Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana GeOGRAfIJAVŠOLI | 1/2019 Gmajne v Spodnji Savinjski dolini in regulacija Savinje 10 UVODNIK Anton Polšak Iskanje poti 3 Anton Polšak Virtualni reliefni peskovnik 24 Miha Gartner, Mitja Suvajac 4 Razvijanje geografskih vešcin s pomocjo 4 IKT pri pouku geografije v osnovni šoli 31 Matej Matkovic 4 5 Podjetnostna kompetenca in geografija 36 Anton Polšak 5 Naravoslovje in preživetje v Udin borštu 48 5 Jure Ausec, Bernarda Božnar, Mojca Logar 6 Odziv na clanek »Šolska kamninska zbirka« 6 v reviji Geografija v šoli 56 7 Petra Žvab Rožic 7 Odstiranje skrivnosti Majev – 7 Intervju z arheologom dr. Ivanom Šprajcem 58 Igor Lipovšek 8 8 Koliko držav je na svetu 8 Aleksander Jeršic 9 Latinska Amerika za minimaliste. Last 9 minute. V 1 šolski uri brez slabega obcutka Igor Lipovšek Slika na naslovnici: Zima na kozjanskem Foto: Anton Polšak Spletišce Uporabna geografija Slovenski ucitelji geografije na strokovnem usposabljanju v Turciji Tabor DUGS v rudarsko-energetski pokrajini Srednješolska študijska srecanja Bron za Joba Stoparja na geografski olimpijadi v Quebecu Jesenska študijska srecanja uciteljev osnovnih šol Konferenca Mladi in identiteta Mesec prostora: Zelena infrastruktura v praksi Likovni in geografski natecaj v Štanjelu Podjetnost Ali je možno uskladiti šolska merila vrednotenja ucnega izdelka? Dejavni pristopi k preprecevanju onesnaženja prsti Trajnostno urejanje porecij Ucitelji geografije na strokovni ekskurziji na Balkanskem polotoku Krepitev sodelovanja med šolami in Ministrstvom za okolje in prostor Vloga in pomen geologije v formalnem izobraževanju Igor Lipovšek Izgradnja naprave ideja o izdelavi se je porodila ob ogledovanju popolnoma nepomembnih objav na najbolj znanem družbenem omrežju. Gledanje posnetkov pretakajoce se vode, bruhajoce lave in takojšnjega spreminjanja reliefa v peskovniku je prebudila željo, da bi v kar najkrajšem casu zgradili svoj virtualni reliefni peskovnik. prvi so jo razvili ameriški raziskovalci v okviru projekta za neformalno izobraževanje o sladkovodnih jezerih in oblikovanju recnih omrežij pod okriljem ameriške national Science Foundation (nFS). projekt je vodil raziskovalni center W. m. keck center for active visualization in the earth Sciences (keckcaveS) univerze kalifornije (uc davis) skupaj s še nekaterimi drugimi partnerji. podobne projekte, med katerimi so nekateri tudi precej bolj napredni, so kasneje razvili tudi drugi raziskovalci in programerji. ugotovili smo, da jo pri pouku in svojih dejavnostih uporabljajo številne šole, muzeji in inštituti po vsem svetu (splet 4). v okviru dogodka White House Water Summit so jo leta 2016 prikazali celo v Beli hiši (splet 2). naloge so se pod mentorstvom mihe Gartnerja lotili dijaki mitja Suvajac, anej kostrevc in maj mravlak. izdelava takšnega peskovnika ni tako preprosta, kot je morda videti na prvi pogled. Za zadovoljivo delovanje poleg zmernih stroškov zahteva poznavanje programa linux, iznajdljivost ter veliko potrpežljivosti pri tako imenovanem »kalibriranju«. izdelava peskovnika je danes sicer mogoca po vec razlicnih nacrtih. na šoli smo izbrali prvotnega, odprtokodnega, ki ga je sestavila že omenjena kalifornijska univerza uc davis. nacrt je okviren in izdelovalcu dopušca dovolj svobode, ce jo le-ta potrebuje. Zacne se s peskovnikom, ki je v našem primeru mocna, na vrhu odprta lesena škatla, ki ima razmerje stranic 16 : 9, da se ujema s sliko reliefa, z nosilcem za projektor in kamero ter dovolj mocnim podstavkom, kamor postavimo racunalnik in vso preostalo potrebno opremo. peskovnik je postavljen na kolesa, da ga je mogoce premikati. konstrukcija mora zdržati od 100 do 200 kilogramov peska, nosilec projektorja pa mora biti vsaj malo nastavljiv po vseh oseh, saj je to kljucnega pomena za »kalibracijo« projekcije. naslednji pomemben korak pri sestavljanju peskovnika je nakup opreme in njena montaža. pri nakupu smo se držali priporocil, ki so jih na svoji spletni strani pripravili raziskovalci univerze uc davis (splet 3). Razvijanje geografskih vešcin s pomocjo Ikt pri pouku geografije v osnovni šoli Developing Geographic Skills Using ICT in Primary School Geography Class Uvod Geografija je eden najbolj dinamicnih predmetov v slovenskem šolskem sistemu. Z možnostjo aktualizacije in odprtostjo kurikula lahko obravnava tako rekoc vse vsebine. ena izmed njenih nalog je, da se odziva na aktualne dogodke in s tem ucence motivira k raziskovanju ter kriticnemu razmišljanju. prav tako je pomembna komponenta pouka geografije razvijanje geografskih vešcin (branje/ risanje zemljevidov, analiza grafikonov in slikovnega gradiva, orientacija …). ravno pri razvoju vešcin nam je v veliki meri pomoc ikT, ki se hitro razvija in ponuja vedno vec možnosti uporabe pri pouku. Geografske vešcine kot pomemben del pouka geografije v un za geografijo v oŠ je neposredno zapisana uporaba ikT in vkljucevanje kompetenc v vec delih. izpostaviti velja, da je za doseganje operativnih, vzgojno-izobraževalnih in vsebinskih ciljev pouka geografije v oŠ uporaba ikT nuja in potreba, ker omogoca posodobitev pouka in vzgojo ter izobraževanje in seznanjanje ucencev z e-znanjem za 21. stoletje (lipovšek, polšak in lilek, 2015). Z razvojem informacijske tehnologije ni modernizacija, da se grafoskop, videorekorder ali televizija zamenjajo z racunalnikom in lcd­projektorjem. dostop do interneta nam omogoca delo z aktualnimi podatki, posnetki in animacije Podjetnostna kompetenca in geografija Entrepreneurship Competence and Geography Uvod ob obilici projektov, ki so postali v slovenskem šolstvu bolj pravilo kot izjema v delovanju oziroma nacinu posodabljanja poucevanja in vpeljevanja novih ali posodobljenih starih didakticnih prijemov, se je leta 2016 zacelo razpravljati o nujnosti vkljucevanja podjetnostne kompetence v poucevanje. celo vec, podjetno razmišljanje in delovanje naj bi prežemalo tudi vodenje in organizacijo ucnega procesa na šolah na vseh ravneh. Zaceli smo razmišljati o tem, da ni dovolj, da je podjeten samo dijak, saj morata biti tudi ucitelj in ravnatelj. Seveda je povezava medsebojna; brez podjetnega ucitelja, ki podjetno poucuje, ne more biti podjetnega ucenca; brez podjetnega vzdušja na šoli pa (verjetno) ne more biti podjetnega ucitelja. pa vendar je dilema, ali to pomeni vpeljevanje podjetništva ali podjetnosti? ali razlika je in ce je, kakšna je? dilema namrec izhaja iz angleškega termina entrepreneurship, ki ga lahko v slovenšcino prevedemo kot podjetništvo ali pa kot podjetnost. Ceprav preverba v druge jezike bolj kaže na podjetništvo kot pa na podjetnost, smo termin v Sloveniji razumeli širše, ne samo ekonomisticno, torej v širšem smislu podjetnosti. le zožili smo ga na izbrane clovekove lastnosti, ki omogocajo podjetno obnašanje in vkljucujejo podjetne vešcine oz. kompetence. Torej je navidezno šlo za zmedo zaradi pojmov, a kljucno je bilo razumevanje konteksta. podjetnost je namrec ena izmed 8 splošnih vešcin vseživljenjskega ucenja, ki jih je opredelila in zapisala evropska komisija (2006–2018; splet 1 in splet 2). ´. .. Preglednica 3: Ravni usposobljenosti za podjetnostno delovanje - -- - -- --- -- --- --- --- - -- --- ---- - - - - - - - - - -- - -- Naravoslovje in preživetje v Udin borštu Natural Sciences and Survival in the Region of Udin boršt Uvod projekti erasmus+, ki jih sofinancira evropska unija, omogocajo sodelovanje med razlicnimi evropskimi šolami. dijaki Biotehniškega centra naklo so od septembra 2017 do oktobra 2019 vkljuceni v projekt SlaviT – Slovensko v naravoslovje treh dežel. v projektu so povezani s srednjima šolama, ki v Trstu in celovcu poucujeta pripadnike slovenske narodne manjšine. na projektni izmenjavi, ki je potekala v prvi polovici maja 2018, so ucitelji za dijake pripravili šest razlicnih naravoslovnih in geografskih delavnic. v prispevku predstavljamo dvodnevno delavnico, ki je potekala na obmocju krajinskega parka. dijaki so s seboj prinesli vso opremo za dvodnevno delo. nato smo se v skupini odpravili na ogled posameznih tock, kjer so opravili meritve in opazovanja. Zanimiva je bila izmenjava zamisli in izkušenj v razlicnih državah. koncna postaja je bil »rokovnjaški tabor«, kjer smo se nastanili za cez noc – dijaki so skuhali topel obrok, pripravili smo šotore in ognjišce, zakurili ogenj, postavili streho, ce bi deževalo ipd. drugi dan smo se po zajtrku odpravili nazaj do šole, kjer so dijaki primerno ocistili in pospravili opremo ter pripravili nekaj izdelkov za diseminacijo delavnice. naravoslovna delavnica je primer medpredmetnega povezovanja fizike, matematike, kemije, geografije in zgodovine. - --- --- -- --- - -- - ----- - -- Geografija v šoli Letnik 27, številka 1, leto 2019, ISSN 1318-4717 Izdajatelj: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Odgovorni urednik: dr. Anton Polšak Uredniški odbor: Nevenka Cigler, Aleksander Jeršic, Osnovna šola Draga Kobala Maribor, dr. Eva Konecnik Kotnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Igor Lipovšek, Zavod RS za šolstvo, mag. Ludvik Mihelic, Ekonomska šola, Ljubljana, Damijana Pleša, Zavod RS za šolstvo, dr. Tatjana Resnik Planinc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Zdenka Schauer, Osnovna šola Martin Krpan, Ljubljana Jezikovni pregled: Tine Logar Prevod povzetkov: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec s.p. Urednica založbe: Damijana Pleša Naslov uredništva: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Založba, Poljanska 28, 1000 Ljubljana Letna narocnina (3 številke): 33,00 € za šole in druge ustanove; 24,75 € za individualne narocnike; 12,50 € za dijake, študente, upokojence; cena posamezne številke v prosti prodaji je 13,00 €. V cenah je vkljucen DDV. Narocila: ZRSŠ, Založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, faks: 01 3005 199, e-naslov: zalozba@zrss.si Naklada: 450 izvodov Oblikovalska zasnova revije: Kofein dizajn d.o.o. Graficna priprava in tisk: Design Demšar d.o.o., Present d.o.o. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 571. © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2019 Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela te revije na kakršenkoli nacin reproducirati, kopirati ali kako drugace razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij). bi se na padavine in temperature. ucitelj z ustreznimi nalogami, zemljevidi, skicami in vprašanji verjetno lahko uspe, sklicujoc se na cilje 6. razreda in podnebja v Himalaji in afriškem višavju, vsakemu od ucencev pomagati poiskati pojasnila o nadmorski višini, oddaljenosti od morja, morskih tokovih in geografski širini. konec koncev si lahko pomaga z matriko, v katero vpiše dejavnike, ucenci pa z ugibanjem pokažejo, katero pojasnilo oz. razlog je najverjetnejši, saj ugibanje lahko poteka ob rastlinskem zemljevidu v ucbeniku ali atlasu. kaj pa v gimnaziji? podobno. Za maturante so v 4. letniku tako ali tako na voljo priprave. Opozorilo: Dozirajte v majhnih kolicinah. Pred uporabo tega nasveta se najprej pogovorite s svojo vestjo ali pa se posvetujte na strokovnem aktivu. Viri in literatura 1. janžekovic, M., tomassini, k. I-ucbenik za 8. razred (splet: http://eucbeniki. sio.si/geo8/index.html, dostopno 25. 11. 2018). 2. kolnik, k. idr. Ucni nacrt. Program osnovna šola. Geografija (splet: http:// www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/ prenovljeni_UN/UN_geografija.pdf, dostopno 25. 11. 2018). GeOGRAfIJAVŠOLI | 1/2019 NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA OBJAVO V GEOGRAFIJI V ŠOLI http://zgds.zrc-sazu.si/pdf/gv72-1-navodila.pdf Obseg prispevkov naj ne bo daljši od šest strani, vkljucno z graficnimi prikazi. Prispevek mora imeti v uvodu kratek povzetek (do sedem vrstic) in kljucne besede. Ce je mogoce, naj bo oboje prevedeno v katerega od svetovnih jezikov, sicer za prevod poskrbi uredništvo. Besedila, ki so bila pripravljena kot seminarske naloge, porocila o projektih ali referati, morajo biti prirejena za objavo v reviji po merilih za clanke. Ocenam knjig, ucbenikov naj bo priložen posnetek naslovnice, navedeni naj bodo tudi natancni bibliografski podatki (avtor, založba, leto izida). Prispevek na CD-ju, ki mu priložite Prijavnico prispevka za objavo v reviji, pošljite na naslov: Uredništvo revije Geografija v šoli, Zavod RS za šolstvo, Založba, Poljanska 28, 1000 Ljubljana. Besedilo brez graficnih elementov lahko pošljete tudi po e-pošti na naslov revija.geografija@zrss.si. Oblikovanje: Besedilo naj ne bo racunalniško oblikovano (razlomljeno na strani), besede naj ne bodo deljene. Slikovno in graficno gradivo je lahko priloženo tudi na fotografijah ali na diapozitivih ustrezne kakovosti. V tem primeru naj ima vsaka enota svojo številko. V osnovnem besedilu clanka naj bo oznaceno mesto, kamor spada in dodan podnapis. Zaželena je tudi osebna fotografija avtorja; objavili jo bomo ob naslovu clanka. Priložene diapozitive vam bomo vrnili. Reference v besedilu na bodo v obliki: (Kunaver, 2000), ob navajanju strani pa (Kunaver, 2000: 12). Literatura na koncu prispevka naj bo citirana tako: Kunaver, J. (2000). Naslov knjige. Ljubljana: Založba. Svoje podatke posredujte na obrazcu Prijavnica prispevka za objavo v reviji, ki je dostopna v založbi ali na e-naslovu: https://www.zrss.si/strokovne-resitve/ revije/geografija-v-soli ISSN 1318-4717