TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. * Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/t leta 90 Din, za 1U leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v soboto, dne 4. februarja 1933. Štev. 15. besedi, da ne razumemo prav načina in zahtev praktičnega dela. Vse to ovira ljudsko silo, da se ne more prav razgibati, da ne more do ustvarjajočega poleta in da ne pridemo iz mrtvila. Pa tudi do nobenega pravega sodelovanja vseh konstruktivnih sil ne more priti, ker ni načela, ki bi zvezalo vse te konstruktivne sile. Govorimo sicer mnogo o nujni potrebi združitve sil in složnega dela, toda nihče ne pokaže praktično, kako bi se moralo in moglo to delo izvrševati. Iz pred- in povojnih časov smo se navzeli raznih napak, ki so se vgnezdile tudi v naši upravi. Te napake silno bole ravno najboljše ljudi, a kljub ponovnemu konstatiranju teh napak, jim vendar nihče ne uniči njih obstojne možnosti. Kar neprestano nas ovirajo še nadalje. Iz vseh teh razlogov je postavitev velikega gospodarskega programa, ki mora obvladati vse naše javno življenje, nuj- janja! T-MM6slM>~iu^tovciHsUi Idici*tg. Do konca meseca septembra lanskega leta nismo imeli nobenega dogovora o plačilnem prometu s Francijo. Naši uvozniki so plačevali francosko blago na ta način, B« za plačila pre- J je zapadlih in še neplačanih tujih dolgov. I Kot merilo za razlikovanje med starimi in novimi dolgovi služi datum fakture. Izplačila izvoznikom se bodo vršila po kronološkem redu in. v mejah razpoložljivih sredstev na zbirnih računih. Kliring bo v pogledu rednih izplačil našim izvoznikom v doglednem času dobro funkcijoniral. Sporazum Uidi določa, da se bo poleg kli-ringa stavilo še 20% od naših terjatev naši Narodni banki na prosto razpolagauje in to po posebnem računu v francoskih frankih. S sporazumom se predvidevajo tudii zasebne kompenzacije med zainteresiranimi izvozniki in uvozniki, za kar se je treba z utemeljeno prošnjo obrniti na našo Narodno banko in ji navesti vse potrebne podatke za posel, ki naj se izvrši. višku še likvidnih in neizplačanih računov v višini 327-6 milijonov Din. Državna podjetja so imela v decembru vseh .izdatkov 278-8 milijonov Din ali 89-28 odstotkov od proračunanih 312-3 milijonov. Tako je bil dosežen prihranek v višini 33*4 milijonov. Dohodkov pa so imela državna podjetja v istem mesecu 272-9 milijonov ali 72-76% od proračunanih 375 milijonov. V prvih devetih mesecih sedanjega proračunskega leta so znašali izdatki vseh državnih gospodarskih podjetij 2.533-5 milijonov ali 90-13% od proračunanih 2.811 milijonov. Biil je torej dosežen prihranek v višini 277-5 milijonov. Vsi dohodki državnih podjetij pa so v tem času znašali 2.590-7 ali 76-75% od proračunanih 3.375-7 milijonov Din. Dohodki državnih podjetij v prvih devetih mesecih tekočega proračunskega leta so znašali 2.590-7 ali 76-75% od predvidenih 3.375-7 milijonov Din ali za 785 milijonov manj, kakor pa je bilo proračunano, Ce pa se primerja znesek vseh izdatkov s skupno vsoto dohodkov, potem se vidi, da so imela državna podjetja v prvih devetih mesecih sedanjega proračunskega leta za 57-2 milijona več dohodkov ko izdatkov. Ta prebitek pa znaša samo 10-13% od proračunskega prebitka v višini 504'7 milijonov Din. TUtoh. položaj HladiaMUt Madjarski finančni minister je podal v parlamentu obširen ekspoze o madjarskih državnih financah in naglasil, da bo podal eksj>oze iskreno in brez vsakih olepšav. Med drugim je dejal, da znaša proračunski deficit približno 150 milijouov pengov, čeprav je vlada vse izdatke omejila na minimum. Vlada je izdelala načrt, kaiko bi bilo mogoče zopet dvigniti finančno silo dežele. Nato je finančni minister povdaril, da je od leta 1929 silno padel madjarski narodni dohodek. Dočim je znašal takrat 5 milijard pengov, znaša sedaj le še tri milijarde. Po mnenju vlade bi se moglo stanje poboljšati samo na ta način, da bi se dvignila produkcija. Uporaba transfernega fonda v višini 50 milijonov pengov s pomočjo izdajanja blagajniških bonov, bi bila dejansko le prikrita kreditna transakcija. Pa tudi v tem primeru bi znašal državni proračunski deficit še vedno 100 milijonov pengov (nad eno milijardo dinarjev). Nato je finančni minister govoril, kako namerava vlada odpraviti državni deficit. Z notranjim posojilom bi se dobilo 45 milijonov pengov, zvišanje davkov bi dalo 25 milijonov, z novo redukcijo državnih izdatkov pa bi se dobilo 30 milijonov. Od omenjenih 45 milijonov notranjega posojila bi industrija prispevala 25, kmetijstvo pa 20 milijonov. Posojilo bi bilo kratkoročno in bi se plasiralo s pomočjo blagajniških bonov. Pogajanja z industrijskimi krogi bodo v ta namen skoraj ugodno zaključena, dočim se z zastopniki kmetijstva še vodijo pogajanja. Kar se tiče povečanja državnih dohodkov, bi se dobilo 17 milijonov s povečanjem neposrednih davkov, 8 milijonov pa s povečanjem posrednih. Finančni minister je nato navel posamezne nove davke. Med drugim bi se povečal tudi hišno-najemnin-slci davek. Da bi pa tega hišni posestniki mogli lažje plačevati, bi vlada odpravila vse določbe o stanovanjski zaščiti. Finančni minister je povdaril, da bo proračun za prihodnje proračunsko leto za 40 milijonov manjši in ne bo na noben način presegel vsote 766 milijonov pengov. Končno je finančni minister govoril o klirinških sporazumih, ki jih je sklenila Ma-djarska in izjavil, da se je edino sporazum z Avstrijo izkazal kot koristen za Ma-djarsko. Odredbe, ki jih namerava izvesti vlada za ohranitev proračunskega ravnovesja so sicer težke, a je to edini način, da se ravnovesje v proračunu ohrani. Avstc. ptooitto. odložena Ob priliki posvetovanj o novem avstrijskem posojilu se je s francoske strani izrekla pripravljenost, da bodo Fraucozi izplačali Avstriji iz francoske tranše 100 milijonov predujm v višini 45 do 50 milijonov šilingov. V ta namen je že dospel v Pariz miništerijalni tajnik dr. Rizzi, ki se je pogajal za izplačilo tega predujma. V tem pa je prišlo do hirtenherške afer«, ki je Francoze silno ujezila in s predujmom ni bilo nič. Tudi posojilo samo je bilo s tem odloženo. Pred aprilom sploh ni misliti, da bi se mogla izvesti transakcija posojila. Ni pa izključeno, da bo mogoče šele maja meseca govoriti s francoskimi kapitalisti o tem posojilu. Ta odlog posojila je za Avstrijo tem bolj neprijeten, ker so bili pogoji za posojilo že dogovorjeni in je avstrijska vlada že računala z izplačilom posojila. Posledica odložitve posojila bo, da bodo morale ostati v Avstriji nekatere devizne omejitve še nadalje v veljavi. SicoU. tesnega tc^ovsiva ilefecat Uta. HoU{a na Uo*^ucMi itecMti za 7Xfl Z nastopom krize v lesni stroki se je pričelo slovensko lesno trgovstvo strokovno organizirati. Združeno v Osrednji sekciji lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj in v sekcijah pri posameznih združenjih, je pričelo proučevati težavni položaj stroke in njega vzroke. Uvaževalo je, da so deloma vzroki nastale krize mednarodne trgovske ovire in zmanjšanje kon-zuma, deloma pa so vzroki v lesnem trgovstvu samem in v njegovi popolni poslovni nediscipliniranosti in neorganiziranosti. Proučavajoč ta položaj je lesno trgovstvo uvidelo, da bi bila predvsem potrebna organizacija lesnega gospodarstva, ki bi preprečila nadvse škodljivo poslovanje raznih nesposobnih prekupčevalcev na inozemskem tržišču, ker ti so s svojim delom nasilno povzročili derutiranje cen. Z lesno trgovino in izvozom se je bavil prav vsak, pa četudi ni imel za to nobene usposobljenosti. Na osnovi tedanjih zakonov je čisto nemogoče doseči izločitev konjunkturistov iz inozemskega tržišča. Zato je organizacija stremela za tem, da doseže vsaj za Dravsko banovino reglementiranje izvoza, s katerim naj bi se ustanovila organizacija, ki bi s pomočjo uredbe, ki naj bi določala reglementiranje izvoza, napravila med našimi izvozniki na zunanjem tržišču red. Ta reglementacija izvoza naj bi se izvedla z uredbo, odnosno zakonom, ki naj bi ga izdelalo in uveljavilo ministrstvo za trgovino in industrijo. Zlasti naj bi uredba določala, kdo je izvoznik. Po predlogih Osrednje sekcije naj bi bil izvoznik oni, ki dokaže določeno produkcijsko kapaciteto; izvozniki naj bi bila nadalje tudi majhna lesna podjetja, ki niso dosegla produkcijske kapacitete, če se več takih podjetij združi v skupno pisarno in nastopajo kot en izvoznik. Osnutek take uredbe je bil predložen ministrstvu za trgovino in industrijo in Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Na konferenci, ki jo je »klicalo nato ministrstvo za trgovino in industrijo, pa se je pokazal od strani hrvatskih in bosanskih zastopnikov lesne industrije odpor proti vpostavitvi reglementacije izvoza. Izšel je nov načrt, ki določa vpostavitev organizacije jugoslovanskega gozdnega gospodarstva na prostovoljni podlagi in v tej organizaciji naj bi bile po svojih zastopnikih zastopane vse osrednje organizacije lesne trgovine in industrije. Sedež centralnega odbora te organizacije naj: bi bil v Zagrebu. Kljub temu pa je slovensko lesno trgovstvo vztrajalo na svojem stališču, ker je pravilno spoznalo, da se more le z regle-mentacijo izvoza doseči organizacija, ki bo tudi avtoritativna. Samo takšna organizacija pa more v resnici služiti interesom lesne trgovine in industrije in vsemu narodnemu gospodarstvu. Samo takšna organizacija pa tudi more vsaj delno izboljšati položaj in prinesti red na lesni trg, kolikor je vse to sploh odvisno od naše notranje organizacije. Ustanovi naj se centralni odbor vseh organizacij Ker pa se je načrt za reglementacijo izvoza končnoveljavno zavrnil, se je slovenska lesna trgovina in industrija načelno sporazumela v tem, da po svojih osrednjih organizacijah pristopi k snujoči se organizaciji jugoslovanske šumske privre-de. Stavila pa je pri tem zahtevo, naj bo sedež centralnega odbora te organizacije v Beogradu in sicer pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Ker je vprašanje organizacije baš sedaj aktualno, je slovenska lesna trgovina in industrija mnenja, naj se, če je nemogoča uvedba reglementacije izvoza, osnuje Organizacija jugoslovanske šumske privrede. To organizacijo naj tvorijo vse pokrajinske centralne organizacije lesne trgovine in industrije (to je v Dravski banovini Osrednja sekcija lesnih trgovcev in Zveza indu-strijcev) v državi. Na čelu te organizacije naj bo centralni odbor, obstoječ iz po dveh zastopnikov vsake izmed teh pokrajinskih centralnih organizacij, s sedežem pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Pokrajinske centralne organizacije naj pospešujejo interese članov organizacije z dajanjem informacij, določanjem minimal- nih cen ter naj skrbe za pravilen razvoj izvoza iz pokrajine itd. Vse važnejše zadeve, ki se tičejo celotne jugoslovanske lesne trgovine in industrije in važne zadeve, ki se tičejo jugoslovanskega zunanjega tržišča, oziroma spadajo v področje zunanje lesne izvozne politike, pa naj se obravnavajo pred centralnim odborom. Centralni odbor pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine naj določa smer jugoslovanske lesne izvozne politiko. Bil bi to vsaj skromen začetek, ki bi tvoril podlago za nadaljnji zelo potrebni organizatorični razvoj v lesni panogi. Zbornica bodi vrhovni organ pokrajinske organizacije Kar se pa tiče poživljenja pokrajinske organizacije, ki obstoja v naši banovini iz Osrednje sekcije lesnih trgovcev in Zveze industrijcev, pa je naša želja, naj bi tvorila vrhovni organ tej organizaciji Zbornica. Vse važne zadeve, ki se tičejo lesnega gospodarstva v banovini in kjer so prizadeti interesi obeh skupin, naj se predlagajo Zbornici, ki naj bi o tem razpravljala na skupnih sestankih, na katere bi povabila zastopnike Osrednje sekcije in Zveze industrijcev. S tem bi se izenačili interesi skupin in akcije obeh osrednjih organizacij z Zbornico na čelu bi bile enoten izraz slovenskega lesnega gospodarstva. Sklepi na teh sestankih naj bi bili merodajni tudi /.a zastopnike v Centralnem odboru. Tu sem v kratkih besedah obrazložil potek našega delovanja za ustvaritev organizacije izvoza lesa. Bistvo po nas zamišljeni organizaciji za izvoz lesa je bila zahteva, dobiti okvir homogenih članov z določeno strokovno usposobljenostjo in določeno kapaciteto, kar pa je mogoče samo prisilnim potom po ministrski uredbi, ki bi dala organizaciji tudi gotovo eksekutivno moč in s tem avtoriteto za izvedbo njenili sklepov. Taka organizacija bi brez dvoma mogla pričeti z vsem povdarkom reševati razna vprašanja, ki se posebno dandanes pojavljajo tu in izven države. Začrtanega cilja nismo dosegli, vsled nerazumevanja naše lesne strukture od strani Hrvatov in Bosancev, katerim mogoče poleg tega tudi ni po volji organiziran nastop slovenskega lesnega trgovstva. Dosegli smo pa, da so vendar manj ali več spoznali kapaciteto, katero reprezentiramo v jugoslovanski lesni produkciji. * Kar se tiče nameravane Centralne organizacije s prostovoljnim članstvom v Zagrebu, smo naše stališče precizirali v posebni deklaraciji. Ze po predloženih statutih, katerih posamezne točke si medsebojno nasprotujejo, se vidi velika neresnost vsega predloga. Še bolj pa je ta razvidna iz nekaterih drugih zahtev, da je n. pr. za sprejem sklepov potrebna popolna soglasnost vseh pokraj. organizacij, kar bi neizogibno imelo za posledico popolen neuspeh vse organizacije. Ze a priori bi bila tako Centralna organizacija obsojena na popolen fiasko. Mesto avtoritativne organizacije bi dobili društvo s kompetenco in veljavo kakšnega pevskega društva, za kar pa v sedanjih časih nimamo ne volje in ne denarja. Ostane torej kot edina možnost še Centralni odbor pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine pri trgovinskem ministrstvu, kakor smo že predlagali v svojem pravilniku za ureditev lesnega izvoza. V tem odboru naj bi bile zastopane vse pokrajinske organizacije po svojih delegatih. Na ta način bi dosegli, da se pri trgovinskem ministrstvu ustanovi oddelek, ki bi bil strokovno usposobljen in ki bi mogel razumeti naše težnje. Na ta način pa bi tudi dobili kompetenten forum za skupna posvetovanja, za skupne nastope, obenem pa tudi od nas pooblaščeno zastopstvo pri mednarodnih pogajanjih. Brez vsega je jasno, da brez avtoritativne organizacije, ki bi mogla tudi z eksekutivno močjo uveljaviti sprejete sklepe, ne bomo pri mednarodnih pogajanjih nikdar dosegli pravega uspeha. Vzrok več, da čim bolj skrbimo za čim prejšnjo izvedbo naše lesne organizacije. Viktor Meden ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 10. Telefon 20-71. Telelon 20-71. VII. kongres Mednarodne trgovske zbornice V dneh od 29. maja do 3. junija se vrši na Dunaju sedmi kongres Mednarodne trgovske zbornice. Kongres bo posebno vazen zlasti za podonavske države in zato se tudi vrši na Dunaju. Na konferenci bo med drugim poročal tudii glavni tajnik Društva narodov in sicer o mednarodni denarni gospodarski konferenci. Od drugih referatov naj še omenimo: poročilo o znižanju državnih proračunov, o izvolitvi sodišča Mednarodne trgovske zbornice in n, ego vem pomenu za poslovni svet, o čim boljši splošni gospodarski organizaciji (o razdelitvi dobrin) o strojih in človeškem delu, o nerazmerju med cenami in o mednarodnem zadolževanju, o gospodarskih sporazumih in o ureditvi proizvodnje, o trgovinski politiki s posebnim ozirom na omejitve deviznega prometa, o razdelitvi industrijske lastnine, višku ladij in ovirali pomorskemu prometu ter o potrebi stabilne mednarodne valute. Posebno važen pa ho referat o podonavskih vprašanjih, od katerih se bodo zlasti obravnavala: industrijska lastnina, racijonalizacija zračnega transporta, novi statut mednarodnega prometa v brzojavu, telefonu in pošti in končno referat o mednarodni trgovinski politiki. smsm Novi bolgarski poslanik Georgije Kjo-seivanov je bil sprejet od Nj. Vel. kralja v avdienoi in je izročil svoje a krediti vne listine. Ob tej priliki je dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da bo delal za zbli-žanje med Jugoslavijo in Bolgarsko. 50% popust za mladoporočence je uvedla naša železniška uprava. Popust velja za dobo enega meseca, uporabljati pa se more najkasneje 14 dni po poroki. Cena kruhu je v Beogradu zopet poskočila za pol dinarja pri kg. Predsednik Roosevelt namerava znižati carinsko tarifo in z oživljenjem mednarodne trgovine omogočiti plačevanje vojnih dolgov. Tudi je izdelal podroben načrt o stabilizaciji denarja na vseni svetu. Francoska vlada je danes predložila parlamentu svojo deklaracijo, iki vsebuje njen delovni program. S hirtenberško afero senebobavila Zveza narodov, če bo Avstrija vrnila orožje ali ga pa uničila. Trgovinska pogajanja med Poljsko in sovjeti, ki so bila prekinjena vsled nesoglasja zaradi višine kreditov za sovjetska naročila, bedo v kratkem obnovljena. UPSKI POMLADANSKI VELESEJEM 1933 AA Začetek dne 5. marca AA Vse informacije daje 7^\ LIPSKI S E| M S K I URAD . aH častni zastopnik ING. G. TOINIES, Ljubljana, Dvorakova ul. 3/11 Telefon 2762 f«aidlK.|Kimia«iiy Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu sporoča, da žele razne tuje tvrdke stopiti v zvezo z našimi izvozniki, ki bi bili pripravljeni, da jih poverijo s svojim zastopstvom. Tako bi prevzela neka milanska firma zastopstvo za les, oglje in deželne pridelke, neka druga tvrdka iz Milana bi prevzela zastopstvo za deželne pridelke in živila; neka firma iz Genove za volno, fižol, drva, žito in stare vreče; neka tvrdka iz Basla v Švici pa za jajca. Resni interesenti, ki bi hoteli poveriti tuje tvrdke z zastopstvom, naj se obrnejo neposredno na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, Ratnički dom, ki jim bo dal podrobnejše informacije. >CREDIT - EVIDENCE« V Zagrebu se je ustanovila tvrdka »Cre-dit-Evidence«, Zagreb, Jelačičev trg 7, ki se bo bavila z zaščito upnikov. Namen tvrdke je združiti vso industrijo, obrt in trgovino v edinstveno fronto mednarodne kontrole pri kreditiranju, na kar se opozarjajo vsi interesenti. DOKLADA NA ŽELEZNIŠKE KARTE S 15. februarjem se uvede posebna doklada na osebne železniške karte vseh razredov in vseh vrst vlakov. Ta doklada znaša pri vsaki karti do 40 Din 1 Din, od 41—200 Din 2 Din in nad 200 dinarjev 3 Din. FRANCOSKI ZAMRZLI KREDITI V NEMČIJI Pogajanja med Nemčijo in Francijo zaradi zamrzlih francoskih kreditov v Nemčiji potekajo zelo ugodno in bodo v kratkem zaključena. Gre za 450 milijonov frankov. Mesto v denarju bodo Nemci ta svoj dolg plačali v premogu. Nemški parlament in pruski deželni zbor je predsednik republiko razpustil, ker se je prepričal, da se v parlamentu ne more sestaviti delazmožna večina. Centrum je v svojem odgovoru na Hitlerjevo potrdilo k sodelovanju zahteval več garancij, da bo vladal Hitler ustavno in ker teh jamstev ni dobil, je odklonil sodelovanje v vladi, vsled česar je moralo priti do razpusta parlamenta. Nove volitve v Nemčiji bodo dne 5. marca. Z dvema štiriletkama hoče Hitler odpraviti brezposelnost in obnoviti nemško gospodarstvo. Oster protikomunističen kuri je uvedla nova Hitlerjeva vlada. Vsi komunistični shodi so prepovedani, izvršene 30 bile številne preiskave in policija je dobila nalog, da takoj z največjo ostrostjo nastopi proti vsakemu poizkusu komunistov, da bi rušili mir. V vsej Nemčiji je prišlo do krvavih spopadov med komunisti in policijo, odnosno nar. socijalisti. Več oseb je bilo ubiitih in ranjenih. Do velike stavke in težkih izgredov je prišlo vsled mezdnih sporov v okolišu ru-munske petrolejske družbe Romano-Ame-ricana. Intervenirati je moralo vojaštvo, ki je moralo uporabiti orožje, da je vzpostavilo red in mir. V Leningradu in Moskvi so zopet uvedlti karte za kruh, kakor za časa lakote v letu 1921. Železničarska stavka v Ulstru se 'širi in so se železničarjem pridružili še nameščenci avtobusnih prog. V protest proti podražitvi električne struje so budimpeštanski trgovci imeli en dan svoje lokale nerazsvetljene. V Budapešti je 3211 advokatov, v štirikrat večjem Berlinu le 2805 in v Parizu 2762. Najlepša Turkinja, ki je bila lani izvoljena kot »Miss Universum« bo nastavljena pri turški monopolni upravi kot trgovski potnik za prodajo tobaka. >BUDDHA< ~ h' ^ M ^ ^ TRADEMARK BUDDHA ..................... 9t..................... čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Večna pot 15 Telefon 26-26 Telefoe M-M deHoesto/a ITALIJANSKE FINANCE V decembru je imela italijanska državna blagajna 1.558 milijonov dohodkov in 1.814 milijonov izdatkov. Deficit je torej znašal 256 (v novembru 1932 363) milijonov lir. Ves deficit v 1. 1932 je znašal 2.041 milijonov lir proti 1.785 milijonom koncem novembra. Ves notranji dolg Italije je znašal koncem leta 95,9 miljard lir, bankovcev pa je bilo v obtoku za 13,6 miljard lir. FRANCOSKI KAPITAL ROMA V ŠVICO NAZAJ V zadnjem času se zopet opaža vedno močnejši dotok denarja v Švico. Vsled raznih davčnih načrtov francoske vlade je v Franciji naloženi tuji kapital vznemirjen in se boji, da bi bil preveč obdavčen. Zato se je začel beg kapitala iz Francije. Kapital nalagajo v Švici ali kratkoročno alti pa v švicarskih obligacijah. Posledica tega bega kapitala v Švico je tudi dvig švicarskega franka. Devizna podloga Švicarske banke se je prvič po avgustu zopet dviignila. DANSKA KRONA SE PRILAGODI FUNTU Na odločno zahtevo danskih kmetovalcev, ki vsled previsokega tečaja funta niso megli več prodajati svojih pridelkov na Angleško, se je danska vlada udala in v soglasju z dansko Narodno banko objavila, da bo ohranila tečaj danske krone na tečaju 22-50 funta. Vsi gospodarski krogi so se tej nameri vlade zelo upirali, a je bilo vse aUh upiranje zaman, ker so bili politični razlcgi močnejši. Poleg tega je grozilo iz-Prtje 100.000 delavcev, kar bi naravnost katastrofalno povečalo brezposelnost. Vsled tega je danska vlada sprejela zahteve kmetovalcev. Nato sta obe zbornici sklenita zakon, po katerem se za mesec dni prepovedujejo vse stavke in vsako izprtje delavcev. SOVJETOM PRIMANJKUJE DEVIZ Berlinski listi poročajo, da se v zadnjem času opaža, da se zlasti manjša število sovjetskih naročil na blago, ki se plačuje v gotovini. Sovjetski trgovinski zastopnik v Herlinu je odkrito priznal, da je dobil iz Moskve povelje, da manj naroči blaga, ki ga je treba plačati takoj v gotovini. Vsled tega so zelo padle sezonske kupčije. Berlinski listi pišejo, da je to padanje naročil posledica velikega pomanjkanja deviz, ki vlada v Rusiji. oduelek Direkcije državnih že-aznic v Ljubljani sprejema do 7. febru-.rja t. 1. ponudbe glede dobave 26.000 /Ol pisarniškega papirja. — Strojni od-lelek Direkcije državnih železnic v .jubljani sprejema do 9. februarja t. 1. jonudbe glede dobave 10.000 kg šamot-lega malterja in 500 komadov Samotne peke. — Prometno-komercijalni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg žičnikov. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 16. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 metrov kokosovih preprog. Dne 6. februarja t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku ministrstva vojske in mornarice v Beogradu licitacija glede dobave mesnih konzerv. Dne 10. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobračaja Split licitacija glede dobave parnega bata in tiganjske peči. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri strojnem oddelku te direkcije.) Dobava smučarske opreme. Dne 6. februarja t. 1. se bo vršila pri intendan-turi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave smučarske opreme (smuči, palice, dereze, vezi, nogavice itd. Dne 14. februarja t. 1. se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 10.000 komadov perila (srajce in hlače) in 10.000 komadov prevlek za blazine. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.) *-------- Devizno tržišče Tendenca spremenljiva; promet 1,891.492*32 dinarjev Tudi ta teden je zaključil — kljub samo štirim borznim sestankom — z dokaj znatnim skupnim tedenskim borznim prometom. V primeri s pretečenim tednom (1 milijon 971 tisoč Din) je nazadoval devizni promet le za približno osemdeset tisoč dinarjev, dočim znaša celokupni devizni promet v mesecu januarju t. 1. osem milijonov in 427 tisoč dinarjev. Na poedinih borznih sestankih tega tedna je bil dosežen naslednji dnevni devizni promet: 30. januarja Din 624.039-27 Dunaj, 31. januarja Din 784.101-12 Dunaj, 1. leoruarja Din 366.049*36 Dunaj—New York, 2. februarja borza ni poslovala, 3. leoruarja Din li».SO^-o7 London—New York. Narodna banka je posredovala le v Cu-riliu (90 tisoč Din), Londonu (28 tisoč Din) in v New Yorku (42 tisoč Din), v celem za 160 tisoč dinarjev. Skupni promet v privatnem blagu znaša tokrat 1.632 tisoč dinarjev od česar odpade samo na zaključke v avstrijskih šilingih 873 tisoč dinarjev in na dinarsko de-vizo 689 tisoč dinarjev. Napram minulemu tednu je znatno nazadoval devizni promet v Curihu (za 71 tisoč Din) in Dunaju (za 138 tisoč Din), porasel pa v Budimpešti za 48 tisoč dinarjev, New Yorku za 55 tisoč dinarjev ter v dinarski devizi za približno 140 tisoč dinarjev — kakor je razvidno iz sledečih prometnih številk (številke v oklepajih značijo promet pretečenega tedna; vse v tisočih dinarjev): Budimpešta 48 (0), Bruselj 9 (O), Berlin 8 (3), Curih 90 (161), London 59 (83), New York 114 (59), Trst 2 (14), Wien (privatni kliring) 873 (1.011) in dinarska deviza v privatnem kliringu 689 (548). Devizna tečajnica tekočega tedna očHuje pri nekaterih devizah stalno čvrsto tendenco, pri drugih pa močnejše tečajne oscilacije s to-le končno tečajno razliko (po spodnji tabeli): Dne 30. jan. Dne 3. febr. najvišji najnižji najnižji najvišji Amsterdam 2303-18 2314-54 2304-29 2315-05 Berlin 1360-69 1371-49 1359-58 1370-38 liruselj 796-91 800-85 797’46 801'40 Curih 110835 1113-85 1108-35 1113-85 London 193-69 195-29 194-30 195-90 New York 5700-86 5735-12 5709-64 5737-90 1‘ariz 223-65 224-77 223-79 224'91 Pratfa 16956 170’42 169-56 170-42 Trst 292-51 294‘91 292*46 294'86 Berlin 1*11 točke navzdol nalik Trstu, ki je v razdobju tega tedna nazadoval za 0-05 točke, medtem ko so v tem času okrepile svoje tečaje devize Amsterdam za 1*11 po-ena, Bruselj za 0-55 poena, London za 0*71 jtoena, New York za 2*78 poena in slednjič Pariz za 0-14 poena. Deviza Curih je bila skozi vse borzne dneve tekočega tedna trgovana na sedanji bazi 1108*35 za denar, za 1113*85 za blago. Edino Praga je včeraj beležila ob tečaju, ki je bil dosežen na ponedeljkovem borznem sestanku. Tečaji privatnega kliringa v avstrijskih šilingih so bili od 9 do 9-30 dne 30. m. in., a 9*15 do 9*20 dne 31. m. m. in 3. t. m. Devizi Dunaj in Budimpešta še vedno nista beležili, notic ostalih deviz pa ni bilo. Efektno tržišče Tendenca slaba; brc* zaključkov Notica Trboveljske premogokopne družbe je bila tudi v lem tednu nespremenjena (Din 175) in je ponudbeni tečaj tega papirja šele včeraj popustil za 10 točk t. j. na Din 165*— za komad. Vojna škoda je svoj ponedeljkov denarni tečaj (Din 200*—) okrepila na včeraj- šnjem borznem sestanku za 3 točke (103*— dinarje), nasprotno pa je ponudba popustila tudi za 3 točke in beležila 3. t. m. Din 207*— za obveznico. Investicijsko posojilo je bilo začetkom tega tedna nudeno po 49 dinarjev, a včeraj po 48 dinarjev, dočim je notiralo povpraševanje skozi ves teden 46 dinarjev V Blairovih posojilih ni bilo prometa, notice pa so bile od ponedeljka naprej sledeče: 8% Blair 39 denar, 40, 41, 42, 39 blago, 1% Blair pa 37 denar in 38 blago, le včeraj za točko nižje t. j. 37. Lesno tržišče Tendenca mlačna Kakor v zadnjem tednu so se tudi v tem tednu iskali trami, a le določenih dimenzij. Pojavilo se je zanimanje za tramiče, kateri se zadnje leto sploh niso mogli ali pa zelo težko oddajali. Ker pa je bila produkcija tesanega lesa v lanskem letu zelo majhna, sedaj tega lesa že skoro primanjkuje. V splošnem se na produkcijo tramov polaga sedaj več pazljivosti, kakor v pretečenih sezonah. Priporočati je tudi več pažnje spravljanju tramov, da se jih zavaruje proti vremenskim neprilikam, ker le tako ohranijo trami lepo barvo in niso izpostavljeni kvarljivosti, kajti dobro kon-servirani trami — četudi starejše sečnje — se lažje prodajo. V mehkem lesu ne moremo zaznamovati nobenih večjih sprememb. V bukovini se je pa produkcija povečala; posebno veliko se izdelujejo testoni. Mednarodni borzni indeks Tudi v preteklem tednu je bilo razpoloženje na svetovnih borzah brez prave volje in na večini borz so tečaji zopet nazadovali, kakor kaže ta tabela: 12.12. 1.1. 14.1. 21.1. 28.1. 1927 = 100% 1929 1933 1933 1933 ! Berlin 1136 29'0 28'2 27*8 London 102-6 57*7 57*7 58*2 Pariš 156*8 62-1 61’6 60‘0 Bruselj 133-8 30'5 30-5 *29'9 Amsterdam 104-5 30-9 30-7 30-8 Stockholm 109-5 10'2 10‘3 10’2 Curih 101*0 42*5 42*2 42-0 Dunaj 91-4 361 36*1 361 Praga 108-3 54-8 54'4 54’4 New York 137*3 37-7 36 9 36'4 Samo ua londonski in curiški borzi so se tečaji papirjev popravili, na Dunaju in v Pragi ohranili prejšnjo višino, povsod drugod pa nazadovali in zlasti v Berlinu in New Yorku. Mednarodni borzni indeks je v preteklem tednu zopet nazadoval in sicer od 38-9 na 38-7% v primeri s tečaji koncem leta 1927. b v 24 urah SE £U\S.K. klobuke itd. Škrob! in svetlolik* arajce. ovratnike in manAele Pere. mil. monn in lik* doma** perilu tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. - Selenburcova ai. I Telefon it 1171 Dobava žita. Zbornica za TOI v Ljubljani obvešča trgovce z žitom, da se komanda IV. armijske oblasti zanima za nakup cerealij. Interesentom se je obrniti direktno na Komando IV. armijske oblasti v Zagrebu. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 20. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 150 m3 jamskega lesa, materijala za šivanje jermen, raznega električnega materijala, 5000 kg olja za mazanje jamskih vozičkov, 230 m nosilcev ter glede dobave rudarskega, orodja. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 20. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg kapoka in 800 kg afriške trave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave delov za poltovorni auto-mobil. Dne 22. februarja t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave 10.500 pol papirja za zavijanje. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Prodaja radio-aparatov se bo vršila potom dražbe dne 2. marca t. 1. pri ekonomskem odseku Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2. Izpopolnitev uredbe o bankah. Ministrski svet je sklenil, da se uredba, ki se nanaša na banke pod § 5., tako Ljubljansko kreditno banko, Praštediono itd., spremeni in se 3. Člen točke 1. glasi odslej: Vsote, ki jih kdo zaupa zavodu, a ne inore z njimi zaradi predpisov o deviznem prometu svobodno razpolagati, se bodo izplačale na naSin in v rokih, ki jih bo določil trgovinski minister v sporazumu s finančnim. Hranilne vloge v jugoslovanskih denarnih zavodih so znašale due 1. dec. 1932 10.226 milijonov Din, 1. dec. 1931 12.170 milijonov Din in so torej v enem letu nazadovale za 1.944 milijonov ali za 15*97%. Finska banka je znižala obrestno mero od 6% na 6%. Vsi denarni zavodi v Vršcu so znižali obrestno mero za vloge od 7% na 6%, za posojila pa bodo zahtevali 10% obresti. 2u*tOh{a tctywu%a ŽIGOSANJE JAJC Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je italijanska vlada z dekretom z dne 31. januarja uvedla obvezno žigosanje jajc. Češkoslovaški uvozni kontingent za mast in svinje je devizna komisija določila za mesec februar na 6000 debelih svinj za trg in 2500 debelih svinj za izdelovalce klobas. Nadalje je dovolila komisija uvoz 160 vagonov masti, od katerih se more 40 vagonov uvoziti v obliki živih svinj, pri čemur se računa, da je 1 vagon masti toliko ko 125 svinj. 20 vagonov masti se bo vsled kompenzacijskega dogovora uvozilo iz Madjarske. Kanadska vlada je odbila sovjetsko ponudbo, da bi sovjeti dobavljali Kanadi petrolej, v kompenzacijo pa Kanada sovjetom živino. je prvovrsten domač izdefeL, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo z\\ Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva gladita kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Žalostna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorje-nih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza, za čas od 21. do 31. januarja 1933. A. OTVORJENI KONKURZI* Savska banovina: Dvorščak Antun, klobučar, Vrbovec; Gutman Irma, trg., Čakovec. Drinska banovina: Schmukler Hinko, Retkovci. Zetska banovina: Andreis L. Lea, hotelir, Korčula. Donavska banovina: Demajorovič Moša, trg., Kragujevac; Fridrih Jovan, mlinar, Kovin; Prodano.v Marko, trg., Titel. Moravska banovina: Petrovič brača, trg., Prokuplje. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNA VE IZVEN KONKURZA Savska banovina: Barišič Franjo, trg., Požega; Braum Josip, specijalna trgovina suknja, Zagreb; Laskovič Milan, neprot. trg., Sisak; Rosenberg Josip, trg., Našice; Scheiber Julij, Zagreb. Vrbaska banovina: Hofman Zlata, trg., Kaoci. Drinska banovina: Ilič M. Čedomir, trg., Valjevo; Sohr Leo, prot. trg., Vinkovci; Ziering Jakob, trgovec z mešanim blagom, Tuzla. Donavska banovina: Lukinič Ernest, trg., Konak; Ultman i Tordy, manufakturna trgovina, Apatin; Vučkov Milan, trg., Novi Sad. Beograd, Zemun, Pančevo: »Amerika-nac« Julius Kulik, galanterijska trgovina, Beograd; Mesarovič i Pavlovič, trg., Beograd; Scheer Vitim, prot. trg., Zemun; Vlaškovič V. Vladimir, kolonija!no-delika-tesna trgovina, Beograd, Kralja Aleksandra ul. 72. C. OTVORJENA POSREDOVALNA POSTOPANJA Dravska banovina: Aman Alfred, Tržič; Dolenc Edvard, Kranj 135; Gospodarska zadruga r. z. z o. z., Maribor; Korenčan L, Ljubljana; Mrak Ivan, avtobusni in hišni posestnik, Log 11 (nad Škofjo Loko); Slavec Josip, stavbenik, Kranj; Tominec Jošt in Roza, trgovca, Št. Rupert na I)ol. Savska banovina: Anič Grga, Zagreb^ >Baby«, delavnica lutk in igrač, E. Beneš k. d„ Zagreb; Bogdanovič Bogdan mr. ph., Zagreb; Bogdanovič Ljerka mr. ph., Zagreb; Cvetko Roza, trgovka, Sušak; Došen Milan, Kaniža; Freiberger Milko »Elektrik«, Zagreb; Fuzy Josip, Zagreb; Gašparovič Dragotin, lastnik tiskarne in litografije, Zagreb; Gerstman Žiga, hotelir, Požega; Goldschmitt Aleksander, Križevci; Gotlieb Ernestina, Zagreb; Greif Armin, Zagreb; Gvozdič Alfred ,trg., Zagreb; Hir-schla Ignaca nasled., Križevci; Hirsclil Jakob, Križevci; Kauders Pavao, Zagreb; Kolin Vilim, Našice; Langer Aleksander, Virovitica; Merkič Emil, trgovec z električ. potrebščinami, Zagreb; Mikaš Marija, veletrgovina žganja in vina, Zagreb; Pollak Albert, Zagreb; Radakovič Julio, užarski obrtnik, Zagreb; Ražov Gavro, Pakrac; Singer i sin, Kutina; Šimic Konstantin, Zagreb; Štern Gizela, trg., Zagreb; Šurka-lo Antun, Pakrac; Schreiber Sabina, trg., Zagreb; Veljkovič Branko, Zagreb; Vlahovič Stana, posestnica, Zagreb; Vojt Josip, Cirkvena; Vučkovič dr. Vaso, inženir, Zagreb. Primorska banovina: Jurič Vinko, knjigarna, Split; Krajšek brača, Split, Vočni trg; Sirdar Vladimir pok. Ivana, Split. Drinska banovina: Dražič dr. Ambrož, advokat, Sarajevo; Foto Corso, Sarajevo; Gjurič Nikola, Vukovar; Hasanpašič Der-višbeg, optik, Brčko; Hasibovič Eminaga, trg., Sarajevo; Kokič Josip (Foto Corso), Sarajevo; Kurz Emil, dimnikarski obrtnik, Sarajevo; Logor J., gradbeno podjetje, Sarajevo; Mijič Jovan i drug, Sremska Mitroviča; Papo Jakob »Čiči«, Sarajevo; Pastu-liovič Josip i Franjo, Sarajevo; Poznič Robert, Sarajevo; Radomirovič Sofronije, pek, Sarajevo; Šmit Lazar, mizar, Novo Sarajevo. Zetska banovina: Milišič Gjorgje, Dubrovnik I. Donavska banovina: Igič i Konjevie, Er-devik. Beograd, Zemun, Pančevo: Vuletič Marko, Gavrilovič i Co., Beograd. D. KONČANA KONKURZNA POSTO- PANJA Primorska banovina: Bakotič Luka, mizar, Sinj; Jungbauer Vladimir, Split; Ka-biljo A. Haim, neprot. trg., Split; Mehiče-vič Zaim, mesar, Ljubuški. Donavska banovina: »Albert« Mlin Kovač Albert in ud. Kovač Barbara, Senta; Amšlinger Emil, Velika Kikinda; Berlot Samuil, trg., Novi Sad; Fernbach Jakob i drug. Novi Vrbas; Paupert Rudolf, trg., Novi Sad. Moravska banovina: Gvozdenovič Milan, Ročevič; Milosavljevič Djordje, trg., Jago-dina. Vardarska banovina: Cvetkovič Todor, trg., Leskovac. Beograd, Zemun, Pančevo: Brener Karl, car. posrednik, Beograd; Gabaj H. MoŠa, trg., Beograd. E. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE Savska banovina: Stella Ante, prot. trg., Rab; Tkalec Martin, neprot. trg., Sv. Martin na Muri. Vrbaska banovina: Adilagič Mehmed, trg., Cazin; Alagič Omer Mušin, obučar, Bos. Petrovac; Alibegovič Hadžibeg, trg., Sanica; Baruh Jakob, trg., Bihač; Dunovič Rista, trg., Ključ; Levi Sabetaj, trg., Bihač; Marjanovič Ostoza, gostilničar, Bos. Petrovac; Pozderc Muhamed, trg., Cazin; Vujič J. Mile, trg., Drvar. Primorska banovina: Terzanovič Pia pok. Jakova, prot. trg., Šibenik. Drinska banovina: Danon Bulka, trg., Sarajevo; Efendič 11. Ismet pok. Ibrahima, trg. meš. robe, Tuzla; Husič brača, trg. manuf. robe, Tuzla; Malter Izidor, juve-lir, Sarajevo. Zetska banovina: Andreis L. Lea, hotelir, Korčula; Bjeladinovič D. N. i brat, Kotor. Donavska banovina; Fridrih Jovan, mlinar, Kovin; Reves vd. Laura, Vel. Kikinda; Subotička Irgovačka i industrijalna banka d. d., Subotica; Šmit Gustav, šešir-džija, Bela Crkva; Uzelac Pelar, posestnik, Markovac. Beograd, Zemun, Pančevo: Vajs Samuil, agent.Jkomisijonarska trg., Beograd, Jevre-mova ul. C. Vsi podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva. * Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. cIntsa pomila MARIBORSKI ŽIVINSKI SEJEM Na zadnji sejem je bilo prignanih: 6 konjev, 7 bikov, 89 volov, 162 krav in 7 telet. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3-— do Din 4*—, polde-beli 1*75 do 2-75, plemenski 1-25 do 1-50, klavne krave debele 1-50 do 3'—, za klo-basarje 1—, teleta 3-50 do 4—. Prodanih je bilo 142 glav. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8’— do Din 10 , II. vrste 6-— do 8'—, meso od bikov, krav, telic 4-— do 5—, telečje meso I. vrste 12— do 14—, II. vrste 8-— do 10-—, svinjsko meso sveže 10-— do 16-—. ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM Zadnji tedenski sejem z dne 1. februarja se je dobro obnesel. Dogon je bil velik, a tudi pridelkov je bilo na trgu veliko. Cene goveji živini narahlo rastejo, cene svinjam so ostale neizpremenjene. Iz Vel. Gorice so pripeljali več svinj, težkih do 200 kil, ki so se prodajale po 9-50 Din za kg žive teže. Kupčija na trgu je bila precej živahna. Na trg je bilo prignanih: 64 bikov, 440 krav, 105 junic, 229 volov, 60 juncev, 274 telet, 174 konj in žrebet, 644 svinj in 171 pujskov. Cene so bile te: biki od Din 2-50 do 3'50, krave za klanje od 2-25 do 2-75, za klobase od 1-50 do 1'75, junice 3-45 do 3-75, voli I. vrste 4-50 do 5-— II. vrste 3-50 do 3-75, junci 3-50, pitane svinje 9— do 9-50, nepitane 6-50 do 7'50 Din za kg žive teže. Konji po 800 do 2000, žrebeta po 300 do 400, teleta 7-— do 8-50 žive in 10-50 j do 11-— Din za kg mrtve teže. Sremske zaklane -svinje po 10-50 do 11-—, mršave • | po 10-— do 11-— Din. Detelja po 65 do 90, otava po 60 do 85, seno po 60 do 80, slama za steljo po 45 do 60 Din za 100 kg. Drva po 100 do 115 Din za kub. meter. CENE V DALMACIJI RASTEJO V zadnjem času so se pričele dvigati v Dalmaciji cene živil, zlasti za olje in mast. Svinjska mast se prodaja že po 18 do 20, olje po 22 do 24, slanina po 14 do 16 Din za kg. Vzrok draginje je baje v tem, ker mesarji ne morejo kupiti večjih količin svinj, ker jim primanjkuje gotovine. PROIZVODNJA PREMOGA V NEMČIJI ■ Rjavega premoga je pridobila v 1. 1932 Nemčija 104-7 milijonov ton ali za 11-7% manj ko leta 1931. Črnega premoga pa. je pridobila Nemčija v 1. 1932 133-2 milijona ton ali 8-1% manj ko 1. 1931. Proizvodnja jekla je znašala 5-75 milijonov ton in je padla za 30-6 odstotkov. PREPOVED IZVOZA PŠENICE IZ BOLGARSKE Vsled slabe lanske žetve in iz st-ahu pred suho zimo je bolgarska vlada prepovedala izvoz pšenice do konca aprila. Tedaj se bo že jasneje videlo, če bo žetev dovolj velika in potem bo morebiti zopet dovoljen izvoz pšenice. V letu 1932. »Škoda, gospod generalni ravnatelj, da se še ni vaš družabnik vrnil.« — »Kaj hočete. Kavcije v tej višini je res težko dobiti v teh časih.« Prepričujoč plakat. Nad neko trgovino z urami je bil nalepljen ta plakat: Žepne ure! Prvovrsten mehanizem!! Samo 7-50 mark!!! 5 let jamstva!! Popolna razprodaja vsled opustitve trgovine. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Sobota, dne 4. februarja: Zadoščenje. Gospa Chatleena. Premiera. Red A. Nedelja, dne 5. februarja: ob 15.: Voda. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Zadoščenje. Gospa Chatleena. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. Sobota, dne 4. februarja: Mala Floramyo. Gostuje g. Dubajič iz Zagreba. Znižane cene. Nedelja, dne 5. februarja: Morana. Premiera. Izven. Ponedeljek, dne 6. februarja: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, dne 5. februarja, ob 15.: Maks in Moric. Znižane cene. Otroška predstava. Ob 20.: Grofica Marica. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvaii Jelačin Ljubljana Zaloga sveže praiene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in solidna postrežbaI — Zahtevajte ceniki Arangeur — trg. pomočnik absolvent aranžerske šole v inozemstvu, kjer je bil tudi v praksi, fin reklamni risar, popolnoma verziran v poslovanju trgovine in pisarne, sedaj tehnični ekspert reklamnega podjetja, zmožen več jezikov, želi nameščenja. Cenjene oferte na upravo lista pod šitro: »Fin nastop . Naročajte »Trgovski list"! KUVERTAH UUBL1ANA TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA SSrzojavi: 3(rispercoloniale JVjubljana ‘Getefon St. 2203 Ani. Krisper Coloniale Lastnih: Josip Vovlič 'Veletrgovina koloni-jalne robe. Velepražama kave. Mlini ta dišave. 8.sočna postrežba. Ljubljana ^Dunajska cesta 33 'Ustanovljeno leta 1840 Sbaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. Ceniki na razpolago. TISKOVINE vseh mUrgmke, uradne Miam-ne,časopise, knjig*, večbar 'JiSMriHti tisk hilro in poceni! Motvoz Grosuplje doma£ slovenski izdelek Svoji k svojim! TISKARNA MERKUR LIUBLIANA ,G RiGORClčEVASt 13