Delavec je kakor čebela. Zato ustvarja, da mu drugi odnesejo in da uživajo sadove njegovega truda. Ali je potrebno, da je tako ? Ni potrebno, ali kdo je kriv, da si pusti odnesti čebela svoj med?
GliRSmO SOCIfllilSTIČFlE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
V TRSTU, poadeljek 27. decembra 1920.
Oojoike operacije proti 0’AnnanzUn
OPATIJA, 25. Medtem ko krožijo pe®d reškim pristaniščem vojne ladje, katerim je fcila poverjena blokada, ao prekoračile vladne čete včeraj na več krajih mejo »Reškega regentstva«. Na več mestih je prišlo med D'AnniHirijevxmi prostovoljci in regularnimi četami do spopadov. Zaznamovati je na obeh straneh nekaj mrtvih in ranjenih. Danes zjutraj so reški legijonarji razstrelili mostove na Suš&ku, železniški most na progi, ki pelfe proti Zagrebu, in brajdiško mostišče. Teokm včerajšnjih operacij je bilo zajetih nekaj legijonarjev, par strojnic in en oklopcii avtomobil, Id je pred kraskem zbežal na Reko.
V Opatijo so prinesli šest ranjenih alpinov. Imena mrtvih niso	Število istih bo malenkostno. — Po po-
velju gen. CavigHe so bile ob polnoči med 24. in 25. vof*-ške operacije ustavljene vsled božičnega praznika. Vladne čete imajo povelje, da udrejo čimprej na Reko. Jutri se bodo odigrali odločilni dogodki.
D’ANNUNZIO POŽIVLJA KR. ARMADO K UPORU.
OPATIJA, 25. Včeraj je krožilo nad zaporno črto D‘Annunzijevo letalo, ki je spuščalo na tla pozive, v katerih reški poveljnik prigovarja kr. četam, da se upro jo. Oklic jim svetuje, da se nehajo bojevati in prelivati bratsko kri, kajti zapeljane so po vladnih voditeljih.
AostrusKi železničarji hočejo zopet stavkati
DUNAJ, 24 (L. W.) Nezadovoljnost med železničarji narašča dan za dnem. Železni« čarji pravijo, da je vsako zvišanje plač brez« uspešno, dokler naraščajo cene vsakdanjim potrebščinam. Uslužbenci Južne železnice zahtevajo, da se nakaže vsakemu 2000 kron podpore in da ukrene avstrijska vlada vse potrebno v svrho takojšnjega znižanja živil« skih cen za 50 odstotkov. — Železničarji so vložili glede teh zahtev »ultimatum«, čigar rok poteče danes. Ako se ne ugodi njihovi prošnji, bodo uslužbenci ustavili vsako delo na progah Južne železnice. Delavski zaupniki ne odobravajo te grožnje, kajti znižanje cen ni mogoče po njihovem mnenju uresničiti v teku 24 ur. Delavci, ki so uslužbeni na kolo« dvoru »Nordbahn« stavkajo že, da se jim nakaže denarno podporo.
NOV VLAK MED PRAGO IjN VERONO.
DUNAJ, 25. (L. W.) »Acht«Uhr«Blatt« po« roča, da namerava češkoslovaška vlada upe« ljati nov vlak Verona—Praga. Vozil bo po progi Trident—Inomost—Kufstein. Vlak bo« do spremljali češkoslovaški železničarji.
RAZKOL V BELGIJSKI SOCIJALISTIČNI STRANKI.
BRUSELJ, 24. Socijalistični dnevnik »Le Peuple« javlja: Vsled resolucije, katero je sklenil strankin kongres glede discipline v stranki, so sklenili belgijski rudarji, da izsto* pijo iz stranke.
HARDING SE NE ZANIMA ZA AN« TANTO.
PARIZ, 24. II »Matin« je prejel izWashing« tona, da se je novoizvoljeni predsednik Zie« dinjenih držav, Harding odločil, da se ne bo držal versailleskih mirovnih pogodb in skle« pov Zveze narodov.
Grška vlada demisijonira.	*
ATENE, 23. Časopisi javljajo, da je mi« nistrski predsednik Rhallvs predložil kralju ostavko in je poveril Rh.allysu, da sestavi novo vlado. Že danes je Rhallvs razpravljal z nekaterimi voditelji večinskih skupin.
Čičerincva nota antanti.
LONDON, 25. Radiiobrzojavka iz Mo« skve pravi, da je poslal Čičerin francoskem': in angleškemu zunanjemu ministru protestne noto proti antanti, ki je pooblastila \Vrange« love pristaše, da prodajo nekatere ruske tr> govske ladje.
Daszinski podal ostavko.
VARŠAVA, 23. Podpredsednik ministr« skega sveta in minister zunanjih zadev Daszinski je podal ostavko. Vladni krogi se nadejajo, da ne bo ostavka sprejeta. Ako vstraja Daszinski pri svojem sklepu, poda ostavko celokupna vlada.
Milijardno posojilo Nemčiji.
LONDON, 23. »Financial Lav« dobiva iz Washingtona poročilo, da bo ameriška vlada predložila kongresu v Washingtonu predlog v svrho posojila ene milijarde dolarjev Nem« Siji. S to svoto se bo financiralo nemško tr« govino z Zedinjenimi državami.
SNEG V FRANCIJI.
MARZILJA, 25. Na Pirenejih je zapadel visok sneg, kakršnega ne pamti tamkajšnje prebivalstvo. Javni promet je popolnoma prekinjen. V Perpinjanu ne vozi več tram« vaj in vse brzojavne žice so pretrg>ane. Več vlakov je ustavilo promet; nekateri vozijo !e z največjimi težkočami. Mnogo vasi v go« rovju je popolnoma zakritih s snegom. Po nekod sega višina snega do prvega nad« strop j a. Prebivalci si kopliejo v snegu pre« dore, da zamiorejo iti iz hiše. Vsled obilnega dežja, ki je začel padatfi v zadnjem času, ob« 5toja nevarnost, da nastane pogubonosna po« vodenj.
IZ SOVJFTRKE rusijf
OBNOVA.
V Balohovskem okrožju Saratovske guber« ni j e so sedaj vse vasi in mesta med seboj zvezane s telefonskimi napravami. Napeljava telefona v druga okrožja uspešno napredu« jejo. —i V Podonskem se je odprla nova to« varna za popravljanje lokomotiv, kjer je za« noslemih nad 2000 delavcev. Še predno je bik tovarna zgotovljena, je bilo že 70 lokomotiv ^opravljenih.
KULTURNO DELO.
V Nikolajevskem okrožju gubernije Sara« ov obiskuje sedaj šole 23.000 otrok — za >5 % več kakor pred revolucijo.
ZDRAVSTVENO DELO.
Pod predsedstvom komisije za ljudsko rdravje je komisija zdravstvenega stanja pre« skala Donsko okrožje in ugotovila v sploš« tem zadovoljujoče stanje in preskrbo bol« lišnic. Donskemu okrožju so dali na razpo« ago petino vseh zdraviP, ki so določena za
Iz Jugoslavije
VOLILNI TEROR JUGOSLOVANSKE BURŽU AZIJE.
Pod gorenjim naslovom piše »Rdeči Pra« jot« v Ljubljani o sleparijah jugoslov. me« ičanstva in polu —■ pri volitvah v konstitu« mto sledeče:
»Že v našem volilnem manifestu smo opo« corili delavno ljudstvo, da ima buržuazija v -okah vso volilno organizacijo. In razumljivo e, da buržuazija izkoristi vse advokatske in »irokratične zvijače, da bi potvorila resnično roljo naroda.
1.	Že sam volilni zakon je tako prikrojen, la stotisoči proletarcev ne morejo priti do »esede.
01 reSKih^dosooMB
Božična premišljevanja
Prebivalcem Julijske Benečije ni bilo dano niti letos, da bi vživaH v miru m relativno prosti svoje božične praznike.
Rapallska pogodba ni bila v stanu, da pri« nese tukajšnjemu preizkušenemu ljudstvu inir, po katerem je dolgo in	^epbe“£
in, da izbriše težke spomine iz dobe brato« mornega klanja.	„	.
Nacionalizem in kapitalizem sta pac znala
pahniti Evropo v vojm prepad- Nista paj stanu, da bi dala tej Evropi, da bi dala od krvavega gorje izmučenemu bu^tvu mir m blagostanje. Te sposobnosti nista ™eU vče raj, je nimata danes in je ne bosta imela nikdar.
Mesto miru, mesto oddiha in prostosta, nam je bilo naloženo, v obliki božičnega darda, vojno stanje med Reko in Itafijoin namj Š£
kot navržek, obsedno stanje. Usoda nas tepe
prav neizprosno, kakor da boljšega. Posledice izdajstva rodriejjev Druge internacijonale, se maščujejo nad nami m se bodo maščevale nad proletariatom celega sveta še dolgo časa. Maščevje bodo 1 Kko časa, dokler ne bo proletanjat spoznal, da sme iskati mir in prostost le v samopo« moči, da ne bo miru in ne bo na svetu pravice dokler si tega ne izvojuje sam, sam s svojimi silami, sam proti vsem.
Medtem ko pišemo te vrstice, ne vemo kaj se godi na Reki. Tudi je vseeno, kaj se tam godi. Boli nas le zavest, da bo tekla kn ne« dolžnih, ki bodo plačali s svojim življenjem tuje grehe, grehe nesposobnosti meščanskih vlad, grehe nacionalističnega maksimalizma, ki si domišljuje, da je mogoče razrešiti vazna socijalna vprašanja s ponosnima gestami ju« naške in pesniške etike.
Reško vprašanje ni vprašanje zase. Kdor ga hoče rešiti kot samostojno zadevo^ bo zašel v nove nepriMke. Danes je to vprašanje le živa očitajoča slika meščanske merkanti« listične teorije, ki noče razumeti, ali noče da bi ljudstvo razumelo, da se gospodarske enote ne dajo razkosovati nekaznivo. Zato osta« nemo pač mirni pred alternativo, ali bo vprp sanje rešeno v smislu D’Annunzijevih zelja ali v smislu Rapallske pogodbe. Ostanemo mimi ker vemo, da se ne da rešiti tega vpra« šanja niti v prvem niti v drugem smislu m ker vemo, da bo bodočnost prisilila rešiti to vpra« sanje v smislu življenskih potreb tamošnjega in vsega julijsko beneškega prebivilstva.
Buržuazni državniki in diplomatje, ki so sodelovali s svojimi kapitalističnimi nazori pri sklepanju različnih mirovnih pogodb, pač nimajo kaj, da bi se preveč veselili svojega dela. Svoje mirovne pogodbe so sklepali in sklenili pri dobro zaprtih durih, v odsotnosti prizadetih ljudstev. Ali je čuda, da nočejo narodi teh pogodb priznati? Ah je čuda, ako se slišijo od vseh koncev dn krajev glk» sovi, da bodo'ob prvi priliki te pogodbe uni« čili. D’Annunzio nima prav ako hoče tudi on postaviti reško prebivalstvo pred gotovo dejstvo, ne da bi dovolil temu prebivalstvu pravico, da pove še ono svoje mnenje o svo« jem življenju. Toda ravno tako malo prav imajo drugi, ki določajo posameznim pokra« jinam usodo, ne da bi vprašali prebivalstvo teh pokrajin ali je s tako usodo zadovoljno ali ne. Vse pogodbe, ki so bile sklenjene po tej vojni, so luknjaste in voda gre v po« nosno stavbo od vseh strani. Saj niso bile sposobne buržuazne vlade, da bi dejansko udejstvile niti eno samo od svojih pogodb. Pametnemu človeku bi moralo biti to dovolj jasen dokaz, da namreč ne vživa več buržu« azija svoje nekdanje suverenitete. Da ima pač še dovolj sile v svojih rokah, da zamore prisiliti, bodisi z orožjem, izvršitev svojih odlokov, da pa ne dobi več nobenega, ki bi se hotel prostovoljno in brez odpora pod« vreči njeni komandi. Kadar bo izgubila bur« žuazija svojo vojaško silo, kadar bo smelo ljudstvo prosteje dihati in svobodneje govo« riti, tedaj šele bomo videli, kako da ni bila niti ena sama izmed vseh pogodb sklenjena v smislu želja in potreb posameznih ljudstev.
In ta dan ni morda več tako daleč od nas.
Dejstvo, da vživajo oni, ki imajo pogum se protiviti sklenjenim dtiplomatičnim po« godbam, močne tajne in odkrite simpatije v vseh plasteh prebivalstva posameznih pokra« jin, je tudi dokaz, da tli proti tem pogodbam težko prikrito nasprotstvo, ki bo ob svoji uri planilo na dan. D’Annunzijev je mnogo na Reki in drugje in Italija ni edina med vele« silami, ki mora skrbeti, da izvrši pogodbo in dano besedo. Pogodbe torej, ki nam jih je darovala Idiplrjmacija Ipo petletni vojni, iz« zivaio nova krvoprelitja. Teh ne bomo imeli le tedaj, ako bomo dovolj pripravljeni, da preprečimo biiržuaziji, da izvrši še enkrat vojno zlo, iz katerega bi se morala poroditi nova mirovna zla.
Reškemu prebivalstvu privoščimo, da se iz« nebi svojih legijonarjev in da pride vsaj do one relativne prostosti, ki mu jo zagotavlja Rapallska pogodba. Ko pride do nje, si bo znalo že samo urediti življenje, ki bo najbolj odgovarjalo njegovemu položaju in potrebam časa. In morda se bo zgodilo, da mesto ognji« šče nacionalističnega maksimalizma, postane Reka ognjišče socijalistične agitacije, ki bo imela tam svojo oporo in od koder tm bo širila med prebivalci Julijske Benečije.
Čim prej se to zgodi, tem bolje bo za Reko, za njen in za ves naš proletarijat
oeksi i— n umi —i .....
DELIIOEC*^™«^
. Ifiildtf Vlili • ym Miami???
LONDON, 25. Včerajšnji »Times« poro« ča, da je moskovska vlada zmenjala noto z rumunsko vlado. V noti protestira ruska via« do proti zasedbi Besarabije strani Rumunije in zahteva, da se iz navedene pokrajine od« pokliče rumunsko vojaštvo. »Times« je mnenja, da se boste začeli obe vladi pogajati.
Rumunska vlada je odgovorila, da je vpra« šanje Besarabije že rešeno po mirovnih po« godbah, sklenjenih v Parizu med velevlasti in Rumunijo. Sovjetska Rusija zbira ob meji Besarabije močne čete, da podpirajo rusko diplomacijo glede tega vprašanja. Rumunski ministrski predsednik je zaukazal potrebne uredbe na besarabski meji, da najde boljše« viški napad rumunske čete pripravljene.
NA RUSKIH FRONTAH MIR.
KRALJEVI GRADEC, 25. Poročilo sov« jetskega vojaškega glavnega stana pravi, da so včeraj jenjale vojaške operacije na vseh frontah. Sovjetsko vojaško glasilo pravi, da je zaznamovati to stanje prvikrat, odkar obstaja sovjetska vlada. Omeniti se mora le to, da ne vlada na vzhodu še popolen mir. — Včeraj je priobčila »Deutsche Allgemeine Zeitung« brzojavko, ki pravi, da namerava Sovjetska Rusija napasti baltiške države. Po« vod k temu načrtu je baje dala aneksija me« sta Vilne. Rusi hočejo napasti tudi Poljsko, ki se zvija v težki gospodarski krizi. Vsi polj« ski časopisi naglašajo, da je poslednja vojna proti Rusiji pahnila Poljsko v obupen go« spodarski položaj. Ako si hočemo to pred« očevati, zadostuje, ako pomislimo, da velja 100 poljskih mark le en švicarski frank.
VPRAŠANJE GOSPODARSKIH KO|NCE« SIJ NA VSERUSKEM SOV. KONGRESU.
BERLIN, 25. (G.) Najvažnejše vprašanje, s katerim se mora baviti vseruski sovjetski kongres v Moskvi, ki se sestane v par dneh, je vprašanje o gospodarskih koncesijah ino« zemskim kapitalistom. V tem oziru piše »Krasnaja Gaceta« sledeče: Borba z orožjem je končala. Velevlasti niso bile v stanu, da nas zasužnijo z orožjem. Hočejo nas sedaj gospodarsko uničiti. Iz Rusije hočejo ustva« riti kolonijo, toda mi bomo gotovo preprečili ta načrt. Koncesije bomo dali le v obrobnih pokrajinah; koncesiioniranci bodo morali re« špektirati in uporabljati vse sovjetske zakone, ki se tičejo dela. Pod temi pogoji ne bodo dane koncesije tvorile nikakih nevarnosti za Sovjetsko Rusijo, dokler vladajo v drugih državah take gospodarske razmere, pag pa ji bodo mnogo koristile pri gospodarski ob« novitvi.
ČIČERINOVA POSLANICA GRŠKEMU LJUDSTVU.
MOSKVA, 25.. Ljudski komisar zunanjih zadev je poslal v imenu sovjetske vlade gr« škemu delavnemu ljudstvu radiiobrzojavko, v kateri obsoja antantno vmešavanje v gr« ške zadeve. Poslanica konča takole: — Ru« ska vlada je prepričana, da ni več daleč dan, ko se bodo grške delavne mase mogle upreti proti vsaki oviri, ki io stavljajo na pot svo« bodnem razvoju grškega ljudstva zapadne države.
Slavni pisatelj Gorki ostane v Rusiji.
BERN, 25. Poročila, ki jih trosijo v svet meščanski časopisi, da odide pisatelj Gorki na otok Capri v Italijo, so popolnoma izmiš« ljene. Gorki se nahaja v Moskvi in pravi, da nima nikakega namena zapustiti svoje do« mjovine.
ZBOROVANJE VIII. SOVJETSKEGA KONGRESA.
MOSKVA, 26. Tu je bil otvorjen osmi vseruski sovjetski kongres. Prisotnih je na zborovanju 1400 delegatov, izmed katerih je 1211 komunističnih pinstašev.
ZVEZA NARODOV PROTI BALTIŠKIM DRŽAVAM.
ŽENEVA, 23. Zbor Zveze narodov je od« klonil prošnje za pristop, predložene od Estonske, Letske in Litvanske. Enako je od« klonila prošnjo Georgije. Za dopustitev teh držav v Zvezo narodov je glasoval samo ita« lijanski in drugi štirje delegati.
Kaj m skriva za to odločitvijo visoke akademije narodov V Ženevi? — Najmanj zakriti up, da se zapadnim državam neki dan posreči vspostaviti caratičoo Rusijo in podvreči pod jarem slednje vse obmejne države, katerim je Sovjetska Rusija že pripoznaia samostojnost. Zveza narodov noče škoditi — bodoči caristični Rusiji., Slednji hoče zagotoviti potreben izhod na morje; seveda čez poteptano samostojnost mladih obmejnih držav; E-stemske, Letske in Lita veke.	č
2. Poldrugi milijon prebivalcev drugih na« rodnosti ni izrazilo svoje volje.
3. Volilni imeniki so bili sestavljeni slabo, razstavljeni samo 8 dni, občine niso pravo« časno in dovolj javno proglasile izložbe vo« lilnih imenikov: tako da stotisoče proletarcev v Jugoslaviji ni moglo, ni imelo dejanske možnosti, vpisati se v imenike.
Več stotisoč proletarcev torej že vsled re« akcij onarnega volilnega zakona in vsled sip bih volilnih priprav ni moglo izraziti svoje volje. — Buržuazija je svečano proglasila in podpisala zakon, ki dopušča svobodno agi* tacijo. — Za vse druge, meščanske stranke je volilna agitacija bila v resnici svobodna; samo Komunistična stranka, prava zastop« nica proletarijata, ni imela te svobode.
Naštejemo v kratkem vsa protizakonita nasilja meščanske oblasti.
1. Čez 200 komunističnih agitatorjev je buržuazija vrgla v ječo, da bi na ta način onemogočila stranki revnega ljudstva ustno agitacijo.
2. Naš volilin manifest je buržuazija za« plenila protizakonito in z izključnim name« nom, da onemogoči tudi vsako pismeno agi« tacijo stranki zatiranih. Višje sodišče je na pritožbo to zaplembo razveljavilo —\ali tik pred volitvami, tako, da se naš manifest ni mogel znova razširiti.
3. Nekatera okrajna glavarstva so kraitko« malo naročila orožnikom, da zaplenijo prL zaupnikih rdeči letak. In razumljivo — začela j se je divia gonja za letaki.	j
4. Orožniki so hodili v hiše naših zaupni« • kov in plenili manifeste, knjige, male rdeče letake, skratka vse, kar je bilo komunistič« nega. To je volilna buržoazna demokracija.
Navzlic vsem tem nasiljem ie naša stranka dosegla sijajne uspehe. Stotisoče glasov v ceh državi ie glasovalo za sovjetsko repu« bliko Jugoslavijo. V vseh 55 volilnih okrožiih ie edino naša stranka nastopila z enotnim orogramom in dobila skoro v vsakem volil« nem okn>ž;u mandate, skupaj 59 poslancev. Sociialninatrjiotizem in reformizem sta do« rivela onpoVn bankrot. — Edino obmejni šovinistični kraji Štajerske, Banata in Bačke, L'er ie bil teror najhujši, so izvolili par so« ciialnihpatriiotov — ki ne bodo imeli nobe« nerta političnega pomena.«
'zadnje vesti
Preueiitluna cenzuro
Generalni civilni komisar naznanja, da od 24 ure 26. dne t. m. je vspostavljena zopet in e začasno preventivna cenzura tiska. Cen« urni urad se nahaja pri generalnemu povelj« stvu kr. vojaštva v via Ss. Martiri št. 9. Ta odlok velja za vso Julijsko Benečijo. Vsi 'isti predno gredo v tisk morajo poslati tri iz« vode goriomenjenemu cenzurnemu uradu. Kdor se ne bo ravnal v smislu tega odloka, se mu bo zaplenilo vse tiskane liste in ka« znovalo z najmanj 500 lir globe.
VČERAJŠNJE DEMONSTRACIJE.
t Tudi včeraj so priredili fašisti po mestu demonstracije. Prišlo je do spopadov med 'e dar ji in fašisti. Vrženih je bilo od strani fašistov par bomb, ki niso eksplodirale in izpuščenih je bilo več strelov iz revolverjev. Ran;enih ni bilo. Redarji so pa aretirali vse« ga skupaj okrog 130 oseb.
PRIHOD RANJENIH VOJAKOV.
Včeraj je bilo pripeljanih v Trst okoli 30 vojakov, ki so bili ranjeni pri vojaških ope« racijah ob Reki. Vsi vojaki so le lahko ra« njeni in so bili izročeni etapni bolnišnici v via Fabio Severo. Ob 18 je prišel na zdrav« niško postajo tuk. bolnišnice en poročnik, ki je bil ran;en v oko od bombnega drobca. Tudi on je bil poslan v etapno bolnišnico.
Vojne operacije
Iz uradnih krogov dobivamo sledeče poročilo z dne 26. t. m.: Največje važnosti je dogodek, ki se je odigral med četo ajpincev in oddelkom legijonarjev. Nekoliko reških prostovoljcev se je javilo brez orožja pri alpinski četi češ, da se predajo. Alpinci, ki niso slutili nobene zvijače, so nadaljevali svoje prodiranje. Kar naenkrat so jih legijonarji popolnoma obkolili. Vnelo se je medsebojno klanje. Kr. vojaki so se branili z največjo srditostjo. Je zaznamovati precej ranjenih. Gazometer Rujevi-co in poslopja reške banke smo zavzeli danes. Reško prebivalstvo sprejema naše čete povsod z največjim zadoščenjem.
Torpedni lovec »Espero«, ki je nedavno zbežal na Reko, je zgorel. Dva upora reškega prebivalstva proti D'Annunziju 'sta bila udušena v krvi.
BOŽIČNI DAN NA BLOKADNI ČRTL
Iz uraidnega vira nam prihaja sledeča sporočilo z dne 26. t. m., ob 10. uri:
Včeraj na božični dan, so imele kr. čete ukaz, da ostanejo na doseženih postojankah v upanju, da pridejo reški legijonarji do zavesti, potem, ko so čete pokazale le-gijonarjem trdno voljo vlade, da udušijo vsak upor. Zaman.
Legijonarji so na svojo lastno inicijativo celi dan streljali s puškami, s strojnicami in z artilerijo.
Poleg tega so metali iz svojih (reških) letal nesramne letake na naše čete.
Radi tega nastavijo kr. čete pohod proti mestu. ZADRSKI LEGIJONARJI SO SE PREDALL
ZADER, 26. Včeraj zjutraj je obvestil general Taran-to reško-dalmatinske prostovoljce, ki so bili nastanjeni v vojašnici »Rismondo«, da se takoj predajo. General je zaukazal, da obkolijo kr. čete, obstoječe iz pešadije, artilerije in oklopnih avtomobilov, legijonarsko vojašnico. Videč, da bi bil vsakoršni upor brezuspešen in nesmiseln, so se legijonarji podali. Kr. čete bodo odvedle te jetnike po morju v Ankono.
TORPEDNI LOVEC »ESPERO« ZGOREL.
OPATIJA, 27. Kakor znano, je nedavno pribežal torpedni lovec »Espero« na Reko. Moštvo te ladje je bilo ojačeno po reških arditih. Danes zjutraj je izvršila ta ladja nekaj sumljivih kretenj. Poveljnik kr. pomorskih enot je radi tega izdal povelje, da se vzame ladjo pod artilerijski ogenj. Proti torpednemu lovcu je bilo izstreljenih par strelov. V zadeti ladji so eksplodirali kotli, na kar se je vnel ogenj, Id je v par minutah uničil ladjo »Espero«.
. ITALIJAN. SOCIJALISTIČNA STRANKA
’ XVII. Narodni kongres
i Livarn 15., IS- 11.. 18., 19., 20. JOIBV. 1921
Strankinim sekcijam!
| Strankino vodstvo je na svojem sestanku v Rimu sklenilo, da se skliče XVII. narodni '	kongres,	ki naj se vrši v	Livornu v dneh	15.,
.	16., 17.,	18., 19. in 20. januarja 1921.
Radi tega vabimo vse sekcije, ki imajo pra«
;	vico, da	se udeleže tega	kongresa, in prepri«
’	čani smo, da bodo, zbog	izredne važnosti	se«
danjega trenutka vsi sodrugi napravili vsako žrtev, da bodo zastopani.
1 Glasom čl. 50. statuta imajo pravico, da se , kongresa udeležijo vse ne manj kot tri me« sece v stranko vpisane sekcije, računajoč dan | sklicanja kongresa (15. januar) in radi tega ne po septembru 1.1. vpisane sekcije.
DNEVNI RED;
1. Imenovanje predsedniitva.
2. Imenovanje komisij:	a)	overovljenje pooblastil;
b) razni predlogu
3. Finančno in upravno poročilo; a) 'strankinega vodstva; b) Založne družbe »AvantUI
4. Politično poročilo stranke: a) vodstvo; b) parlamentarna skupina; c) »Avantil«.
5. Poročilo o IL kongresu Tretje internacijonale, teza za tezo (poročevalci sodrugi Bombacci, Graziadei in
J Serrati, ki so na kongresu v Moskvi zastopali I. S. S.) i 6. Adresa stranke: odnošaji z Intemacijonalo (pozvane | bodo frakcije stranke, da imenujejo poročevalce), j 7. Program za socializacijo: a) socijalizacija (poročevalca U. Bianchi in Bcrdiga); b) agrarni program (poročevalci: Piemonte, Vittore, Angeli, Graziadei in en delavec, imenovan od Zveze poljedelskih delavcev); c) sindikalno gibanje: tovarniški odbor, delavska kontrola (poročevalci: Giuseppe Bianchi, Gramsci in Colombino); d) nacijonalni in kolonijalni problem (poročevalci Serrati, Treves in Riboldi).
8. Delovanje stranke v javnih upravah; občine pokrajine,Zveza občin (poročevalci Campanozzi, FilippetI, Pa-storc).
9. Modifikacije statuta (poroča vodstvo stranke).
10. Strankin tisk (poročevalec Serrati).
11. Volitev vodstva.
12. Razni predlogi.
Za vodstvo: tajnik EGIDIO GENNARL
I. Udeležiti se kongresa imajo pravico vse v stranko ne po septembru t. 1. vpisane sek« cije, ki se udeležijo s tolikimi glasovi, za koli« ko bodo njihovi člani preskrbljeni z izkaznico do 10. novembra 1920. Od te pravice odpade« ' jo vse sekcije, ki bi do 10. decembra 1920. ne vposlale še pravilno izpolnjene izkaznice.
II. Glasom veljavnega statuta imajo pra« vico udeležbe na kongresu člani vodstva in poslanci parlamentarne skupine, imajo pa odločilen glas le takrat, ko zastopajo kako sekcijo.
III. Vsaka pravilno vpisana sekcija — ka« kršno naj bo še število njenih članov — za« more na kongresu biti zastopana po enem de« legatu.
Sekcije pa, katerih člani presegajo število 200, morejo imenovati več delegatov in sicer enega za prvih 200 članov in drugega za vsa« kih naslednjih 200 ali za vlomek od 200.
IV. Delegate volijo sekcije na posebnem zborovanju z večino glasov.
V. Vsaki sekciji je dana možnost, da izvoli svojim zastopnikom člana, ki je vpisan v dru« go sekcijo. Sekcije naj se skrbno izogibljejo spremembe določenih delegatov, in v kolikor se to izvanredno dogodi, naj sekcije to spo« ročijo tajništvu.
VI. Kongresni delegati morajo biti pravilno vpisani v sekcijo svojega bivališča.
VIL Kongresno predsedništvo imenuje, ta« koj ko je izvoljeno, komisijo za overovljenje pooblastil, ki se takoj sestane in poroča z naj večjo skrbnostjo.
VIII. Ako zahteva to komisija za overov« ljenje pooblastil, mora vsak delegat dokazati svoj dejanski vpis v stranko s tem, da se iz« kaže s svojo osebno izkaznico.
IX. Pri poimenskih volitvah razpolaga vsa« ki delegat s tolikimi glasovi, kolikor je članov, katere on zastopa.
Kadar je kaka sekcija zastopana po več de« legatih, mora ona za vsakega delegata nazna« niti število glasov, kateri mu pritičejo. .
Da se določi število glasov, ki pritičejo za« stopnikom manjšine, se mora število v sek« cije vpisanih članov deliti sorazmerno s šte« vilom glasov pridobljenih od raznih tendenc na tozadevnem zborovanju sekcije.
X. Volitve se vršijo poimensko vsakokrat, kadar smatra to predsedništvo za potrebno, ali kadar to zahteva najmanj 50 delegatov.
XI. Vsaka sekcija mora kot pristopno pri« stojbino že vnaprej položiti 10 L za vsakega svoiih delegatov.
XII. Kakor se je delalo na prejšnjih kon« gresih, si je vodstvo pridržalo da dopusti na kongres kot povabljence omejeno število so« drugov vpisanih v poljubno sekcijo stranke, katerim bo odposlana posebna izkaznica. Prošnje za dopustitev na kongres v lastnosti povabljencev, se morajo predložiti tajniku potom tozadevnih sekcij s pripisom imena in naslova in spremljane s tozadevnim zneskom 10 L za osebo.
XIII. Na prošnje povabljenih, ki pridejo tajništvu po 31. decembru, se ne bo oziralo.
(Opomba: Strankino vodstvo je na svoji seji z dne 15. decembra v Rimu sklenilo, da imajo tudi manjšine sekcij izpod 200 članov pravico do zastopstva na strankinem kongre« su po enem delegatu.)
NAVODILA ZA STRANKIN KONGRES.
Vse one sekcije, katere hočejo biti zasto« pane na strankinem kongresu, morajo izpol« niti pristopno izjavo za kongres z imenom zastopnika ali zastopnikov, ki bodo zastopali na kongresu posamezne sekcije, in s številom , , vpisanih članov. Ako bo zastopalo kako sek« cijo več delegatov, se mora navesti število glasov, katere bo predstavljal posamezni de* legat. '
2
BELO
Pondeljek, 27. decembra 1920
IZ STRANKE
POKRAJINSKA SOCfJAUSTIčNA ZVEZA JULUSKE BENEČIJE,
Vse one sekcije, katere niso plačale zneskov za Izkaznice, se poživlja, da store to 'svojo dolžnost čimprej sicer zgubijo pravico, da bi bile zastopane na strankinem kongresu. Zneske je odposlati na sodruga dr. Tumo ali pa na tajništvo Pokrajinske socialistične zveze, Trst, Via Zudecche 3.
* • •
Opozarjamo vse sekcije, da se mora izvršiti izvolitev delegata za strankini kongres na sekcijskem zborovanju Pooblastila, ki bi bila kdana, ne da bi se oziralo na navedeno določbo, se razveljavi	Tajništvo,
Coma cestnih
ttutdn'ritmu i Brittni
Generalni civilni komisar za Julijsko Be* nečijo, videč položaj javnega reda in kr. od* lok z dne 22. julija 1920, št. 1233, odreja sle=» deče:
1. Do nadaljnih odredb so na vsem ozem* lju Julijske Benečije prepovedani obhodi, shodi in zborovanja v javnih ali zasebnih lokalih in zbiranje ljudi, kojdh število znaša nad pet oseb.
2. Prepovedana sta avtomobilni promet in vožnja na kolesu. Izvzeti so vojaški, sanitet* ni in oni avtomobili, katere se uporablja za prevažanje živil, namenjenih civilnemu pre* bivalstvu; nadalje vladni avtomobili in oni inozemskih konzulatov.
Prodaja bencina je prepovedana.
3. Vse javne lokale se mora zapreti ob 21. uri; ob istem času se mora zapreti tudi za* sebne krožke vsakršne vrste.
Ob 22. uri mora prenehati tudi osebni pro* met.
4. Odpravljena je veljavnost orožnih li* stov (za puške, samtokrese itd.).
Častnika in agenti javne varnosti morajo najstrožje izvrševati pričujoče povelje.
One, ki bi kršili ta odlok, se aretira in kaz* nuje po zakonih.
Trst, dne 25. decembra 1920.
Gen. civ. komisar:
~	'	MOSCONI.
• * *
PREPOVED OBJAVLJANJA.  _____________
Generalni civilni komisar obvešča:	Do
nove naredbe in brez predhodnega oblastve* nega dovoljenja je časopisom Julijske Be* nečije prepovedano objavljati kakršnesibodi vesti ali kakršnasibodi poročila o vojaških operacijah ali o gibanju čet v zvezi z reškim vprašanjem- One, ki bi kršili ta odlok, se kaznuje po zakonu.
Trst, dne 24. decembra 1920.
Gen. civ. komisar: MOSCONI.
Reška zemlja je ie egkropljena po
•Italijani)
Zločin je dovršen bratski krvi.
Oklic zaključuje: Vso noč smo se borili fc pred dne*, mm žarom gledali bomo v obraz razbojnikom
ga mesta.
Imeli bodo ravnotako ognjusno obličje: kakor vtari rabelj, ki razpošilja iz Viminala svojemu požrešnežu navodila za bratsko klanje.«
Razpršeni demonatrantje so se kmalu nato zbrali na trgu Goldoni, kjer so vsklikaJi proti nacionalističnemu dnevniku »Picco-to« takole: »Abbasso U Piccolo« in ab-basso il venduto al Govemo«. Razprdajalcem so iztrgali ta rok »ztise »Piccola« m jih zažgali. Proti uradom nav«, danega dnevnika je priletel iz vrst fašistov tudi marsikateri kamen.
Iz srede demonstrantov se je povspel lmk fašist na tramvajski voz in je govoril zbranim poslušalcem o vojni proti reškemu vladanju. Naglašal je, da je ta trenutek iako ugoden za vstajo tržačanov. Proglasila naj bi se republika z D'Annunzijem na čelu. Mladi zborovalci so pri besedi »republika« navdušeno ploskali govorniku.
ulici Chiozza je prišlo med fašisti m karabinjerji do prerekanj, katerim so sledile lahke praske. Varnostni organi so delili božična darila s puškinimi kopiti. Dva nasilna fašista sta bila ob tej prliki aretirana.
Enaki prizori kakor na trgu Goldoni so ae nudili tudi v Ljudskem vrtu pred- spomenikom Rcsscttija. Vojaška o-blast je izdala povelje, da zasedejo sedež fašistov v ulici del Teatro oddelki kraljevskih redarjev.
Tudi popoldne so se ponovili mali izgredi. Na trgu Ponterosso je prišlo okclu 15 ure do majhnih spopadov med stražniki in demonstranti.
Varnostni organi so razganjali fašiste s puškinim kopitom. — Marsikateri prenavdušen demonstrant je okusil neprijetne udarce po hrbtu. Proti redarjem so vskli-kali takc-le: »Živela Avstrija«. »Pod Avstrijo se je živelo bolje«. »Sedaj nas tolčejo«! Aretiranih je bilo par demonstrantov, med njimi tudi en ardit v uniformi. — Proti večeru so ponehali vsakoršni nemiri. Število vseh aretirancev znaša okoli 30. Nekaj jih je tudi lahko ranjenih. Ob 21. uri so bili zaprti v mestu vsi javni lokali. Promet občinstva, ki se je po 21. uri naslajalo ob zvokih vojaške godbe, je ponehal ob 22. uri, kakor določa,*o točke, objavljene v odloku o obsednem stanju.
Izgredi na Bellini dan
V italijanskih nacionalističnih krogih je završalo. Vojna Italije proti D’Annunziu. Vlada je ravno na božični dan proglasila obsedno stanje v Julijski Benečiji. Prepovedala je vsakoršna sestajanja, zborovanja, obhode. — Toda fašisti se požvižgajo na take vladne odredbe. Zbirajo se v skupinah in demonstrirajo proti gubernatorju in meščanskim časopisom, ki so naenkrat potegnili z vlado proti D’Annunziu. Z največjim veseljem psujejo kraljeve orožnike in se jim kjersibodi upirajo. — Predvčerajšnjem ob 10. uri so se zbrali pred svojim sedežem v ul. del Teatro. Razpravljali so o postopanju vlade proti D'Annunziu. Klicali so proti min. pred. Giolittiiju. gen. Caviglii in drugim vladnim funkcijonarjem. Ob 11 bi se moralo vršiti v dvorani Dante zborovanje fašistov, ki 'so še na dan proglašenja obsednega stanja prilepljali na mestne zidove vabilne letake. Vlada je z močnimi oddelki varnostnih organov zastražila gubematorat in po trgu Unita in po Korzu so krožile močne patrulje karabinjerjev. Fašisti so po mestu nemoteno pobirali darove za »reško stvar«. Meščani se niso prav nič ogrevali za to podjetje fašistov.
Kakor znano imajo fašisti svoje zbirališče v kavarni Specchi. Gospodar kavarne, ki je predvideval nemire je naprosil svoje goste, da spraznijo lokal. Fašisti so protestirali, končno pa so se vendar odstranili Podali so se proti svojemu sedežu in se tam uvrstili z ostalimi v sprevod. Sprevod je krenil z žalno zastavo pred vladno poslopje. Tu so naleteli na močne karabinjerske oddelke. Fašisti so zopet jeli kričati proti vladnim predstavnikom, a bili so kmalu razpršeni po karabinjerjih in kr. stražnikih.
Kakor nalašč se j« v tem trenutku pojavilo nad mestom D'Annunzijevo letalo, ki je metalo na mesto letake, podpisane od reškega poveljnika. Isti začenjajo tako-le:
KONEC STAVKE DRŽAVNIH USLUŽBENCEV.
Kaikor smo poročali v zadnji številki bi se moral na božični dan zjutraj med državnimi uslužbenci vršiti refe-1 rendum: za povzetje dela ali za nadaljevanje stavke. V j tem je vlada razglasila obsedno stanje in ker si akcijski ■ odber ni bil gotov pravega uspeha glasovanja, se je na I svoji seji predvčerajšnjem zjutraj odločil, da z ozirom na nastali položaj pokliče stavkajoče, da povzamejo za delo.
Delavska zbornica je ob tej priiiki izdala sledeči proglas na stavkujoče:
Državni uslužbenci!
Kar smo predvidevali, se je uresničilo:	včeraj je bilo
proglašeno izjemno stanje. Pred tem dejstvom, postavljeni v^aemogečnost, da se poslužujemo še sredstev, ki nam stoje na razpolago v borbi za sveto in pravično stvar, vas agitacijski odbor pozivlje, da takoj povzamete za delo.
Boj pa ni še zaključen, je samo preložen. Priložnosti, da nastavimo borbo, ne bo manjkalo in odbor se obvezuje, da jo ne bo pustil iti mimo.
Sodrugi kolegi!
Kvišku srca, sklenite svoje vrste, strnite se še bol} c-kolu svoje organizacije, katera vas bo nedvomno povedla do zmage.	Agitacijski odbor.
S tem se končuje stavka državnih uslužbencev. Pogajanja z vlado se nadaljujejo. Upa se da bo vlada sedaj kolikertoliko ugodila zahtevam državnih uslužbencev, katere jc na tako brutalen način pahnila v stavko.
Mnuto v tioiclužjjj m lufleloi/jn prvotnega fiBtn
(Nadaljevanje.)
Stopnja naprej od menhirjev so kromlehi (krom = okrogel, teh = kamen; keltsko) Kromlehi so v koncentričnih krogih raepo*
stavljeni kameni. Osrednji, najožji krog je obstojal iz štirioglatih kamenov, na katere so bili povprek položeni v vodoravni legi po* dolgasti kameni. Tako je bite ta osrednja stavba, je bil ta nejožji krog že podoben nekakemu stebrišču. Sredi njega je stal oltar* ni kamen, namenjen daritvam. Najlepši ostanek takega kromleha najdemo še danes severno Stratforda v nižini Salisbury na An* gleskem. Zove se Stonehenge (Steingehange) in kaže posamezne navpične kamene do 7 metrov višine. Deloma so se posamezni ka* meni prevrnili, vendar je oblika tega »sve* tišča pod milim nebom« še danes prav oči* vidna. Krog vnanjih kamenov meri v primeru 88 metrov. V sredini leži 4 metre dolg oltarni kamen. Krog njega se vrste v obliki podkve po 2 metra visoki kameni. Krog teh je sledil polukrog mogočnih triolitov, t. j. trokamenov, sestavljenih iz dveh po 5—-6 metrov visokih navpičnih kamenov, ki sta nosila na temenu podolgast vodoraven kamen. TrioUt, oltar* nemu kamenu naproti stoječi meri 7 metrov višine. Ta drugi krog je objemal krog po 2 metra visokih menhirov in tega zopet krog 4V2metre visokih strebrastih, štirivoglatih kamenov, ki so skoz in skoz nosili na temenu vodoravne povprečne kamene. Tako je izgle* dalo to primitivno svetišče iz dobe kamenega bogočastja.
Dolme (gomile) srečamo izvzemši Avstra* liie po vsej naši zemlji. ,Njihova oblika je oh prosta. Na enem, dveh ali več navpičnih kamenih leži orjaška kamenita plošča. V6e skupaj ti napravi vtis jcamenite mize. Te go* mile so postavljene večinoma na vrhu gričev, dobro vidne iz ravnine. Deloma so še pokrite z naneseno zemljo, delomia je izpral dež zemljo in stoje gole.
Če vprašamo po ■pomenu teh dolm, je edini stvarni odgovor, da so to grobovi, kameniti grobovi, in sicer nekdanjih junakov in prva* kov plemena. Za to govori že dejstvo, da so nekatere teh dolm prave pravcate kamenite sobice, ki jim celo vhod zapira kamenita plošča. Ni izključeno pa, da so se na kame* nitih ploščah dolm vršili tudi »sveti« obredi, daritve, svečanosti, in krog dolm ljudska zbo* rovanja. Grob junakov in prvakov plemena je bil pač »svet kraj«. Pozno not v krščan* sko dobo se je morala cerkev boriti proti žrtvovanju na takih gomilah, znamenje pač, kako globoko je bil kult kamena vkoreninjen v ljudstvu. In povsem še vedno ni prešel. Še danes se živo spominjam, kako me je star kmet iz Bmce v Beljaškem okraju na Koro* škem nekoč peljal na vrhunec sredi svojega gozda ter mi tam z veliko spoštljivostjo po* kazal »križan kamen«, pod katerim je domne* val. da je zakopan zaklad, ki ga pa nismo našli.
Kaj pa naša narodna pravljica? Tudi ona pozna »steklene gore«, gomile in kamenite mize. Spomnimo se le na kralja Matjaža, ki sni pod dvema nadenj poveznjenima gorama ob kameniti mizi. In kamenita miza pod lipo naših narodnih pesmi? Ni li tu reminiscenca (spomin) na dobo kamenega kulta?
Nekoč sem preživel par tednov na Baajški planoti pri Kanalu na Goriškem. Na tej pla* noti se dviga več vršičkov. Večinoma so okrogli in obrasli. Eden pa, obrnjen proti Batam v dolini kaže na slemenu oster, ska* lovit greben. Skale stoje navpično, tuintam leži kakšna prav slučajno počez. Ljudstvo imenuje ta greben — gomila.
In če prav presodimo te gomile ali dolme, moramo najti v njih že osnutek piramid, onih umetnih skalnatih grobov egiptovskih kraljev — faraonov.
Kromlehi so bili prastara svetišča, zgrajena — kakor rečeno — v objemajočih se (kon* centričnih) krogih. Očrt, oziroma tloris teh svetišč, označen s piko obdan z enim ali več krogov, je nosil prvotni človek na raznem, posebno naprsnem kinču prav rad s seboj. Bil mu ie »totem.«, nekak »Škapulir«. .Ta očrt pa je vrisal prvotno človek tudi na mejne
kamen svojega sela, v svojo posodo, orodje itd. Babilonec je nosil iz opeke narejene ploščice kot »amulet« krog vratu. Tudi pri Kananejcih, Feničanih, Sircih in Hebrejcih pred Mozesom igra »sveti kamen« veliko ulogo. In tudi pri Hebrejcih po Mozesu je imel dragulj v prsnem ščitu velikega duhovna svoj pomen, obrezovanje novorojenčka pa se
Ie vršilo s kameni tim nožem, dolgo potem, to je bilo železo in jeklo že znano, kakor so se poganske klavne daritve vršile edinole s kamenitim nožem.
Toliko je danes jasno, da je prvotni človek koncem megaHtične dobe pričel zapuščati vero v čarovništvo ter se jel obračati k ob o* zevanju zvezd in solnca. Pričel je obhajati kres z rasnimi krvavimi žrtvami. En sam do* kaz, in sicer iz načina, kako je bil stavljen kromleh pri Stonehengu, ki Šteje krog 1680 let starosti že pred Kristusovim rojstvom. Iznad oltarnega kamena tega svetišča je vi* del tedanji svečenik o kresu izhajati solnce naravnost nad osamljenim kamenom (men* hirjem), ki je stal in stoji še danes prilično 70 metrov izven kroga svetiščnih kamenov. To je dejstvo, ki se more še danes kontroli* rati, in ki dokazuje, da oni osamljeni kamen ni bil postavljen brezmiselno tjakaj.
Kult kamena se je še do danes ohranil v eni izmed najstrožjih monoteističnih (eno* božnih) ver, v mohamedanski veri namreč. To je kult Hadžarja, izpodnebnega kamena, ki ga hranijo v Kaabi v Meki. Zdi se proti* slovje, ali kdor umeje ljudsko dušo, njen konservatizem in zna upoštevati kompromis, ki so ga morali sklepati najčistejli duhovi s tradicijo, bo umeval tudi ta ostanek prasta* rega kulta v novi religiji m ga opravičil.
Dolgo pa je životarila vera prvotnega člo* veka v zdravilno moč kamena. Spomnimo se le na »kamen modrosti«, ki so ga še v srednjem veku iskali alhimisti, in ki ga še danes — bodi rečeno brez ironije — nismo našli.	(Konec	nriKrvritriič	1
Razdeljevanje živil za ta teden.
Aprovizacijski konzorcij za mesto Trst in okolico bo razdelj val ta teden proti priščipnjenju štev. 36 živilske izkaznice sledeče predmete:
Na odmerek:
testenine: V, kg a L 1-90 kg; beta moka: 25 dkg š L 2-40 kg; koruzna moka: 40 dkg š L 0 90 kg; riž: 25 dkg a L 2*20 kg; sladkor: 20 dkg a L 675kg;
Oljer 20 cl k L 10 1.
Posestniki izkaznic ubožniškega doma imajo pravico samo do nakupa sladkorja.
Tula valuta ua IržažKeia trsu		
Trst, 24	decembra	1920
Neprepečatene krone ....	. 4-75 —	5-—
avstr jsko-nemške krone . . .	. 4-50 —	5 —
češko-slovaške krone , . .	. 32-		33--
dinarji	.*».«.	. 74-25 —	75 —
leji . » • ...... . ; .	. 35-		36--
marke ....... ■ , ,, .		40 —
dolarji		 ...	. 28-90 —	29-40
francoski franki . . «...	. 172-		172-50
Švicarski franki	. 444-		446-—
angleški funti’ papirnati . . .	. 102-50 —	102-75
angleški funti, zlati .....	. H6-		118*—
Položaj t Ros ji. »Moško* ska ja Pravda« j« prinesla pod
naslovom »Nove borbene metode« sledeče: Sedej, ko ee je ponesrečilo vsako posredovanje z orožjem proti Sovjetski Rusiji, ko je bila v notranjosti kontrarevolucija zatrta, se poslužujejo naši nasprotniki novih metod, da bi zanesli nered v našo stranko. Kovajo zarote, da ubijejo komunistične voditelje, in razširjajo goroitasne laži in obrekovanja o Rusiji. Zapadnoevropeki časopisi bor-
ioarijo citirajo članke »Pravdo«, katerih pa slednja id nikdar objavila. V Nemčiji na primer razširjajo ti podS kontrarevolncijonarji potvorjeno poslanico z Zinovjevem podpisom. Objavlja se potvorjena pisma, lažniive članke, le da bi modli škodovati Sovjetski Rusiji, državi kmetov in delavcev. Kake barve so ti sovražniki ruskega ljudstva? — tUdevijajo si ime »socijaini revolucijonarji«-Svoja načni* «pwp aa delavsko demokracijo alld Francija ali Avstrija. Jih že dobro poznamo!
V togli|t ae fsori a splošno stavko. Vedno naraščajoča industrijska kriza daja delavskemu razredu povod, da grozi s splošno stavko. Tramvajski uslužbenci zahtevajo zvišanje tedenske plače; svojo zahtevo opravičujejo z naraščanjem cea življenskim potrebam. Tako na primer so živilske cene paliriHk v zadnjih dveh mesecih za 36 odstotkov. Uslužbenci so se sicer pogajali s tramvajsko družbe, a brezuspešno . Ministrski predsednik Lleyd Geergs je izjavil, d* vlada gospodarska kriza v vsej Evropi, kar povzroča vedno naraščajočo brezposelnost Da se odpravi te neznosne razmere, je treba najprej vzpostaviti trgovino, da zmore Anglija kupovati potrebne surovine is prodajati izdelane predmete. Dokler se ne ure£ saj deloma gospodarsko življenje v Evropi tako dolgo bodo aaondš angleški delavci trpeti vsled brezposelnosti.
Reakcija ▼ Španiji V Španiji je zavladala neznosna reakcija. To občutijo posebne socijaHsti, katerim ae je onemogočilo vsako vofilno propagando; uvedena je stroga cenzura in časopisi izhajajo a*pol zaplenjeni. — V Barceloni je cfv&ri gubernator zaukazal aretirati 20 sindikalističnih zastopnikov, ker se ikili socijahstično časopisje. Naslednji dan je bilo zopet zaprtih 36 sindikalistov. Neznane osebe so poslale trgovski banki 252X50 pese t as, katere naj se razdeli med navedene politične jetnike v svrho izboljšanja jetnSlcega življenja.
Ds* ameriška komunista obsojena as pst let jed*. Charles Ruthhenberg in L E. Ferguson znana vodit viri adzubmm komunistične 'stranke v Ameriki, sta bela pred nekaj ted"* obsojena na pet let zapora v Siag Singu (znana nevrjorika ječa). Obtožena sta bila po zakoea proti »kriminahu anarhiji« m porotniki so po dush mah razmotrivanja izjavili, da sta kriva. Fergason ja po fcon-čani obravnavi dejal: »Lahko na* vse zaprete, toda naših idej a tam ne boeeie ubili«
za Sod j. zvezo v Julijski Benečiji 1* odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lnveratore* v Tnta.
Itm *u drinta ki Matici ALOJZU POVH
Z žalostjo javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog in oče
Štefan Pahor
danes 26. t m. v 68 letu svoje starosti preminul. — Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 28. t m. ob 2. in pol uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Ivan št 1043.
SV. IVAN, dne 26. decembra 1920.
AttTOKUAPAHOR, soproga.
SLAVA, ANTONIJA, MANNA in AMNBA, hčere. KiNI, sta.
m
N. BUHARIN:
Hovo v ruski revM
Naša revolucija, z katero končuje »predzgodovina človeštva« ta s katero pričenja prvo poglavje njene prave zgodovine, je izvanredno zanimiva ta poučna po svojih gigantskih in pri tem popolnoma novih izkušnjah. Ako na primer sedaj odpremo znano Kentskega brošuro o soci-jalni revoluciji, zazdel se nam bo večji del njene vsebine kakor otroško govorjenje. Takrat ni bilo namreč na razpolago nikakega empiričnega gradiva za presojevanje »tvarnih oblak proletarske diktature ta sploh vseh stvarnih okolščin revolucije. Te empirične snovi so predpisovale in predpisujejo ta kaosa svetovne vojne porojenemu socializmu še vedno samonikle razvojne smeri na temeljih uničenega ta s krvjo poškropljenega gospodarskega življenja. Na to dejstvo sta mislila le velikana — Man ta Engels. Toda na to niso nikakor mislili klaverni potomci, junaki druge intemacijonale. In v tem smislu vsebuje ruska revolucija vse novo. Radi tega ne more noben resen revolucijonar, najsibode iz Nemčije ali iz Argenlinje, preko gigantske delavnice, katero predstavlja Sovjetska Rusija Ob tej priliki se hočemo nekoliko pomuditi pri teh novih momentih.
Ruska revolucija je pred vsem odgovorila na vprašanje glede oblik diktature. Odgovorila jc na vprašanje, kaka naj bode proletarska državna oblast. Sovjeti, sovjetska oblast — to je oblika, katero jo porodila naša revolucja. V začetku se je morda mislilo, da so sovjeti specifično ruska iznajdba; toda nadaljna izkustva zapad-ne Evrope so pokazalo, da je to splošna oblika, katera korenini v temeljnih pogojih borbe delavskega razreda proti buržuaziji. In r* :.o radi teta se morajo vsi oni, ki pristajajo na proletarsko diktaturo, boriti za sovjetsko oblast. Na to smo se že tako navadili, da se nam zdi kakor nekaj povsem samoumevnega. To pojmovanje proletarske politike nam je prineslo našo revlucijo.
Naša revolucija nam je pokazala kot prva ulogo ta važnost proletarske predstraže -- komunistične strank* — v njenem celem gigantskem pr-mmu. Nihče ‘si ni dovolj jasno predstavljal, s kako nagi raste ta vainori po zavojevanju oblasti, nihče si ni predstavljal, da bo morala, ta najpomembnejša organizacija delavskega razreda 'tavrlevati izključno ta odločilno orgsataatorično ulogo. Prej smo si predstavljati strankino ulogo večaliman) v , parlamentarnih oblikah; najboljšem slučaju smo gledali gledali v njej nekako nadzorovalno ali uravnatao sredstvo. Ia v revici? V resnici deluje stranka, ta povsod ta
le radi tega se more uveljaviti proletarska diktatura. Promet, tovarne, banke, vojaroe, nabavo potrebnega kruha, polke ta divizije, zdravstvene čete, skupine za pobijanje analfabetstva, politično oddelenje v armadi — vse mogoče, ustvariti, organizirati, obuditi k novemu življenju, graditi — vse to izvršuje stranka potom sovjetov, strokovnih organizacij ta tisoč ostalih strankinih organizmov Ona skrbi za enotno delovanje. Ona ne le vlada, marveč tudi upravlja vsa polja življenja; po svoji važnosti postaja edina organizirajoča in ustvarjajoča sila. Na to je kazala, ta potrebo tega je dokazala naša revolucija.
Prej se je jako mnogo govorilo o vladi delavskega razreda; toda šele sedanje izkušnje kažejo jasno, kako se nam pojavlja ta vlada. V tem oziru imamo, poleg prej navedenega, važna izkustva o vzgajanju proletarskih mas k delu. Uloga delavcev v armadi; mobilizacija stranke ta strokovnih organizacij; provijantna poveljstva in provijantae armade; naš gospodarski boj; struktura naših gospodarskih organov; uloga strokovnih zadrug; nadzorovanje delavcev ta. kmetov; brezstrankarske knference — vse to so novosti, katere je ustvarila naša revolucija.
Ustvaritev kadra delavcev — upravnikov, novega tipa ljudi, ta je tudi ena izmed naših pridobitev in morda največja, katero smemo zaznamovati. Sedaj smo že popolnoma pozabili na preteklost. Za nas ni nič novega, ako načeluje kakemu okraju ali kaki guberniji petrogradski kovinski delavec ali moskovsi predilniški delavec; za nas ni nič novega, ako poveljuje divizijo brivec, ako predava v strankini šoli navaden mizar in ako piše razprave o pravzrokih in razvpju prirodoznanstva pri prost poljedelec.
Mi se več ne čudimo, ko vidimo plast ljudi, katera *se je porodila med revolucijsko dobo ta katera je mojster V vseh strokah: oni poveljujejo danes v boju, oni vodijo jutri aprovizacijo, oni načelujejo pojutršnjem tovarnam a£l uduJijo s pušk«- v roki upor belih gardistov. Za nas ni ijikako presenečenje, ako načeluje bivša dekla ali kuharica političnemu oddelku v armadi ali ako vodi tajniške posle strankinega odbora; gikaka novost za naš, ako prehaja ie enega polja na drugo in ako vstajajo povsod izpod njene roke nove življenja sposobne oblike. Toda le primerjajmo sedanjost s preteklostjo, da lahko pojmuje-oso ta občutimo ves razloček. Lakot ta zima pred nami. Toda pri tem imamo — ta danzadnevom več — ljudi, Tatari znajo blažiti lakot ta mraz, kateri povedejo d oželo « bede.
Toda ni zadostno, da nastajajo kadri novih ljudi iz vari delavcev ta kmetov. Vsa psihologija, v*e obzorje množic, ve* ndh amsrita način k apresdaja aa boljše. Meščanski
»opazovalci« ta njih posnemalci govorijo kaj radi o nedelavnosti mas v sovjetski republiki.
Resno opazovanje, ki primerja sedanjost s preteklostjo, nam nudi drugačno sliko. Psihologija mas se najboljše izraža v jeziku. Primerjajmo sedanjo govorico vasi z govorico iz predrevolucijskega časa ta se bomo čudili. Sedanja govorica — to je vendar književni jezik. In duševno obzorje? Ali ni jenjalo rusko ljudstvo — ako vzamemo ta pojm v najširšem smislu — biti »tepec«, katerega so nažt »modri« intelektualci tako radi zasmehovali? Izvršil seje velikanski, popolnoma nov miselni po-vzdig.
Ruska revolucija je prinesla masam nov pouk na novo pot. Mar niso »komunistični subotniki« (sobote) nova uredba sedanjosti? Na to ni prej nihče mislil, tega ni nihče predvideval, to j* popolnoma nova »iznajdba« revolucije kakor sovjetska oblast. Vse oblike kolektivnega dela, od prostovoljnih subotnikov do delavne armade ta delavne dolžnosti v pri na* obstoječi obliki, to so izkustva dalekosežnega pomena. Mi vemo šele malo o nas samih. Marsičemu ne posvetimo pozornosti. Piscu teh vrstic je znan slučaj, ko so pomagale bojujoče se čete kmetu preorati njivo, popravljati orodje. Piscu je znan slučaj, da je bojujoča se armada zidala šole ta prirejala otroške praznike, v katero s vrh e so darovali že itak »labo preskrbljeni rdeči vojaki vse svoje imetje. In tako se kaže v kali oni prekrasni človečanski duh, kateri se razvija z gradbo novega življenja.
Način ljudske prosvete je popolnoma drugačen od prejšnjega — in kdo si ta mislil kaj takega v prejšnjih starih časih? Kdo bi vodil agitacijo in propagando v taki meri kakot mi? Kdo si bi izmislil tako vojno, kakršno vodimo mi proti analfabetstvu? Kje, kdaj, kdo je sploh pojmoval važnost takega boja, pri katerem doseže sodelovanje različnih faktorjev naravnost brezštevilne, očaru-joče uspehe?
Smo sj ubogi, toda nikakor brez pomoči. Uro za ur >. danzadnevsm vstajajo nove moči. Iz neverjetne zmešn, v,e n	pofuboncsaih	.	meščanskih., kvasov vstaj
čmrbc;; obrisi na je velike bodočnosti. Klicalo tc je p nam: Dol z monopolom, živela prosta trgovina! Tocla kakor nismo dr puščali uničenja naših prometnih sreustev in mamo se vrgli v oblast špekulantov. In vendar sp prehrana izboljšuje. Očitalo n nam je, da bodo vta pogtatfi od mraza v ded naših metod, ali s kurjavo an.o že aa bcitjisn la to radi tega, ker vstajafo novo v--«či, katere izboljšujejo, Izpopolnjujejo naš aparat To odiod, ker n naš delavski razred, mogočni stvaritelj, m- -enik ta pred-bojevnik človeške sreče, resnične Moveške zgodovine, izobražuje v praksi, t bojn sa obstanek.
Delavske zadruge za Trst, Istro la MnlJa
vknjižena dražba z omejenim jamstvom
im. zadružno leti —id l. Januarja do 31. deceslm 1520 — m zadražn leti.
MESEČNO POROČILO
RAZPRODANO BLAGO:
V iistiik sUatitt
januar ....«• Lir- 3,085.666 64 februar	^	3,389.435.—
marc ► • • • • • »	5,290.594.45
! jnk [spt^daak
april
maj . . junij . julij - . avgust . september oktober November
4,409.744.64
• • • n	4,025.323.35	Ur	1,030.110.95	Lir 21,230.875.03	
	4,714.381.71	•	1,318.81417	•	6,033.195.88
• • • m	5,193.97447	m	1,527.602.80	•	6,721.577.27
• • * 7»	4,877.709.70	n	1,156.702.59	9	6^)34412229
• • • »	4,911.398-34	n	1,138173.88	m	6,049.572.22
• • • »	6,425.509-21	»	1,535.896-35	9	7^61.40556
a • « n	6,830.764-99	m	1,485.960-35	9	8316.72534
Ur 53,154.502-50		Lir	9,193.261-09	Ur 62,347.763-59	
STANJE ČLANOV:
Vpisanih zadružnikov 30. novemb. 1920
31. decembra 1919
36.343
24.007
Prirastek v 11 mesecih 12.336
HRANHJUČNI ODDELEK:
Stanje ulog 30. novembra 1920 .	31.	decembra	1919
Ur
Prirastek v 11 mesecih Lir
7,843.665-10 4.968.497.27 2^75.167 83
Od 1. januvarja 1920 do 30. nov. 1920 so bile izplačane dividende za poslovno teto 1918—1919 Ur 109.431-36.
Od 1. januarja do 30. nov.. 1920 so bite izplačane podpore bolnim ta aa amile
zadružnike Lir 94.149-84.
MKASO V SKLADIŠČU OBLEK:
(N maski se ia »Mataal v tabatak
Oddelek proizvajanja	Ur 2,188.063-15
,	manifaktumi	,	1,390.970-25
obuvate	,	791.12818
. .	klobukov	,	209.972-83
Lk 4,580.13441
TRST, dne 30. novembra 1920.
Vodstvo.