobvezno mladino in potrebe enotnega urnika za isto. Ko jemljemo kot pozitivno dejstvo na znanje, da je pokrajinski enotni sindikat izrazil svojo solidarnost s proglašeno stavko, obžalujemo, da ni isti izvedel proglasitve širše stavke v zvezi s tako važnim vprašanjem, ki od blizu zadeva tukajšnje prebivalstvo in prinaša študirajoči mladini velike težave, zlasti tisti iz družin slovenskih delavcev, ki so med drugimi vključeni v državne sindikalne organizacije. Knjižni dar 1976 Goriške Mohorjeve družbe Za leto 1976 je Goriška Mohorjeva družba pripravila izredno zanimivo knjižno zbirko in sicer: 1. Koledar 1976 2. Jožko Kragelj: »Moja Tolminska« - Zbirka črtic z originalnimi ilustracijami Toneta Kralja 3. Andrej Kobal: »Svetovni popotnik pripoveduje« - 2. del 4. Primorski slovenski biografski leksikon (PSBL) - 2. snopič KOLEDAR za leto 1976 bo zelo bogat in bo v njem vsakdo našel veliko zanimivega branja. Opozorili bi vas radi na nekatere članke: J. Jurca - A. Velikanje, hajduški pqp; J. Maalkuža - Trubarjeva tiskarna v Urachu; A. Kosmač - Bivši škofijski kon-vikt v Trstu. Nadalje bomo objavili pisma, ki sta si jih izmenjala F. Bevk ter F. S. Finžgar in v katerih so razne, dosedaj neznane zanimivosti. Z leposlovnimi črticami so koledar obogatili: Vinko Beličič, Bruna Pertot in Zora Piščanc, s poezijami pa razni zamejski pesniki. V koledarju bo še vrsta spominskih člankov o osebah, ki so nas V zadnjem letu zapustile ali katerih obletnice obhajamo v letu 1976. Seveda je to samo bežen pregled vsebine, kaj.ti koledar bo imei prek 200 strani. Omeniti moramo še opremo koledarja, ki je dalo mladega tržaškega umetnika in uporablja reprodukcije slikarskih del Toneta Kralja na Primorskem. Prepričani smo, da bo koledar tudi letos zadovoljil številne prijatelje Goriške Mohorjeve družbe in da bodo ti radi segli po njem pa tudi po ostalih knjigah zbirke za leto 1976. PASTIRČEK ŠT. 2 En mesec že traja šolski pouk in počasi se naši šolarji navajajo na učenje. Pa tudi njih glasilo »Pastirček« je že kar krepko zaistavil svojo pot. Za Vse svete je izšla njegova .druga številka, ki prinaša vsakovrstne zanimivosti. Naj.prej dve povesti v nadaljevanjih (Junak našega časa in Mladost med gorami), potem .pesmi Zore Saksidove in Vladimirja Kosa pa »Pastirčkovo pesom« Dober dan! Stane Vinšek, ki jo je uglasbil Z. Harej. Iz živalskega svata je opisan pajek kri-ževec, iz rastlinskega pa zelje. 0 vremeno-slovju razpravlja Tomaž, o smučanju pa piše Branko. Prav v začetku je opis meseca noveimbra-listopada. »žalostna pravljica« je naslov zborne recitacije, iki jo je napisala Ljubka Šorli in je prav primerna za domovinske proslave. Nova je rubrika »Svobodna tribuna«. Modri nosorog poroča o taboru slovenskih igoriških skavtov 1975. Že so se pojavila prva pisma bralcev. Tudi za smeh je nekaj posrečenih šal. Uganke in zanke pa so bile v prvi številki verjetno pretežke, ker jih ni nihče rešil. Morda bodo v tej številki lažje. - j k Ugledna družina s tržaškega Krasa si želi pošteno in prijazno družinsko pomočnico (do 55 let) za oskrbovanje dveh starejših in bolehnih oseb. Plačilo po dogovoru potom Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18, tel. 83177 Bralci pišejo Dela v cerkvi na Travniku Pod tem naslovom je gospod S. J. priobčil v Katoliškem glasu dopis, ki ga je napisal ali na svojo lastno pobudo ali po naročilu koga drugega. V njem je potrkal na srca slovenskih vernikov na Travniku, da bi tudi oni s svojim prispevkom pomagali kriti stroške, ki so nastali z velikimi deli pri cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Pravilno! Ker živimo v tej župniji tudi Slovenci, moramo tudi mi kaj žrtvovati za svojo cerkev, v kateri so v veliki meri znoj in žulji naših prednikov. Ni pa pravilno, da v omenjeni cerkvi ni nikdar in nikjer nobenega lepaka v slovenskem jeziku, kakor da bi na Travniku ne bilo slovenskih vernikov. Skupina slov. vernikov na Travniku Tif RADIO A TRST A Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Spored od 9. do 15. novembra 1975 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Skrivnost potopljenega zvonika«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Izbor iz operete »Dežela smehljaja«. 16.00 Šport im glasba. 17.00 »Gdzdaivki ali Smešni preciozi«. Komedija. 17.50 Nedeljski koncert. 18.45 Falk iz vseh dežel. 19.15 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baletna glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba za lahlko noč. Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Drevo ob Soči. 19.20 Za najmllajše. 20.35 K. Weill: »Beraška opera«. 21.45 Sanjajte z nami. Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.10 Družinski obzornik. 20.35 Simfonični koncert. 21.30 Filmska glasba. Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Skladatelji naše dežele. 19.10 Dopisovanje Savio-Čop. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Fon-tamara«. Dramatizirana zgodba. 22.30 Glasba v razvedrilo. Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Kon-certisti naše dežele. 19.10 Slovenska povojna lirika. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.20 Nocoj plešimo. Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Simfonična glasba. 19.10 Liki iz naše preteklosti. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Na konju«. 21.30 Vaše popevke. ★ LJUBLJANSKA TV Spored od 9. do 15. novembra 1975 Nedelja: 9.15 »Kolumbove!«. 10,15 Otroška oddaja. 12.05 Nedeljsko popoldne. 16.40 Košarka Industromontaža : Jugoplastika. 18.20 Pionirji letalstva. 20.05 »Gruntovčani«. 21.05 Skadarsko jezero. 21.40 Šport. Ponedeljek: 17.20 Medvedek Pu. 17.35 čarobna žoga. 18.05 Na sedmi stezi. 18.40 študij na univerzi: Medicina. 20.05 »Smog«, drama. 21.30 Kulturne diagonale. 22.00 Kratek film. Torek: 17.30 Avstralske živali. 17.40 Um-ba kumba. 18.10 Znameniti živalski vrtovi. 21.00 »Prabivdiai Hemsoa«, nad. Sreda: 17.20 Klavrn Ferdinand. 18.40 Po sledeh napredka. 20.05 »Neprilagojeni«, film. 21.50 Jazz. Četrtek: 17.30 Serija Bisitrooki. 18.20 Tretji svetovni mir. 20.05 »Bitka za ranjence«. 21.00 Četrtkovi razgledi. 21.35 Po belih in črtnih tipkah. Petek: 17.25 Hokejisti. 18.10 Študentski oktet. 18.40 Sto let Rdečega križa. 20.05 »Prostor na soncu«, film. Sobota: 17.00 Skitska grobnica. 17.20 Filmska burleska. 18.05 »Vroče sledi«, mladinska film. 20.05 Življenje je lepo. 21.40 Kajak. DAROVI Za tiskovni sklad: namesto cvetja na grob Antona Košuta darujeta Slavica in Mirko Košuta 2.000; v spomin pok. Gabrijela Kralja, hiša Trebče 44 5.000 lir. Za Katoliški dom: V. J. D. 10.000; N. N. 10.000; Marijina družba 10.000; U. Z. 3.000; N. N. 4.000; N. N. 3.000; N. N. 2.000; N. N. 4.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000 lir. Za Zavcd sv. Družine: P. M. 1.000; družina Košič, Pevtma, 10.000 Lir. V spomin dragega moža odv. Nikola Tonklija daruje žena Marija za Alojzije-višče in za Katoliški dom po 10.000 lir. Za Mladinski dom v Boljuncu: namesto cvetja na grob Vincencija Salvi nečak Davorin 5.000 lir. Za katedralo v Skopju: N. N., Trsit, 30.000 lir. Za misijone: župnija Skedenj 100.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! OBVESTILA Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici sporoča, da bo roditeljski sestanek v četrtek 6. nov. ob 17.30 v šolskih prostorih. Maša za cerkveno edinost bo v ponedeljek 10. novembra ob 19.30 pri Sv. Ivanu v Gorici. Teologija za laike. Škofijska pastoralni urad v Gorici pripravlja tečaj teologije, ki je namenjen laikom. Vršil se bo v centru Stella Matutina (jezuiti). Prve lekcije bodo v petek 14. nov. ob 20. uri. Vsak večer bodo po tri lekcije po 45 minut. Nadaljnje lekcije bodo vsak petek oib isti uri. Tečaj je brezplačen. Vabljeni vsi laiki, ki želijo poglobiti svoje znanje teologije. Koncertni abonma 1975-76. Glasbena matica je tudi letos pripravila koncertno sezono v Gorici v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Slovensko prosvetno zvezo. Abonmaji so že naprodaj pri g. Arturju Koshutd v ul. Mamali in v ul. Malta 2. Prvi koncert na programu bo v nedeljo 16. novembra v Katoliškem domu. Nastopil bo goriški publiki že znani »Consortium musieum« iz Ljubljane, ki bo predvajal oratorij »Letni časi«. Uro nastopa bomo javili prihodnjič. Poseben avtobus bo peljal iz Gorice v nedeljo 9. novembra k predstavi »Mister Dolar«, ki bo ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Odhod avtobusa iz Gorice (Travnik) ob 14.00, iz Podgore ob 14.05, iz Štandreža ob 14.10, iz Sovodenj ob 14,15, iz Rupe ob 14.20, iz Doberdoba ob 14,25 in iz Jamalj ob 14,35. Vpisovanje je v Gorici do četrtka 6. novembra na sedežu SPZ, ul. Malta 2, tel. 2495 ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Tržaško romanje v Rim. Avtobus odpelje v petek 14. novembra ob 7. uri zjutraj izpred cerkve v Rojanu. Pred odhodom ob 6.30 bo v cerkvi dstotam romarska sv. maša. Kosilo v Bologni. Za katehete: v sredo 12. novembra ob 15. uri bo v Marijinem domu v Rojanu govoril katehetom osnovnih šol prof. Valter Dermota o novih veroučnih učbenikih ali bolje o kriterijih, na katere so se ozirali pri sestavljanju teh učbenikov. Vabljeni so vsi kateheti in katehistinje, ki učijo na osnovnih šolah, pa tudi drugi, ki se za verouk zanimajo. V Kulturnem domu v Trstu bo gostovalo v soboto 8. novembra o.b 20.30 in v nedeljo 9. novembra ob 16. uri Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda s komedijo B. Nušiča »Mister Dolar«. Istotam bo uprizorilo SSG Leskovčevo dramo »Dva bregova« v sredo 12. ter v četrtek 13. novembra obakrat ob 16. uri. »Anatolov dvojnik«, komedijo v treh dejanjih bo uprizorilo SSG iz Trsta v petek 7. novombra ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah, v torek 11. novembra ob 20.30 pa v Ljudskem domu v Trebčah. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12% davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo ZAHVALA V visoki starosti 84 lot je umrla naša ljubljena mama in mona Marija Komar roj. Stres Globoko ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tej težki izgubi in ji pripravili talko lep pogreb, še posebno se zahvaljujemo darovalcem avctija in vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje. Gorica, 30. oktobra /975 Družina Gorjan V nedeljo 9. novembra ob 17. uri bo gostoval v ŠTEVERJANU v Župnijskem domu pevski zbor iz Št. Jakoba v Rožu (Slovenska Koroška) in izvajal KONCERT NARODNIH PESMI Dajmo priznanje rojakom s Koroškega z obilno udeležbo! Proračun občine Sovodnje za leto 1976