časopis slovenskih delavcev
Ljubljana, 18. januarja 1996 • letnik 55
OC NA VODJO
»Če bi desnici slučajno uspelo zmagati na volitvah in z edino ‘pravo’(Janševo)r stranko oblikovati novo vladno koalicijo, tudi dr. Jože Duhovnik ne bi bil več mafijska izpostava desnice v Litostroju. Brž bi postal uspešen lastnik in menedžer, ki je rešil od komunistov oziroma od udbomafije zavoženo podjetje.
Sicer pa nas lahko reši le še nova in edina Poštena stranka. In seveda na njenem čelu pošteni Vodja.«
Ivo Kuljaj v Ravbarkomandi
SKEI - članstvo podpira napoved splošne stavke
SODNIKI RUSUO S KOLEKTIVNO POGODBO DOGOVORJENE PRAVICE




stran 4

'
Z JAJCI NAO PARLAMENT
Arturja pa za golaž, so vzklikali slovenski študentje v podporo svojim zahtevam.	(stran22)
SLOVENIM =
.mm DELAVCI
učni stu rr
^ 1


»Teta Rim ni bla svina«
StankaTbtta z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve nam je poslala pojasnilo, ki zavrača »v nekaterih časnikih objavljene netočne informacije o subvencioniranju študentske prehrane«. Pogovori med predstavniki študentske vlade in ministrico Rino Klinar so tekli v ponedeljek, 8.
1. in v petek, 12.1.1996. Ponovnega srečanja v ponedeljek,
15.1.1996 pa ni bilo zato, ker predstavniki študentske vlade zanj niso pokazali interesa. Že v petek, torej po srečanju z Rino Klinar, so javnosti napovedali torkov protestni shod.
Njegovo nujnost so utemeljevali s trditvijo, da na ministrstvu niso dobili zadostnih zagotovil o svojih zahtevah.
Zato seje v ponedeljek, 15.1.1996 ministrica Rina Klinar odločila za sklic novinarske konference, na kateri je javnosti še enkrat pojasnila predlog za razrešitev problematike, ki ga je v petek, 12.1. ponudila predstavnikom študentske vlade. Po tem predlogu naj se opravi analiza dosedanjega dela, določijo kriteriji in pripravi zakon, kar bo omogočilo dolgoročno rešitev te problematike, ter na tej podlagi zagotovijo dodatna sredstva že v letu 1996, kolikor bi se to izkazalo za potrebno.
Na ministrstvu so se seveda pripravljeni še naprej pogovarjati o reševanju tega problema.
❖ ❖ ❖
51. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ne velja
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevama Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije in Državnega sveta, na seji dne 7/12-1995
odločilo:
1.	Določbe 51. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 74/94 - odi US) o prenehanju delovnega razmerja kot ukrepu zaradi finančne reorganizacije se ne smejo uporabljati, dokler ne stopijo v veljavo zakonske določbe o posebnih pravicah delavcev, napovedane v drugem odstavku 8. člena istega zakona.
2.	Prva točka izreka začne učinkovati naslednji dan po objavi te odločbe v Uradnem listu ‘S in velja tudi za tiste postopke prisilne poravnave, ki vključujejo načrt finančne reorganizacije (46. in 47. člen istega zakona) z zmanjšanjem števila pri dolžniku zaposlenih delavcev, pri katerih sklep o potrditvi prisilne poravnave do tega dne še ni postal pravnomočen.
DIREKTOR V PRIMEŽU
(UDBO)MAFIOLOGOV
stran 23
ZAKON 0 DELffSKEM DELNIČARSTVU NASILJA
Brane Mišič, ki je danes odpotoval v Skopje, kjer bo sodeloval na mednarodnem seminarju o lastninjenju in lastništvu ZfP0S^n‘L je pred odhodom povedal, da je strokovna ekipa ZSSS že začela pisati zakon o delavskem delničarstvu. Besedilo bodo pripravili že prihodnji mesec in ga ponudili vladi, poslancem in drugim zaimcresiranim.

m
,
TEKSTILNIM PODJETJEM NA KOROŠKEM TRDA PREDE
stran 5
VZPOSTAVLJENA BAZA PODATKOV O SVETIH DELAVCEV
Sindikalni zaupnik
O OLAJŠAVAH ZA ZMANJŠANJE DOHODNINE NIKOLI PREVEČ
stran 21
j ,	^ v	>
:
Piše: Ciril Brajer
tihUeii korak nam?
V	prvi letošnji številki smo pisali o obljubah svobodnih sindikatov, da letos pri uveljavljanju pravic in interesov svojih članov ne bodo popuščali. Dušan Semolič, predsednik ZSSS, je pribil, da ne bodo napravili niti koraka nazaj.
To je lepo in prav, toda v tako razburkanih časih zaostaneš Že, če ne storiš kakšnega koraka tudi naprej.
In svobodne sindikate čaka letos kar nekaj takšnih korakov. Na neki način bo namreč vendarle treba urediti vprašanje sindikalne lastnine, in to, če bo le mogoče, v soglasju z drugimi slovenskimi sindikati. Gotovo vse prej kot majhen zalogaj.
Nič lažje ne bo s pridobivanjem tiste lastnine, za katero sindikati včasih bolj in včasih manj utemeljeno predvidevajo, da jim pripada po vseh postavah, a je zdaj v drugih rokah. Morda bo možganskemu trustu, ki je za te stvari zadolžen na Dalmatinovi 4, prišla prav izkušnja Podravskih sindikatov, ki jim je svoje počitniške objekte v Seči že uspelo vpisati v zemljiško knjigo. Res nekaj let garanja, strokovnega dela, a lastnina ni več sporna.
Potem odločitev o pobudi Draga Sčernjaviča, naj svobodni sindikati svojo krovno pogodbo o prostovoljnem zavarovanju prenesejo k Adriaticu. Čeprav vsi argumenti govore za to spremembo in smo v prejšnji številki objavili zagotovila Adriatica, da prostovoljnega zavarovanja ne kani podražiti, ponuja pa še vrsto neprimerljivih ugodnosti, se ZSSS ne bo odločila ne hitro ne zlahka. Tako pač uče izkušnje.
Seveda posamezne sindikate, združene v ZSSS, čaka še cela vrsta obljub, ki so jih kot stavkovne ali kako drugače protestne zahteve postavljali v imenu svojih članov. Obljuba dela dolg, še zlasti, če je ultimativno zastavljena. Dobesedno grozili so tekstilci, kovinarji...
Vse to bo kajpak terjalo neverjetne napore, obilico sindikalnega dela, aktivizma, pa tudi znanja, strokovnosti. Vse to pa ni zastonj!
Delavska enotnost je lani kar precej prostora odmerila prepričevanju, da so svobodni sindikati skoraj že prisiljeni dvigniti članarino z zdajšnjih 0,6 na 1 odstotek. Vsako odlašanje namreč lahko pomeni nerešljive posledice.
Za dvigom članarine se namreč skrivajo preresni projekti, da bi se smel s tem kdo igračkati in se skrivati za takšne ali drugačne ugovore, ki skoraj vselej zasmrde po demagogiji. Še najblažje rečeno je to izmikanje bežanje pred lastno odgovornostjo in skrivanje za neopredeljeno množico članstva, ki ga tako ali tako še nihče ni resno informira! za kaj pravzaprav gre, in ga na tej osnovi tudi tehtno povprašal za mnenje. Kjer so članstvo obvestili in ga vprašali, kot se spodobi, je doslej vedno in povsod odgovorilo pritrdilno!
Vsaj na kratko kaže obnoviti, da so med posledicami odlašanja z dvigom članarine okrnjena finančna moč sindikatov, prazni stavkovni skladi, nesposobnost nudenja denarne pomoči članom v času stavke in tudi sicer, neoblikovan že predlagan sklad za nezgodno zavarovanje članov, nedovoljšnja socialna pomoč najbolj ogroženim, premalo sredstev za več kot potrebno izobraževanje, za strokovno delo...
Skratka, v teh časih denarno šibek sindikat v prvi vrsti ogroža temeljne interese svojih članov in posledično svoj obstoj.
Tega se večina sindikatov očitno zaveda, saj sta sindikata kemije in kulture članarino že dvignila na 1 odstotek, tako pa so se odločili storiti še v sindikatih prometa, turizma, komunale, lesarstva, gozdarstva...
Na delovnem pogovoru v torek je sekretar ZSSS Rajko Lesjak opozori! da delavci sindikatov ne ustanavljajo za to, da bi tekmovali za čimvečjo priljubljenost, in prav odločanje o finančnem pravilniku je priložnost, da nisi priljubljen pri nikomer. To pa seveda prav nič ne zmanjša odgovornosti pri tako pomembnih odločitvah.
Povedal je, da je denar »surovina, ki daje moč, vpliv in oblast, in se tudi demokracija pri njem začne in konča«. Če bi svobodni sindikati svoja sredstva vstavili v podjetniške enačbe, bi dosegli sam slovenski vrh po donosnosti na zaposlenega.
V	sindikatih veljajo kajpak drugačne enačbe in Lesjak je poudaril predvsem solidarnost, ki je ne more in ne sme nadomestiti noben pogodbeni odnos in golo izstavljanje faktur.
Ker bo osnutek finančnega pravilnika delovna skupina predložila v obravnavo Svetu ZSSŠ proti koncu meseca in bo svet odloča! kdaj in o kakšnem naj razpravljajo potem na konferenci, je kljub neizprosnim zahtevam časa vendarle še nekaj priložnosti za tehtanje odločitev.
Zamujeni ali napak zastavljeni koraki te vrste so namreč resnično usodni.
časopis slovenskih delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:............................................
Naziv podjetja ali ustanove:...............................
Odgovor sindikalne konierence Novoles na članek »Zaradi delavcev naj se nihče ne trka po prsih«
DE, 11.1. 1996
Sindikalna konferenca Poslovnega sistema NOVOLES je na sestanku, dne 15.1. 1996, obravnavala zgoraj navedeni članek in zavzela naslednja stališča:
-	Sindikalna konferenca se je z delodajalcem nekaj časa pogajala o izplačilu razlike regresa za prehrano. Ko je komisija za razlago SKP o tem problemu podala svoje mnenje, smo pogajanja zaključili in se dogovorili, da stremimo k čim boljši prehrani. Med zaposlenimi je bila izvedena anketa o kvaliteti prehrane, ki je pokazala, da so zaposleni dopoldanske izmene s prehrano zelo zadovoljni, kar pa ni veljalo za zaposlene popoldanske izmene. Po pogajanjih za ta namen ustanovljene komisije s strani delodajalca in sindikata so se tudi te pomanjkljivosti v večini odpravile. Tudi cene ostalih artiklov v »MENZI« so se znižale, prav tako je poskrbljeno tudi za dietno prehrano. Vsak dietnik, ki prinese od zdravnika potrdilo oziroma zahtevo, da mu tudi dietni obrok v podjetju škoduje, lahko uveljavlja gotovinsko izplačilo regresa za prehrano.
-Sindikalna konferenca se z generalnim direktorjem sestaja enkrat mesečno z namenom obojestranskega informiranja o tekočih problemih in zahtevah sindikata. Nekorektno od g. Besednjaka je, da obravnavo problema, ki je slučajno bil obravnavan (viličar) in v katerem ni nič škodljivega, posplošuje in pri tem namerno zanemarja vsa pogajanja, ki jih je sindikalna konferenca vodila z delodajalcem. Nesporno dejstvo, da g. Besednjak že daljše obdobje ni sodeloval na sindikalnih konferencah in tako vsekakor ni pristojen za podajanje izjav, da sindikat v dveletnem obdobju ni postavil do delodajalca nikakršnih zahtev. Pogajanja o izboljšanju socialnega položaja delavcev so stalna točka dnevnega reda. Vsekakor pa se moramo zavedati, da je bil Novoles leta 1993 zaradi neuspele prisilne poravnave iz leta 1991 tik pred stečajem in da zato reševanje tovrstnih problemov poteka manj hitro, kot si to želimo zaposleni. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da delavci redno dobivamo plače, ki sicer še ne dosegajo 100 % kolektivne pogodbe, da dobivamo redno povrnjene stroške prevoza na delo, da imamo organiziran kvalitetnejši topli obrok in da se tudi sicer postopoma izboljšujejo pogoji dela.
-	Glede izvedbe lastninskega preoblikovanja, smo vsi zaposleni dejansko že zelo nestrpni. Delodajalec nam je predstavil program lastninskega preoblikovanja, kateri je na Agenciji za priva-
tizacijo že od 1. 6.1995, vendar na žalost nismo prejeli niti prvega soglasja.
Zaposleni se sprašujemo, kje so razlogi za tako dolgotrajen postopek, saj nam na to ne zna odgovoriti tudi poslovodstvo.
- Obtožbe, da nas poslovodstvo zavaja, so zelo pavšalne. Vseskozi potekajo trda pogajanja in pri le-teh je vsaka stran lahko zavedena toliko, kot je za to sama kriva. Sindikat bi vsekakor potreboval strokovno pomoč, saj pogosto ravno zaradi pomanjkanja znanja nismo enakovreden partner.
■ Sindikalna konferenca Poslovodnega sistema Novoles
Mitja Bukovec, predsednik
Neznanje in nepoznavanje -ali kaj več?
V zadnji številki DE, tako imenovanem časopisu slovenskih delavcev, je bil v prilogi PANORAMA objavljen pogovor z državnim sekretarjem za energetiko Borisom Sovičem, ki je celovito podal prerez energetske stvarnosti na Slovenskem in predstavil nosilne perspektive in dileme zanaprej. Zelo me čudi in bega vprašanje novinarja Tomaža Kšele, ki se glasi: »Kako to, da ponovno postaja aktualno vprašanje proizvodnje električne energije vTrbo-vljah? Ali se s tem ponovno poskušajo rešiti premogovniki in socialni mir v revirjih?«-
Želim ugotoviti, da je Boris Sovič na to vprašanje odgovoril celovito, strokovno podprto in s tem v celoti negiral osnovno vprašanje.
Želim ugotoviti, da novinarsko vprašanje v sebi zrcali popolno nepozna-
vanje razmer v premogovništvu, nepoznavanje vloge termoelektrarne Trbovlje v slovenskem elektroenergetskem sistemu in postavlja tendenciozno, neresnično in popolnoma zgrešeno trditev, da se ponovno poskuša rešiti premogovništvo in socialni mir v revirjih.
Novinar DE bi že pri pripravi tako celovitega in zahtevnega pogovora moral nekaj vedeti, poznati nekaj resnic in objektivnih dejstev. Če drugje ne, bi lahko vse to prebral v zadnjih treh letih v lastnem časopisu.
1.	TermoelektrarnaTrbovlje je proizvodnjo električne energije pričela pred več kot sto leti in je bila nato v letu 1972 obnovljena, razširjena in vztrajno vsak dan, ali na leto skoraj 365 dni, redno obratuje. Dolga desetletja in še danes odločilno sodeluje pri razreševanju slovenske energetske bilance ter daje kruh več sto delavcem.
2.	Rudniki rjavega premoga Slovenije so zaradi spremenjene strategije slovenske energetike po letu 1990 vsako leto zmanjšali število zaposlenih za približno 1000 delavcev.
V	letu 1995 je bil sprejet zakon o zapiranju rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica in postavljena nova organizacija za rudnik Trbovlje in rudnik Hrastnik.
V	vseh petih letih je sindikat v vseh okoljih bil težak boj za razreševanje začasnih in trajnih presežkov, boj za sprejem in uveljavitev kadrovsko socialnega programa in s tem reševanje nad 700 delavcev in od tega skoraj 360 delovnih invalidov.
Po tako sprejetih programih bodo do leta 2000 končali delati v rudniku Zagorje, Senovo in Kanižarica.
Kar se tiče reševanja premogovnikov in socialnega miru v revirjih, želim novinarju povedati, da rudarjem v 240-letni zgodovini ni bilo nič podarjenega. Revirsko območje je v zadnjih letih doživelo gospodarski, ekonomski, socialni in zaposlitveni infarkt, kar nas uvršča med manj perspektivne regije, številni stečaji v kovinskopredelovalni industriji, gradbeništvu, tekstilu in drugih panogah pa kažejo, da revirji niso bili »deležni« niti tolarja za očitani socialni mir v revirjih. Ob tem, ko so \ revirski rudarji zagotavljali premog za celo Slovenijo, nam danes ostaja edina dediščina, da je skoraj 40 % zagorske, trboveljske in hrastniške doline ekološko uničene.
Očitno je novittar zamenjal posamezna mesta in kraje v Sloveniji.
Trdno sem prepričan, da tega vprašanja ing. Soviču niso naročili rudarji, delavci termoelektrarne in vsi drugi redni bralci in plačniki DE iz Zuisavja.
Pripis:
Ker se Tomaž Kšela verjetno ne bo želel greti z nakopanim premogom iz naslova socialnega miru in tako pridobljene električne energije, mu predlagam, da svojo energetsko bilanco reši z nabiranjem bukovih drv ob bližnjem Negovskem jezeru. Tistemu, ki mu je zaradi takšnih ali drugačnih vzyodov šepetal to nesmiselno in za revirje žaljivo vprašanje, pa naj priskrbi tepkov štor.
Kot je dejal France - le čevlje sodi naj kopitar!
Ciril Drek, sekretar 00 ZSSS Zasavje
Spoštovani g. Milan Šamec
V DE 11. I. 1996, stran 12, ste zapisali, da je po petih letih na dlani, da bi, če ne bi propadel DEMOS, ko je . krenil v napačno smer, propadla Slovenija, da bi Slovenijo raznesli, razprodali, razgrabili in podobno. Spoštujem vaše mnenje, oz. prepričanje, vendar je v Sloveniji tudi nekaj ljudi, ki smo drugačnega mnenja ali prepričanja.
Vse to, kar očitate DEMOSU, jaz brez najmanjšega dvoma pripisujem sedanji oblasti, torej oblasti po DEMOSu. Zakaj? V tem času po DEMOSu se je nezaposlenost zelo povečala, mladi imajo manj možnosti, da bi se izobrazili, stanovanj za mlade družine skorajda ni, pokojninski sistem je pred razpadom, razlike med največjo in najnižjo plačo so vse večje, v Sloveniji vlada pravi »kaos«, na oblasti je vre več nesposobnih, gospodarstvo je preobremenjeno z davki, državni proračun je mnogo večji kot za časa vlade DEMOSa, državna uprava se širi, študentom se zmanjšujejo subvencije, vse slabše so razmere v zdravstvu in podobno.
Pravite, da se v Sloveniji vsiljujejo razni peterlizmi.janševizmi, podobnizmi (čudno, kot da bi imeli ti »izmi« v rokah vzvode oblasti). Saj prav dobro vemo, da v Sloveniji ne vladajo našteti »izmi«, temveč drugi; kučanizem, liberalizem in drugi.
Naj bo dovolj. Vsem v uredništvu lep pozdrav!
Prosim za objavo v vašem cenjenem časopisu!
Igor Gošte Izlake 19
Naslov:.,
Podpis naročnika:
formule
Avtoceste so nujno potrebne, tako za vsestranski razvoj pokrajine (države), skozi katero so zgrajene, kot za lažje in cenejše življenje njenega prebivalstva. Samo, razvoja brez investicij in začetnega odpovedovanja ni. Tudi brez neljubih stranskih (in strankarskih) učinkov ne.
Tukaj pa nastopijo politični demagogi, ki bi iz teh nasprotij hoteli nekaj iztržiti. Puntajo kmete in prebivalce ob predvideni trasi, računajoč na njihove glasove na naslednjih volitvah, češ da bi avtocesta lahko šla skozi sosedovo njivo ali mimo sosednjega naselja. In če bi res, bi puntali one druge.
Nikakor pa zdrah ne delajo zato, ker bi hoteli preprečiti izgradnjo avtocest. Kajti zavedajo se, da je izgradnja avtocest pod patronatom krščanskih demokratov. Oni nam )podpatronatom Boga), za naš denar, gradijo mostove, viadukte, predore, zase pa nabirajo volilne glasove.
Ne tako dolgo nazaj so nam eni razlagali, da je naša prihodnost v tržnem, sprivatiziranem gospodarstvu. Pri prodaji se pa precej zatika, ker »tujcem ne 'bomo prodali niti pednja slovenske
zemlje«, domačih kupcev pa ni. Bolj natančno, domači kupci so, samo denarja nimajo, in zaradi tega ni kupčij.
Brez denarja res ni bilo kupčij, dokler ni, nenadoma, zasijala zvezda g. Duhovnika. Dr. Duhovnik je prišel do formule (0 tolarjev + ugled = 22.000.000 DEM), ki mu brez lastnega tolarja omogoča nakup nekaj deset milijonov DEM vrednega premoženja Litostroja.
Nekaj uglednih (ugled - strokovnost + poštenost) Slovencev je po razkritju čudežne formule ugotovilo, da v tejformuli manjka nekaj neznank. Tisti, ki ugotovijo, katere neznanke so to, bodo jutri največji slovenski kapitalisti, skupaj z dr. Duhovnikom. Šušlja se, daje osnovna neznanka v povezavi z njegovim priimkom. Tudi Evropo so nam eni obljubljali pred leti, takrat ko so potrebovali naše glasove. Še zdaj bi šli v Evropo, samo Evrope nočejo spustiti k nam. »V upanju je rešitev.« V upanju, da bo kmalu kak ugleden Slovenec iznašel formulo, podobno formuli dr. Duhovnika, in nas pripeljal v Evropo, ne da bi Evropo spustil k nam.
Upam, da bo do takrat še kak Štajerec ohranil službo, poleg Štajercev ki živijo v Ljubljani.
Jože Vuk, Polanškova 2, Ljubljana
Vroči telefon
Tašča je bila ena od devetih otrok, rojenih v viničarski družini. Tako kot njene sestre in bratje je zelo mlada šla od doma »s trebuhom za kruhom«. Nihče
od njih ni naredil več kot osnovno šolo. Ker so vsi dobili sebi primerne (revne) Življenske sopotnike, je življenje vsakega bilo polno odpovedovatija, »da bi svojim otrokom zagotovili lepšo prihodnost«.
Edino najmlajša sestra se je vedno znašla. Ko so drugi bratje in sestre, ob rednem »šihtu«, honorarno obdelovali tuje vrtove, likali ali pospravljali tuja stanovanja, je ona prekupčevala ali celo švercala iz Italije. Vse na drobno, vendar donosno. Edino ona je, v šestdesetih, kupila stanovanje. Drugi so kot podnajemniki čakali na solidarnostno stanovanje ali na stanovanje od podjetja. Med prvimi iz družine je živela v spodobnem in edina v lastnem stanovanju. V sedemdesetih je imela avto, stoenko.
Sam sem jo spoznal pred sedemnajstimi leti, ko sem s poroko stopil v njihovo veliko družino. Bil sem nemalo presenečen, ko mi je žena povedala, da je njena osemintridesetletna teta, urejena ženska, ki se mi je zdela premožna, zaposlena kot čistilka. Pojasnilo, da zjutraj čuva otroke in na ta način zasluži več kot na popoldanskem šihtu, mi je zadostovalo.
Pred petimi leti se je teta predčasno upokojila ter kot čistilka nadaljevala delo (na črno) pri nekem privatniku. V dopoldanskih urah je še vedno čuvala otroke. Z denarjem je pomagala in še pomaga svojim že odraslim, neizobraženim, otrokom. Pritoževala se je čez izkoriščevalca (privatnika) in državo, ki sama prodaja devize.
Nikoli ni skrivala, kaj in kje dela. Tudi tega, da čistil in toaletnega papirja nikoli ne kupuje, ne. Še več, vsakič, ko
je prišla na obisk, je ženi podarila kaj iz bogate domače kolekcije čistil.
Spremembe so nastopile pred približno dvema letoma. Ni sprejela moje ponudbe, da bi jo spotoma zapeljal do šole, v kateri naj bi čistila. Na obiske je prihajala brez zanjo značilnih daril. O svojem honorarnem delu je nehala govoriti. Po vse več glasnih dvomih, da najbrž ni vse tako, kot je bilo prej, je priznala, da res že nekaj časa ne čisti na šoli, ampak nekje drugje.
Da res dela, nismo dvomili, kajti redno je hodila v službo in redno je prinašala plačilo. Domači niso kazali posebne želje, da bi zvedeli resnico, kajti zanje je bil pomemben zaslužek. Radovedni smo bili drugi iz velike žlahte, ki smo jo velikokrat opravljali.
In pred kratkim je počilo z jasnega. V enem dnevu smo vsi izvedeli, da teta dela na vročem telefonu.
Kolikokrat sem si želel poklicati številko tetine vroče linije, odtisnjeno na vžigalniku, ki mi ga je podaril eden od presenečenih (zlobnih) žlahtnikov, ampak ni šlo. Pa ne zaradi visoke cene impulza na 090. Tisti, ki jo je poklica! pravi, da je debela petipetdesetletna teta prav tako dobra ali še boljša kot mlada dekleta na drugih vročih linijah.
Še bolj kot teta me preseneča žlahtnik, ki še vedno verjame, da so na drugih vročih linijah mlada dekleta, luštna kot na reklamnih slikah vročih linij. Sam sem prepričan, da je na 090 veliko več izkušenih, debelih in gobčnih tet in babic kot mladih deklet.
Pepe Ovca, Polanškova 2, Ljubljana
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, tet. 313-942,132-61-92, faks 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tet. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Žlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942, 132-61-92 • Naročnina: 321-255 'Marketing: 321-255,133-52-55 • Posamezna številka stane 230 SIT • Žiro račun: 50101-603-46834 'Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videčnik.
SPORAZUM O ZNIŽANJU PRISPEVNE STOPNJE BODO SVOBODNI SINDIKATI PODPISALI NAKNADNO
Predstavniki socialnih partnerjev so konec prejšnjega tedna podpisali separat socialnega sporazuma o razvoju v letošnjem letu, ki predvideva znižanje zbirne prispevne stopnje (stroškovno razbremenitev gospodarstva). Dnevni časopisi so poročali, daje listino poleg drugih podpisala tudi ZSSS, na televizijskih Posnetkih pa predstavnikov te sindikalne centrale ni bilo. Dušan Semolič te listine ni podpisal, saj za takšno dejanje ni imel soglasja v Zvezo povezanih sindikatov. Delovni pogovor aktivistov ZSSS in njenih sindikatov pa je ta teden pokazal dovolj visoko stopnjo soglasja za podpis listine, saj je skladna z zahtevami sindikatov. Udeleženci pogovora so razpravljali tudi o strategiji Svobodnih sindikatov pri določanju plačne politike v letošnjem letu.
;
Uvodoma je Brane Mišič predstavil lanskoletne rezultate na plačnem področju. Ugotovil je, da so se uresničili zlasti cilji glede najnižjih in najvišjih plač in tudi glede udeležbe pri dobičku. Tudi makroekonomski kazalci so po Mišičevem mnenju ugodni. Opozoril je na negativne izkušnje in na hude kritike na račun Svobodnih sindikatov, ki so jih bili deležni po podpisu lanskoletnega dogovora o plačah in po omejitvi direktorskih plač. O teh kritikah je še konkretneje govoril Ladislav Kaluža. Takrat seje v Svobodnih sindikatih oblikovalo prevladujoče enotno stališče, da ne smejo nikoli več podpisati listine, ki bi omejevala plače v uspešnih podjetjih.
Dušan Semolič je menil, da bi Svobodni sindikati morali v letošnjem letu zahtevati zlasti nov zakon o minimalnih plačah in vztrajati pri omejitvah naj višjih plač, saj lahko preveč zarežejo v pogačo, ki je na razpolago za delavce. Ponovil je tudi že sprejeto stališče Svobodnih sindikatov, naj plače letos rastejo skladno z rastjo produktivnosti. Najnižje plače naj bi s sedanjih 45.000 tolarjev zrastle na 55 tisočakov, kolikšne bi bile najvišje plače, pa ni povedal.
Razprava je pokazala, da sindikati s področja gospodarstva dokaj enotno podpirajo podpis separata socialnega sporazuma o znižanju skupne prispevne stopnje, saj, kot je dejala Branka Novak, pomeni uresničitev stalne zahteve sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije. Drugačnega mnenja je bila le Vekoslava Krašovec, ki je menila, da bo zmanjšanje prispevne stopnje koristilo le delodajalcem in verjetno ogrozilo uresničevanje nekaterih socialnih pravic. Več razpravljalcev je dodalo, da se te pravice že zmanjšujejo.
V letošnjem letu bodo Svobodni sindikati skušali uveljaviti zlasti sistem kolektivnih pogodb dejavnosti, ki naj bi dočal ceno dela. V druge listine, najraje v socialni sporazum - zanj je zainteresirana zlasti vlada - pa bi radi zapisali najnižje in naj višje plače. Če bodo delodajalci še naprej zavlačevali pri sklepanju kolektivnih pogodb dejavnosti, bodo vladi predlagali, naj pritisne nanje. Najnižje plače naj bi se približale evropskim standardom. Prizadevali si bodo tudi za dvig plač na podlagi rasti produktivnosti, čeprav so delodajalci že povedali, da nasprotujejo vsakemu povečanju plač.
Če s temi načelnimi usmeritvami na pogajanjih ne bodo uspeli, bodo predloge podkrepili zjavnimi oblikami pritiska, tudi z zborovanji na ulicah. Vlado bodo med drugim spomnili, da neupravičeno dolguje izenačitev
nekaterih materialnih pravic (naprimer dnevnic) iz lasko-letnega sporazuma. Svobodni sindikati se bodo skušali izogniti morebitni anarhiji, ki bi lahko nastala po 31. marcu, ko poteče veljavnost lanskoletnega dogovora in zakona. Zavedajo se namreč, da bi vlada v tem položaju verjetno izsilila interventni zakon, ki bi pri delodajalcih povzročil odpovedovanje kolektivnih pogodb.
Kot so poudarili Jovo Labanac, Franjo Krsnik in še nekateri, nirrfa nihče v ZSSS pravice odstopiti od regresa za letni dopust.Ta naj bi bil po Mišičevem mnenju določen v enotnem znesku. Krsnik pa je predlagal izplačevanje v dveh delih, večino pred dopustom, ’ preostanek pa za »božičnico«.
Zaenkrat kaže, da bodo sindikati iz sestave ZSSS glede vsega tega bolj enotni kot prejšnja leta, ko niso znali članstvu in javnosti dopovedati niti tega, da

sta povečana regresa za dopust in prehrano med delom in povečane najnižje plače sad njihovih prizadevanj. Posebej se bodo pogovorili tudi o
delitveni politiki v negospodarstvu, kjer po mnenjih nekaterih sindikatov prihaja do čedalje večje zmede.
Franček Kavčič
VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE
Republiški odbor Sindikata državnih in družbenih organov in posamezne konference sindikata so obravnavale problematiko gibanja plač v upravnih organih. Dogovorjeno je bilo, da Vlado Republike Slovenije pisno opozorimo na problematiko gibanja plač zaposlenih v upravnih organih.
I)	Republiški odbor sindikata je obravnaval Analizo zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti in ugotovil, da je analiza premalo celovita, metodološko pa neprimerljiva s celovitim poročilom o sistemu plač in drugih prejemkov v javnem sektorju (29. 4. 1993, objavljeno v Poročevalcu DZ) in »Informacijo o plačah delavcev v državni upravi in nekaterih državnih organih« (Vlada 14. 12. 1993).
Ocenjujemo, da predložena analiza ni objektivna glede stanja in prikazovanja trendov plač v celotnem javnem sektorju in družbenih podjetjih. Kje so razlogi za takšen omejen pristop pri pripravi analize?
Potrebno je navesti in tudi prikazati področje pravne ureditve plač v negospodarstvu v Sloveniji, ker to področje urejajo: zakoni, sklepi, pravilniki, uredbe, začasni sklepi, odredbe, kolektivne pogodbe, ca. 42 vrst raznih dokumentov. Ocenjujemo, da je stanje že kaotično in da tudi Vlada nima več celovitega pregleda, kaj vse se dogaja na področju plač, kar po svoje potrjuje tudi pristop in »širina« analize. Parcialen pristop je posledica razdrobljenosti plačilne politike Vlade RS ter kampanjskega popravljanja plač zdaj eni, zdaj drugi dejavnosti.
’
)
t
’
l
t
1
Zadeva: Problematika panožne kolektivne pogodbe Spoštovani,
sporočamo vam, da je pogajalska skupina delodajalcev naročila (na stroške GZS) izdelavo strokovnih izhodišč za popolnoma novo panožno kolektivno pogodbo. Delovni osnutek nove pogodbe je v ožjem krogu obravnavala pogajalska skupina v petek, dne 12. 1. 96 in ugotovila, da bi jo lahko po redakcijah pravnikov kot izhodišče uporabili za začetek pogajanj s pogajalsko stranjo delojemalcev. Ocenili smo, da bi bil osnutek primeren za začetek pogajanj v naslednjem mesecu.
Pri koncipiranju delovnega osnutka je tako sestavljalec kot tudi pogajalska skupina obravnavala tudi vaše predloge za spremembo veljavne panožne kolektivne pogodbe.
Pogajalska skupina delodajalcev naše panožne kolektivne pogodbe je obravnavala tudi tekoče stanje medsebojnih odnosov in ugotovila naslednje:
1.	V veljavi imamo delodajalci in delojemalci polnopravno veljavno panožno kolektivno pogodbo za dejavnosti kovinskih materialov, kovinske industrije in elektroindustrije. Pri tem smo tako delodajalci kot delojemalci ocenili, da bi bilo primerno pogodbo opredeliti na ustreznejši način in zaradi tega pripraviti popolnoma novo pogodbo.
2.	Za izdelavo nove pogodbe pa so objektivne težave saj še ni sprejet ustrezen zakon o kolektivnih pogodbah, poleg tega pa je tudi delovna zakonodaja pomanjkljiva. V precejšnji meri pa vpliva na izvajanje tudi tekoča gospodarska politika.
3.	Med delodajalci in delojemalci je usklajena tudi tarifna priloga za izhodiščne plače za (.kvartal 1996 tako, da je panožna kolektivna pogodba v celoti usklajena in je omogočeno njeno izvajanje.
Prosimo, da s temi stališči seznanite tudi druge partnerje iz pogajalske skupine delojemalcev.
SKEI-
članstvo podpira napoved splošne stavke
Vodstvo Skei je ta teden na delovnem pogovoru s sekretaiji območnih odborov ugotovilo, da ne le članstvo, ampak tudi večina zaposlenih podpira predlog za organizacijo splošne stavke, s katero bo sindikat, če ne bo šlo drugače, zaostril prizadevanja za podpis nove kolektivne pogodbe dejavnosti. Seznanili so se tudi s pismom treh partnerskih združenj iz sestave gospodarske zbornice o novi kolektivni pogodbi. Objavljamo ga v posebnem okvirju, saj napoveduje možnost začetka pogajanj že v prihodnjem mesecu. Na tej podlagi je vodstvo Skei ugotovilo, daje aktivnost med delavci že dala začetne sadove. Upajo, da bodo pogajanja res stekla in da bo pogodba, seveda takšna, kot si jo želijo, podpisana še pravi čas.
Kot nam je po sestanku povedal Albert Vodovnik, predsednik Skei, bo izjavljanje o napovedi splošne stavke končano do konca tega tedna. Republiški odbor se bo prihodnji teden sestal in dokončno odločil o napovedi stavke in strategiji nadaljnjih pogajanj.
Razpravljali so tudi o zbiranju podpisov za podporo zakonu o vračanju objektov bivšega družbenega standarda.Tudi ta akcija poteka uspešno. Sindikat bo zato pripravil zakon in ga prek državnega sveta ali koga od poslancev vložil v parlamentarno proceduro.
F. K.
Predlagamo, da se obstoječa analiza dopolni takti, da bo celovito zajela in posebej izkazala posamezne upravne organe, vse negospodarske dejavnosti, vključno z nosilci funkcij v zakonodajni, izvršni, sodni veji oblasti, in bo obdelala plače z dejanskega socialnega, ekonomskega in motivacijskega vidika. Vključiti je potrebno tudi ugotovitve oz. problematiko drugih osebnih prejemkov, dodatkov, nadomestil, povračil, ki sploh niso zajeti v analizi.
Opozarjamo, da se je Vlada Republike Slovenije v poročilu o plačah (citirano poročilo, 29. 4. 1993) zavezala, da bo pripravila zakon o javnih uslužbencih, ki naj bi celovito uredil vprašanje teh uslužbencev. Glede na to, da je zakon o razmerjih plač prehodnega značaja, je potrebno v pripravah izhodišč zakona o javnih uslužbencih pridobiti mnenje, stališče sindikata glede vprašanja: koliko in kaj naj ureja zakon na področju plač ter koliko in kaj naj ureja kolektivna pogodba. Ni primerno, da preko časopisa DELO (6. 11. 1995) izvemo stališče vodje skupine, da naj bodoči zakon celovito uredi področje plač. Takšen odnos je neprimeren.
2)	Republiški odbor ugotavlja, da je do 15. 1. 1993veljal enoten sistem določanja osnove za plače v državni upravi. Ta sistem je razpadel in je bil ukinjen 15.1.1993 ter uveden večkratni sistem določanja osnov in izplačevanja plač, kar je tudi naša posebnost glede na tuje izkušnje.
Do 15. 1. 1993 je veljala kot osnova povprečna plača delavca izplačana v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec po podatkih RZ za statistiko, ki je lahko bila zmanjšana za procent, ki ga je določila Vlada Republike Slovenije glede na proračunske zmožnosti, vendar ne za več kot za 50 %. Uskladitev zneska osnove za tekoči mesec pa se je morala opraviti najkasneje takrat, ko se je razmerje med zneskom osnove in povprečno plačo delavca v gospodarstvu Republike Slovenije znižalo za več kot 5 odstotnih točk. Ocenjujemo in opozarjamo Vlado Republike Slovenije, da bi bil takšen sistem, uveljavljen v sedanjem času, primernejši od današnjih kaotičnih sistemov plač in ne bi povzročal tolikšnega razlikovanja po osnovah in razponih.
Vlada je v proračunskem memorandumu za leto 1995 opredelila namen o izenačevanju osnov za plače. Zato sprašujemo, zakaj v letu 1995 ni realizirala možnosti in predlagala DZ spremembe zakona o poslancih, vladi, ustavnih sodnikih, računskih sodnikih, varuha človekovih pravic, predsednika republike, državnega sveta, sodnikih v tistem delu, ki ureja področje zlasti osnov določanja plač. Prav tako je imela vlada tudi možnost leta 1994, če bi podprla predlog skupine poslancev v DZ, da se izenačijo osnove za določanje plač v celotnem negospodarstvu. Ugotavljamo pa, da glede na možnosti to ni bilo storjeno. S tem se je ohranila neenotnost v sistemih določanja osnov za plače, kampanjsko spreminjanje osnov pa je zagotovilo nesprejemljiva razmerja. Vse to tudi vpliva in pogojuje borbo celo posameznih poklicev, dejavnosti, da se izločijo iz Zakona o razmerjih plač. Zato ponovno predlagamo, da Vlada Republike Slovenije v letu 1996 uveljavi enoten sistem določanja osnove za plače v celotnem negospodarstvu in s tem tudi za vse nosilce funkcij v vseh treh vejah oblasti.
3)	V proračunskem memorandumu za leto 1995 je Vlada sprejela obvezo za realizacijo približevanja vrednosti IP negospodarstva, IP v gospodarstvu. Podatki pa kažejo v letu 1994 in 1995 v glavnem na vzdrževanje razkoraka med IP v negospodarstvu glede na IP v gospodarstvu, in sicer: I/ 94 - 77,53 %, 1X71994 - R1.27 %, Xll/94 - 78,76 %, 1/95 -79,56 %, V/95 - 75,68 %, 1X795 - 76,85 %, XI/95 - 77,55 %. Dvig koeficientov s 1. 10. 1995 za prve štiri tarifne razrede pomeni določeno reševanje višine plač za 10% zaposlenih. Za ostale tarifne razrede pa pomeni to zmanjševanje razponov in vnašanje dodatnih nesorazmerij ter ustvarjanje nove napetosti. IP, taka kot je, še naprej pomeni politiko oddaljevanja IP negospodarstva od IP gospodarstva. Ob teh podatkih ponovno sprašujemo, kakšno politiko in dinamiko bo zastopala vlada Republike Slovenije v letu 1996.
4)	Statistično izkazovanje mase plač, povprečje plač v negospodarstvu bi moral Urad Vlade RS za statistiko ločeno izkazati, in sicer maso, povprečje plač delavcev ločeno od mase povprečja plač nosilcev funkcij v zakonodajni, izvršni, sodni veji oblasti. Kdaj bo to uveljavljeno ?
5)	Posebno vprašanje so razmerja med najnižjo in najvišjo bruto plačo v posameznem ministrstvu in kabinetu Vlade. Predlagamo, da se analiza razširi z ugotovitvami o razmerjih plač in pri tem naj se uporabijo podatki, objavljeni v Poro-čevalu DZ št. 12/95.
Podatki kažejo, da je bilo razmerje med najvišjo in najnižjo plačo npr. v uradu predsednika RS leta 1993 1:12,9, v letu 1995pa 1:19,08.
V zvezi s tem navajamo tudi dejstvo, da evropske države ne poznajo in nimajo dveh osnov za uslužbence. V Nemčiji je razmerje med najnižjo in najvišjo plačo (kancler) 1:12, v Franciji pa 1:10. Po gospodarski in finančni moči ter možnostih Slovenija ni primerljiva s prej omenjenima državama, ima pa takšna razmerja, ki so finančno in socialno nesprejemljiva.
6)	Vlada v sklepih ugotavlja, da je prišlo po uveljavitvi zakona do določenega povišanja plač v negospodarstvu glede na gospodarstvo. Ob takšni splošni ugotovitvi pa ne pove, da je zlasti v nižjih plačilnih razredih zakon pomenil nazadovanje, ker so se razponi povečali. Delavci nižjih tarifnih razredov prejemajo nižje plače kot pred uveljavitvijo zakona.
7)	Delovna skupina pri ROS je analizirala plače delavcev v pravosodju. Analiza in določeni predlogi za spremembe so bili poslani Ministrstvu za pravosodje (8. J1.1995), sektorju za pravosodje, vendar do danes še ni prišlo do dialoga. Ob tem pa Vlada po skrajšanem postopku pošilja v DZ RS zakon o sodiščih zato, da bo izboljšal plače sodnikov. Takšen podcenjevalen odnos in dvojnost pri urejanju teh vprašanj, pomembnih za delavce, zavračamo.
8)	Iz analize ni razvidno, na kakšni osnovi se je delila masa za stimulacije oz. delovno uspešnost. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kako se je 2,5-odstotna masa za delovno uspešnost delila po tarifnih razredih. Razpolagamo z informacijo, da se je v nekaterih okoljih ta masa izključno uporabila za delovno uspešnost voljenih in imenovanih nosilcev funkcij oz. višjih upravnih delavcev na vodilnih položajih in da so bili delavci prikrajšani.
Republiški odbor ocenjuje, da je obstoječa masa in skupen obseg sredstev v višini največ 3 % premajhen za učinkovitejše uresničevanje in nagrajevanje ter spodbujanje delovne uspešnosti. Predlagamo, da se ta sredstva dvignejo in s tem dejansko omogočijo spodbujanje posameznikove in skupinske delovne uspešnosti. Prav tako predlagamo, da Vlada Republike Slovenije zagotovi in sprejme enoten pravilnik o ugotavljanju in delitvi mase za delovno uspešnost za vse upravne organe: čeprav je pravna obveza, mnogi organi teh pravilnikov nimajo.
9)	Analiza o plačah (29. 4. 1993) je opozorila na 15 vrst dodatkov in tudi na razlike pri njihovem izvajanju. Obstoječa analiza Vlade pa sploh ne govori o dodatkih. Zato bi veljalo ponovno pregledati izvajanje politike dodatkov po zakonih in KP za negospodarstvo, katere podpisnik je Vlada. V nekaterih upravah so se okoliščine in delovne razmere zelo spremenile, to pa ni odraženo tudi v priznavanju dodatkov. Sprejete kolektivne pogodbe za področje izobraževanja, zdravstva so vključile nekatere nove dodatke in s tem povečale določena nesorazmerja v celotnem javnem sektorju oz. z delavci v državnih organih.
10)	Republiški odbor ugotavlja, da v številnih upravnih organih veljajo zelo stari akti o sistemizaciji ali pa sploh ni aktov o sistemizaciji in novih odločb (npr. inšpektorji 500-600, nekatere 30 UE). Ocenjujemo, da so zaradi tega ti delavci v neenakopravnem delovnopravnem položaju. Prav tako je neenotna praksa pri sklepanju pogodb o delovnem razmerju. V nekaterih državnih organih imajo delavci samo odločbe o razporeditvi ponekod v kadrovski službi, centru za informatiko, v Ministrstvu za obrambo pa imajo tudi pogodbe. Ob takšni dvojni praksi sprašujemo, kako je to mogoče.
Predlagamo, da Vlada ugotovi spremembe v delovnih okoliščinah in razmerah v posameznih upravnih organih in na tej podlagi spremeni in dopolni sklep o dodatkih, ki izhajajo iz delovnega časa, posebnih in specifičnih pogojev dela (Ur.
I.	RS št. 22/91-1, z dne 6. 11. 1991; št. 66/94 z dne 21. 10. 1994).
Republiški odbor sprašuje, katero ministrstvo je pristojno za celovito spremljanje plač, dodatkov, nadomestil, povračil v državnih organih in vodenje sprotnega dialoga z ROS državnih in družbenih organov. Ugotavljamo nesposobnost oz. nepripravljenost posameznih predstojnikov za dialog, kar povzroča blokade, rast nezadovoljstva članov sindikata in zahteva radikalizacijo delovanja.
Glede na nekatere podane ugotovitve, predloge in pobude pričakujemo in predlagamo, naj se organizira delovni razgovor. Prosimo, da nas obvestite o kraju in času delovnega razgovora. Sestanka bi se udeležili člani ROS, predsedniki kon ferenc sindikatov: RUJP, RCU, U1KS, pravosodja, UE, občin, ministrstev, MO, športnih društev in zvez.
Drago Ščernjavič, sekretar ROS
SODNIKI PODIRAJO S KOLEKTIVNO POGODBO DOGOVORJENE PRAVICE
nika. Miklič je sindikatom svetoval, naj ocenjujejo zlasti možnost, da bi bilo vzrok za uvedbo predloga zoper zaupnika njegovo sindikalno delo. Ta člen naj bi sindikatu omogočil, da se postavi zoper mo-rebitnošikaniranje, izigravanje in zapostavljanje svojega zaupnika.
Prejšnji teden je vodstvo KNSS-Neodvisnosti sklicalo tiskovno konferenco in javnost obvestilo o navezi med sodniki in vodilnimi, ki naj bi ogrožala pravno varnost delavcev. Sodišče naj bi, po navedbah Franceta Tomšiča, izdalo nezakonito odločbo zoper njihovega zaupnika iz Saturnusove Embalaže, zoper katero bo sindikat moral ukrepati. Da bi zadevo razjasnili, smo se obrnili na pravno službo tega podjetja, ki nam je omogočila vpogled v prvostopenjsko sodno odločbo, iz katere je jasno, da sindikalni zaupnik ni bil iz podjetja izključen zaradi sindikalnega dela, ampak zaradi nedela na delovnem mestu. Sodna odločba, zlasti če bo obveljala, pa vseeno postavlja zelo velik vprašaj za 33. člen splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, s tem ko ugotavlja njegovo neskladnost z zakonom. S tem sodniki verjetno začenjajo podirati celoten sistem kolektivnih pogodb in glavno podlago socialnega partnerstva.
Kot poroča Jelena Gačeša (Delo,
11.	januarja), se je zgodba začela pred tremi leti v Saturnosovi Embalaži. Rihard Gerbec, sindikalni zaupnik KNSS-Neodvisnosti, naj bi skušal zaščititi kolege presežne delavce. Njegov direktor Zvone Žepič naj bi mu zato določil veliko nalog in nemogoče roke. kijih Gerbec ni mogel izpolniti. Čeprav seje sindikat podjetja zanj zavzel, je Gerbec dobil odločbo o prenehanju delovnega razmerja. Sindikatu je preostala le še tožba, na prvi stopnji je sodišče razsodilo v korist podjetja. Pravna zastopnica KNSS-Nedvisnosti je menila, daje sodišče s sodbo kršilo kar tri člene zakona o pravnem postopku in zapisalo 18 neresničnih trditev. Najhujša kršitev naj bi bila, da Gerbec ni bil obveščen, da 33. členu splošne kolektivne pogodbe sodišče ne priznava veljavnosti. Ker ni bil obveščen, se ni mogel ustrezno braniti, je povedala Virantova. Mnenje sodišča, da pomeni splošna kolektivna pogodba
le podzakonski akt, ki neupravičeno razširja pravice sindikalnih zaupnikov, je po njenem mnenju nezaslišano. Vsa ta sporočila s tiskovne konference KNSS-Neodvisnost povzemamo po Delu, ker na konferenco nismo bili povabljeni.
Kolektivna pogodba je v nasprotju z zakonom
Kritizirana in tudi za nas sporna sodba ima zanimivo podlago. V Pravni praksi št. 17/94 je sodnik višjega delovnega in socialnega sodišča iz Ljubljane Milan Fabjančič objavil članek, v katerem med drugim piše: »Zakon je predpis močnejše pravne veljave od kolektivne pogodbe. Določitev imunitete (sindikalnih zaupnikov, op. F. K.) je zakonska materija. Zakon ne pooblašča kolektivnih pogodb, dajo smejo širše ali ožje urediti. Zakon pooblašča kolektivne pogodbe le, da uredijo pogoje za delo sindikalnih zaupnikov. Tako se pokaže, da 33.
člen splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo ni skladen z zakonom o delovnih razmerjih oziroma je z njim v nasprotju.«
Marta Klampfer, sodnica višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v Pravni praksi št. 17/ 95 piše, daje leta 1993 sklenjena splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo uvedla povsem nov sistem delovnopravne zaščite sindikalnih zaupnikov in spremenila njihov status. Po veljavnem zakonu o delovnih razmerjih gre namreč sindikalnim zaupnikom le zaščita za opravljanje sindikalnega dela, kolektivna pogodba iz leta 1993 pa je zaščito razširila tudi na redno delo. V komentarju te za sodnike sporne pogodbe (glej: Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo s ko-mentarjem, ČZP Enotnost, julij 1993) jeGregor Miklič,član predsedstva ZSSS, zapisal, da so brez sindikalnega soglasja nične prav vse odločitve o pravicah, obveznostih in odgovornostih sindikalnega zaup-

Sindikat je zaupnika
TAM LAHKO REŠIJO SAMO TAMOVCI
V Tamu so na začetku tedna pripravili tiskovno konferenco, na kateri je novi predsednikTamove uprave Janez Lah predstavil javnosti svoj pogled na sanacijo tega naj večjega mariborskega podjetja, v katerem je bilo pred desetimi leti zaposlenih 8800 delavcev, danes pa samo še nekaj več kot 3000.
O realnosti oziroma nerealnosti sanacijskega programa, ki gaje pripravilo prejšnje vodstvo, novi pre-dsednikTamove uprave ni hotel govoriti. Zato pa je novinarje seznanil, da nameravajo vTamu spremljati proizvodnjo z dnevnimi analizami industrijskega denarnega toka, ki bodo hitro pokazale, kje v podjetju so kapitalno šibke oziroma zdrave točke. Že devetdnevno analiziranje denarnih tokov je pokazalo, da ima Tam veliko preveč proizvodnih programov in mnogo prevelike zaloge sestavnih delov, hkrati pa preozko tržišče. “Ta lijak bo treba obrniti tako, da se bo Tam specializiral na najbolj donosne programe in z njimi poskušal osvojiti čim širše tržišče.”
Janez Lah je Tam primerjal z bolnikom v intenzivni negi. Če bolnik nima volje, je vsaka terapija zaman. Številni tamovci so zaradi večletnih razprav o sanaciji podjetja postali pesimistični in apatični ter čakajo samo še na pomoč od zunaj. Nasprotno pa je Lah prepričan, da lahko Tam rešijo samo tamovci sami, saj je nenazadnje v tem kolektivu zaposlenih blizu 450 inženirjev, ekonomistov, pravnikov in drugih strokovnjakov z višokošolsko izobrazbo, magisterijem ali doktoratom znanosti. Novi predsednik Tamove uprave je prepričan, da bo politika naslonitve na lastne sile kolektivu povrnila samozavest in optimizem. Novo vodstvo Tama pa si bo prizadevalo utrditi tudi omajani ugled Tama v poslovnem svetu, in to na ta način, da bo uresničilo vse pogodbeno dogovorjene obveznosti - tudi stare. »Tam je v velikih težavah, vendar je še vedno veliko in močno podjetje,« je dejal Lah.
O tem, koliko delavcev je vTamu preveč, je po Lahovem mnenju še prezgodaj govoriti, saj je najprej treba podjetje programsko očistiti, kar pa se ne sme dogajati na hrbtih delavcev. Po Lahovem mnenju je izredno pomembno, da se delavci
počutijo vame in da so zadovoljni, saj je samo tako mogoče dvigniti produktivnost dela.
Novi predsednik uprave prav tako ni bil pripravljen govoriti o imenih bodočih članov uprave, saj bo treba z njihovim imenovanjem počakati do prenosa družbene lastnine Tama na republiški razvojni sklad. Novi člani uprave bodo po vsej verjetnosti imenovani na skupščini podjetja 23. januarja.
»Se tako močna volja pa bolniku v intenzivni negi ne more veliko pomagati, če nad njim ne bdijo zdravniki. V Tamovem primeru so to pristojna ministrstva, republiški razvojni sklad ter banke.« Novi predsednik Tamove uprave pričakuje, da bodo vsi v naslednjih treh mesecih bolniku pomagali tako, kot je predvideno v zakonu o sanaciji Tama.
Na začetku tedna je Janez Lah predstavil svoj pristop k sanaciji tudi vsemTamovim zdravnikom: ministru dr. Maksu Tajnikarju, v. d. direktorja republiškega razvojnega sklada Valteiju Nemcu, direktoijem bank in še nekaterim poslovnežem. Na sestanku so po Lahovih besedah banke pokazale načelno pripravljenost tudi za sodelovanje v manj rizičnihTamovih komercianih poslih, sedaj pa je naloga podjetja, da takšne projekte pripravi.
N a sestanku je očimo beseda tekla tudi o presežnih delavcih in plačah v Tamu. Kaj so o tem govorili, ni znano, ker je bil sestanek zaprt za javnost. Po sestanku paje minister Tajnikar novinarjem dejal, da gre za plače vTamu preveč sanacijskih sredstev (tamovci naj bi za eno izpla-čilo plač porabili 400 milijonov
tolarjev. Planika pa znatno manj) in daje v podjetju zaposlenih preveč delavcev. Dejal je tudi, da bodo morali v bodoče delavci kdaj tudi malo počakati na plače.
Predsednik sindikata kovinske in elektroindustrije v Tamu Drago Gajzer pa meni, daje o presežnih delavcih še prezgodaj govoriti, saj seje treba najprej opredeliti do proizvodnih programov. Kar zadeva politiko plač v Tamu, pa Gajzer poudarja, da tamovci lani niti enkrat niso dobili plač do 18. v mesecu, kakor to določa kolektivna pogodba. Po dogovoru med sindikati in vodstvom podjetja, ki so ga sklenili lani avgusta, morajo delavci plače dobiti do 26. v mesecu, če to ni mogoče, pa jih mora uprava s tem dva dni prej seznaniti in povabiti na pogajanja.
Sicer pa povprečna plača vTamu trenutno znaša bruto 92.000 tolarjev. Plače vTamu zaostajajo za plačami v slovenskem gospodarstvu za 25 odstotkov in so po Gajzerjevem mnenju prej prenizke kot previsoke. Gajzer prav tako trdi, da mesečna masa plač v Tamu ne dosega 400 milijonov tolarjev (odpravnin, ki sojih pred časom izplačali trajno presežnim delavcem, ni mogoče prištevati k plačam). Res paje, daje masa plač vTamu večja kot v Planiki, saj je v Tamu zaposlenih skoraj 800 delavcev več, višja paje tudi kvalifikacijska struktura zaposlenih, ker je proizvodnja avtobusov in kamionov vendarle nekoliko bolj zahtevna kot proizvodnja teniških copat.
Tomaž Kšela
Ta teden je bila pri Skei na obisku petčlanska delegacija sindikata kovinske in elektroindustrije Slovaške (Kovo), ki jo je vodili predsednik Emil Machyna. Slikali smo jih med pogovorom z Albertom Vodovnikom in drugimi člani vodstva Skei, ki je bil v Domu sindikatov v Ljubljani Kot nam je sporočil Vladimir Bizovičar, so izmenjali zlasti izkušnje o vplivu in vlogi obeh sindikatov pri demokratičnih spremembah v obeh državah.
Gostje so zatem obiskali Gorenje v Velenju in Tovarno akumulatorjev v Mežici
Pravna praksa že obstaja
Sodnica Marta Klampfer se v omenjenem članku sprašuje, ali je ta določba kolektivne pogodbe skladna z določbo zakona o delovnih razmerjih. Tudi ona meni, da kolektivna pogodba širi imuniteto na vse vrste kršitev delovnih obveznosti, čeprav zakon kolektivnih pogodb ne pooblašča za širitev ali oženje le-te. Ker 33. člen kolektivne pogodbe spreminja z zakonom določeno imuniteto, po njenem mnenju ni skladen z zakonom o delovnih razmerjih. Klampfeijeva se sklicuje tudi na še neobjavljeno sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 23. junija 1994. V njej naj bi po njenih navedbah pisalo:
»Tretji odstavek 33. člena splošne kolektivne pogodbe ni skladen z zakonom, saj širi imuniteto na vse vrste delovnih obveznosti. Zaradi neskladnosti med pogodbo in zakonom je treba uporabiti predpis močnejše pravne veljave, to paje zakon.« Klampfe-rjeva svoj članek končuje z ugotovitvijo, daje imuniteta sindikalnih zaupnikov omejena le na kršitve delovnih obveznosti, ki zadevajo sindikalno delo.
V Satumusovi pravni službi so nam pokazali sodbo, na katero se sklicuje Klamferjava, podpisala jo je sodnica Ana Deisinger. Sodišče je z njo zavrnilo zahtevo, naj se Rihard Gerbec vrne na delo do konca disciplinskega postopka Gre torej za zaupnika, o katerem so predstavniki KNSS-Neodvisnost govorili na uvodoma omenjeni tiskovni konferenci 10. janutja. To seveda pomeni, daje KNSS hrup zagnala ob prvostopenjski odločbi, molčala pa lani junija ob pravnomočni sodbi, ki ima lahko neprimerno hujše posledice. Pomeni namreč začetek sodne prakse, ki ugotovljeno neskladje med zakonom in kolektivno pogodbo tolmači enostransko in v škodo sindikatov.
So sodniki proti kolektivnim pogodbam?
Hrup ob letošnji novi sodni odločbi je seveda potreben, saj lahko v njej med drugim preberemo tudi: »Določbo kolektivne pogodbe je mogoče uresničevati le v okviru zakonskih določb o imuniteti sindikalnih zaupnikov; kolektivna pogodba, kot akt nižje veljave, teh okvirov ne more širiti. V primeru, ko ne gre za uvedbo disciplinskega postopka zoper sindikalnega zaupnika zaradi nj egove sindikalne dejavnosti, sindikat soglasja ne more odkloniti .Velj avnost osemdnevnega roka za podajo soglasja sindikata za ta postopek sploh ni pomembna.«
Gregor Miklič je te citate komentiral takole: »Kolektivne pogodbe praviloma vsebujejo več kot zakon, v tem je tudi njihov smisel, izjema so le vprašanja, kijih zakon partnerjem kolektivnih pogodb ne daje v pristojnost. Nobenega sindikalnega zaupnika še niso preganjali zaradi sindikalnega dela, prav za vse so našli kaj drugega. Institut sindikalnega soglasja za sleherni postopek zoper sindikalne zaupnike smo uvedli, delodajalci so nanj neradi pristali, le zaradi izboljšanja njihove zaščite za sindikalno delo. S takšno sodbo sodišče ruši pravice, za katere so se delodajalci in delojemalci dogovorili s kolektivno pogodbo, ruši tudi sistem dogovarjanja, ki smo ga težko uveljavili.«
O sodbi smo se pogovarjali tudi s sindikalnimi odvetniki. Povedali so, daje šikaniranje najtežje dokazati. Menili so, da bi, če je kolektivna pogodba res neskladna z zakonom, sodišče moralo načelno uporabiti predpis, ki je za delavca ugodnejši. Medsebojni odnosi v podjetjih posameznikom pogosto onemogočajo, da bi dokazali in uveljavili svojo pravico.
Navezo med sodniki in vodilnimi delavci naj dokazujejo tisti, ki so jo spravili v javnost. Podpisani je zaenkrat našel le dokaze o zadržkih sodnikov do kolektivnih pogodb, ki se kažejo v izrečenih sodbah. Ne gre le za zanikanje veljavnosti tega, kar so podpisali pravi predstavniki delodajalcev in delojemalcev, gre tudi za onemogočanje dela sindikalnih zaupnikov, brez katerih delavci ne morejo učinkovito braniti svojih pravic. Zaenkrat skromna sodna dokumentacija je vse prej kot nedolžna, sindikalne zaupnike in sindikate lahko potihem odplavi čez noč. Kdo bo sodnikom dopovedal, da so se vpregli v voz, ki pelje nekam v 19. stoletje? FranCek Kavčl£
j. ‘jn .c
MARIBORSKA PODJETJA NAJBOLJ IŠČEJO FINANČNIKE IN KOMERCIALISTE
Kljub temu, daje v Mariboru in Podravju že več kot 32 tisoč brezposelnih, številna podjetja na tem koncu Slovenije še vedno težko najdejo strokovnjake ali delavce za opravljanje nekaterih del. O trenutnih razmerah na trgu delovne sile v štajerski metropoli smo se pogovarjali * magistrom Erikom Kosom, direktorjem podjetja Made, ki diskretno Posreduje med delodajalci in delojemalci, za kar ima tudi licenco ministrstva za delo. Poleg tega je podjetje Made, kakor pravi Kos, tudi nekakšna banka kadrov, saj skrbi za profesionalno kariero številnih strokovnjakov in delavcev, ki so se včlanili v banko kadrov Made.
Za zahtevna finančna opravila od 200 do 300 tisoč tolarjev mesečne neto plače
»Trenutno mariborska podjetja najbolj iščejo strokovnjake za opravljanje najbolj zahtevnih finančnih poslov. Gre za ekonomiste z diplomo, magisterijem ali doktoratom, ki imajo pri opravljanju zahtevnih finančnih del že določene izkušnje,« pojasnjuje Kos. »Takšnim kadrom nudijo podjetja od 190 do 300 tisoč tolarjev mesečne neto plače ter še različne druge ugodnosti. Vendar pa se kljub temu mnogi zelo usposobljeni finančniki neradi odločajo za opravljanje zelo zahtevnih finančnih del, ker se bojijo odgo-vornosti. Zato strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni poprijeti za najbolj odgovorne finančne posle, v Mariboru ta trenutek ni lahko najti.«
Zlasti manjša podjetja v Mariboru pa trenutno najbolj povprašujejo po dobrih komercialistih operativcih. »Osnovne plače komercialistov so relativno nizke. Trenutno se vrtijo okoli 50 tisoč tolarjev. Vendar pa prejemajo komercialisti tudi določen odstotek od sklenjenih poslov. Dober komercialist v solidnem podjetju lahko mesečno brez problemov zasluži neto od 150 do 200 tisoč tolarjev, včasih pa tudi več. Res pa je, da imajo komercialisti velikokrat težave z rednim povračilom potnih stroškov, dnevnic in drugih materialnih stroškov.«
Finančniki in komercialisti nimajo težav z zaposlitvijo, zato pogosteje menjujejo službe kot drugi zaposleni.
Zapostavljena tehnična inteligenca
»Na trgu delovne sile v Maribom je manjše povpraševanje po stroko-
Magister Erik Kos, direktor podjetja Made, ki posreduje delovno silo.
vnjakih, ki vodijo in organizirajo proizvodnjo. Gre za diplomirane inženitje strojništva, elektrotehnike, tekstilne tehnologije, kemije, gradbeništva in drugih tehničnih strok. Očitno podjetja nimajo dovolj kapitala za nove investicije, za modernizacijo proizvodnje ter za uvajanje novih proizvodnih programov. Ker proizvajajo že utečene programe, podjetja ne potrebujejo veliko strokovnjakov. Tehničnim strokovnjakom podjetja danes nudijo od 70 do 130 tisoč tolarjev mesečne neto plače,« pojasnjuje direktor banke kadrov Made.
SPORNO MED PERGAM0M IN VODSTVOM PALOME
V	Palomi v Sladkem vrhu so se konec minulega tedna sestali člani delavskega sveta in se seznanili z vsebino poročila o njenem poslovanju. Poročilo so pripravili inšpektorji Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v njem je tudi več kritičnih ugotovitev v zvezi z delom delavskega sveta in vodstva Palome). Vendar pa člani delavskega sveta Palome poročila, kije bilo naslovljeno na vladno delovno skupino za preprečevanje oškodovanja družbenega premoženja, niso prejeli od agencije, pač Pa jim je njegovo fotokopijo ljubeznivo odstopilo vodstvo sindikata Pergam. Le-to je na osnovi tega poročila prejšnji teden že oblikovalo nekaj stališč terz njimi na tiskovni konferenci seznanilo javnost.
Palomin delavski svet je ocenil, da je v poročilu agencije vrsta netočnih in neresničnih trditev, vendar pa bo svoje pripombe na poročilo in morebitno odločbo agencije za odpravo nepravilnosti izoblikoval šele, ko bo to dvoje od agencije prejel po uradni poti. Je pa agenciji predlagal, uaj pripombe naslovi kar na slovensko vlado oziroma na njeno ministrstvo za gospodarske dejavnosti, saj je le-to od začetkajunija naprej skupaj z bankami upnicami izvajalo pritisk na delavski svet Palome, daje sprejemal sklepe, nujne za sanacijo podjetja. Člani delavskega sveta so prepričani, da so bile njihove odločitve v prid preživetja in sanacije Podjetja in da jih podpira tudi delovni kolektiv Palome.
Prejšnji teden je bilo na tiskov-ui konferenci Pergama v Ljublja-u* izrečenih precej kritičnih pripomb na račun delavskega sveta in vodstva Palome. V Palomi menijo, da so se takšna stališča v Pergamu izoblikovala tudi na osnovi netočnih navedb v poročilu agencije.
V	Pergamu smatrajo, daje sedanje vodstvo Palome z Zvezdanom Žlebnikom na čelu nezakonito postavljeno. Vsi trije vodilni naj ne bi bili v delovnem razmerju v Palomi, Puč pa naj bi plače dobivali od podjetja Fineco, ki je v lasti Nove Kreditne banke Maribor. Te plače naj bi bile mnogo višje, kot določa
sporazum med Gospodarsko zbornico in Društvom Manager, poleg tega pa naj bi Paloma Finecu refun-dirala še pavšalne stroške v višini 10 tisoč mark mesečno. V Pergamu so prepričani, da sedanje vodstvo tako ne more nositi nobenih posledic za svoje napačne odločitve pri sanaciji podjetja. Prav tako menijo, da upravni odbor ni sestavljen v skladu z zakonom. Pergam se tudi ne strinja z odprodajo nekaterih nepremičnin, o čemer naj bi delavski svet že sklepal. Bojijo se, da bo tisoč od blizu dva tisoč delavcev Palome opredeljenih za trajno presežne. Še prav posebej pa Pergam nasprotuje temu, da bi družbeno premoženje Palome prešlo v last republiškega razvojnega sklada. V tem primeru bi najkrajši konec potegnili delavci, ki so nameravali s pomočjo certifikatov postati večinski lastniki tovarne, ki sojo v desetletjih sami postavili na noge.
In kaj pravi na očitke Pergama vodstvo podjetja? »Trditev, da bo v Palomi tisoč presežnih delavcev, ne drži. Že septembra 1995 sprejet socialni program določa največ tretjino vseh zaposlenih kot presežne delavce. Polovica od teh presežnih delavcev bo Palomo zapustila s pomočjo tako imenovanih mehkih rešitev (sporazumne odpovedi z odpravnino, dokupi let, samostojna podjetniška dejavnost, ustanovitev invalidskega podjetja in podobno). Doslej je Palomo na ta način zapustilo že 43 delavcev,« pojasnjuje vršilec dolžnosti direktorja Zvezdan Žlebnik.
Na očitke, da naj bi Paloma odprodala nekatere nepremičnine, Žlebnik pojasnjuje, da doslej ni bil odprodan noben objekt ali naprava podjetja Paloma. »V skladu s sprejetim sanacijskim programom so samo evidentirana poslovno nepotrebna sredstva, stekel pa je tudi postopek pridobivanja soglasij za prodajo, objave in razpise. Izkupiček od prodaje poslovno nepotrebnih sredstev bo, ko bodo opravljeni vsi za to predpisani zakoniti postopki, namenjen za izvedbo socialnega programa, kar je del lani sprejetega sanacijskega programa podjetja.«
V	zvezi z očitki, da vodstvo podjetja ne sodeluje s sindikati, le-to Pergam opozarja na lanski julij, ko sta sindikat Pergam in KNSS v podjetju podpisala prvi socialni pakt, ter na lanski september, ko je bil v Palomi podpisan drugi socialni pakt. Sporazum med poslovodstvom in obema sindikatoma je veljal do konca lanskega leta, pogajanja o elementih socialnega pakta za letošnje leto pa še niso končana.
V	Palomi prav tako poudarjajo, da so se na sklep Agencije za pre-strukturiranje in privatizacijo o prenosu družbene lastnine Palome v Sklad Republike Slovenije za razvoj že pritožili.
»Delavski svet Palome je od konca lanskegajulija sprejemal sklepe v zvezi s poslovodenjem podjetja v skladu z obstoječim statutom s ciljem, da bi čimprej kakovostno sanirali nastaleo stanje. V tem smislu je bilo imenovano tudi novo poslovodstvo. Ob tem pa ne kaže zanemariti dejstva, daje bilo prejšnje vodstvo brez pogodb o zaposlitvi in ustreznih pooblastil od septembra 1994 do junija 1995,« odgovatja Zvezdan Žlebnik na očitek sindikata Pergam, daje sedanje poslovodstvo nezakonito.
TK.
^Ub\]Q^
otroci jo potrebuje^01
PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala.
Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina.
»Prav posebno skupino strokovnjakov predstavljajo pravniki. Najbolj so iskani diplomirani pravniki s pravosodnim izpitom, ki lahko samostojno zastopajo podjetje tudi na sodišču.Takšni pravniki si lahko v Mariboru službe izbirajo. Podjetja jim nudijo mesečno neto plačo od 200 tisoč tolarjev navzgor. Po drugi strani pa je v Mariboru preveč prvostopenjskih pravnikov. Zanimiveje, da zasebni delodajalci praviloma ne zaposlujejo pravnikov, razen če so pripravljeni poprijeti tudi za komercialne posle.«
Poleg diplome so pomembne tudi delovne izkušnje
Magister Kos ugotavlja, da so zlasti pri višje in visoko izobraženih kadrih vsaj toliko kot diploma pomembne tudi izkušnje. »Delodajalci se ne zadovoljijo več samo z diplomo, pač pa želijo natančno vedeti, kaj je določen kandidat doslej v življenju že delal, kakšne uspehe je imel in kaj je naredil oziroma ustvaril. Zato imajo strokovnjaki, ki imajo sicer formalno enako izobrazbo, včasih celo v istih podjetjih zelo različne plače. Strokovnjaku, ki pride na slab glas, se izredno zožijo zaposlitvene možnosti. Danes v tehnološki razvitosti ni več velikih razlik med podjetji (tudi med velikimi in malimi podjetji ne). Naj večja razlika je v kvaliteti kadrov. Pametni podjetniki to že spoznavajo.«
Podjetje Made posreduje med delodajalci in delojemalci zelo diskretno. »Tisti ki imajo službo, želijo, da jim iščemo boljšo zaposlitev tako diskretno, da tega njihov delodajalec ne bo zvedel. Po drugi strani pa tudi mnogi delodajalci ne želijo, da bi konkurenca zvedela, na katerem področju so strokovno šibki in kakšne okrepitve iščemo. Z imeni kandidatov in podjetij zato operiramo šele v zadnji fazi usklajevanja interesov med delodajalcem in delojemalcem. Počasi se spreminja miselnost tudi pri delodajalcih, ki spoznavajo, da pravega človeka za pravo delo ni lahko najti. Zato se vse
pogosteje obračajo na za to specializirana in usposobljena podjetja. Pameten delodajalec ve, da mora v banko, če potrebuje kredit. Če potrebuje dobrega strokovnjaka ali delavca, ki bo ustvarjal dohodek, pa se mora obrniti na banko kadrov.«
V Mariboru po besedah mag. Kosa primanjkuje tudi šivilj, mizarjev, varilcev in v sezoni tudi žele-zokrivcev, tesarjev in še nekaterih gradbenih delavcev. Res pa je, da so plače za vse profile zaposlenih v Mariboru za 10 do 15 odstotkov pod republiškim povprečjem.
Nezaupljivost do brezposelnih
»Mnogi brezposelni se še ne zavedajo resnosti položaja, zato se jih tudi relativno malo odloči za dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo v deficitarne poklice. Mnogi naivno pričakujejo, da se bodo stvari že kako same po sebi uredile in čakajo na boljše čase...,« pojasnjuje Erik Kos.
Ali Mariborčani pogosto menjujejo službe? »Za 'službice” v državni upravi ali v podjetjih, ki so še vedno v družbeni lasti, velja, da so še vedno med najbolj varnimi. Vendar pa ambicioznim strokovnjakom in delavcem to ne zadostuje in iščejo bolj ustvarjalno in boljše plačano delo. V vsakem primeru pa je dandanes boljše, da ima človek že zagotovljeno redno delo, predno da odpoved. Delodajalci so namreč dokaj nezaupljiv do ljudi, ki so brezposelni, razen če niso službe izgubili ob stečaju podjetja. Delodajalci so zelo nezaupljivi tudi do delavcev, ki delajo v takšnih podjetjih, kjer imajo medsebojne razprtije. Na neki mariborski šoli sta se denimo ustvarila dva tabora, kar je škodovalo in še škoduje ugledu šole. Profesorjem s te šole, ne glede na to, ali so v kakšnem taboru ali ne, so se zelo zmanjšale zaposlitvene možnosti pri drugih delodajalcih...«
Kakšne zaposlitvene možnosti pa imajo mladi delavci in mladi strokovnjaki, ki so končali študij? “Mladi si zelo težko uredijo pripravništvo, saj zavod za zaposlovanje subvencionira pripravništvo samo tistim mladim ljudem, ki so že več kot leto
dni prijavljeni na zavodu kot brezposelne osebe, «pojasnjuje Kos. Nekatera podjetja sedaj mlade za leto dni zaposlijo na črno in jih šele po letu dni prijavijo kot pripravnike. V praksi je ta ukrep očitno najbolj prizadel mlade iskalce zaposlitve.
Mladi težko najdejo prvo zaposlitev
»Veliko mladih vključujemo tudi v klube za iskanje zaposlitve, ki delujejo tudi pri našem podjetju. Okoli 50 odstotkov članov tako imenovanih job klubov najde zaposlitev. Res pa je, da delodajalci iščejo zlasti izkušene strokovnjake in le tu in tam dajo pred izkušnjami prednost mladosti. Strokovnjaki z višjo in visoko šolo ali magisterijem najlažje najdejo zaposlitev od 30. do 45. ali 50. leta.«
So se razmere na trgu delovne sile v Mariboru že toliko ustalile, daje mogoče mladim svetovati za kateri poklic oziroma študij naj bi se odločili? »Če bi mladim kaj položil na dušo, bi jim to, naj se čim hitreje odločijo za poklic. Časi, ko je lahko človek dolgo časa odlašal z odločitvijo, za kakšen poklic se bo usposobil, so mimo. Menim, daje pametno, če se mladi po osnovni šoli odločijo za poklice, ki jim bodo omogočili zaposlitev, za študij pa naj se odločijo samo tisti, ki so zares izjemno sposobni. Časi, ki prihajajo, ne bodo naklonjeni kadrom z visoko izobrazbo, če ne bodo tudi pri delu zares inovativni in izredno ustvarjalni. Privatni delodajalci strokovnjakom ne bodo plačevali diplom, pač pa jih bodo plačali glede na njihov dejanski prispevek k uspešnosti podjetja. Neustvarjalni in neuspešni višje in visoko izobraženi kadri bodo ostali brez perspektive in možnosti zaposlitve tudi na nižjih delovnih mestih, saj jih bodo tam prekašali delavci, ki se bodo za določena dela poklicno usposobili. Skratka, odločitev za akademski poklic bo čedalje bolj povezana z fizikom, saj tistim, ki niso izrazito nadarjeni, ne bo prinesla željenih rezultatov, pač pajih lahko pahne na družbeno obrobje in v tako rekoč trajno brezposelnost.”
Za konec smo magistra Erika Kosa povprašali še za oceno razmer na trgu delovne sile v Mariboru v letu, ki seje pravkar začelo. »Razmere na trgu delovne sile bodo zelo podobne lanskoletnim. Število brezposelnih pa se v Mariboru v letošnjem letu še ne bo zmanjšalo, ampak prej povečalo.«
Tomaž Kšela
TEKSTILNIM PODJETJEM NA KOROŠKEM TRDA PREDE
Tekstilna tovarna Okus iz Radelj od Dravi je pred nedavnim sama predlagala okrožnemu sodišču v Slovenj Gradcu, naj zanjo sproži stečajni postopek.To podjetje, z 287 delavci ima že za več kot 350 milijonov tolarjev dolgov in zaposleni so zadnjo plačo dobili za mesec november. Za oktobrske plače je moralo najeti kredite, za katere je garantirala občina. Podjetje delavcem že nekaj časa ni bilo več sposobno zagotavljati niti sredstev za malico ter jim nadomeščati stroškov za prevoz na delo in z dela. Ker nima dovolj kupcev za svoje proizvode, mu ni preostalo drugega, kot da samo predlaga uvedbo stečajnega postopka.
Sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Koroško Marjan Bari pravi, da bo delavce v stečajnem postopku, če bo uveden, zastopal sindikat. Prizadeval si bo, da bi delavci dobili poplačan čim večji odstotek svojih terjatev iz naslova premalo izplačanih plač ter drugih prejemkov, ki jim pripadajo po kolektivni pogodbi. Strokovne službe območne organizacije so že začele pripravljati potrebne izračune, saj delavci po morebitni uvedbi stečajnega postopka ne bodo imeli veliko časa za prijavao svojih terjatev.
V težavah so tudi v tekstilnem podjetju Kroj v Vuzenici, kjer je zaposlenih okoli 100 delavk in delavcev (deset od teh jih začasno dela v slovenjegraškem Preventu). V začetku tega meseca so krojevci stavkali za oktobrsko in novembrsko plačo. Stavko je organizirala podružnica sindikata KNSS-Neodvisnost, podprl pa jo je tudi sindikat delavcev tekstilne in usnjarskopre-delovalne industrije v podjetju. Podjetje Kroj ima naj večje težave zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev, sicer pa pozitivno posluje, saj je vrednost gotovih izdelkov in terjatev do kupcev približno enaka kot vrednost najetih kreditov. Težave si prizadevajo pre-
magati tudi z uvedbo novih programov. Za pomoč pri tem so že zaprosili slovenjegraški Prevent in še nekatera druga podjetja.
Tekstilna industrija iz Otiškega Vrha je morala lani zapreti svoj obrat v Dobrovniku pri Lendavi ter odpustiti večje število trajno presežnih delavcev. Kljub temu ji primanjkuje likvidnih sredstev in neredno izplačevanje plač, zato so proti koncu lanskega leta delavci stavkali.
Tekstilna podjetja na Koroškem torej pestijo podobni problemi kot večino slovenskih tekstilcev, še zlasti tistih, ki proizvajajo gotove izdelke za maloprodajo. Zaradi nerealnega tečaja tolarja in visokih davkov in prispevkov na delo so postajala lani koroška tekstilna podjetja vse manj konkurenčna na tujih trgih in so zato tudi manj izvažala, domači trg pa je preplavljen s cenenimi in nekakovostnimi tekstilnimi proizvodi, ki prihajajo k nam velikokrat celo brez carine. Medtem ko naša država ne zna učinkovito zaščititi domačega trga in proizvajalcev, je Madžarska uvedla kopico davčnih olajšav, s katerimi spodbuja nekontroliran izvoz tekstilnih proizvodov v Slovenijo, kar na svoji koži občutijo tudi tekstilci na Koroškem.
Po besedah Marjana Barla pa na Koroškem dobro poslujejo tekstilna podjetja, ki na podlagi dolgoročnih pogodb proizvajajo za potrebe avtomobilske ali pohištvene industrije. Gre za Prevent iz Slovenj Gradca, ki seje lani celo razširil ter skupaj z nemškim partneijem začel proizvodnjo novega programa v Lenartu v Slovenskih goricah. Prav tako dobro posluje podjetje Kosi, ki je nastalo iz bivšega obrata Tovarne usnja in v katerem okoli 80 zaposlenih uspešno proizvaja za potrebe pohištvene industrije.
T. K.
18. januarja 1996
Sindikalna lista
Prvi del	januar 1996
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom
delovnega časa in konča dve uri po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 7. 6. 95 dalje)	23,00
3.	Ločeno življenje	42.422,00
4.	Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano	10.605,00
Drugi del
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje avgust-oktober 95 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 68.128 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
-za 10 let	34.064,00
-	za 20 let	51.096,00
-za 30 let	68.128,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	204.384,00
3.	Solidarnostne pomoči	68.128,00
Vir: Zavod RS za statistiko	Strokovna služba ZSSS
Opomba:
Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
KAJ DELAJO
		V nmuhllšklh	nrihni	*		
Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije
Izhodiščne plače januar-marec 1996
Izhodiščne plače za obdobjejanuar-marec 1996 po tarifni prilogi (Ur.l. RS št. 44/95) h kolektivni pogodbi za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije:
Tarif, razred	1. plač, skup. 11. plač, skup. HI. plač, skup.
i.		44.060	46.263	48.466
H.		48.466	50.889	53.312
III.		54.194	56.903	59.613
IV.		60.362	63.379	66.398
V.		68.293	71.708	75.122
VI.		81.511	85.587	89.662
VII.		92.526	97.152	101.779
VIII.		110.150	115.657	121.165
IX.		^ 132.180	138.789 *	"145.398
Tarifni razred	Izhodiščna bruto plača v SIT	Relativno razmerje
1.	46.920	1,00
II.	51.612	1,10
III.	57.712	1,23
IV.	64.280	1,37
V.	72.726	1,55
VI.	86.802	1,85
VII.	98.532	2,10
VIII.	117.300	2,50
IX.	140.760	3,00
I.	enostavna dela	45.382
II.	manj enostavna dela	49.920
III.	srednje zahtevna dela	55.820
IV.	zahtevna dela	62.173
V.	bolj zahtevna dela	70.342
VI.	zelo zahtevna dela	83.957
VII.	visoko zahtevna dela	95.302
VIII.	najbolj zahtevna dela	113.455
IX.	najbolj pomembna najbolj	
	zahtevna dela	136.146
Sindikat delavcev gostinstva in turizma
Koliko smo vredni
Na osnovi določila 2. točke tarifne priloge KP dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Ur. 1. RS, št. 66,11/95) objavljamo izhodiščne bruto plače za mesec januar, februar in marec 1996.
V	skladu s 5. točko dogovora o politiki plač je. lahko najnižje izplačilo mesečne plače za navedene mesece 47.174 SIT. Zajamčena bruto plača za januar 1996 znaša 32.300 SIT.
Ivan Jurše, sekretar
Sindikat delavcev trgovine
Izhodiščne plače za obdobje januar-marec 1996
V	skladu z 2. točko tarifne priloge h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije za leto 1995, iz katere izhaja, da se izhodiščne plače povečujejo vsake tri mesece glede na rast cen na drobno, veljajo za dejavnost trgovine Slovenije za obdobjejanuar-marec 1996 naslednji zneski izhodiščnih plač:
Tarifni razred	Izhodiščna bruto plača v
SIT za polni delovni čas
Na podlagi sklepa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 121-03-028/94-06, z dne 10. 1. 1996 o registraciji tarifne priloge h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije za leto 1995, bo le-ta objavljena v naslednji številki Uradnega lista Republike Slovenije.
Kaj je novega v normativnem delu KP
V predzadnji lanski številki DE smo objavili vsebino tarifne priloge h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine, tokrat pa predstavljamo nekatere bistvene dopolnitve njenega normativnega dela.
Spremenjene in dopolnjene so bile nekatere določbe v poglavju o pravicah in obveznostih organizacije oziroma delodajalcev in delavcev. Ker se v praksi zlorablja institut konkurenčne klavzule, smo podpisniki opredelili, da morajo biti delovna mesta, za katera velja konkurenčna prepoved (7.
(Nadaljevanje na sosednji strani)
sindikalni
V ZAČARANEM KROGU
Kot kaže, na Slovenskem ne Vox ne ombudsman, kaj šele kakšna druga od tovrstnih »nepotrebnih institucij« (tako dr. Jože Mencinger!), nimata niti približno tolikšne moči kot »sedma sila«. Najnovejši dokaz: čim je poslovodstvo postojnskega podjetja za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov Sovič izvedelo, da bo »predmet posebne obravnave« na Pergamovi tiskovni konferenci, je neposled le »našlo« denar in tako 21. decembra lani svojim delavcem izplačalo prvo plačo v letu 1995!
Kot nam je pripovedoval predsednik sindikata tiskarne Sovič Stanislav Brlek, so na težave v podjetju, ki se vlečejo že dobri dve leti, prvič glasno opozorili leta 1993, ko so pod vodstvom KSS Pergam organizirali sestanek s takratnim direktorjem Bajcem in predstavniki občine Postojna. Čeprav so jim »Občinarji« tedaj zagotovili, da se tej invalidski organizaciji zaradi potreb ne nameravajo odreči, in zato obljubili, da bodo za njeno sanacijo storili vse, se ni zgodilo nič takega. Nasprotno: delavci, še posebej invalidi, so tonili v čedalje slabši položaj. Začele so se vrstiti odločbe o čakanju na delo ali prerazporeditve v Slejkovo podjetje Optimizem...
»Ker smo plače - če smo jih sploh! - dobivali z zamikom, smo med drugim tudi posumili, da se kapital iz Soviča preliva v Optimizem,« je nadaljeval Brlek in utemeljeval: »Tistega leta je namreč direktor Bajc pri banki VIP-a dvignil 20 milijonov tolarjev kredita. Na račun kredita je bila - vpisana hipoteka, tn sicer na nekdanjo porodnišnico v Postojni -takratno Sovičevo delavnico. Kot smo zvedeli, je bil ta denar takoj nakazan Optimizmu; nam je preostalo le, da ga vračamo...« Da je šlo za »sumljive posle«, zgovorno priča dejstvo, daje nekega lepega dne direktor »kar čez noč izginil« in da njegove odgovornosti za razmere v Soviču nihče nikoli ni ugotavljal. A to je stvar drugih; za našo »zgodbo« je pomemben le podatek, da zaradi dolgov Sovič nikoli več ni prišel na zeleno vejo.
»Direktoija Bajca je potem kot v. d. zamenjal Haris Kehonič, ki je bil dotlej v tem podjetju zaposlen kot delavec na rezkalnem stroju.
Njegov prvi ukrep je bil, daje vse invalide poslal na čakanje!« se Brlek približa dramatičnemu vrhuncu svoje pripovedi o Soviču. »Nadomestil nismo prejemali, češ da ni denarja. Če je pa kakšen tolar že prišel v podjetje, so si ga med seboj razdelili samo tisti, ki so delali. Invalidi na čakanju torej niso dobili niti počenega groša!« Prve malenkosti so bili deležni šele decembra, ko je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve dodelilo Soviču 2,1 milijona to-
larjev za izplačilo osebnih dohodkov; tisti pa, ki so delali, so si razdelili vsak po 300.000 tolaijev!
Ker so delavci invalidi podjetja Sovič zadnji plači dobili januarja in februaija lani, potem pa do »uradnega« začetka letošnje zime ničesar, se je seveda postavilo vprašanje, kako so sploh lahko preživeli. »Najbrž si lahko mislite, da težko,« je odvrnil predsednik Brlek, ki seje ob tej priložnosti javno zahvalil svojcem nesrečnikov za pomoč in KSS Pergam za dvakratno finančno injekcijo. »No, ob napovedi te tiskovne konference pa smo le dočakali plačo, prvo za leto 1995, in to za osem mesecev. Očitno so se zbali, da bi bila javnost preveč ogorčena, ko bi zvedela za našo agonijo.« Izplačilo osmih (zajamčenih!) plač pa še zdaleč ni pregnalo njihovih skr-
bi, saj za to obdobje najbrž plačanega niti pokojninski invalidskega zavarovanja, meček pa je silno megle! njihova siceršnja perspektf' smo formalnopravno še i delovnem razmerju, nimf kakršnih pogojev za prii; pravic iz naslova brezpoS‘ na zavodu za zaposlovali, smo invalidsko podjetje,! remo v stečaj...«
No, kot je zvedel na tej vni konferenci, ovir za ste’ ne bi bilo več, ker seje nj stvo za delo, družino in! ne zadeve odločilo SoviČj zeti status invalidskega pf »Po vsem, kar smo dožf to nedvomno pametna pe seje te novice razveselil' po krajšem razmisleku pa: zagrenjeno dodal: »Je ps šanje, če je to dobra reši!f invalidi imamo namreč zet možnosti za kakšno drug0 slitev.«
Pa smo spet na začetku.
ŠTRAJK ZA STEČAJ
Še pomnite, tovariši: v zadnji številki lanskega letnika DE smo v članku »Upor ubogih par« zapisali, da so se delavci črnomaljskega podjetjaTergus s svojim v. d. direktorja Zdenkom Moharjem le dogovorili o »načinu izplačil osebnih dohodkov in dm-
dni jasno, kaj bo z dogovorom o izplačilu plač, ker je v pogovorih z nekim podjetjem, ki bi se vključilo v sanacijski program«. Katerim, tega ni povedal. Je bil pa bolj odločen, ko je dejal, da prepoveduje stavko v prostorihTer-gusa...
tar območne organizacije ZSSS Bele krajine Jožef Kočevar, ko jih je seznanil, da bo sindikat prek sodišča vodil postopek za izteijavo plač.
Kot nam je ob zaključku redakcije sporočil predsednik zbora Franc Panjan, bodo dela-
vciTergusa do petka (19 stavkali v prostorih jed' Če pa z vodstvom podje1.1 lej ne bo prišlo do »sp1 Ijivega dogovora«, sel1 vka v ponedeljek (22. tT" daljevala v prostorih Č11' Ijske podružnice Dol( banke, »kije naj večja ui obenem pa tudi delna s oj, za nastali položaj«. Od0 do zahtevali, naj sproži s1 postopek...

gih obveznosti« za avgust, september, oktober, november in december 1995. Čeprav naj bi v. d. direktorja ta dogovor overili tudi pri notarju, »da bo ja držal«, se ni zgodilo še nič.
Pač! Ker so delavciTegusa že peti mesec brez plač in ne vedo več, kako naj preživljajo sebe in svoje družine, so se ta torek v prostorih podjetja spet zbrali na zboru delavcev. Predsednik zbora Franc Panjan jim je povedal, kar je slišal od gospoda Moharja: namreč, »da naj bi bilo v roku dveh
S temi besedami je zbor kajpak še bolj vznejevoljil, saj so delavci domala v en glas zahtevali, naj se napovedana stavka začne takoj. »Nimamo kaj izgubiti,« je obveljalo, »lahko pa dobimo, kar terjamo! »Terjajo pa poravnavo vseh zaostalih obveznosti - izplačila plač in dela regresa - in spoštovanje že omenjenega dogovora, ki so ga s tedanjim v. d. direktorja Zdenkom Moharjem dosegli 18. decembra lani in ki ga menedžer Miro Hanžel zdaj zavrača. Pri nameri jih je opogumil tudi sekre-



■ : ;
.

..
SSMMM

lili
M : ■ ;

■ ■ 1
mk
M
1 S M ■ • .	• .



		

mmmmm.

mmm
;
m
1
: ^1:®!


■
::
IISIIS:'©
i|||||::|:|:('::
■ ■:
: :
	

11;




m
: :
M-A
BI;a;:	: ■	:: :
"gr^s rcTi tf; m [

».
M
•:::Sili;:
,J®1....
iiil
A A
A> ■
...Ris.
■




Hi
rrwv
:<
sp
il žF .-^ I !%„!$! .^PiX>7»?.• y.~jrl iM
iSPf1	'Aif21.1.giž:
^ ',t-- m -'.f S* \ v, mčmi % w


mmm
■
:'A A;A.a ;;a ■'

: .

:%MmM
WMšwMMišM
i®

■
A :; A ■■ i
I
..
lrr:ffyfT!Tf?T!Wi
mm?:
■

(sTf * fa ? ž
IMMIjlMto
x&?^&X<f$£'šf£&S'
■
■ . ; - - ^ ^-

J |/gWX
HiHHH
I............ ............
'll2I K?TtT2i: a2'A I A^R/giAlij,	S
Wi® $'. i?i ^»7-7:«
;
■ : ' ■
'

mmmm
^ 8 8 k 8 $(#2


mni
'2.

. .

^ » 'i ■ £ ^ r>
H__	I
mm
Jože Ostemaih dmvni sekretar v ministfutm m kulturo

Kje smo zares z Italijo
ČIMSMO PRISTALIM TEZO 0 GESTI DOBRE VOLJE,
JErp.UA ZAČELA SVOJO IGRO
“Nanizanko so naitamanski strani sestavljale izsiJjevalne vriše guy pogruntavščine, temelječe na neprebavljenem iredentizmu. Na njem je gradila predvsem tržaška desnica. Ob nenehni politični nestabilnosti je zgodba postajala občasno uporabna še za razumnejše italijanske stranke. Te so začele prikrivati svoje prave interese s postavljaštvom o nacionalnem interesu.”


Sl /WENI.IA NA DOBRI
mn. VENDAR NE
ZARADI PRIVATIZACIJE
“Opozoriti velja, da se v Sloveniji končuje prva privatizacijska faza in se ponekod že začenja druga faza lastninjenja, katere glavna značilnost je povečana stopnja brezposelnosti. Če pride do prevlade zunanjih lastnikov, torej skladov, kipa nimajo interesa postati aktivni lastniki v posameznem podjetju, je njihova glavna naloga povečati njegovo vrednost podjetja in ga čimhitreje dobro prodati. V skladih so zaposleni v glavnem finančni strokovnjaki, ki imajo nalogo obdržati lastništvo zgolj v podjetjih, ki so že do sedaj delala z dobičkom. ”
Španski kompromisni predlog - slovenska zmešnjava
Najnovejši namigi iz Rima (premier Dini, zunanja ministrica Agnellijeva), da bi bila italijanska vlada pripravljena urejati vprašanja slovenskega pridruženega članstva po formuli španskega kompromisnega predloga, so presenetili Slovenijo.
Potem ko sta slovenski ministrski predsednik in zunanji minister »pozitivno« ocenila italijansko »pripravljenost«, seje oglasil Lojze Peterle, predsednik koalicijske Slovenske krščanske demokracije in povedal, da on in vodja druge koalicijske stranke Janez Kocijančič, predsednik Združene liste socialnih demokratov, sploh ne poznata španskega kompromisnega predloga. Hkrati se je v Delu pojavila serija člankov z ugibanji, kateri španski kompromisni predlog imata italijanski premier in zunanja ministrica sploh v mislih, ker naj bi obstajala dva in morda celo tretji. Za popolno zmedo so poskrbele še dodatne ugotovitve, da prihajajo v zvezi s tem iz Drnovškovega kabineta in iz zunanjega ministrstva nasprotujoča si pojasnila. Ob tem so opazovalci opozorili da je italijanska zunanja ministrica 5. decembra 1995 ižjavila, daje Slovenija »zavrnila paket predlogov španskega predsedstva EU«. V intervjuju za Delo je Zoran Thaler 9. decembra 1995 izjavil, da bi bil on sprejel španski predlog, premier pa gaje zavrnil, »Dne 4. decembra 1995 je vlada s posebno izjavo sporočila, daje (brez španskega predloga) pričakovala, da bo svet ministrov Evropske unije na, sestanku v Španiji odobril podpis asociacijskega sporazuma s Slovenijo. In dne 30. decembra, daje španski predlog sprejemljiv« (Delo, 11. januarja 1996).
Po prvi inačici madridskega kompromisnega predloga bi morala Slovenija še pred sprejetjem v pridruženo članstvo ustrezno urediti odprta bilateralna vprašanja z Italijo, glede tega podpisati ustrezni sporazum z Italijo in predlagati državnemu zboru spremembo zakona o lastnini in drugih stvarnih pravicah. Po drugi inačici španskega kompromisnega predloga pa naj bi se ita-Ijansko-slovenska vprašanja urejala »v procesu«, in dvostranski dogovor ne bi bil pogoj za sprejem v pridruženo članstvo.
V takšnih razmerah bi slovenska vlada morala takoj poskrbeti za zelo jasno pojasnilo, kaj je njeno tokratno izhodišče za pogovore z Italijo. Namesto tega pa seje skupaj s komentatorji zapletla v protislovna ugibanja in pojasnjevanja, katero varianto madridskega kompromisnega predloga je imel v mislih italijanski premier Dini, ko je sporočal v Ljubljano in v svet italijansko »dobro voljo« v odnosu do Slovenije..
Prav tako bi morali pristojni iz vlade povedati, zakaj dva izmed treh vladajočih koalicijskih partneijev (kot trdi Peterle) sploh ne vesta, kaj naj bi vseboval španski kompromisni predlog.
kratske stranke Slovenije, je med drugim pokazal kar nekaj zanimivih »gibanj« znotraj opozicijskih in pozicijskih strank »slovenske pomladi«.
Drnovškovo otipavanje z opozicijo je vznemirilo predvsem krščansko demokratskega Lojzeta Peterleta, ki ga sicer obe opozicijski stranki uvrščata med »naravne zaveznike«. Po mnenju nekaterih je Peterle razumel Drnovškovo odločitev tudi kot poskus rovarjenja proti njemu in »izjemni« poziciji pjegove stranke v vladi. Hkrati pa seje pokazala tudi velika neusklajenost med Slovensko ljudsko stranko (SLS) in Socialdemokratsko stranko (SDS). Lider SLS Podobnik je Drnovškovo povabilo na sestanek takoj sprejel, Janša pa seje zapletel v »proceduralne« in druge igre, ki naj bi preprečile sestanek med njim in premierom Drnovškom. Podobnik seje prikazal kot človek dialoga, Janša pa kot politik, ki čaka samo »dokončen obračun«, čepravje še do lani povsem »pragmatično« sedel tako v Peterletovi kot Drnovškovih vladah.
Pomladnikom zavezani Slovenec je najnovejše (neenotno) ravnanje Marjana Podobnika in Janeza Janše takole komentiral: »Očitno je slovenska zunanja politika, ki obsega le ureditev razmerij z našima sosedama (Italija, Hrvaška) in vključevanje v evropske povezave, kljub svoji omejenosti dovolj zanimiva za stranko Marjana Podobnika, saj se je na Drnovškovo vabilo odzvala že v prvem krogu. Sloje seveda le za medsebojno otipavanje in mehčanje SIR, ki se v dirki desnosredinskih možnosti z SDSS in SKD čuti nekoliko odrinjeno. SLS je očitno presodila, da ne gre zamuditi redkega Drnovškovega povabila, čeprav Drnovškova delegacija ni bila strankarska, ampak eldeesovskovladno sestavljena z ministri LDS, ki jim predsednik vlade najbolj zaupa (Mitja Gaspari, Zoran Thaler m Tone Rop)... Janša seje naknadnemu pokrivanju zablod pri politiki slovenskih državnih interesov spretno izognil, in kot kaže, do srečanja z Drnovškom ne bo prišlo. Predsednik SDSS je očitno presodil, da mu druženje s prvakom LDS, potem ko napj že vse leto naslavlja uničujoče kritike, ne bo koristilo, kvečjemu škodovalo, saj v njegovo koalicijo pred volitvami ne namerava vstopiti, konec leta pa naj bi tako ali tako prevzele oblast stranke slovenske pomladi. Stranke slovenske zime naj bi na teh volitvah po teh pričakovanjih pogorele...«
Pomladnik Marjan Podobnik je na pogovoru s predsednikom vlade predlagal, da naj bi za obdobje pred volitvami formirali nekakšno tehnično vlado strokovnjakov. Pomladniku Janši pa se zdijo pogovori o spremembah v vladi »nesmiselni, prepozni in smešni«. Sedanja vladaje po njegovem mnenju »podjetje, ki se mu življenje izteka«...
Blokada-
konstruktivna
destruktivnost
»Čudna« Drnovškom
izjava m čudna
Komentator Večera se čudi in huduje nad premierom Drnovškom, ker je menda po sestanku s predstavniki Slovenske ljudske stranke (nedopustno) izjavil, da smo »prišli do točke, ko se bomo morah odločiti, ah bomo vprašanje pridruženega članstva za določen čas odložili, saj so pogoji, ki jih postavlja Evropska zveza, predvsem pa Italija, nesprejemljivi, ah pa se bomo odločili, da bi bilo to za Slovenijo preveliko tveganje«.
Drnovšek s to izjavo pač ni ničesar prejudiciral ali spreminjal svojega mnenja, kot mu očita komentator Večera, saj je samo jasno opredelil dilemo, pred katero ni samo slovenska vlada, ampak vsi slovenski politični akterji. Ta jasna ločnica med eno in drugo izbiro je v aktualnih slovenskih zunanjepolitičnih razpravah in prerekanjih preveč zakrita in v senci različnih političnih iger. Seveda pa je res, da bi morala predvsem vlada nuditi največ prepričljivih dokazil za odločanje v eno ali drugo smer, posamezne stranke pa bi se morale v zvezi s tem tudi bolj določno opredeliti.
Vsekakor pa premier ni kategorično spreminjal svojega stališča, kot mu očita Večerov komentator. Predvsem ni dejal, da bo morala Slovenija »znova premisliti«, ampak da se bo morala odločiti med danimi možnostmi in v tem sklopu tudi ugotoviti, ali so pogoji, kijih postavlja Evropska zveza, predvsem pa Italija, sprejemljivi ali ne.
(Ne)usklaieni pomladniki -. »nesmiselno in smešno«
Le polovično uresničeni načrt premiera dr. Drnovška, da se bo o najpomembnejših zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih temah pogovarjal z lideijema opozicijskih strank - Slovenske ljudske stranke in Socialdemo-
Vodstvo Slovenske ljudske stranke seje živčno odzvalo na naslednje besede Mirana Potrča, vodje poslanske skupine Združene liste, na tiskovni konferenci ZLSD: »Očitno je, da bodo opozicijske stranke v predvolilnem letu poskušale blokirati delo državnega zbora z interpelacijami, vlaganjem amandmajev, obstrukcijami in izrednimi sejami.«
»Omenjena izjava Mirana Potrča je za poslansko skupino SLS žaljiva, predvsem pa neupravičeno blati delovanje opozicije v državnem zboru,« piše v izjavi Slovenske ljudske stranke. »Poslanci SLS bodo tudi v letu 1996, kije volilno leto, konstruktivno in odgovorno sodelovah pri delu državnega zbora. To pa pomeni, da bodo poskušali zboljšati zakonske osnutke, ki jih je predlagala vlada, in sicer tako, kot je uveljavljeno v parlamentarni demokraciji - z vlaganjem amandmajev (če žeh Potrč to preprečiti, potem naj predlaga spremembo poslovnika, s katero bo opoziciji onemogočeno vlaganje dopolnil). Poslanci SLS bodo tudi v letu 1996 podpisali tiste interpelacije o delu ministrov, pri katerih obstajajo dokazljivi argumenti, da so kršili ali kako drugače ravnali neodgovorno (mimogrede, trdno stojijo argumenti za interpelacijo ministra dr. Maksa Tajnikarja). Poslanci SLS bodo tudi v tem letu podprli, po možnosti s čim širšim konsez-nom poslancev vseh strank, sklic izrednih sej državnega zbora, na katerih bo obravnavana problematika o najbolj žgočih nacionalnih vprašanjih: na primer iskanje konsenza pri zunanjepolitičnih vprašanjih Slovenije, finančna in druga vprašanja nasledstva nekdanje skupne države, spopad s korupcijo in drugimi oblikami organiziranega kriminala v slovenski družbi. Če je za Mirana Potrča tako delovanje SLS kot najmočnejše opozicijske stranke »blokada državnega zbora«, potem so to načela parlamentarne demokracije, ki so za SLS tuja in jih ne sprejema«.
Miran Potrč, vodja poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov v odgovoru na očitke iz SLS piše, da mu je »opravičevanje ravnanja Slovenske ljudske stranke (SLS) razumljivo, saj si volivke in volivci žele strpnejši dialog in večjo učinkovitost dela Državnega zbora in tudi niso naklonjeni prepirom poslancev, pogosto v celoti nepovezanih z vsebino vprašanj, ki jih obravnavamo, najbolj pa, obsojajo namerno zavlačevanje sej in zlasti odsotnost poslancev, ki onemogoča odločanje«.
Miran Potrč poudarja, da seje ob pripravi poslovnika zavzemal za uravnotežen položaj opozicije in da imajo po poslovniku državnega zbora opozicijske stranke več možnosti vpliva na delo in na ovtrarje dela parlamenta kot v večini parlamentarnih demokracij. »Opo-ziciji ne oporekam pravice, da poslovniške možnosti uporablja in tudi zlorablja. Na tiskovni konferenci semjo celo pohvalil, da se je za takšno ravnanje zelo dobro usposobila. Opozoril sem le, da s tem pomembno vpliva na delo državnega zbora in ga mnogokrat blokira. K temu pomembno vpliva tudi ravnanje SLS. Gre za dejstva in poznajo jih vsi, ki bliže spremljajo delo državnega zbora. Če bi se ta praksa nadaljevala, ga bo to res blokiralo.«
Potrč piše, da za funkcioniranje državnega zbora nosijo odgovornost tudi poslanci koalicijskih strank, hzato je Združena lista poleg Demokratske stranke pobudnik dogovora vseh poslanskih skupin v državnem zboru o programu in načinu dela Državnega zbora v volilnem letu 1996.
Na koncu svojega odgovora SLS Potrč pravi, da bo »vesel, če bo poslanska skupina SLS ravnala, kakor piše in govori. Največje zavajanje javnosti namreč je, ko se hkrati prdtazuje zelo konstruktivna, spravljiva in pripravljena na sodelovanje, po drugi strani pa je njeno ravnanje v Državnem zboru povsem drugačno in izrazito destruktivno.«
Slovenska ljudska stranka na Potrčev odgovor ni odgovorila.
Bučarjeve »prekoračitve« -predsednikova »pooblastila«
Zadnjič je poslanec dr. France Bučar dejal, da »predsednik države pogosto prekorači svoja pooblastila. Funkcije predsednika države so pri nas omejene izključno na predstavljanje države, na imenovanje veleposlanikov, na določene funkcije v zvezi z razpisovanjem volitev, imenovanjem mandatarja, razglasitvijo izrednega stanja. Predsednik sam pa ne more iti v tujino zastopat države, razen v strogo protokolarnem smislu, drugače pa mora imeti za to pooblastilo državnega zbora.«
Bučarjevo »teorijo« je Zorna Senkovič v Dnevniku takole konkretiziral: »Slovenija vztrajno in nezadržno piše nove svetle strani v teoriji diplomacije in mednarodnih odnosov. V celoti lahko prikimamo, potrdimo in podpremo poslanca dr. Bučarja akcijo nadaljnjega omejevanja gibanja in govora predsednika države v nepredsedniškem sistemu, kakršen je naš. Predsednik (Kučan, kdo pa drug) ne more, pravi (Bučar, kdo pa drug), kar v tri dni potovati po svetu in zastopati države, razen v strogo protokolarnem smislu! Kot naš prispevek procesu postavljanja predsednika države na pravo mesto predlagamo kodificiran pogovor slovenskega predsednika s tujimi predsedniki držav, ki bo nedvomno zapisan v vseh diplomatskih učbenikih znanih svetovnih univerz. Za primer vzemimo hipotetični obisk v Indoneziji, ki je denimo znana tudi dr. Bučarju, ker je v tej državi (ob spremstvu soproge) nekoč (kot predsednik parlamenta - op. p.) kupoval premog za slovensko prestolnico.
'Gospod predsednik Slovenije, lepo, da ste prišli! ’
'To mi je omogočil slovenski parlament po celonočni izredni seji!’
'Menim, da Indonezija in Slovenija zelo dobro sodelujeta’
'Vreme v Slovenijije v tem času mokro, vetrovno in občasno sneži. Kako pa kaj vaša soproga?’'
'Predlagamo, da čimprej sklenemo meddržavne sporazume o fitopatološki službi, varstvu mikroorganizmov, konvencijo o hladilnih sistemih in dogovor o nemotenem cestnem prevozu opic.’
'Moja soproga kuha odlične ajdove žgance s kislim zeljem!’
'Prepričan sem, gospod slovenski predsednik, da ne nasprotujete večdnevnemu sestanku gospodarstvenikov obeh držav.’ 'Te dni sem odprl dva gasilska domova, pevsko tekmovanje zajčkov na Goljavi in ob vseh praznikih izobešam državno zastavo.’ 'V pacifiškem bazenu smo zaskrbljeni zaradi vaših težav z Evropsko unijo!’
'Kot pravi stari slovenski pregovor, seštevek kvadratov nad katetama je enak kvadratu nad hipotenuzo!’
'Upamo, da vas naš premog dobro greje.’ 'Obiščite Slovenijo konec maja. Takrat je na Šmarni gori najlepše!’«
Kdo je boli papeški -zlorablianie papeža
Letošnji obisk papeža Janeza Pavla H. v Sloveniji očitno ne bo minil brez (številnih) političnih iger in igric, v katerih bodo poskušali »pravi« po vsej sili (in z vsemi sredstvi) kompromitirati »sumljive«.
Andrej Šter (SKD), minister za notranje zadeve in predsednik državnega pripravljalnega odbora za organizacijo obiska papeža Janeza Pavla H., je dal te dni zelo čudno in vznemirljivo izjavo: »Po prvem obisku delegacije iz Vatikana smo opravili delov-
ne oglede vseh načrtovanih lokacij in navezali stike z lokalnimi oblastmi. Ne skrivam, daje zame glavni problem to, da država včasih daje vtis, kot da noče vedeti, daje povabila papeža Janeza Pavla H. na obisk. To se nanaša zlasti na temeljna prizadevanja organizacijskega odbora, da bo obisk varen in protokolarno korekten. Želim si, da bi lahko bila Slovenija ponosna na ta obisk in da bi ga izkoristila za to, da se svetu prikaže v pravi luči. Mislim, da je lahko ta podoba zelo pozitivna in lepa, lahko pa se vse sfiži, in takrat bo to res dogodek leta. V negativnem smislu seveda!«
Notranji minister je dolžan vsaj eno »preciziranje«: katera država, kateri njeni deli (morda njegovo notranje ministrstvo?) »nočejo vedeti«, da so povabili papeža? Ah pa se morda skuša s takšno posplošeno (in neodgovorno) izjavo sugerirati, da delu sedanje oblasti pač ne kaže verjeti v iskrenost povabila papežu?
Medtem ko ministre Šter opozarja na »pozabljivo« državo, pa Slovenec ironizira prizadevanja predsednika države Kučana in ljubljanskega župana dr. Dimitrija Rupla, v zvezi z izgradnjo nunciature v Ljubljani. »Nekdanja člana monohtne organizacije,« piše Slovenec, »skušata biti v očeh evropske javnosti svetovljana in družno odstranjujeta zadnje ovire, da bi letošnjega maja, ko bo Slovenijo prvič obiskal poglavar Katoliške cerkve papež Janez Pavel H., v ljubljanskem Trnovem položili temeljni kamen za nun-ciaturo novega papeževega odposlanca ... Smo v letu državnih vohtev, v zgodovinskem letu papeževega obiska in v javnosti je treba ustvariti vtis, da se nekdanji predstavniki partije vedejo kot demokrati. Vendar pridobitev lokacije za nunciaturo ali podaritev nabožnih poštnih znamk papežu s strani predstavnika slovenske pošte, to so bolj ali manj le simbolna dejanja in ne morejo odstraniti resničnih težav med Cerkvijo in državo, ki se po odjugi celo večajo ...«
Janša - »nezaslišan pritisk«
Istega dne, ko je Janez Janša predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije, na svoji tiskovni konferenci dejal, da seje »precej zmarušala proračunska postavka za ustavno sodišče«, kar je, po njegovih besedah »nezaslišan pritisk dela koalicije na delo najvišjega vrha sodne oblasti«, so predsedniki treh vladajočih koalicijskih strank -Drnovšek (LDS), Peterle (SKD) in Kocijančič (ZLSD) sklenili, da je treba v proračunu zagotoviti denar za preureditev oziroma razširitev prostorov Ustavnega sodišča.
Kljub temu bi bilo dobro, če bi Janez Janša
koalicije, nujno pa bi bilo tudi pojasnilo vladajoče koalicije.
Vsekakor pa bi bilo zelo nevarno, če bi kar tako sprejeli logiko, da črtanje (dela) zahtevanega denarja za Ustavno sodišče, ob podobnem (varčevalnem) črtanju denarja za druge (prav tako pomembne) državne institucije že a priori pomeni »nezaslišan pritisk«. Čudno in nedopustno bi bilo, če bi bilo edino ustavno sodišče v svojih »gmotnih pravicah« izvzeto pri restrikcijah, ki veljajo za druge, še zlasti čudno, če bi to kar tako zahteval Janez Janša, ki sicer vlado kar naprej napada zaradi previsokega proračuna.
Dober učbemk -neumni učitelji in diiaki
Učbenik Slovenski jezik in sporočanje 1, ki gaje napisal prof. dr. Jože Toporišič, je naletel na številne kritike staršev, profesorjev in nekaterih jezikoslovcev. Zdaj pa je, kot piše Dnevnik, tudi anonimna anketa, v kateri je sodelovalo 99 gimnazijskih profesorjev in 419 dijakov z enajstih srednjih šol z gimnazijskim programom, opozorila, da gre za »nenavaden učbenik«. »Anketa je pokazala, daje v prvem letu uporabe učbenik uporabljalo - vsaj delno - več kot 80 odstotkov profesorjev in več kot 90 odstotkov dijakov. Na vprašanje, ali lahko s tem učbenikom profesorji dosegajo cilje pouka, zapisane v katalogu znanj, pa je z da odgovorila le petina profesorjev (za odgovor delno seje odločilo 67 odstotkov). Daje učbenik po vsebini zelo zahteven, je menilo tri četrtine vprašanih profesorjev in 67 odstotkov dijakov. Daje učbenik primerno zahteven, je menila le desetina vprašanih profesorjev in slaba tretjina dijakov. Na vprašanje, ali se lahko določene snovi iz učbenika dijaki naučijo sami, brez pomoči učitelja, je negativno odgovorila dobra polovica profesorjev in skoraj 60 odstotkov dijakov. 0 zahtevnosti učbenika govori tudi podatek, da 67 odstotkov profesorjev ni predelalo vseh sklopov v učbeniku, kar 10 odstotkov pajih na to ni odgovorilo. Po mnenju dijakov to ni uspelo 88 odstotkom profesorjev...« (Dnevnik, 11. januarja 1996)
Večer poroča, daje strokovni svet za šolstvo ocenil rezultate ankete kot pozitivne za učbenik. Z učbenikom torej ni nič narobe, problematični naj bi bili profesorji in dijaki.
Morda pa bi lahko rekli tudi drugače - da je »čast« učbenika in njegovega avtorja pomembnejša od vsega drugega?!
Pripravil: J. K.
določneje povedal, na kakšno zmanjševanje proračunske postavke za ustavno sodišče je mislil, ko je podal pogubno oceno sedanje

Jože Osterman, državni sekretar v ministrstvu za kulturo:
Panorama: Blede na to, da seje ravno začelo novo leto. vas najprej sprašujem po kulturni bilanci minulega leta, seveda z vidika dela vašega ministrstva.
Osterman: Mislim, daje prvi uspeh, in sicer je bilo to že decembra 1994, sprejem kulturnega zakona oziroma zakona o zagotavljanju javnega interesa na področju kulture, kot se imenuje. Za njim je namreč strnjeno vse sistemsko delo tega ministrstva v zvezi z organizacijo in funkcio-niranjem kulture, tiste seveda, kije v domeni države. Na osnovi tega smo precej laže delali in uredili kar nekaj sistemskih zadev. Če začnem na koncu, z decembrom, na zadryi izredni seji parlamenta je bil sprejet zakon o skladu za ljubiteljske dejavnosti, kije po moji sodbi zelo pomemben.
Panorama: V čem pa je ta pomen? Osterman:Sodim, daje ljubiteljska dejavnost eno tistih področij, ki gaje slovenska kulturna politika najbolj konstruktivno uspela integrirati v druge zvrsti kulture. V drugih državah je ljubiteljska oziroma amaterska kultura, kot pravijo, vendarle neke vrste geto in zelo malo vpliva na siceršnje kulturno življenje in kulturni standard nasploh. Pri nas pa pomeni integralni del kulture in vstopa v nacionalni kulturni program. Tega v drugih državah skoraj ni, tako da gre za veliko razliko.
Panorama: Na sistemskem področju ste se ' lotili še drugih zadev.
Osterman: Uredili smo tudi, zaenkrat samo formalno, položaj samostojnih kulturnih ustvarjalcev. Zožili smo seznam tistih poklicev, ki lahko stopajo v ta status. Ta status preprosto ni več potreben zaradi registracije zasebniškega dela, za to so drugi zakoni, zato smo razvid del zožili. V letošnjem letu bomo poskušali uvesti še nekatere poineniDiie sistemske olajšave za samostojne kulturne ustvarjalce. Precej temeljito smo zaorali ledino pri varstvu avtorskih pravic. Sorazmerno odmevne so bile akcije pri preprečevanju piratstva pri avdio in video produkciji in pri urejanju malih avtorskih pravic. Skrb nad izva-jarijem tega zakona je prevzel urad za industrijsko lastnino, drugače Slovenija že postaja sorazmerno urejena država na področju avtorskih pravic. Če izhajam iz tega, potem lahko rečem, daje standardizacija, oziroma vse večje poravnavanje Slovenije v kulturni politiki na ravni Evrope, eden ključnih uspehov. Za to je bilo po letu 1990 potrebno veliko trdega dela in mislim, da smo bili uspešni. Trdim, daje Slovenija obdržala v kulturi vse svoje organizacijske prednosti, ki so se izkazale za dobre, hkrati pa je z nekaterimi standardi prišla na evropsko raven.
Panorama: Kaj pa slaba plat delal pomanjkljivosti^ slabosti, tisto, cesar niste uspeli urediti ali česar se niste lotili? Osterman: Neuspeh za nas je slabo uveljavljanje lokalne samouprave, ki zelo prizadeva kulturo. Kultura je v zakonu o lokalni samoupravi vendarle opredeljena kot precej poljubna zadeva. Prav zaradi tega je bilo pri uveljavljanju normalnih kulturnih standardov v nekaterih novih občinah kar nekaj težav. Za ta niso bile krive samo občine, tudi finančni parametri, kijih za tako imenovano kulturno porabo priznava država, so prenizki. To je eden naj večjih problemov, ki smo ga šele zdaj opazili in ga bomo morali urejati. Prizadeva zlasti knjižnice, ljubiteljsko kulturno dejavnost - zdaj smo uredili, da vsaj del, strokovna služba, ne bo več ogrožena, kar pa ne pomeni mnogo. Nadalje prizadeva vse mednarodne akcije, ki so ponekod povsem v zraku. Najbolj Pa prizadeva investicije v kulturo, saj ministrstvo za finance zaradi omejenega obsega proračuna ni priznalo investicijskih sredstev v maso dovoljene porabe. Tega letos ni mogoče več ponoviti, tega ne bi mogli več podpirati in to je tista zadeva, kjer bi morali zaostriti stališče, če bi se tak odnos do investicij ponavljal. Ko govorimo o neuspehih, moram poudariti, da smo skrajno nezadovoljni s tem, da davčna politika ni v minulem letu doživela nobenih sprememb, ki bi olajšale delo na kulturnem področju. Je sicer slaba tolažba, vendar tudi druga področja niso pri tem dosegla izboljšav. Lahko razumem težave države in njeno trdo ravnanje, vendar za kulturo to gotovo ni sprejemljivo in treba bo nekaj narediti. Davčne olajšave so bistven del kulturne politike, če jih ni, potem naša kulturna politika nima instrumenta, s katerim bi jo uveljavljal.
Panorama: V lanskem letu je bil pri vladi ustanovljen novi svet za kulturo, ki bo vladi strokovno svetoval pri oblikovanju kulturne politike.
Osterman:Ustanovili smo svet za kulturo, ki pa smo ga slabše ali manj zadovoljivo servisirali. Ta svet se trenutno zelo natančno in zelo ambiciozno ukvarja s pripravo nacionalnega kulturnega programa, kjer smo nekoliko v zamudi tudi zaradi naših lastnih strokovnih nezmožnosti, da bi v celoti lahko s strokovnimi podatki
Ljubiteljska kultura del nacionalnega programa • Nova lokalna samouprava zelo prizadeva kulturo • Strankarski forumi s kulturo mampuliraio • V naslednjih letih bo potreben investicijski val • Poslanci v državnem zboru imajo razumevanje • Začetek delovanja sklada za ljubiteljsko dejavnost najpomembnejša letošnja naloga • Načini driavne podpore knjigi niso najboljši • Primer z vrnitvijo Jožefove cerkve ie sam gotovo nepolitičen
in usmeritvami pokrili to, kar svet za kulturo pričakuje. Moram biti samokritičen in priznati, da se ministrstvo za kulturo šele prilagaja in usposablja, da bo bolj analitsko in raziskovalno sposobno kreirati take dokumente. Tako mislim, da dr. Matjaž Kmecl kot predsednik sveta ni posebej zadovoljen z delom sveta in samega ministrstva. Panorama: Doslej sva govorila predvsem o sistemskih vprašanjih, uspešno pa ste premagovali tudi vrsto konkretnih težav. Osterman: Nekaj premikov je gotovo bilo na investicijskem področju, ti niso nepomembni. Navsezadnje, praktično končani sta investiciji v SNG Maribor in PDG Nova Gorica. Slovenija ima dejansko dve novi gledališči in anuitete zanju so praktično plačane. Vesel sem nove pridobitve na Bledu, kjer smo odkupili Pristavo za potrebe promocijskega in likovnega središča. Zdaj se intenzivno pogovarjamo, kako bo stvar oživela. Lahko omenim še sorazmerno ugodnejše stanje pri kulturnih spomenikih, kjer smo poskrbeli tako za zaščito kot revitalizacijo. Velik uspeh je bila tudi mednarodna promocija Slovenije, zlasti na področju gledališča. Pandur in Slovensko mladinsko gledališče sta uspela v Južni Ameriki in s tem odprla vrata k najbolj znamenitim evropskim referencam na področju gledališča. Tudi alternativa je v skladu s svojimi siceršnjimi sposobnostmi veliko gostovala in nas dobro promovirala. Glavne promocijske akcije pa se na osnovi tega obetajo šele letos. V mislih imam kulturno prestolnico Kobenhavn, pa Plečnikovo razstavo v Pragi. Sorazmerno ugodna produkcija vseh vrst razstav, gledaliških in glasbenih prireditev tudi priča, da ta sistem organiziranja slovenske kulturne ponudbe in institucij deluje razmeroma normalno, vsekakor pa je deloval za spoznanje na boljših osnovah kot leta 1994. To pa tudi ni malo, in če bo to izboljšanje postalo trend, potem je to znamenje, da bomo počasi prišli na raven leta 1990. Znano je namreč, daje leta 1991 kultura izgubila okoli 25 do 30 odstotkov sredstev. To pa je tako velik minus, da gaje mogoče v urejeni državi kompenzirati v desetletju, če ne dveh.
Panorama: Po tem, kar pripovedujete, bi težko rekli, daje kultura v stagnaciji. Gre za trditev s posveta kulturnikov, ki gaje nedavno sklical državni svet.
Osterman: 0 stagnaciji bi težko govorili. Ta pomeni stanje, ko se nič ne spreminja, mislim pa, da tako hudo gotovo ni. Stagnacija zlasti pomeni
odsotnost idej, o tem pa bi težko govorili. Navsezadnje naj opozorim, da se na primer knjižničarska mreža s svojim informacijskim sistemom sorazmerno hitro prilagaja potrebam modernega uporabnika, četudi na drugi strani odsotnost investicij v objekte in pomanjkanje denarja za odkupe dejansko hromi knjižnice, ki se prav zato ne morejo razviti v modeme družbene centre. Je pa vse nastavljeno, tudi zakon, kije pred sprejemom, teži k temu. 0 stagnaciji ne more biti govora. Knjižnice se sedaj priklapljajo na enoten sistem Cobiss, v računalniško mrežo je bilo investirano veliko denarja in to gotovo pomeni razvoj. 0 gledališčih sem že govoril, navsezadnje dve novi hiši porajata bistveno bojše pogoje dela. Pri filmu, kije dobil novi filmski sklad, morda na zunaj ni videti novih ustvarjalnih podvigov, vendar je materialno zaledje toliko okrepljeno, da se bo vzpostavil bolj pregleden produkcijski sistem. Ta bo temeljil na racionalnejši in pravičnejši distribuciji denarja. 0 varstvu kulturne dediščine sem nekaj že povedal. Razvili smo upravo za kulturno dediščino, z novim zakonom, kije pred vrati parlamenta in bo eden težjih, bomo razvili transparenten sistem. Ta bo manj delal na obnovi, gradbenih posegih in bolj na strokovni skrbi, evidentiranju, spremljanju postopkov, nadzorovanju stanja. Na vseh področjih se torej kar veliko spreminja in učinki so zlasti na nekaterih področjih kar vidni. Pri filmu ne, pri varstvu dediščine že, pri gledališču tudi, pri knjižničarstvu v določeni meri - tudi odvisno od lokalne oblasti.
Panorama: Kaj pa na področju založništva?
Osterman: Za založništvo moram priznati, da je država to področje spustila iz rok. Skoraj v celoti seje preselilo v zasebne roke. Tukaj šele vzpostavljamo ali poskušamo vzpostavljati nekatere točke, kjer bi bil javni interes neposredneje zastopan. Samo, založništvo bo kljub temu v glavnem prepuščeno pocjjetniškim spodbudam.
Panorama: O stagnaciji pa torej kljub
vsemu ne moremo govoriti?
Osterman: Gre bolj za splošen občutek, kije v kulturi vedno obstajal, da se nič ne spreminja, da ničesar ni mogoče izboljšati in daje pač treba nenehno tarnati. Zdi se mi, da včasih to ni posebej produktivno. To je prevečkrat tarnanje, ki kulturnikom samim ne pomaga, saj je dokaz, da oni sami niso iniciativni. Sam pa zelo spoštujem to področje dela in mislim, da tako v institucijah kot zunaj njih delajo ljudje skrajno resno in ambiciozno. Ze s tem, da se položaj kulture gmotno
«To /e možnost M bi bila lahko zelo pomembna, očitno pa so v ...	__ . grozila njihovo
avtoriteto Morda se bo ta notreba še ooiavila Navsezadnje nakatera mnenia kina! bitih oblikovala zbornica nomendio pomemben delLllturne politike. Če teh mnenj ne bo od zbornice
avtonomno kulture. ”___________________

.spet izboljšuje, je ta dokazala, da gre za urejen sistem, ki ga ni mogoče odriniti kar v kot. Leta 1991 pa seje to zgodilo, kultura je bila sistem, kije bil očitno razsut in so ga odrinili na stran. To danes ni mogoče, vlada ima razumevanje za kulturo, zlasti pa ga ima parlament. Taje opravil veliko, mogočno vlogo in je veliko neposredno pomagal našemu ministrstvu. Kultura je pridobila status, ki ni odvisen od tekoče politike kot včasih, ko je bila bodisi predmet pohtične promocije bodisi manipulacije. Zdaj je veliko bolj avtonomna. Se pa v nekaterih elementih še vedno da izrazito zapeljati, strankarski forumi so denimo izrazit tak tip delovanja, ki s kulturo pravzaprav manipulira.
Panorama: Ob nastajanju letošnjega
proračuna so se kulturi obetali slabši časi.
Ste s sedanjim usklajenim predlogom bolj
ali manj zadovoljni, je ustrezen ?
Osterman: Rekel bom, da smo relativno zadovoljni, oziroma da nismo nezadovoljni, vedno si moraš pustiti nekaj prostora. Seveda je za tako majhno državo, nacionalno državo, kakršna je Slovenija, bolj kot delež proračuna indikativen podatek o deležu v družbenem proizvodu. Znano je Unescovo priporočilo, ki za države, kakršna je naša, se pravi srednje razvite, majhne, z veliko kritično maso institucij, predvideva 1,5 odstotni delež nacionalnega dohodka. Takega deleža nima nobena država v Evropi. Slovenija ga je imela leta 1990, če si jo meril kot republiko, okoli 1,15. Sedaj ta delež po mojih podatkih znaša 0,82 odstotka, leta 1991 pa je bil celo 0,72 odstotka. Povečanje je videti majhno, vendar je pomembno, če se ta trend stalno popravlja. Glede na objektivne okoliščine bi morala Slovenija doseči okoli 1,2 odstotka, kakor je zapisano v nacionalnem programu. S tem bi svoje potrebe zadovoljevali na zelo solidni ravni. Ne glede na skromne
absolutne cifre pa moramo vedeti, da gre za pričakovano povečarye za skoraj polovico. V teh številkah so seveda vštete tudi vse investicije. Kultura bo v naslednjih letih morala iti v investicijski val, kije zaenkrat zajel šolstvo, ceste in nekaj drugih področij. Kultura čaka, morala pa bo doživeti obdobje štirih, petih let, ko bo investirala v svoje objekte. Zadnji tak valje bil okoli leta 1978, takrat smo v Sloveniji zgradili ali obnovili okoli 300 kulturnih domov in nekaj nacionalnih hiš. Od takrat je minilo dvajset let. Panorama: Ali sodite, da so namenski tolarji za investicijsko dejavnost na določenih infrastrukturnih področjih v korelaciji s strankarsko zasedbo ministrstev?
Osterman: Seveda, mislim celo, daje to eden glavnih temeljev različnih koncesij, ki se jih je dajalo koalicijskim strankam, pri čemer se je Združena Usta, katere član sem, odrezala pri teh tolaijih naj slabše. Nimamo nobenega od namenskih tolarjev, znanstveni je propadel, tisto, kar dobiva kultura, zagotavlja zakon, vendar to še ni investicijski tolar. Dobiva večji delež za nakup knjižnega gradiva in za varstvo spomenikov. To štejemo kvečjemu lahko kot postopno normalizacijo stanja na področjih za katera se je država že zdavnaj zavezala, da bo dajala bistveno več sredstev. Kot sem omenil, gre za tolarje, ki so bili neke vrste koncesija. Upam, da bo tega vedno manj. Navsezadnje gre za področja, ki naj bi bila v vsaki normalni državi predmet konsenza. Seveda sem prepričan, da Slovemja ceste potrebuje, da potrebuje šole, popolnoma prepričan pa sem tudi, da potrebuje kulturne objekte in naložbe v znanost. Pravzaprav je škodljivo za sama področja, če se jih predstavlja kot stvar strankarskih lobijev. Narobe, treba je iti v parlament in povedati, da gre za jasne in konceptualne zadeve, pretirano in nepravično je, da se ena stranka hvali s tem kot s svojim dosežkom. To so zadeve, ki so stvar države in nacije, ni jih mogoče predstavljati kot strankarski uspeh.
Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje s prejšnje strani
Panorama: Nova lokalna samouprava je na področju kulture povzročila hude težave. Nekajmapjkot ISO novih občin pomeni atomizacijo in pogosto hude težave za kulturno dejavnost.
Osterman: Mislim, da. ima lokalna samouprava premajhne pristojnosti na kulturnem področju. Država je izsesala na državno raven veliko večino pristojnosti, ki so seji zdele pomembne, od prostora, znanosti, socialnih zadev, žal pa je nekatere pristojnosti, ki so tudi pomembne, prepustila kot koncesjjo lokalnim skupnostim in zelo megleno določila njihove pristojnosti. Tipični taki stvari sta kultura in otroško varstvo. Težave so v obeh zelo velike. Problem je ta, da seje kultura v občinskem proračunu znašla skupaj na primer s komunalnimi zadevami. Te so poudarjena težava skoraj vsakega kraja in otipljiv interes skoraj vseh prebivalcev. Kultura pa ima določen krog svojih uporabnikov. Župani so kulturo navadno obravnavali zelo rutinsko. Hkrati pa je treba priznati, da je država opravila nekatere preračune v zvezi s prenesenimi nalogami in na osnovi povprečij odtegnila sredstva vsem občinam enako. Izkazalo pa seje, ko je bilo odtegnjenih 18 odstotkov sredstev za opravljanje tako imenovanih skupnih nalog občin, daje določena občina obdržala veliko več kulturnih funkcij kot druge in jih mora financirati, sredstev pa soji odtegnili bistveno več. Primer za to je Ljubljana, kije bila s povprečji zelo prizadeta, pa Maribor in nekatere druge mestne občine. Nekatere majhne občine pa so po istem načelu dobile kar lepe denarce, čeprav kulture nimajo razvite. Ponekod so ta denar redistribuirali za druge potrebe. Generalno velja, da nsj bi bilo po naših kriterijih v občinah za kulturo porabljeno okoli 4,8 milijarde tolarjev, dejansko pa kaže, da bo porabljeno S,5 milijarde. To pomeni, da so župani vendarle - to velja zlasti za večja mesta - spoznali, daje na področju kulture več potreb, kot jih predvidevajo enotna merila. Vendar razporejenost ni enakomerna, tako da slišimo za nekatere v nebo vpijoče probleme na področju knjižničarstva, ki pa so posamični primeri. Ne moremo reči, daje povsod tako. Velik problem je denimo kpjižnica v Celju, pa v Novi Gorici, gre za veliki knjižnici, ki teijata veliko sredstev. Prav ti dve mestni občini pa sta izgubili več sredstev, kot sta dejavnosti prepustili drugim. Panorama: Ali razmišljate o možnih sistemskih rešitvah takih težav? Osterman: Vidim nekaj sistemskih možnosti, kijih bo treba uveljaviti. Kulturne programe bo treba pojmovati kot dele nacionalnih programov, ki so prepuščeni občinam kot prenesene pristojnosti. Ljubiteljska dejavnost je v načelu stvar, kije v državnem interesu. Občina jo mora izvajati, čeprav planira sama, ne more pa je ukiniti. Iz te vloge kulture, kot prenesene naloge, bi lahko izvajali možnost za intervencije države, če se stvari ne izv^j^jo. Se pravi, da bi v takih primerih država lahko intervenirala s svojimi sredstvi in ohranila nujne kulturne programe. To bi bil po moje sistem, ki bi zaščitil smotrno prisotnost kulturnih programov prav v vseh okoljih. Upam, da bo ta zavest prodrla in se nam ne bo treba bosti z ustavnim sodiščem glede pristojnosti, ampak se bomo raje bodli o tem, kako dostojno financirati programe, ki so potrebni kot del življenjskega standarda v vsakem okolju.
Panorama: Ali ni nevarnosti, da bi se lokalne skupnosti zanašale na državno intervencijo in denar zavestno prerazporejale za druge namene, češ za kulturo bo ze poskrbela država ?
Osterman: Seveda, te nevarnosti se še kako zavedamo. Zelo nevarna past skupnih meril, ki so navadno minimalna, je izenačevanje. Vsi se odločijo, da bodo kulturno dejavnost ohranili na minimalnih standardih. Je pa zame, kot sem omenil, ob bilanci ugodno presenečenje, da so v občinah porabili skoraj za milijardo več. To je dobro, pomeni, daje kulturna funkcija že toliko prišla v zavest, dajo večinoma tudi sfinancirajo. Ne povsod, večinoma pa. Problema, na katerega opozarjate, se zavedamo. Logika, da bi denar
Ni dobro, da se na kateremkoli področju, zlasti pa ne na tako pomembnem, kot je kultura, do-' gajajo strankarski spori, vendar v Ljubljani je precej tega. Osupnili so me tudi nekateri primeri reševanja kadrovskih vprašanj v zadnjem času na mestnem svetu, ko je vsaj v enem primeru prišlo do uveljavitve nepotističnih teženj. V mislih imam zavod za varstvo kulturne dediščine. Bojim se, da bodo takšne stvari ovirale. Ijubljana je po zastarelih aktih ustanovitelj nekaterih nacionalnih institucij, to utegne ogroziti izvajanje programa skupne dogovorjene kulturne politike.
Na drugih področjih česa podobnega nisem opazil. Upoštevati pa navsezadnje moramo, da je kultura odlična možnost za promocijo vsake oblasti. Če to pozitivno vpliva na kulturo v smislu, da dobi nekaj več, potem ta odnos podpiram. Panorama: Svet za kulturo pri vladi šele pripravlja osnovne strateške dokumente, predstavlja pa strokovno pomoč vladi. Parlamentu naj bi pri obravnavi kulturnih vprašanj pomagala kulturniška zbornica kot najširša asociacija izvajalcev, pa za njeno delovanje ni posebnega interesa. Osterman: Svet je bil ustanovljen z zakonom in lahko predstavlja zelo veliko avtoriteto, zato mu je treba dati kar največjo težo v okviru svetovanja vladi. Med drugim pripravlja nacionalni kulturni program, potem pa ga čaka še vrsta drugih zadev. Kar zadeva kulturniško zbornico, jo zakon omogoča kot možnost. Ministrstvo njene ustanovitve ne bo posebej spodbujalo, saj gre za iniciativo izvajalcev, njihovih društev in samostojnih ustvarjalcev. Posebnega zanimanja ni, že v okviru razprav o zakonu je bila izražena vrsta pomislekov in bojazni. To je možnost, ki bi bila lahko zelo pomembna, očitno pa so v vodstvih društev prepričani, da bi lahko ogrozila njihovo avtoriteto. Morda se bo ta potreba še pojavila. Navsezadnje, nakatera mnenja, ki n^j bi jih oblikovala zbornica, pomenijo pomemben del kulturne politike. Če teh mnenj ne bo od zbornice, potem jih bo dal nekdo drug. To pa je še večja nevarnost za avtonomijo kulture. Panorama: Letos začne delovati sklad za ljubiteljsko kulturno dejavnost.
Osterman: In to zelo hitro. Do konca januarja bi morali že financirati delovanje tega sklada. Letos bo prehodno leto. Država oziroma ministrstvo je zagotovilo v proračunu denar za mrežo ZKOS, organizacije ljubiteljske kulture, ki obstaja. Ustanavljanje sklada ne bo tako, da bi kar avtomatično potegnili v sklad celo mrežo. Gre absolutno samo za strokovno mrežo, programi ostajajo v pristojnosti lokalnih skupnosti, del skupnih programov pa je v pristojnosti Zveze kulturnih organizacij Slovenije oziroma njene strokovne službe, kot je bilo to doslej. Gre za to, da zagotovimo poslovanje dela meže, kije v občinah. Sklad se bo ustanovil in v skladu s kriteriji, ki so v zakonu, ustanavljal svoje območne izpostave. Ponekod bo mreža obsežnejša, kot je v zdajšnjih ZKO, ponekod manjša. Presežek zmogljivosti bo država nudila lokalni skupnosti, z denarjem vred. Kako bo to v praksi, še ne vemo, pokazalo se bo z začetkom delovanja sklada. Prišlo pa bo do zanimivih stvari, sklad bo potencial, ki bo za občino opravljal velik del koordinacijskega, organizatorskega in drugega dela, ki ga zdaj opravljajo mreže ZKOS. Upamo, da se bodo stvari postopoma izčistile in da bo večji poudarek namenjen strokovno-izobraževalnemu delu. Na ta način bi bila organizacijsko menedžerska opravila, ki so bila doslej prevečkrat prevladujoča, nekoliko potisnjena v ozadje. Če bo občina ugotovila, da za posredniške, organizatorske in koordinati-vne naloge potrebuje še koga drugega, se bomo
je to za nas standard, mi postopoma prilagajamo svoje davke davčnim sistemom, ki so v navadi v Evropi. Ta namenski davek n£ybrž dejansko ne bo uspel. Fonde za to je mogoče ustvarjati na drugačen način, lahko iz olajšav pri davkih na dobiček in podobno. Osebno mislim - pa poudaijam osebno, ker morda minister misli drugače, čeprav sva si oba v tem boju polomila precej zob - da zadeva ne bo uspela. Prepričan pa sem, da moramo ta obseg sredstev izračunati in trmasto vztrajati, da država v okviru distribucije proračuna pretežen del, vsaj devetdeset odstotkov, usmeri nazaj v pospeševanje knjige.
Zelo natančno je mogoče zračunati, koliko davka od prometa publikacij je šlo za izdajanje knjig. To lahko postavimo kot osnovo, da finančno ministrstvo v okviru proračuna določi približno tolikšna sredstva za podporo knjigi. Izračuni, za koliko sredstev gre, so različni, so tudi taki, ki pravijo, da gre tudi trikrat do petkrat več davka iz te osnove v proračun, kot pa se vrača. To je težko natančno oceniti. Verjamem pa, da gre v postmoderni družbi, kjer je zalaganje informacij - med pjimi je velik del kultura - ena od poglavitnih dejavnosti (avtorske storitve so na drugem ali treljem mestu) za ogromno količino storitev in denarja, kije rezultat tega področja kulture v širšem smislu. Nobena država ni sposobna vsega tega denarja dati nazaj kulturi, vendar bistveno večji del pa bi kar hitro morali doseči, in tako tistih 1,2 odstotka družbenega proizvoda ni tako nedosegljiva kategorija.
Panorama: Predlagajo tudi drugačne
načine državne podpore knjigi, na primer
financiranje odkupov knjižnicam.
Osterman: Tu moram biti kritičen. Nisem prepričan, da so načini državne podpore knjigi najboljši. Mislim, da so naše analize na tem področju pomanjkljive. Vztrajamo pri sistemu, ki traja že dvajset let in ni več čisto moderen. Gre za sistem subvencij, kije strogo ločen od zalaganja javne mreže s knjigami, kar je zame nesmisel. Tako subvencioniramo knjige, ki potem izidejo, pa jih knjižničarji nočejo odkupovati, z utemeljitvijo, da so preveč hermetične, strokovne in podobno. Se pravi, kot bi razglašali geslo, da dobra knjiga ni za v knjižnice, ker jo ljudje premalo berejo. Streči zgolj naključnemu interesu obiskovalcev je včasih tudi problematično. Kot pa sem rekel, tega nekako ne prebijemo in bomo morali vložiti več energije v sistem, v analizo učinkov teh subvencij oziroma podpor in mogoče
ložb manj, so nenehno stokali, dafjih bo treba kakih deset ukiniti. Danes je založb okoli tristo, aktivnih je denimo polovica, pa vse preživijo. Sedaj se pojavlja velik problem rabata, ki ga zaračunavajo velike založbe, ta trend je katastrofalen in bo treba kaj ukreniti.
Panorama: Omenili ste urejanje razmer na področju video in avdio produkcije. Svoj čas je bilo tu nekaj težav, zlasti s tako imenovanimi banderolami, nalepkami, ki so dokazovale plačilo davka.
Osterman: Zdaj je že obletnica banderol, tisto je bilo res katastrofalno. Do tega je prišlo zaradi amandmaja v zadnji razpravi o zakonu v parlamentu. Taje bil sprejet brez analize, kaj bi to pomenilo. Izkazalo seje, da bo prišlo do strašnih izvedbenih težav. Mi smo na to opozarjali, vendar se je vzpostavil nekakšen prestižen odnos, kot da vlada noče narediti tistega, kar je sprejel parlament. Na koncu seje izkazalo, da so težave res tako velike, da jih je nesmiselno reproducirati. Prav na koncu, ko je bilo porabljeno kar precej sredstev, je bila stvar umakpjena, oziroma zakon je bil v tistem delu razveljavljen. Drugi efekt pa je bil, da so se tržni inšpektorji kar prijazno zapodili v videoteke in deloma - to je bilo opozorilo tudi za nas - tudi v kpjižnice. Zdaj moramo zelo jasno obdelati zaščito avtorskih pravic tudi vjavnih zavodih in zagotoviti kak dinar več za kritje teh potreb. Sed^j so zadeve bolj urejene in ni več mogoče, kar sem doživel na Svetu Evrope, na odseku za televizijo. Rekli so mi, aha, vi ste Slovenec, vi ste pa tisti, ki kradete. To je bilo leta 1993. Zdaj hvalabogu tega ne morejo več reči, bila pa je velika sramota za Slovenijo. Ker gre pri tem za velike denarje, se niti malo niso ženirali, da so nas tako okarakterizirali. V naslednjem letu začele bodo bolj urejeno delovati organizacije za zaščito malih avtorskih pravic, s tem so ukvarja, kot sem povedal, urad za intelektualno lastnino.
Panorama: Med investicijami v lanskem letu niste omenili Vibe in njenih novih prostorov. Pri tem naj spomnimo še na konkreten spor glede vrnitve Jožefove cerkve in spremljajočih prostorov. Osterman: Vibe nisem omenil samo zato, ker ni bila financirana neposredno iz proračuna kulture. Sredstva so šla iz odškodninskega sklada za denacionalizirano premoženje. Glede spora sem še vedno nekoliko začuden, daje do njega sploh prišlo. Žal je padel ravno v obdobje najbolj zaostrenih odnosov, ko je parlament sprejel zakon
zaenkrat zaielšolstvo. ceste in nekaj drum področij. Kultiiračaka, morala pa bo doživeti obdobje štirih, petih let, ko bo investirala v
vendarle bolj združiti načine podpore, ker bo učinek lahko bistveno boljši. Denarja namreč ni tako malo. Če se knjigarnarji pritožujejo nad tem davkom, ki ne gre nazaj v knjigo, bi morali zraven prišteti vsaj tisti denar, ki gre v knjižnice. Potem bi bile razlike pomembno manjše, zato je stanje treba temeljito analizirati.
Panorama: Škoda1 da se tega nihče celovito ne loti. Tako knjižničarji zahtevajo več sredstev za odkup knjig, založniki tarnajo, da ni subvencij, bralci pa protestirajo, ker so knjige enormno drage.
Osterman: Rezultat je na koncu piškav. Dobra knjiga ne gre, knjižnice irn^jo še zmeraj premalo knjig in denarja, da bi kupile kaj drugega. Panorama: Pred kratkim je slovenski statistični urad objavil podatke o izdanih knjigah v letu 1994. Gre za skoraj 3.000 izdanih knjig v Sloveniji, od tega je kar četrtina leposlovnih, pa skoraj toliko znanstvenih, družboslovnih in tako naprej. Osterman: Produkcija ni problematična. Vsako leto se veča za nekaj odstotkov, je pa res, da so naklade bistveno manjše. Včasih, ko je bilo za-
namenih za druga področja, se pojavlja v občinah, ki so že zdaj malo razvite in skoraj nimajo kulturne dejavnosti. V takih občinahje državna intervencija še posebej potrebna.
Panorama: Omenili ste, da ima slovenski parlament ustrezen odnos do kulture in strankarske manipulacije niso mogoče. Slišimo pa, da v lokalnih skupnostih odnos do kulture pomeni pogosto prestižno vprašanje strank in tekmovanje strankarskih veljakov.
Osterman: No, parlament sem pohvalil zato, ker se v njem zmerajjasno izrazi neki poseben odnos do kulture. Zavest o pomenu kulture je dovolj navzoča v parlamentu. Ne gre za to, da bi poslanci vlagali neuresničljive amandmaje, ki bi terjali več sredstev. Poslanci so za marsikaj sposobni zagotoviti več sredstev in to se je zadnja tri leta dogajalo. Nekateri poslanci so sploh izjemno dejavni v tem odnosu. Naj omenim dr. Leva Krefta, Toneta Peršaka, pozitivno me je presenetil Nace Polajnar, še bi se našel kdo, seveda tuje tudi Tone Partljič in nekateri njegovi tovariši, nenazadnje Janez Kopač.
Položaj v občinah manj poznam, opazil pa sem, da v Ljubljani postaja kultura predmet medstrankarskih obračunavanj. Ljubljana je sicer dovolj specifična, saj je razcepljena na dva kosa.
poskušali domeniti. Navsezadnje si obetam, da bo občina, če bo ugotovila, daje dela vendarle veliko, za to zaposlila tudi svojega človeka. Sklad je v letošnjem letu ena najvažnejših nalog, kulturno življenje bo po vsej Sloveniji prav s pomočjo sklada organizirano kar najbolj optimalno. Sklad ima namreč tudi nalogo na območjih, kjer kulturnega življenja ni, pomagati pri vzpostavljanju določenih oblik.
Panorama: Zadrživa se še pri knjigi. Davek na knjige venomer razburja duhove, ob tem so knjige drage in pogosto nedostopne.
Osterman: Če prav razumem, gre za idejo, da bi namenski davek, tistih pet odstotkov, če je davek znižan, sicer pa 20 odstotkov prometnega davka, namensko odvajali za pomoč slovenski knjigi. To idejo smo že davno posredovali finan-carjem, ki pa odgovarjajo, da takih namenskih davkov ne pozna noben proračun. Panorama: Kar je načelo, pa ni v celoti res!?
Osterman: Ni čisto res, ni res za vse države. Za sistem davkov, ki ga pozna Evropska unija, je to žal res. Kot veste,
o zamrznitvi vračanja premoženja. To je dajalo zadevi določeno politično konotacijo. Vendar hujših težav ne bi smelo biti. Mi bomo do aprila, kot smo obljubili, sezidali poslovno hišo in vanjo preselili Vibo. S tem bo prazen tudi samostan ob cerkvi, vprašanje enega najemnika pa bo morala rešiti sama cerkev. Naš del bi lahko zelo spodobno in uradno vrnili do rokov, o katerih smo se vseskozipogovarjali. To, da cerkev tisti dan ni hotela prevzeti objekta cerkve, meje vendarle nekoliko presenetilo. Zdi se mi, da to ni bilo potrebno. Stvari pa to ne spreminja. Upam, da ne bo prišlo do nepotrebne nadaljnje politizacije zadeve. Primer sam je gotovo nepolitičen. Panorama: Večino vprašanj, ki smo sg vam jih namenili zastaviti, sva obdelala. Želite morda še sami kaj posebej poudariti? Osterman: Reforme, ki jih je začrtal zakon o zagotavljanju javnega interesa na področju kulture, so pravzaprav liberalizirale področje kulture v tem smislu, da so veliko težo dale segmentu samostojnega osebnega dela, ki postaja bolj prevladujoče na področju kulture. Ob institucijah, ki so postavljene in zaščitene z ustanovitvenimi akti, se odpira veliko večje in pomembnejše polje dela za samostojne kulturne ustvarjalce, za projektno delo. Odprli smo tudi vprašanje stalnih zaposlitev v ustvarjalnih ustanovah, kot je gledališče, glasba in podobno. Za veliko večino delovnih mest smo predlagali pogodbe za določen čas, njihovo obnavljanje in na koncu stalno zaposlitev. Prepočasen razvoj, premajhna sredstva, po drugi strani pa zaščita programov v institucijah so nas privedli v paradoksalno situacijo, da institucije zaradi zvišanega standarda zaščite poberejo dve tretjini proračuna. Ni mogoče povečati tistega dela, ki pokriva samostojno ustvarjalnost, torej nas proračun dejansko ogroža pri izvedbi tega dela reforme, ki bi večjo težo dala tem asociativnim skupinam in samostojnemu, projektnemu kulturnemu delu. To je n^jboj zaskrbljujoč del. Zelo nas skrbi tudi dejstvo, daje prva leta po lastninjenju družbenega kapitala pripravljenost na sponzoriranje, donacije in drugo pri novih lastnikih, ki so v glavnem zasebniki, radikalno padla. To sicer ni bilo nepričakovano, ampak skrbi dejstvo, da se sistem davčnih olajšav, ki je neke vrste vzporedno financiranje kulture, nikamor ne premakne. To je tudi naša krivda. In še ena stvar; konec leta bomo svojo kulturno politiko preverjali na Svetu Evrope. V njegovem okviru teče poseben projekt preverjanja kulturnih politik. Kar polovica držav, od katerih so vse, z izjemo Estonije, zahodnoevropske, je že preverilo svoje kulturne politike. Jeseni to čaka nas. Mislim, da bo rezultat glede na primerjavo z drugimi državami kar ugoden, pokazalo pa se bo, da smo v finančnem smislu preveč centralistično usmerjeni in da ta kulturna politika vendarle potrebuje decentralizacijo financiranja. Drugače pa mislim, da se bo naša kulturna politika izkazala dovolj afirmativno.
Panorama: Gospod Osterman, hvala lepa za pogovor.
Igor Žitnik
18. januarja 1996
PAMC1MA
Piše: Martin Ivanič
BLAGOSLOV
NEVEDNOSTI
Ce bi humanist Oeert Oeerts, bolj znan kot Erazem Roterdamski, po nsiključju živel danes in v naši deželi, bi njegova “Hvalnica norosti” po obsegu močno prekosila Titova zbrana dela. A tudi ako bi Erazem živel v sedanjem času in bi še tolikokrat izpričal veliko duhovno silo, mu Lap in Poljšak našega državljanstva zagotovo ne bi priznala. Že zato, ker bi ju njegova knjiga prepogosto navajala kot šolski primer. Lahko bi se seveda tolažila, da sta le del množičnega fenomena.
Četudi Slovenci ne premoremo Erazmove globine duha in izrazne moči, ne pomeni, da v enaki meri ne občutimo moralnih in pravnih abotnosti, v posameznih primerih pa osupljivih krivic, ki večinoma izvirajo iz mentalne in moralne majhnosti “izvoljene nam oblasti”. Štejem se med tiste, ki premalo preberejo. Vsako brskanje po občilih pa me prejkone spravlja v mešanico besa, razočaranja in cinizma. Res ne vem, zakaj me narava ni obdarila z zmožnostjo, da bi se lahko odzival samo s posmehom (kar etično sicer ni v redu, je pa dobro za duševno zdravje) ah pa s topoumno držav-niško-politiško ravnodušnostjo (kar etično tudi ni v redu, je pa dobro za morebitno kariero)! V
razmerah, v katerih živimo, lahko le pomilujemo ljudi, kijih etične norme niso pustile na cedilu, obenem pa skoraj vse preberejo. Nič me ne bi presenetilo, ako bi se takšnim večkrat “zrolalo”.
Za veliko večino državljanov življenje ni sestavljeno iz dejanskih ali domnevnih velikih tem, ki so sicer večni azil za profesionalno in moralno nekompetentnost državno-politiške nomenklature. Sestavljajo ga majhne življenjske nadloge, ti. umazane podrobnosti, s katerimi pa se državni Parte-non (četudi ima svoje ekspoziture razsejane že po vseh stanovanjskih in delovnih kvantih) nima časa ubadati. S trdoživo birokratsko ravnodušnostjo jih odriva vstran, računajoč, da bodo (po njihovi puhli logiki) pomembnejše teme nemudoma zabrisale njihovo nadležno navzočnost. Tako ni presenetljivo, daje tudi eden osrednjih slovenskih dnevnikov ob preplahu v zvezi z anonimnim obvestilom, daje v vladnem poslopju podtaknjena bomba, zapisal nekako takole: Iz krogov blizu urada predsednika republike smo izvedeli, da alarm tam ni povzročil panike in delovnega zastoja; vsi so mirno in pogumno delali naprej...
No, resnici na jubo moramo priznati, da občila pogosto pišejo
tudi o omenjenih umazanih podrobnostih, ki tarejo - s premislekom bom zapisal - normalnega človeka. Toda navadno se pisanje o njih konča tako kot v primeru že druge družinske tragedije v kratkem času, ko nas je novinar na koncu seznanil, da so zadolženi organi države vedeh za potencialno bombo, a so le potožili: “Nič se ni dalo narediti!” Recimo, da je v številnih primerih glede na togost pooblaščenih državnih in strokovnih organov res težko kaj narediti, saj nas navsezadnje na take okoliščine opozarja tudi absurdnost pravnih norm in pojmovanj, po katerih (kot sem tudi sam že pisal na tej strani) pritiče hudodelcu veliko večja pravna tenkovestnost kakor oškodovancu. To seveda ni načelno, temveč povsem očitno praktično stanje stvari. Je pa v ljubi domovini cela kopica stvari, pri katerih ni mogoče takšno Izmikanje, sej so zgolj stvar zakoreninjenih privilegijev, topoumnosti ali brezbrižnosti.
Postavimo sl vprašanje, ali bi se na primer dalo kaj narediti za to, da vsaj administracija in tehnično osebje obrambnega in notranjega ministrstva ne bi več imelo beneficiranega delovnega staža zavoljo domnevno odgovornega varovanja skrivnosti (s tem, da teme o odtekanju skrivnosti prav v teh ministrstvih tokrat pozabimo)!? Nihče, niti minister niti sekretar, ni upravičen do takšnih dodatkov, saj mora vsakdo od nas zadržati kakšno skrivnost o svojem delu - in sicer zavoljo poslovne etike in zavojo delovnega mesta. Ali kdo od srečnežev vsaj pomisli, kako te zlorabe bolijo ljudi, ki res delajo v težkih razmerah, pa se nihče niti ne spomni na kakšen beneficij? Le zakaj mediji tu ne zavrtajo, ne zberejo po-
datkov, jih primerjajo in razkrinkajo lože in klane?
Le zakaj je stanovanje za marsikoga po ne vem koliko letih dela nedosegljivo, medtem ko si Ovnova čreda z državnim (družbenim) denarjem opremlja poslovne prostore tako, kot je poročal neki časopis, računsko sodišče pa “nima standardov”, da bi presd-dilo, kako velika svinjarija je to. O primeru, ko davčna inšpekcija po sicer meni čudni metodologiji ugotovi velikanski obdavčljiv dohodek zasebnega podjetnika, medtem ko ta izkazuje izgubo, in vsemu temu sledi velika “žehta" po vseh časopisih, vsa davkarija pa izgublja čas in avtoriteto, je seveda škoda besed. Če bo državi manjkalo denarja, ga bo že pobrala pri tistih, ki niti ne pomislijo na goljufijo in predvsem nimajo denarja, da bi si plačali predrznega odvetnika.
Sicer pa na nesmisle naletite tudi pri nedvomno lucidnih ljudeh. Priznani analitik političnega življenja in publicist V. Miheljak je pred časom ocenil, da je bila in ostaja srbska norost iz časov neuresničenega mitinga resnice vljubljani nepredvidljiva - se pravi tudi nedojemljiva. V nasprotju s tem pa je isti problematiziral prepoved mitinga s strani slovenske oblasti, ker da zdravorazumski razlogi, ki so bili očitni tudi potencialnim udeležencem, govorijo, da miting sploh nebi uspel. ..(I?l)
Če torej povzamem: Kako naj pričakujemo pošteno in predvsem razumno ravnanje ljudi, ki po položaju in logiki svoje službe ravnajo potuhnjeno in nesmiselno, če tako čudne klatjo tudi ljudje, ki jim je takšno ravnanje praviloma tarča neprizanesljive kritike? Nič ne dvomim, da bolj kakor nove volitve ali papežev obisk potrebujemo novodobnega Erazma.
Piše: Sonja Lokar
KDO SE BOJI KVOT
Skupina desetih poslank in poslancev (prvopodpisanaje dr. Mateja Kožuh Novak iz ZL) je decembra vložila predlog sprememb in dopolnitev zakona o političnih strankah, s katerim naj bi stranke pripravili do tega, da bi na svojih kandidatnih listah že za letošpje državnozborske volitve morale kandidirati najmanj tretjino žensk. V tem predlogu je tudi pobuda, naj bi bile stranke dodatno denarno nagrajene, če bi povečale udeležbo žensk v svoji poslanski skupini za 10 odstotnih točk.
Oba predloga sta zrastla iz analize treh volitev v demokraciji, kije udeležbo slovenskih žensk v politiki v nekaj letih s skoraj švedske ravni potisnila pod evropsko poprečje.
Podoben predlog, samo manj določen v postavljanju ciljev in bolj dorečen glede višine sredstev, ki naj bi jih stranke, ki uspešno povečujejo število poslank, dobile za nagrado, je tik pred lokalnimi volitvami 1994. leta podpisala skupina poslank in poslancev, med pjimi tudi nekaj znanih imen ZL
in LDS. Predlog takrat ni uspel, ker ga je s svojimi vzdržanimi ali celo nasprotnimi glasovi zavrnilo dovolj poslank in poslancev tako ZL kot LDS, čeprav sta takrat obe stranki že imeli programska določila o podpori enakim možnostim žensk tudi v politiki in je LDS imela tudi statutarno opredeljene kvote. Lokalne volitve so pokazale, zakqj sta tl dve stranki tako ravnali: obe sta na volitvah 1994 kandidirali bistveno manj žensk, kot bi jih, glede na njune programske Izjave in predvolilne obljube, morah kandidirati. Toda ZL je na kongresu v novembru 199S. sprejela statutarno odločitev, da bo odslej obvezno kandidirala najmanj tretjino žensk na svojih kandidatnih listah in da se bo za enako rešitev, ki bi obvezovala vse stranke, zavzela tudi s soglasno podporo svojih poslank in poslancev zakonski ureditvi tega vprašanja v parlamentu. V pohtiki, ki spoštuje zgolj preprosta pravila lepega vedenja, bi bilo logično pričakovati, da bodo zadevo ponovno podprli vsaj tisti poslanci in poslanke, ki so to
storili že ob zadnjem glasovanju o podobnih predlogih.
O tem, zakaj se kvot bojijo tisti moški, ki so politiko razvili kot igro boja za privilegije, prestiž in oblast nad ljudmi, ni kaj razpravljati, odgovor je na dlani: kritično velika masa žensk v politiki bi v politiko prinesla tako zaničevano ‘gospodinjsko* perspektivo. Na dnevni red bi morda prednostno uvrščala urejanje vprašanj, ki tiščjjo vsakdanje življenje ljudi. Problemi brezposelnih, otrok, mladine, bolnih, ostarelih, revnih in invalidov bi morda nenadoma postali pomembnejši od prepirov o preteklosti, od bojev za pravično razdelitev osvoboditejsklh zaslug, od nakupov vojaških letal in plovil. Ženske bi morda celo terjale, da se delovni čas v pohtiki spremeni tako, da bi imeli pohtiki in političarke tudi kaj časa za lastne otroke in partnerje, mlatenje prazne slame v parlamentu bi se vsaj prepolovilo. Celo vpohtki bi začelo nekaj šteti, da je treba o vprašanju, o katerem se govori, tudi kaj vedeti, predno začneš bojevito polemiko. Res zoprno!
Tudi odgovor na vprašanje, zakaj v boj proti predlogom, ki bi olajšali kandidiranjezensk za poslanke', premeteni voditelji političnih strank pošiljajo »svoje* ženske, je že dolgo znana in preizkušena taktika gospodarja nad podrejenimi. Gospodanji si s krotenjem podrejenih ne mažejo rok, dokler lahko to opravilo prepustijo komu drugemu. Poleg tega celo v Sloveniji ni več mogoče čisto zanesljivo napovedati, kako se bo
glede tega vprašanja obrnilo javno mnenje. Lahko se zgodi, da bodo morali najvphvnejši pohtični veljaki glasovati za predloge, ki jim zdaj nasprotujejo »njihove* ženske. Saj je vendar volilno leto. Za vsakpfjmer si je treba pustiti odprt manevrski prostori
Tako kot mnoge moške je pred naraščajočo konkurenco žensk v pohtiki strah tudi tiste pohti-čarke, ki so sprejele vlogo podrejenih partneric v moški pohtični igri ah se celo »preobrazile* v moške, da bi v moški pohtiki lahko uspele. Zelo vsakdanje so tudi s čisto osebnimi interesi posameznic obarvane kupčije z vplivnimi moškimi v politiki. Zgodi pa se tudi, da je za takim ravnanjem žensk strankarska lojalnost, ki je močnejša od nadstrankarske ženske sohdarno-sti, ki tako odpove takrat, ko bi bila najbolj npjno potrebna. In nauk te zgodbe? V parlamentu je samo 11 žensk. Njihova solidarnost in podpora temu zakonskemu predlogu bi bila dragocena, a če bo treba, je mogoče uspeti tudi brez nje. Ne ta ne ka-terakoh druga zakonska pobuda ne more uspeti, če je ne podpre večina parlamentarcev. Ta večina pa ni odvisna od tega, kaj ta hip govorijo posamezni poslanci in poslanke, ampak kaj v resnici zahteva večina volivk in volivcev v letu pred volitvami. Zato je usoda tega predloga tokrat v rokah slovenske demokratične javnosti, podobno kot je to veljalo za člen ustave, s katerim si je ta javnost priborila svobodo odločania o roievaniu.
Piše: Jože Smole
LOKOMOTIVA
PESA
Možnosti za gospodarsko rast v državah Evropske unije v tem letu niso ravno obetavne. Nemška lokomotiva, ki je dolgo časa vlekla evropsko kompozicijo, je sedaj začela pešati. To bo povzročilo slabšapje gospodarskih pogojev v vseh evropskih državah, predvsem pa bo povečalo množico nezaposlenih.
Še pred letom dni so mnogi ekonomisti napovedovali triodstotno gospodarsko rast v Nemčiji. Dosežena je bila precej skromnejša. Za letošpje leto pa ne izključujejo, da bo samo enoodstotna. To bi dejansko pomenilo gospodarsko stagnacijo.
Nezaposlenost v Nemčiji je novembra 1995. znašala 9,3 odstotka, v decembru pa seje povečala na 9,9 odstotka. Samo v enem
mesecu je več kot 211.000 ljudi izgubilo delo. Ocenjujejo, da bo nezaposlenost kmalu presegla kritično točko: 10 odstotkov. To bi pomenilo, da bo štiri milijone ljudi v Nemčiji brez dela. Minister za delo Norbert Blum je ob takšnem naglem povečanju nezaposlenosti izjavil, da “alarmni signal opozarja na nujnost takojšnjega odločnega ukrepanja". Pozval je delodajalce, sindikate in vladne organe, naj se osredotočijo na programe, ki bodo odpirali nova delovna mesta. Ni pa veliko povedal, kako zagotoviti takšne programe. Znana svetovna finančna inštitucija Merril Lynch ugotavlja, da se je nemška udeležba v svetovnem izvozu zmanjšala z 12 na 10 odstotkov. Glavni razlog naj bi bil precenjena
nemška valuta. Strokovnjaki pariške Nacionalne banke smatrajo, daje nemška marka v razmerju do ameriškega dolarja precenjena za 25 odstotkov. Posledica tega je, da so nemški izdelki postali predragi in se je zato zmanjšal nemški izvoz. To pa je neposredno privedlo tudi do velikega odpuščanja delavcev. Finančni strokovnjaki ocenjujejo, da je tudi francoski frank precenjen, in to za 20 odstotkov v razmerju do ameriškega dolarja. Nemški kapital zmanjšuje investicije doma in se vse bolj usmerja na investicije v izvenevropske države. Nemški statistični urad je mnoge neprijetno presenetil s podatkom, da se je povečal proračunski primanjkljaj. Če to drži, potem tudi Nemčija ne izpolpjuje kriterijev, ki so bili določeni za uvedbo skupne evropske valute.
Danes je v državah Evropske unije že 14 mikjonov nezaposlenih. Sodeč po sedanjih gospodarskih tokovih, ni možnosti, da bi se nezaposlenost bistveno zmanjšala do konca tega stoletja. Evropska unija se sooča z vse težjimi socialnimi problemi, zlasti s tako imenovano strukturalno revščino čedalje večjega števila državljanov, in z nevarnostjo resnih socialnih nemirov, kakršni so v prejšnjih
mesecih pretresali Francijo. V skladu z najavljeno uvedbo skupne evropske valute pa so vse vlade pod vse večjim pritiskom za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. To zdaj skušajo doseči predvsem z zmanjševanjem sredstev za socialne transfere, kar pa bi močno poslabšalo gmotni položaj nezaposlenih in poleg tega onemogočilo odpiranje novih delovnih mest. Tak pristop k problematiki proračunskih primanjkljajev vodi v začarani krog, iz katerega ni Izhoda. Delavski sindikati opozarjajo, da se na star, klasični način stvari preprosto ne dajo urejati. Potrebni so povsem novi pogledi in sodoben način ukrepanja, ki bo premogel tako imenovano strukturalno revščino. Toda nobena vlada se še ni na nov način lotila tega posla. Ponavljanje deklaracij o, potrebi po zmanjševanju nezaposlenosti je očitno premalo.
Zadnje javnomnenjske raziskave so odkrile, da je v državah Evropske unije samo 20 odstotkov vprašanih optimističnih glede možnosti zmanjševanja nezaposlenosti. V Nemčiji pa samo 13 odstotkov državljanov optimistično ocenjuje ekonomske možnosti v letu 1996.
arena
Piše: Boža Gloda
Tone Vogrinec
■£č~S=Ž
SSKKSSŠBS >
ten, ki .nimajo pojma*, saj
vomlza^btn^ke.

illlllll
rISEiSSESi
demok •	nhrlnhl« mTmn In rl«. nonlfti lahko
Čvekači se nnm i»do r.amreS Se kar naprej ponpja-
Sutadk0 Sl e"k'™Sa d,£tSpoSena toSrale-
izmuznil noben čvekač. Toda če j ih bo le pol manj, kot

učno
Vogrinčevih trideset let ne bo še kakšno desetletje več.
.............................
Eden vodilnih sodobnih	?
slovenskih mislecev, univer-	^
zitetm profesor in ustavni
Snete, /svoji izvrstni nedavno tešil knjigi Prvine (pravne) kulture piše tudi o tem,
nosti - in ne kljub nffl- one-
—
-
bo novi režim »som tlaakom « preteklost, naclgrad,!
s».	i “i°“1,1 “ 60 vs,"tozl “
-----
robu prepada in razpada.

Dokler smo po marksistični doktrini pristali na vnapi^j
poant/zgodo^ine^mna^raktien/sposobnostt/niti ni bila bistvena, šlo je za to, daje avantgardist stavil na določeno različico prihodnosti to s tem opredem svoje zgodovinsko predpjačepjeter te toga naslova črpal tegitimen naslov za večjo mero oblasti in vphva v družbi.

mar interes družbe kot celote, temveč zagovarjajo svoj interes ne glede na interes družbe.
In kakšen .recept, ponuja dr. Zupančič? Tistim sposobnim, ki so bili sicer kronično odrinjeni s scene, je treba aktivno in zavestno ponuditi roko in jih prorao-
2/SaT /^^obS i^eK°/X^dobeZtoo
eakovati.
Ce poenostavimo profesorjeve mMi: priložnost na nvelja-rieristov, si sposobnih niti ne zaslužimo.
Mariborčani se že pet let sprašujejo, kdo jim v mestu dejansko vlada
Kdo vlada v mestni občini Maribor? To je vprašanje, ki si ga od konca lanskega leta zopet zastav^ajo številni Mariborčani. Na zadnji lanskoletni seji
mestnega sveta je namreč mariborski župan dr. Alojz Križman članom mestnega sveta predlagal, naj razrešijo tajnika mestne uprave Alojza Kovačiča, ki gaje pred letom dni za izvolitev na to odgovorno in občutljivo dolžnost predlagal sam. Predlog pravzaprav ni nikogar presenetil^ saj seje v mariborskih političnih krogih že nekaj mesecev šušljalotda sta si prišla župan in »njegov« tajnik navzkriž. Zato pa je številne Mariborčane toliko bolj presenetil izid glasovanja. Mestni svet je namreč po dolgotrajni razpravi z glasovanjem zavrnil županov predlog in izglasoval zaupnico prvemu človeku (za županom seveda) mestne uprave, čeprav so župana v njegovi nameri podprli in za njegov prpdlog glasovali celo svetniki opozicijske Združene liste socialnih demokratov. Zupanovemu predlogu je za to, da bi uspelj zmanjkal en sam glas, čeprav mu je v tem primeru priskočila na pomoč še polovica opozicijskih svetnikov. Mnogi Mariborčani so bili vse do zadnje lanskoletne seje mestnega sveta prepričani, da je v mestni občini Maribor na oblasti »županova koalicija«, rezultati glasovanja o njegovem predlogu za razrešitev mestnega tajnika pa so to iluzijo razblinili. Kdo torej dejansko vlada v Mariboru in katere politične stranke imajo odločujoč vpliv v najvisjem zakonodajnem organu mestne občine?
LDS udeležujejo pred sejami mestnega sveta ločenih posvetov svetnikov desnice in levice. Ali sije mogoče za stranko, ki vlada v celotni državi, v industrijskem Mariboru sploh zamisliti boljšo politično pozicijo? Brez njene vsa« tihe privolitve na mestni ravni ne more nihče vladati, lokalno oblast lahko omaje, kadar hoče, ob tem pa v mestu, ki ga pretresa globoka gospodarska in socialna kriza in kjer so zato ljudje kritični do mestih oblasti, skoraj za nič ne odgovarja, saj direktno ne pan ticipira pri mestni izvršni oblasti, čeprav hkrati uživa njene pri-
Kovačiča. Alije šlo za tiho merjenje moči med strankami v predvolilnem letu? Ali seje morda župan zanesel na svojo avtoriteto in svojega predloga ni dovolj temeljito prediskutiral s koalicijskimi partnerji? Ali so želeli nekateri županu v volilnem letu ustvariti probleme v lastni hiši, da ne bi imel preveč časa za opozarjanje na probleme v republiki, po čemer je mariborski župan v Sloveniji že zaslovel? Ali je morda tajnik mestne občine sam po sebi tako vpliven, da ima v mestnem svetu več podpore kot župan? Ali pa gre prepro-
nemajhen politični vpliv, ki si gaje še najbolj omajal v mestni upravi, Iger mu nekateri zamerijo, daje preveč »slepo* sledil Križmanovim navodilom in izvrševal njegove kadrovske ro-šade. Se najbolj pa je res, da se v kotlu mariborske lokalne politike marsikdaj zaradi prevelikega števila premalo spretnih kuharjev skuha mineštra, kije ni nihče želel skuhati in se jo vsi branijo jesti, čeprav jo na koncu vendarle morajo nekako spraviti z mize. Zgodovina mariborske lokalne politike je polna takšnih neljubih dogodkov.
Moč argumentov proti argumentu moči
Najbolj so županovemu predlogu nasprotovali svetniki Demokratične stranke upokojencev, ki so se javno zavezali, da bodo o vsakem vprašanju odločali glede na argumente.
Čeprav Kovačič pripada oziroma je pripadal Križmanovemu krogu, so ga upokojenci pred Križmanom uporno branili, češ da župan za razrešitev ni na-
To vprašarje si številni Mariborčani zastavljajo pravzaprav že od prvih večstrankarskih volitev 1990 leta. Takrat je skoraj 110 tisoč mariborskih volivcev tako porazdelilo svoje glasove med različne stranke, da v mestnem parlamentu stranke nikakor niso uspele (ali znale) oblikovati večinske koalicije.
V Mariboru, ki ga pretresa kriza, so vse stranke najraje - v opoziciji
Zakaj je na lokalnih volitvah zmagala stranka upokojencev
Zmagovalci v opoziciji, poraženci na oblasti
Potem ko so različne koalicije brez uspeha poskušale postaviti mestno vlado, so na pomoč poklicali nestrankarskega Aa-tonaRousa, kije sestavil nadstrankarsko vlado strokovnjakov. Kljub temu, daje bila njegova nadstrankarska mestna vlada v tedanjem mestnem parlamentu izvoljena z veliko večino glasov, so že nekaj mesecev po njeni izvolitvi domala vse stranke razglasile, da so v opoziciji. Tako je imel Maribor lokalno vlado, njena opozicija pa so bili domala vsi, ki sojo izvolili. Ko sta ob neki priliki dve stranki zahtevali glasovanje o zaupnici Rousovi mestni vladi, je prišlo do naravnost absurdne situacije. V razpravi v mestnem parlamentu ni zares odkrito podprla mestne vlade nobena stranka, na tajnem glasovanju paje Rou-sova mestna vlada dobila več kot dve tretjini glasov. Če že ravnanje večine mariborskih političnih strank tedaj ni bilo načelno, pa je bilo zagotovo presneto politično preračunljivo. V mestih, kijih pretresa tako globoka gospodarska kriza, kot je tedaj in še danes pretresa Maribor, je dolgoročno mnogo bolj perspektivno biti v opoziciji kot na oblasti. To je navkljub štiriletnemu garaškemu delu pri razreševanju številnih problemov štajerske metropole ob lokalnih volitvah leta 1994 spoznal na svoji koži tudi Anton Rous - volivci so ga nagradili slabše kot večino tistih, ki so ga izvolili za predsednika mestne vlade in mu nato metali polena pod noge ter na ta način dejansko zavirali razreševanje številnih problemov in v mestu povzročali vedno nove težave. Mariborčani na zadnjih lokalnih volitvah preprosto niso vedeli, katere stranke oziroma kdo je poleg Anton Rousa štiri leta vladal Mariboru, zato strank in njihovih kandidatov niso mogli za njihovo delo v prejšnjem mandatu ne nagraditi in ne kaznovati.
Glede na to, kako so volivci na lokalnih volitvah decembra 1994 porazdelili glasove med strankami, stranke v mariborskem mestnem svetu zopet niso uspele zlahka oblikovati večinske koalicije. Največ glasov sta dobili Demokratična stranka upokojencev ter Združena lista socialnih demokratov, vendar tega nista hoteli ali znali izkoristiti za oblikovanje levosredinske ali velike koalicije. Na eni strani z upokojensko stranko ni bila pripravljena oblikovati koalicije liberalna demokracija, po drugi strani paje stranka upokojencev načelno nasprotovala oblikovanju kakršnekoli koalicije v mestnem svetu, češ da se morajo koalicije na lokalni ravni oblikovati po moči argumentov v razpravi o vsakem vprašanju posebej. Ker očitno zmagovalci na volitvah niso dali niti pobude za oblikovanje kakršnekoli velike koalicije, so se ob konstituiranju sveta znašli v opoziciji. V tiho koalicijo so se namreč povezale desnosredinske stranke, ki so po objavi prvih volilnih rezultatov veljale za poraženke na lokalnih volitvah, vsaj navzven pa so imele podporo župana. Dr. Alojz Križman je namreč na volitvah nastopil kot kandidat nestrankarske Liste za Maribor, ki jo je predlagala skupina občanov. Pred drugim krogom volitev za župana, v katerem se je dr. Križman spopadel za glasove s kandidatom združene liste Borisom Sovičem, pa ga je najprej podprla socialdemokratska stranka, nato pa še druge stranke slovenske pomladi. Ob konstituiranju mestnega sveta je tako nastala tiha desnosredinska koalicija strank slovenske pomladi, nestrankarske Liste za Maribor in liberalne demokracije, ki v svoje vrste zaradi izrecnega nasprotovanja liberalne demokracije ni vključila dveh skrajno desničarskih strank. 0 tihi koaliciji govorimo zato, ker omenjene stranke (še?) niso uspele podpisati koalicijske pogodbe I?
sami skleniti nič, razen če bi se zedinili, kar pa bi bilo v mariborskem mestnem svetu še večje presenečenje, kot če bi se to zgodilo v državnem zboru.
Drnovškovi liberalni demokrati, ki so v Sloveniji vladajoča stranka, so to svojo vlogo v mariborskem mestnem svetu znali še kako izkoristiti. Ker so bili ob konstituiranju sveta v tihi koaliciji, ki je podpirala župana, so (bogato) participirali pri delitvi funkcij v mestnem svetu. Med drugim njihov član zaseda mesto predsednika sveta, medtem kd so bili
vedel tehtnih argumentov. Dr. Križman je sicer naštel sedem tajnikovih grehov (tajnik naj bi bil nedosleden pri opravljanju nalog, pri vodenju mestne uprave, pri izpolnjevanju nalog kolegija župana, zamujal nnj bi pri pripravi gradiv za seje sveta, odgovoren pa naj bi bil tudi za neurejene razmere v nekaterih jaVnih podjetjih), vendar to upokojenskih svetnikov ni za-
“Nekateri mestni svetniki so prepričani, da župan uživa močno podporo pri novem vodstvu socialdemokratske stranke, V tej sZ^MafTiZetni, za javnost zaprti 4
risotnosti
vodstvu mestnega odbora stranke.”
Liberalni demokrati -jeziček na tehtnici
Morda ravno zato ni presenetljivo, da so na zadnjih lokalnih volitvah volivci svoje glasove porazdelili približno tako kot 1990 leta, če izvzamemo Demokratično stranko upokojencev, kije na lokalnih volitvah 1994 v Mariboru dobila največ glasov. Ob tem se lahko sanjo vprašamo, kakšno nezaupanje je med mariborskimi volivci vladalo do največjih političnih strank, da so tako množično glasovali za marginalno stranko, kamor po politični klasifikaciji Demokratična stranka upokojencev sodi že po svojem imenu. Seveda pa zaradi volje volivcev stranka invalidov, upokojencev in brezposelnih v Mariboru sedaj še zdaleč ni več marginalna. Konec koncev to za Maribor, takšen kakršen je danes, niti ni presenetljivo.
Pravijo, da je politika umetnost, zato so zmagovalci na volitvah tisti, ki znžjo najboljše izkoristiti celoten izid volitev, in ne tisti, ki na volitvah dobijo največ glasov. To so dokazali tudi liberalni demokrati v Mariboru, ki so z relativno majhnim, a vendar še ravno zadostnim številom glasov jeziček na tehtnici v mestnem svetu in zato tudi ključna stranka na mariborski politični sceni. Skupaj z liberalnimi demokrati lahko bodisi leve ali desne stranke (brez skrajno desnih strank, ki jih je od desnice ločila liberalna demokracija) v mestnem svetu dosežejo večino, brez njih pa ne svetniki na levici in ne tista na desnici ne morejo
podžupani izbrani iz list oziroma strank, ki so dr. Križmana podprle pred drugim krogom volitev. Razdeljevanje funkcij na- konstitutivni seji mestnega sveta je v javnosti ustvarilo vtis, da mestni svet kljub vsem težavam pri seštevanju glasov obvladuje »županova koalicija*. Šele po glasovanju o županovem predlogu za razrešitev ‘njegovega’ tajnika je mariborska javnost spoznala, da ni tako. Mariborski odbor Drnovškove LDS lahko vsak trenutek omaje avtoriteto mariborskega župana dr. Alojza Križmana v mestnem svetu. Liberalni demokrati v Mariboru sicer ne vladajo, vendar pa so tisti, ki lahko
v vsakem trenutku odločy°i kdo
bo vladal, kdo ne bo vladal, ali pa da sploh nihče ne bovladaL Glede na to se marsikdaj predstavniki
vilegije (kolikor jih pač prinaša oblast na lokalni ravni). Liberalni demokrati so z veliko mero politične pronicljivosti in spretnosti volilne rezultate maksimalno izkoristili sebi v prid, medtem ko so mnogi, za katere je veljalo, da so na volitvah zmagali, izgubili politični vpliv, čeprav jim javnost kot zmagovalcem na volitvah v dobršni meri pripisuje odgovornost za razmere v mestu.
Merjenje moči med županom, tajnikom mestne uprave in strankami
Kljub vsemu povedanemu pa se postavlja vprašanje, zakaj so mestni svetniki zavrnili županov predlog o razrešitvi Alojza
javnosv* usbvaruo vtis, oa es s	2	P
mariborskega župana dr. Alojza Križmana v mestnem svetu
tijd_
vladal, ali pa da sploh nihče ne bo vladal.”
šanje, kaj dela, odgovoril: »Če bo okroglo bo, lopata, če bo špičasto, bodo pa vile.*
Tako kot.v marsikateri zgodbi, je tudi pri vseh teh vprašanjih resnica najbolj verjetno nekje na sredini.
Resje, da želijo nekatere stranke županu v volilnem letu pokazati svojo moč, posebej še, ker se tudi nestrankarski župan sam lahko na državnih volitvah znajde na kandidatni listi katerekoli stranke. Resje tudi, da se župan o svojih predlogih ne posvetuje dovolj s strankami tihe koalicije, na kar ga le-te že nekaj časa opozarjajo. Prav tako je res, da bi marsikateremu ministru v slovenski vladi in drugim republiškim politikom odgovarjalo, če bi se mariborski župan bolj ukvarjal s problemi v lastni hiši kot pa z državnimi problemi (mariborski župan je zaradi kriznih razmer v mestu pod velikim pritiskom občanov in delavcev iz številnih pocljetlj, ki se v Mariboru pač nimajo kam drugam zateči po pomoč kot k županu. Zato seje župan ne glede na svoje pristojnosti prisiljen vključevati v razreševanje problemov v Tamu, Bodočnosti,
dovoljilo. Emil Tomažič je opozoril, da se o ljudeh ne da odločati brez argumentov. Tudi Rafko Žagarje prepričan, da se tako z ljudmi ne dela.
Večina svetnikov SKD je županov predlog podprla, zato pa se je vzdržal vodja rjihovega svetniškega klubadr. Jožef Lep, ki ga županovi argumenti za razrešitev Kovačiča niso prepričali. Na sestanku pred sejo sveta so se svetniki SKD sicer načelno dogovorili, da bodo dali podporo predlogu župana, vendar pa se jim vprašanje ni zdelo tako pomembno, da bi terjali od vseh svetnikov strogo strankarsko disciplino pri glasovanju.

Certusu, Jeklotehni in števil-
nih drugih podjetjih v krizi, kar gre v republiki marsikomu krepko v nos). Točno je tudi, da ima tajnik mestne uprave, ki v mariborski politiki ni od včeraj,
Podobno so po besedah svetnika Gorazda Zupana ravnali tudi v LDS. Dogovorili so se za podporo županovemu predlogu. Ker se niso sklicevali na strankarsko disciplino, paje več svetnikov na seji manjkalo, eden paje glasoval proti. Res paje, da so liberalni demokrati že sredi lanskega leta odrekli županu absolutno podporo, saj niso glasovali za vse njegove predloge. Glede na to, daje letos volilno leto, paje mogoče pričakovati, da se bo tudi LDS v Mariboru poskušala profilirati kot čimbolj samostojna in samosvoja stranka, zato si bo župan še težje zagotovil njeno
s
^solatno podporo za svoje Odloge.
^Pozicija daje županu 'fi izbiri sodelavcev ,roste roke
Zanimivo je, da so poslanci
POZioii^r\-mirrQr->q	or»-
^etnika Andreja Kocuvana
“Panov predlog za razrešitev Račiča soglasno podprli, oločili so se, da bodo tako kot °®lej pustili županu proste oae pn izbiri sodelavcev. Če dpanu ne bi dali prostih rok ’ri Izbiri sodelavcev, bi lahko Pozicijo obdolžil, da zaradi lenega nasprotovanja ni mogel rasničiti vseh volilnih obijub. ato ZLSD daje županu proste oke pri izbiri sodelavcev, kri-Ioho pa ocenjuje in bo še oce-iJavala rezultate njegovega ‘^Panovanja.
Nekateri mestni svetniki so ^apričani, da župan uživa r?0ho podporo pri novem vo-socialdemokratske stran-®- V tej stranki so na izred-
ljudi v vodstv »a odbora stranke.
v iviciriDuru., je uii-e
P?Qpri Alojza Kovačiča. Smi Pušenjak iz nestrankars Ke Liste za Maribor, na kater ;e kandidiral tudi Kovačič, p ,e <ielo slednjega zelo potiva
po iugiiu, oa irnH. sei ttorej dr. Križman) vedno ^ av. jih so vge ^ samo znaki “aade v županovi koaliciji?
*<lo vlada Mariboru?
Kakorkoli že, mariborski žu-Ppje s svojim predlogom, da 1 Diestni svet razrešil tajnika testne uprave, ki realizira klepe mestnega sveta in odlo-Kve župana, propadel. Sedaj “asta morala oba Alojza hočeš . 0®®š vsaj še nekaj časa de-skupaj, ne glede na to, ali p bosta pobotala, kakor neka-prt iz županove koalicije up^jo, aU ne.
. Mnogim Mariborčanom pa !®to glasovanje odprlo oči. Ugo-, V1H so, da ponovno ne vedo, Kdo pravzaprav vlada v me-strii občini. Eden od mestnih jetnikov iz Demokratične pranke upokojencev pravi, da |e v Mariboru na oblasti »fan-°tnska koalicija«. Po Verbin-svem slovarju tujk je fantom Prikazen., slepilo, privid ali dtka. Ali to pomeni, da v me-občini sploh nihče ne vla-temveč daje vse skupaj le SoiV*d tkalne oblasti, kije v« v1’ koj°je država oropala pristojnosti, samo še sa-* sebi namen? Ali pa to ^ r?a pomeni, da so mnogi j. arjborski politiki lutke, ki Jtfhsmerjajo iz njihovih petičnih central v republiki rAmo interesov Maribora? jT Pa gre morda samo za to, r* »e bodo številne stranke v ®sn volilnem letu umaknile Opozicijo, na čelu Maribora P* bo dr. Alojz Križman ostal t®ko sam, kakor je bil pred alim sam tudi Anton Kous. ^Mde na razmere v Maribo-se v volilnem letu strankam dejansko splača biti v opozi-
J®°Sna in razvidna
J°aUcyada,
‘Atomska ne!
. Res pa je, da za Izhod iz krize jfaribor potrebuje čvrsto In Bn 0 razvldno koalicjjo, ki bo pogumno razreševala številne pestne porobleme In urejala Javhe zadeve, če bo pri tem d^Pešna, jo bodo vohvci pono-p10 izvolili, v nasprotnem priporu bodo na naslediyih vo-stvah zaupali mandat opozicjji. P1 je ta preprosta logika par-.phentarnega sistema zares zapletena, da seje v Ma-,‘“oru mnoge politične stranke . Politiki brez uspeha učijo o Pet let? AU pa seje morda , tclarlborski politiki nabra-n Preveč špekulantov, kijim ajbolj ustreza, da za svoj acun ribarjjo v kalnem ne |ieoe na Interese Maribora in Mariborčanov? Kakorkoli že, Mariboru je pet let po prvih v®Cstrankarskih volitvah pra-ia> resna in odgovorna par-“ientarna demokracija na ravni še vedno bolj nr, .ora aH privid kot resnič-b°st- Ali ne bi bil že čas, da . tuol v Mariboru parlamen-arna demokracija prebolela ^oške bolezni?
Tomaž Kšela
18. januarja 1996

Kje smo zares z Italijo
Sosedstvo (in pridruževanje Evropski uniji) ni na psu, temveč že bolj na medvedu. Anekdota, ki to ponazarja, je iz rajnke Jugoslavije. Lovci iz “republik in pokrajin” so ustrelili medveda in ga pustili čez noč pred kočo. Ponoči so ga ukradli. Zjutraj so lovci spraševali, kje je medved. Koji medved? so se sprenevedali tatiči. Nato: Mar nismo včeraj ustrelili medveda? JesmoI Smo ga prinesli sem? Jesmo! Smo ga odložili pred kočo? Jesmo! No, kje je potem zdaj ta šmentani medved? Odgovor/vprašanje spet: A koji medved?
Ugotovitev veleposlanika Kosina “... Za ves zaplet so seveda otlgovorni Italijani. Dejstvo, daje Jugoslavija razpadla, daje Slovenija mlada in nova država, so hoteli izkoristiti za to, da bi kaj dosegli zase ...” je ključ za razumevanje slepe ulice, v kateri so se znašli medsosedski odnosi. No, tak levantinski način, ki v svetu ne velja za vzorno integrity, pokončnostjo znan. Del diplomacije iz Farnesine se občasno še zateka k prenapetemu brambovstvu fiktivnega nacionalnega interesa. Tako je v odnosu do Slovenije uporabila “non argument” (ki ga “non paper” ni mogel preseči), konstrukcijo, da razmere po padcu komunizma opravičujejo popravo nekakšne krivice, osimskega sporazuma, ki daje bil Italiji vsiljen od jugoslovanskega komunističnega režima. (Čeprav je šlo za enakopravne partnerje, in so koncesije - kar jih je bilo -prej zasluga razumnega ravnanja obeh, ne pa nasilja jugoslovanske diplomacije.) Na tej podmeni je gradila nacionalistična politika, nič kaj in bona fide, zanemarjajoč starodavno civilizacijsko normo pacta sunt servanda, pogodbe se izvršujejo. In to že po priznanju staro/nove Slovenije. (Obveznosti in pravice iz pogodb med Jugoslavijo in Italijo je namreč, sporazumno, Slovenija vmes že prevzela.) Zato nove zahteve niso (bile) samo Vertragsbruch, lom pogodbe, temveč niso niti formalno utemeljene. Čim pa smo sami pristali na tezo o gesti dobre volje, je italijanska stran razvijala igro. Ta seje pletla z logiko dogodkov in pristajanjem na fikcijo. Sledile so napake ter skrivanja mrtvakov po omarah na obeh straneh,
na način “a koji medved”. Nanizanko so na italijanski strani sestavljale izsiljevalne wise guy pogruntavščine, temelječe na neprebavljenem iredentizmu. Na njem je gradila predvsem tržaška desnica. Ob nenehni politični nestabilnosti je zgodba postajala občasno uporabna še za razumnejše italijanske stranke. Te so začele prikrivati svoje prave interese s postavljaštvom o nacionalnem interesu. Kot denimo ob Di-nijevi sklepni besedi pred tedni v parlamentu, ko so vlada in vse stranke sprejeli “optan-tsko resolucijo”. Tako seje krepil še en non argument, podmena, da se vse italijanske stranke in javnost enotno in utemeljeno potegujejo za nekakšno humano rešitev pogretega optantskega vpraša-
boy državniško zavzela za ustreznejšo politiko.) Brez večjega osebnega in političnega tveganja bi bila lahko objektivizirala ponujene kratkoročne konjunkturne presoje iz Farnesine, zastavila ugled, vpliv in znanje za stabilnost ter evropsko sodelovanje na tem koncu. Tako je Italija zamudila še eno priliko, da bi odnose s Slovenijo nadaljevala evropsko dobrososedsko, ne kratkovidno antagonizirajoče. Ne le za nas, tudi zanjo bi bilo koristneje, ko bi z večjim posluhom sprejela naše pra/ stremljenje po samostojnosti (starejše od izkušenj z jugoslovanskim “tutorstvom”, iz katerega pa smo se res naučili še to, kaj so “srbska, bizantinska ali levantinska posla”.) Obstaja nevarnost - tudi če trenutna vladna kriza ne bi zahtevala parlamentarnih volitev, če bi sedanji ali rekonstruirani vladi bil podaljšan mandat zaradi šestmesečnega predsedovanja Italije v EU -, da se bodo težave z neofašistično desnico nadaljevale. Morda bo celo teže obrniti kopja, čeprav se zdi olajšujoče, da/če bo zdaj Italija tista, ki bi Slovenijo povedla v Evropo (česar iz konkurenčnih razlogov ne_pusti Nemcem, Avstrijcem, Spancem). Dvoumne razlage, kaj da vsebuje “španski kompromisni predlog” in ali naj se dvostran-
(denimo z Ruplovo dobro vero, da se lahko pogovarjamo o vsem, le o spremembah meje ne) je italijanska desnica zgrabila celo roko in narekovala nenaravne odnose med Italijo in Slovenijo. Oglej paje bistvena napaka, kije tej desnici odprla možnost in upanje, da z non argument taktiko o popravljanju komunističnih krivic uspe; da se lahko uveljavlja v obvladovanju vzhodne sosede s staro italijansko politiko jadransko vzhodne ekspanzije. (Oglejska, solistično sebična, enostransko strankarsko kratkovidna peterletovš-čina tega ni bila sposobna
ko nam uspe osnovni dogovor o nacionalnem interesu) kot pogajalska masa dobrodošla stališča o nobeni opeki in hkratna iskanja sprejemljivih kompromisov, tudi občasni propagandni bolj ali manj javni dialogi. Končno nam jeza druge strani priznava uporabne primerjalne lastnosti. Denimo, da smo trdi in - skoraj tako kot oni - arogantni pogajalci, da se ne damo peljati žejni čez vodo, čeprav da smo občasno notranjepolitično - spet podobno kot oni - neodločno zmedeni in nestalni. Njihovi desni politiki so okusili Oglej. Če bomo zato oboji le neaktivno ugibajoče upajoče čakali, da bo čas prinesel rešitve (recimo, italijanska stran, da pri nas prevladajo Hvalice ali Peterleti - mimogrede: marnje, kako italijanske mentalitete ne poznamo, dajo pozna le poslanec “ekspert”, so podobne Ca-putovemu zbadanju z levan-tinizmom, pri čemer sam ne razlikuje med latinskimi in bizantinskimi levantinci; naša pa, da bo italijanski desnici
s s
‘‘Nanizanko so na italijanski strani
sestavljale izsiljevalne vriše iny
pogruntavščine, temelječe na
postavljaštvom o nacionalnem interesu.”
nja. (Italija je to s pridom prodajala še evropskijavnosti.) Agnellijeva j e ob nastopu Di-nijeve vlade o sosedski politiki res mislila drugače, a jo je popuščanje non argumentom stroke in non interesu strank zvleklo v politikantske vode. (Decembra j e omalovažujoče apostrofiraia državništvo Kučana, Drnovška in Thalerja, pritegnila medijski igri za prestiž, namesto da bi se sama
"ski odnosi urede hkrati s podpisom asociacijskega sporazuma, govore bolj o previdnem oklevanju, so del zamegljevanja na obeh straneh (dokler pogajanja tečejo, lahko pregreta pristranskost javnosti oteži možne rešitve). Vračanje predaleč v zgodovino (fašizma na eni in fojb na drugi strani) ni vedno oportuno. Poučne pa so lahko napake iz preteklosti. Z vsakim ponujenim prstom
oceniti. Privoščljive lekcije o domnevno nekompetentni vladni diplomaciji in bontonu, posebno še pravkaršnje prista-vljanje piskrčka češ - “SKD bo skušala prispevati svoj delež k reševanju teh problemov na sestankih z italijanskimi sestrskimi strankami”, gre jemati kot napoved podobnih medvedjih uslug.) “Trenutek, ko moramo zelo resno pretehtati položaj” je torej bil že zdavnaj, hkrati pa traja. Italijanska stran bo - kot so spet pokazale tokratne razprave v parlamentu - lahko morda še dalj časa tranzicijsko nestabilna. Trendi v svetu sicer potrjujejo, daje javnost bolj za ohranjanje preizkušene varnosti kot za prekucije, predčasne volitve in podobne nestrpnosti, ter je manj naklonjena ekstremizmom raznih Gingrichev, Berlusconijev, Finijev, Haiderjev in Žirinovskih (in tistih politikov pri nas, ki se redijo na antagonizmih, a jim salo več tako zelo ne raste). Kljub temu paje treba računati, da bodo v Italiji zaradi specifičnega političnega položaja občasno še taktizirajoče posegali za preživelimi šablonami tudi v zunanji politiki. Pogajati se z njimi nenehno in brez nervoze je torej nuja. Zato so in bodo s takšnim partnerjem (tudi če/
upadla teža), se bo verjetno nadaljevala igra “koji medved” in kako veliki so nizki, kako majhni pa visoki. Končni cilj italijanske desnice niso ne optanti, ne prilagajanje naše zakonodaje o tujcih evropskim normam, ne sosedsko urejanje odnosov. So le načini za dosego prikritega cilja. Fin’ che dura, dokler gre, bodo hrepeneli po golobu na strehi, po svoji vplivni coni, pokoritvi in skrbništvu nad Slovenijo. Dokler ne bomo spregledali na obeh straneh. Pogled na medsebojne odnose pa bo ostajal toliko bolj zastrt, kolikor bolj bo preveč medijev, in celo resnejših komentatorjev, rutinsko sejalo meglo. Brez potrebnega poglabljanja in znanja pogrevalo napake in kako da ni strategije ter podobno. Dokler bodo lahkotno, oportuno, neodgovorno, v vlogi hudičevega advokata preigravali vsakodnevne pikantne novičke. In s privoščljivostjo jalovega kri-tikastrstva opozicije pritiskali na javnost ter vlado, ne z argumenti znanja, temveč z lastnimi računčki in oportunizmi. Povzemali propagandna stališča druge strani. Paničarili, češ da se nam bolj mudi kot partnerju.
Milan Samec
Zapisi iz bližnje tujine (2)
V Zagrebu rastejo lokali, bistroji, bifeji in kavarnice kot gobe po dežju. Kot da bi ljudje iz nabojev kovali kovance za pet kun, torej za dolar... Kupna moč pada, upokojenci so čedalje bolj bledi, suhi in živčni, lokali pa polni, ko da bi v lijih zastorj točili pijačo.
Z Romom sva v lokalu Pik pila kavo s smetano, ker je bila po pet kun. Prostorje bil nenavadno mračen, gorele so luči, zunaj paje za trenutek posijalo sonce, škotski ovčar je mirno ležal pred vrati lokala in čakal svojega gospodarja. Ta je bil razuzdano dobre volje. Pred dobro uro je dobil pokojnino (z osemdnevno zamudo) in nas je hotel pogostiti.
-	Jebe se mi za zapitekl Jaz sem vojni vea-teran. ZadRjega so me ujeli v Vukovarju, prvi sem prišel domov. Ker sem jim pobegnili Ker sem jim pobegnili - Stavek je zavlekel, razvil pred nami kot zastavo, obenem pa potegnil iz žepa bankovec za tisoč kun.
-	Ste znoreli? Tu ni nikogar, ki bi vam lahko merjall To je skoraj tristo mark. Moja plačal je protestirala plavolasa točajka.
Z Romom, kije bil književnik in že šesto leto ni objavil nobene krjige, sva se spogledala. V televizijski oddaji Kolo sreče najbrž ne on ne jaz ne bi uganila, čigav portret je narisan na bankovcu. Vojni veteran je skomignil z rameni.
-Potem pa nič. To je vaš problem, če nočete
zaslužiti. V tej državi nihče nikogar k ničemur ne sili.
-	To ni res, je samotni pivec odlepil pivsko čašo od ustnic in si obrisal pene. - Silijo nas, pa kako nas silijo, da se odpovemo svojemu županu, ki smo ga izbrali na legitimnih volitvah. Da se mu odpovemo, ker ni član HDZ (Hrvaške demokratične skupnosti).
-	Točno. Politiki ne znajo ali pa nočejo priznati, da so oblast v Zagrebu izgubili. Kdor pa izgubi oblast v prestolnici, ta je tudi na podeželju nima. Vem, kaj govorim. Bil sem med prvimi v Tudmanovi stranki, a sem tudi med prvimi izstopil. Mene ne zanima oblast, mene zanima življepjel
Vojni veteran seje zibal pred točilnikom in vrtel v rokah svoj bankovec za tisoč kun. Samotni pivec Je pogledal najprej bankovec, nato pa točajko:
-	Predlagam, da nam vseeno natočite. Človek bo plačal kasneje, ko bo menjal bankovec.
-	0, malo morgenl Poznam ga, jutri ne bo več vedel, kaj je govoril. Ko ima, je bahat, kadar nima, prosjači.
-	Ti pometaj pred svojim pragoml ji je zažugal vojni veteran. - V kolku čutim, da prihaja slabo vreme, z rjim pa hudi časi. HDZ bo znova razpisala volitve in še bolj zgubila.
Na pragu seje pojavil človek z metlami. Štiri je imel povezane v sveženj kot velikonočno butaro, eno je držal v roki.
-Domače, brezove metle. Kupite, poceni sol
Vsi so odmahnili z rokami. Če imaš sesalec, ne potrebuješ metle. Metle uporabljajo samo čarovnice. In še to v pravljicah. Vojni veteran paje mislil drugače. Naglo seje obrnil in rekel:
-	Hej til Jaz bom eno kupili
Prodajalcu je zažarel obraz. Kupčuje porinil v roke brezovo metlo, ta mu je dal bankovec za tisoč kun.
-	Ooo, to pa nel je odskočil prodajalec metle. - To je falsifikatl Kdo paje že videl sto kun s tremi ničlamil Tu imaš svojo metlol Plačal boš, ko boš imel drobižI
Človek z metlami se je zasukal, srečen, da je pustil metlo v lokalu, in naglo izginil.
-	Oool sije oddahnil vojni veteran. - če nam zdaj ne natočiš pijače, boš z metlo dobila po goli ritil
-	Oool - gaje oponašala točajka, začeli ste groziti! Pa seja ne vračajo stari časi?!
-	Vsekakor ne. Nekoč so v tej državi prepovedovali knjige in filme, zdaj pa prepovedujejo ljudil
-	Na koga mislite? je vprašal Rom, kije zaslutil snov za svoj novi, neobjavljeni roman.
-	Na Graniča.
-	Ne vem, kako vi, toda jaz poznam dva Graniča. Prvi je minister za zunanje zadeve, drugi paje pjegov brat.
-	Točno. Prvi je hadezejevec, drugi pa libe-ral. In prvi seje moral, da bi ostal to, kar je, odreči svojega brata, ki ni postal to, kar bi moral postatil
Vojni veteran je pljunil na keramične ploščice In jih začel pometati s svojo neplačano metlo. Rom ml je pokimal.^Napetost v lokalu je rasla, zato sva odšla. Škotski ovčarje žalostno gledal za nama, kajti ni vedel, ali je rij egov gospodar ostal bivši hadezejevec ali je prešel med llberale. Eden od Graničev je namreč to storil, in stranka tega nesojenemu županu ni odpustila, marveč mu je vrnila udarec. »Z metlovin štilon« kot pravijo PrekmurcL
Branko Šomen
Privatizacija za »železno zaveso«
Ko je Winston Churchill S. marca 1946, v ameriški državi Missouri v svojem slovitem govoru označil mejo s socialističnimi državami “železno zaveso” • potekala je od Stettina v Baltiku do Trsta v Jadranskem morju • takrat na zahodu ni nihče vedel, kaj seje dogajalo na drugi strani “železne zavese”. Churchill je v tistem znamenitem govoru spomnil na slovite prestolnice starodavnih držav Srednje in Vzhodne Evrope: Varšavo, Berlin, Prago, Dunaj (!!!), Budimpešto, Beograd, Bukarešto in Sofijo.
Sledilo je obdobje hladne vojne. Po petinštiridesetih letih komunistične vladavine in vojaške okupacije SZ seje slika zbistrila. Končala seje tudi že vojna na Balkanu. V starodavnih državah Srednje in Vzhodne Evrope so po padcu berlinskega zidu prevzele oblast v glavnem nacionalistične in protikomunistične politične elite, ki jih je Zahod desetletja pripravljal na ta trenutek. Zahod je premagal Vzhod v ideološkem smislu. Politične elite Nove Evrope so zamenjale temeljne vrednote.
Tržno gospodarstvo, demokracija in človekove pravice so postali osrednji postulati sodobnih vzhodnoevropskih družb, ki nadomeščajo vizijo brezrazredne, komunistične družbe. Namesto institucij partijske birokracije se v prestolnicah teh držav po mnogih letih zopet pojavijajo borze, kjer na novo nastajajoči kapitalisti kupiijejo in prodajajo delnice privatiziranih poletij in si nove pohtične elite ustvarjajo svoje gospodarske imperije. Bitka za zmago nad komunizmom je bila sicer dolgotrajna, vendar je bil spopad sorazmerno kratek in neboleč. Za komunizmom pa je ostalo neučinkovito gospodarstvo, ki gaje bilo potrebno napraviti učinkovitega. Doktrina kapitalizma govori, da ni učinkovitega gospodarstva, če ni znanih lastnikov.
Lastninjenje ni specifičnost zgolj srednje in vzhodnoevropske ekonomije
Začelo se je dolgotrajno obdobje lastninjenja. Vendar lastninjenje ni specifičnost zgolj za srediye - in vzhodnoevropske ekonomije. Tako rekoč v vseh zahodnih gospodarstvih se občasno spopadajo s tovrstno dejavnostjo, ki pa je seveda mnogo manj obsežna, zato za večino prebivalstva ni tako usodna in navadno sploh ne vedo, da poteka. Kako resen pro-blemje privatizacija, se lahko naučimo na Portugalskem. Tam so imeli v sredini sedemdesetih let nekajmesečno obdobje komunistične vladavine. Trajalaje ravno toliko časa, da so podržavili gospodarstvo. Portugalci pa se še dandanes ukvarjajo z lastninjenjem. Torej dvajset let in še vedno ni končano. Tak primer je tudi bivša Vzhodna Nernčja, kjer'je slovita privatizacijska agencija Treuhand z neznanskimi količinami mark lastninila
lastninjenja. Manjka predvsem zakon o prevzemih podjetij. Taje sicer pred sprejetjem, vendar zamuja, ker prvi prevzemi podjetij že potekajo. Trgovanje med t. i. PID-i je urejeno s posebnimi pravili, vendar ni pravega nadzora nad temi transakcijami. Povsem neregu-lirani pa so t. i. notranji trgi v privatiziranih podjetjih, kjer poteka konsolidacija kapitala med notranjimi lastniki: zaposleni - menedžment. Potek privatizacije v Sloveniji je pokazal, da je pri nas precej močna zavest o povezovanju notranjih lastnikov. Žal včasih tudi na nezakonit način. Menedžment v podjetjih se je v večinoma potrudil organizirati notranje lastnike z delniškim sporazumom, ki zastopnike pooblaščajo za glasovanje na skupščinah delničarjev. Gre za učinkovito zavarovanje pred zu-naiijimi lastniki. Ravno iz
tako rekoč čez noč. Rezultati so kljub nemškemu organizacijskemu stroju še vedno dokaj skromni. Lastninjenje so sicer opravili zelo hitro, vendar ni željenih posledic. Te se lahko izrazijo edino z gospodarsko rastjo. Te pa ni. In ni novih delovnih mest. Lastninske spremembe, ki so tako npj-ne za resnejše družbene spremembe in gospodarsko učinkovitost so zelo težka naloga za vsako družbo. Za izpolnitev osnovnih mikro - in makroučinkov privatizacije mora posamezna družba zagotoviti delovanje pravil na naslednjih področjih:
-	pri upravljanju v privatiziranih delniških družb,
-	pri trgovanju z delnicami iz privatizacije,
-	pri koncentraciji lastništva in prevzemanja podjetij.
Družba mora zagotoviti delovanje teh področij s vzpo-stavitvijo pravnih pravil (zakoni in podzakonski akti). Učinkovito delovanje države je torej pogoj za uravnotežen in učinkovit lastninski prehod. Neusklajeno oziroma pomanjkljivo vzpostavljanje pravil na posameznem področju myno privede do upočasnitve privatizacije oziroma jo obrne v prid posamezni skupini lastnikov (notranji vs. zunanji lastniki, mah vs. veliki lastniki, zaposleni vs. menedžerji, domači vs. tuji lastniki). Proces privatizacije, ne glede na državo, v kateri poteka, lahko razdelimo v dve fazi:
-	razdelitveno ali administrativno fazo,
-	fazo konsolidacije kapitala na organiziranih in drugih trgih vrednostnih papirjev.
V prvi fazi gre za različne oblike razdeljevanja premoženja, ki se lastnini med upravičence (državljane), ter formiranje državnega aparata, ki izvaja te postopke. V tej fazi je poleg ustrezne zakonodaje potreben nastanek vseh institucij, ki so
potrebne za trgovanje z vre-' dnostnimi papirji (borza, investicijske družbe, državne agencije). Prva faza je značilna predvsem za delovanje države, v drugi fazi pa začne prihajati tudi do nepriljubljenih učinkov teh procesov, predvsem do bistveno povečane brezposelnosti. Konsolidacija lastništva kapitala lahko poteka na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali pa je ne-regulirana (notranji trgi), kar še poveča možnost konfliktov med notranjimi in zunanjimi lastniki. Razmeija med slednjimi se vzpostavijo v prvi fazi lastninjenja, zato je ta faza zelo pomembna za
nadaljnji potek privatizacije. Razmerje med notranjimi in zunanjimi lastniki v privatiziranih podjetjih so osnova za nadaljnji gospodarski razvoj. Zunanji lastniki se pojavljajo predvsem v obliki različnih skladov. Dejstvo je, da so notranji lastniki (zaposleni in menedžerji) v veliki informacijski prednosti pred zunanjimi lastniki. Iz tega razloga so za trgovanje z delnicami teh podjetij potrebna pravila, ki zagotavljajo razkritje informacij, ki vplivajo na ceno delnic posameznega podjetja. Prav tako so na tak način zaščiteni interesi malih delničarjev, ki lahko na padoben način kot profesionalci v skladih prihajajo do relevantnih informacij. Opozoriti velja, da se v Sloveniji končuje prva priva-
tizacijska faza in se ponekod že začenja druga faza lastninjenja, katere glavna značilnost je povečana stopnja brezposelnosti. Če pride do prevlade zunanjih lastnikov, torej skladov, ki pa nimajo interesa postati aktivni lastniki v posameznem podjetju, je njihova glavna naloga povečati njegovo vrednost in ga čimhi-treje dobro prodati. V skladih so zaposleni v glavnem finančni strokovnjaki, ki imajo nalogo obdržati lastništvo zgolj v podjetjih, ki so že do sedaj delala z dobičkom. V vseh drugih podjetjih pa bodo prav gotovo izbrali t. i. exit-stra-
tegy: podjetje bodo v čim-krajšem času pripravili za prodajo. Kratkoročno je za dosego povečanega dobička najučinkovitejše sredstvo odpuščanje zaposlenih. Slovenija se tej fazi šele približuje. Na drugi strani pa morajo skrbeti za zaščito interesov malih delničaijev, ki so lastniki njihovih delnic. Na skupščinah delničarjev bo torej v bodoče potekala glavna bitka za lastništvo v podjetjih. Notranji lastnik podjetja pa je lahko istočasno tudi lastnik delnic sklada, kije zunanji lastnik in v določenih primerih v “sovražnem” raz-meiju do notranjih lastnikov. Slovenija še nima dokočno vzpostavljene pravne regu-lative za vse oblike konsolidacije kapitala v drugi fazi
teh razlogov lahko predvidevamo, da med slovenskimi podjetji ne bo množično prihajalo do t. i. “sovražnih prevzemov”. Nasploh se bodo prevzemi podjetij začenjati v primerih nelikvidnega trga vrednostnih papirjev, ko bodo zaradi neurejenih razmer cene delnic podjetij padale pod njihovo potencialno ceno. V takšnih primerih prav gotovo prevzemnikov ne bo ciij zamenjava vodstva in povečarje učinkovitosti podjetja, kar je ekonomski smisel prevzemov, temveč izključno špekulacija.
Slovensko gospodarstvo že dolgo ni več za “železno zaveso”. Pogoji gospodaijenja v Sloveniji so mnogim po-
djetjem narekovali tržno usmeritev že pred vrsto let. Izguba jugoslovanskih tržišč je dejansko stanje sicer nekoliko zameglila, vendar se mnoga slovenska podjetja tržno usmerjajo tudi sama. Tudi brez lastninjenja so se mnoga prestrukturirala iz preprostega in najbolj tehtnega razloga - zaradi konkurenčnosti na zahtevnih evropskih in svetovnih tržiščih. Raziskave teh procesov, predvsem po letu 1990, kažejo, da so v ta namen začela izvajati strategijo zmanjševanja števila zaposlenih; zmanjšalo seje število velikih podjetij, povečalo pa se je število srednjih in majhnih podjetij; podjetja so predvsem bistveno povečala odstotek izvoza v prodaji. Velika večina slovenskih
podjetjj izvozi nad 50 o I
stotkov svojih izdelkov. RaPri skave kažejo, da je večif°l
podjetj (47 odstotkov) v f^e t oživljanja, tretjina jih it^š latentne težave, petina P 01 djetij paje ves čas poslovairS' gospodarila dobro. Skupf ^ ocena prestrukturiranja s^a venskih podjety kaže, poteka uspešno. Samo bližno četrtina podjetij' °'
upira radikalnim strategij.
Na splošno pa velja, da S)g venska podjetja izredno po^ai
si uvajajo strategijo uvaj
novih skupin proizvodoj'3, Takšno stanje ima lahfip negativne posledice v gosfrli darskem razvoju.	LJ
Proces lastninskega plvg oblikovarja v mnogih sloveSo skih podjetjih ne bo bistev no vplival na učinkovito^
kar je osnovni razlog telQ, et
procesa. Za takšna podjev je lastnirjepje administr tivno-politična operacija^6 predvsem strah pred vd®° rom zunanjih (tujih in mačih) lastnikov. TakšJ0^ podjetja se bojijo predvsejr? različnih skladov, ki bi usttf0 rili takšno lastniško strul®6 turo, ki ne bo preveč zal1*?1 teresirana za dolgoroču® učinkovitost podjetja. Ijudd?5 v teh skladih gre predvstfS1 za kratkoročni interes pf ^ d^je določenega paketa deU S{ podjetja, kar pa bo lahl^ začasno zaustavilo ali pr^j prečilo aktivnosti, ki so doli jj. ročno nujne za preživetij podjetja. Lastniki teh delež* p; kapitala se po svoji naralp, obnašajo do lastnine pred,.
podobno kot država. 1% stninjepje jim ekonomsl p
pomeni zgolj breme in tfp; potrebni strošek.	|t£
Slovenija pa seveda tipična država v tranzictl ži Zaradi preglednosti in ne# k; terih skupnih značilnosti ^ _ za pregled izbrali zgoljne^ tipičnih držav, ki so v razUj r nih fazah lastninjenja,
Poljska	'
Na Poljskem so privatiz* cijo začeli leta 1991. Lasti na je bila v celoti države11 GDP per capita pa znaša pf ® bližno 4000 USD. PrivatiZ cija je potekala razpršeno,: sicer za gotovino. Na Poljske ^ je 15 privatizacijskih sMado' ^ ki so kupovali delnice podjet! j: V letošnjem letu pričakuj$j ^ masovno privatizacijo, ko bo*,
15 odstotkov delnic pod)®1 g brezplačno razdelili delavcet g Država je razdelila lastni* ^ petstotih podjetij med skl* ? de. Trgovanje s privatizacJjsJ “ mi delnicami bodo lahko d Jj ganizirale borznoposrednlš* ^ družbe, in sicer bo fizičf g omejeno na tovarniško dv ^ rišče (“SLP” trg). Zaposli r nimajo predkupnih pravic,^ ,j niče so prosto prenosljive, vd ^ darje onemogočeno trgoval!' t na organiziranem trgu vf* j. dnostnih papirjev. Trgoval? ^ z delnicami skladov in ost ^ lih podjetij poteka na bofJ v Varšavi, kjer 45 borzi* g posredniških družb (v Slovel ^ 48) trguje , z delnicami1 g obveznicami 93-ih izdajatelje' ^ ki dosegajo tržno kapitalizart ^ 5 milijard USD. Borza > v klirinško depotna družba S1 ^ neprofitni delniški druži c ki sta v večinski lasti držav j Na Poljskem so sorazme ] no močno prisotni tujci,! ( opravijo 15 odstotkov p®: j tfolio investicij. Tujci so lab* i tudi borznoposredniške dn> ^ be, ki opravijo 10 odstotki , trgovanja (pri nas ni tul borznoposredniške družb \ ker velja zakonska omej ] tev). Pri privatizaciji so nud ] močno tehnično pomoč Pral ] cozi in Američani. Postopa ; lastninjenja so izvajale tuj ; svetovalne in cenilske dn* j be, kar je postopke izre1 ] no podražilo.	j
Po zadnjih podatkih so cene
fžl® tako rekoč do zloma delniškega trga. Tujci so začeli F °ljsko zapuščati in iskati argodnejše priložnosti.
p/ Takšno stanje je povzročilo, sPa je povprečna plača na ( poljskem še vedno 200 do pPOO DEM in da raste neza-j S0voijstvo z novo ureditvijo, ja^ izredno hitro privatizacijo, si?1 Pa kljub temu še ni kon-0žCaha, so začele strmo padati
jjlPravice (zakon o prepove-spOisplava). Zadpje predsedniške volitve so odsev tega Jtanja, ki poraja težiijo po LVzPostavitvi pravičnejše ®°cialno ekonomske uredi-tvtve

tn Privatizacija na Češkem a'J® Primer najuspešnejše ma-/ds°vne privatizacije. Po “ža-jPietni revoluciji” 1989je nova šjpblast podedovala večino 3&'P°cijetij v državni lasti, z 4-t,\(0dstotno udeležbo privatnega Rektorja. Češko prebivalstvo aiiPi imelo večjih prihrankov, čfatoje odleta 1991 priva-a^izacija potekala z vavčerji, gejPreko privatizacijskih skla-pt9°v. Menedžment v 4800 jjj^ških podjetjih je moral b> ?®steviti privatizacijski načrt, pfi^1 Saje moralo najprej odo-M s^nitoistrstvo za industrijo etj111 trgovino in potem še mi-3g6^lstrstvo za privatizacijo r°ces je tekel sorazmerno ^Počasi in je privatizacijo ^zavlačeval. Prvi val priva-gjtizacije seje končal aprila lpj 1992. V tej fazi so nastali Privatizacijski skladi. Arhi-“®kt tega programa je bil 1, pušan Triška. Sledilaje mno-iov zig]^ distribucija lastniškega ^apitala. Glavna značilnost
sli ----------------------------
tega programa je bila, da se država ni vključevala v ustanavljanje skladov. Nastala je naravna konkurenca med skladi. Po zaključeni drugi privatizacijski fazi - , pred konsolidacijo lastništva, ki sedaj poteka - je na češkem;
-	preko 80 % odraslih Čehov je delničarjev v 1849 po-čjjeljih, ki so privatizirana delno ali v celoti,
-	po različnih ocenah je privatizirano 65 in 90 % vsega premoženja podjetij (leta 1990 je bilo v državi zgolj 4,5 %'kapitala v privatni lasti),
-	Češka ima najni^jo stopnjo inflacije v Srednji Evropi (pod 10 %) in neverjetno nizko stopnjo brezposelnosti, (5 %),
-	tržna kapitalizacija češkega trga vrednostnih papirjev znaša 12 milijard USD. Med aprilom in oktobrom leta 1994 je cena delnic privatiziranih podjetij padla za 35 %, vendar je vseeno pritegnila mnoge investitorje z Zahoda,
-	od leta 1990 je bilo na češkem za 2,7 % milijarde USD direktnih tpjih investicij,
-	Češka je uvrščena na naj višje mesto na lestvici tveganja med državami Srednje Evrope,
-	Češka je politično stabilna država z vlado, orientirano v tržno gospodarstvo, kije bila sposobna preživeti najtežje obdobje privatiza-
cij brez večjih političnih škandalov v zvezi z njo (znan je le en primer zlorabe položaja v tem procesu: aretacija Jaroslava Lizberja, ki je poneveril kupnino v višini 300 tisoč USD od prodanih vavčerjev).
Po vseh kriterijih gre za zgodbo o uspehu. Češka privatizacija je uspela učinkovito in hitro, brez večjih zastojev. Njena značilnost je tudi, daje potekala tako,
daje postal lastnik kapitala privatni sektor in ne prikriti državni finančni konglomerati. Slaba stran njihove privatizacije, ki češko gospodarstvo umešča za slovenskega, pa je, da se še vedno ni začelo prestrukturiranje. Še vedno imajo so torej gospodarstvo kot v času “železne zavese”, vendar privatizirano. Proces prestrukturiranja pa nevarno zaostaja. Pri Češki torej lahko govorimo zgolj o politični zgodbi o uspehu. Naredili so vse, kar so jim
rekli, da morajo, sedaj pa čakajo...
Češka privatizacija, kije potekala izključno preko privatizacijskih skladov, se je pokazala za neuspelo tudi pri netransparentnosti in nelikvidnosti trga vrednostnih papirjev. Prav tako ni dokazana učinkovitost upravljanja investicijskih skladov v podjetjih. Nekateri skladi, ki so v lasti čeških bank, imajo edini motiv reševati podjetja pred stečaji zaradi dragih postopkov in zaradi nezaposlenosti, ki bi sledila.
Rusija
Privatizacijski program v Rusiji je eden največjih podvigov v zgodovini ekonomije. V približno 18-ih mesecih je 12000 podjetij prešlo
v privatne roke. Trideset milijonov ruskih državljanov je lastnikov delnic privatiziranih pocjjetij ali vavčerjev privatizacijskih skladov. Privatizacija v Rusiji je zelo podobna naši. Osnova lastninjenja je masovna delitev vaučerjev - certifikatov in lastninjenje privatizacijskih skladov. Ruski trgi vrednostnih papirjev so zelo podobni našemu, vendar časovno prednjačijo. Zanimive so ruske izkušnje v fazi konsolidacije, ki se začenja tudi pri nas. Značilnost ruskega
postprivatizacijskega obdobja so neregulirani trgi vrednostnih papirjev, neizdelan pravni sistem in velik i tržne manipulacije. Na er.i strani okostenela državna birokra-cija, ki nima ustreznega znanja s področja trga vrednostnih papirjev, in na drugi množica privatizacijskih vrednostnih papirjev, ki so brez centralne evidence. Velika zmeda, ki nastaja na privatizacijskih trgih, sili brokerje in banke k samoregulaciji. Takšno stanje usmerja tuje investitorje k investicijam preko sekundarnega trga vrednostnih papirjev. Hitra, masovna privatizacija, ki je v osnovi podobna slovenski, je prinesla ogromno zmede v rusko gospodarstvo. V privatiziranih podjetjih so soočeni s podobnimi problemi kot v Slove-
niji: znotraj poteka bitka z zunaruimi lastniki, ki so v glavnem privatizacijski skladi, in z notranjimi lastniki, ki so zaposleni v podjetjih. Najpogostejši kupci privatizacijskih delnic na organiziranih trgih so direktorji podjetij, ki dostikrat kupujejo delnice zaposlenih za svoj račun ali za račun povezane družbe. Na tak način poteka konsolidacija kapitala na sekundarnem trgu. Decentralizirana zakonodaja na področju trga vrednostnih papirjev onemogoča (zako-
‘OpozoriUv^ssvS^i^^priv.^skara^ln


lili
1
^alivpo^midsožedosed^deMazdoMčkom
___L
ni, podzakonski akti, predsednikovi dekreti, samore-gulativa udeležencev na trgih. ..) preglednost na trgu teh papirjev.
Ruska masovna privatizacija je torej prinesla hitro lastninjenje vseh državnih podjetij. Zaradi kaotičnih razmer na sekundarnem trgu vrednostih papirjev poteka nekontrolirana konsolidacija kapitala. Udeleženci privatizacije in privatizacijski skladi bijejo* bitke za prevlado v lastništvu podjetij. Rusija potrebuje močno reorganizacijo civilnopravnega sistema, plačilnega in davčnega sistema za integracijo svojih kapitalskih trgov v mednarodne finančne trge.
Takšno stapje je tudi v Rusiji prineslo politične spremembe z zahtevo vsposta-vitvi večje socialne varnosti. Obubožano rusko gospodarstvo se spoprijema z novimi zunanjimi lastniki, ki nimajo interesa za aktivno vlogo v vodenju poletja, temveč le kratkoročne interese za zaslužek s prodajo deležev olastninjenih poletij.
Privatizacija za “železno zaveso” poskuša odpraviti dolgoletno dediščino državne lastnine gospodarstva. Ko je Winston Churchill leta 1946 v ZDA govoril, da nihče ne ve, kaj se dogaja na drugi strani, verjetno ni slutil, da bo z zmago nad komu-nitično ideologijo prišla streznitev, ki se imenuje privatizacija v procesu, ki ga vodijo mednarodne finančne organizacije s prodajo lastnih vzorcev finančnega obnašanja na Vzhod, bodo zelo težko zmagale. Lahko je zmagati v hladni vojni, težje je ljudi naučiti delati, da bodo preživeli na način, ki ga predpisujejo tujci. jg Krznar
Borzna giban ja
^napake se vrstuo...
,■ ^ejšnji teden je Banka Slovenije končno e Posredno priznala lastno napako in razvelja-o' vila zahtevo po tedenskem izenačevanju >ti 0cikupa tujih valut s prodajo v bančnih in e\ Pogodbenih menjalnicah ter ponovno do-^ golila pogodbenim menjalnicam kupovanje
®icer bi se nam lahko že kmalu pojavil sivi ji devizni trg s “šticungami”. Pogled na gi-jK Panje nsureprezentativnejših tečajev nemške o( Pia.rke kaže, daje ukrep Banke Slovenije deloval v smislu stabilizacije tečaj samo nekaj ;j dni. Najava sveta Banke Slovenije, da bo v sprostila omejitve je sicer zelo dobrodošla, 3f Vendar nima nikakršne povezave z gibanjem jt ^bjalniških tečajev. Tečaje v menjalnicah ■e! dvigpje povpraševale po tujem denarju, jj ?i se sprošča iz naslova neatraktivnih Ti tolarskih depozitov v bankah. Rast menjal-jj Piskih tečajev se bo v prihodnjih tednih !tj ^mirila, vendar bo rastla hitreje kot jev ,f! Jesenskih mesecih, pl Podjetniški meiualni tečaji ,1)1 Se dvigujejo nekoliko bolj j tohirjeno, vendar lahko pri-j6, Cakpiemo njihovo približe-cj menjalniškim tečajem i tokoj, ko bodo slednji preživeli gt Udarce ukrepov Banke Slo-jt o?11!!8 in Združenja bank ^tovenije. Šele takšno stanje e 00 Povzročilo pozitivnejši po-I i°2a(j za slovenska podjetja.
'p ?8 bo sledila tudi rast cen j ln Plač pa pomeni ponovno ^ rast inflacije, kar bo vladi, cC v Predvolilnem obdobju, pov-pi 2ročalo precej sivih las. g Na ljubljanski borzi smo gj ?ui priča novim kotacijam j plinske in Abanke. Zelo ne-gj P^eren trenutek za takšne il jpdtoge. Cene delnic so do : srede tedna strmo padale in Ip- analitiki so že govorili o črni ( sredi, vendar so market-usakeiji poskrbeli, da so rešili Prav vse delnice v območju
podpore. Neverjetno dobro seje držala obveznica Abanke, vendar je teden tudi sicer bolj naklonjen tem vrstam vrednostnih papirjev. Njen tečaj, kije bil praktično nespremenjen (112,4%) in je kazal na zgledno pripravo te kotacije. Slabšo usodo je doživela privatizacijska delnica Kolinske, katere cena je strmo padala do konca tedna, ko se je ponudba tega vrednostnega papirja naglo zmanjšala. Kar trikrat je cena Kolinske padla do 10%. Iz začetne cene 1113 tolarjev v ponedeljek, na 859,1 v petek. Prihodnji teden bo pokazal alije bila njena stabilizacija posledica zmanjšane ponudbe tistih, ki so hoteli priti do gotovine iz naslova privatizacije ali pa je bila posledica nakupa market-makerja.
Napake, ki so sijih privoščile slovenske denarne oblasti, na denarnem trgu še zdaleč niso nedolžne, vendar jih je možno popraviti. Vprašanje pa je, kaj se dogaja z lastninjenjem. Na površje je prišel paradoks privatizacijskih skladov, ki naj bi igra-
li pomembno vlogo. Vprašanje pravilnega vrednotenja družbenega premoženja ter na-daljne lastninjenje državne lastnine. Če to zahteva, ki so jo PID-i naslovili na državni zbor, doživela podporo slovenske javnosti, bomo priča veliki prevari, ki sojo pripravili finančni lobisti. Z zbranim enormnim številom lastninskih certifikatov, kijih PED-i še naprej zbirajo, nimajo kaj početi. Na drugi strani smo priča smešnemu poteku avkcij Sklada za razvoj, kjer neka famozna komisija v naprej določi cene deležev podjetij (bojda tudi to vodi mag. Tone Rop). Velik del premoženja PED-om ostaja tudi zato, ker kupujejo Skladove deleže po izhodiščnih cenah, namesto da bi njihovo medsebojno tekmovanje določalo tržno vrednost podjetij. Lobisti so torej poskrbeli, da so izkoristili prav vse možnosti za potek lastninjenja v takšni smeri, da bo lastninska pogača ostala tam, kjer je bila do sedaj. Vsi analitiki trdijo, da seje država zmotila pri oceni družbenega premoženja in pri odobritvah za zbiranje lastninskih certifikatov. Morda res, vendar bi moral za takšno stanje kdo odgovarjati. “Strokovpiakov”, ki so kreirali tovrstne mehanizme, pa ni moč zamenjati. Prisotni so namreč v vseh institucijah. Vsi po vrsti. Če očitne napake na kakem področju povzročijo menjavo določenega “strokovnjaka”, še ne pomeni, daje prišlo do
kakšne učinkovite zamenjave. Njegova vloga ostane ali pa se še okrepi v drugi privatizacijski instituciji. Naši privatizacijski “strokovnjaki” so podobni pripadnikom tistih živalskih vrst, ki jim izguba posameznih okončin ne pomeni drugega kot začasen umik, dokler se rana ne zaraste. Izgubljeno okončino nadomesti nova ali pa se okrepijo ostale. Naši privatizacijski strokovnjaki so torej neuničljivi.
Priča smo torej dogodkom, ki kažejo, da so možnosti, ki jih nudijo privatizacijske institucije, izčrpane. Na vrstije državni zbor. Tudi v odboru za finančni sistem sedi poslanec, kije nedvomno pripadnik finačnega lobija in je do sedaj izpolnil vsa njihova pričakovanja. Nenavaden pritisk na državni zbor kaže, da se krog zapira in da je na vrsto prišlo lastniruenje tistih, ki lastninijo. Bistvo lastninjenja je v privatizaciji. Če bi dosedanje faze tovrstne družbene preobrazbe peljale v to smer, bi bili priča pritiskom novih lastnikov na vlado. Ker ni tako, novi lastniki (država) pritiskajo na državni zbor (politične stranke), da uredijo lastne lastninske težave. Morda vse skupaj zveni malo komplicirano, vendar drugače ne more biti, če država hoče ostati edini lastnik vsega družbenega premoženja, navzven pa kazati cesarjeva nova oblačila. Kdo bo tisti, ki bo zavpil: “Cesarje nagi”?
B. Krznar
Promet z obveznico Abanke d.d.
Pri nespremenjenem tečaju 112,4

Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929-1955. znanstveno poročilo
“Državni zbor Republike Slovenije je zaprosil slovenske zgodovinarje, da pripravijo znanstveno poročilo o novejši zgodovini Slovencev. Besedilo naj bi bilo zgodovinopisna podlaga za opredeljevanje državnega zbora do nekaterih odprtih vprašanj bližnje preteklosti. ” Tako se glasi prvi stavek znanstvenega poročila, skupinskega dela dvanajstih zgodovinaijev, izbranih na podlagi njihovega dosedanjega znanstvenega dela, ki naj časovno zajame slovensko zgodovino tridesetih let. Knjiga obsega 111 strani in obravnava ključne, predvsem politične značilnosti slovenske politike v prelomnem četrtstolet-nem razdobju od 1929 do 1955 leta. V njej niso navedeni viri za posamezne trditve, niti avtorji za posamezne ocene, kot je to običajno pri znanstvenih poročilih. Ob predstavitvi knjige ni bilo pojasnjeno, zakaj so iz tima izstopili nekateri zgodovinarji, zakaj nekaterih znanih znanstvenih raziskovalcev tega obdobja niso pritegnili ali pa se sami niso hoteli udeležiti raziskave tako pomembnega obdobja sodobne slovenske zgodovine.
Prvi pomislek, ki ga ima politično razgledan bralec že ob drugem stavku citiranega uvoda, je zamisel, da bi bilo znanstveno poročilo zgodovinopisna podlaga za parlamentarno resolucijo. Ni znano, da bi se danes v svetu katerikoli parlament ukvarjal s sprejemanjem dokumenta o odprtih vprašanjih zgodovinskega dogajanja pred petdeset in več leti. Stalinu so zgodovinarji sestavili zgodovino VKP-b (vsezvezne komunistične partjje boljševikov), Stalin je to podpisal in potem je tekst veljal za večno zgodovino sovjetske partije in države od Oktobra do razpada Sovjetske zveze.
Seveda ne bi hotel podtakniti dvanajstim avtorjem zgodovin-
ske knjižice takšne “bopeviške” ambicije, čeprav očitke o boljše-vizaciji stranke, kateri so mnogi med njimi včasih pripadali, močno lahkotno in brez predsodka sami uporabljajo. Hočem reči, da je nenavadno, če si parlament lasti pristojnosti zgodovinske znanosti. Lahko se zgodi, da se bo parlament v naslednjem mandatu premaknil proti desni (kot na primer v sosednji Italiji) ali pa proti levi (kot v bolj oddaljeni Poljski) in bo potem znova spremenil resolucijo po svoji trenutni pohtični usmeritvi. Mislim, da je to trošenje energije v prazno in povzročanje nepotrebnih delitev in sporov.
Drugi pomislek je način, kako so bile opravljene raziskave, in vedenje avtoijev po naročilu in proti plačilu parlamenta. Zgodovinska znanost kot vsaka druga znanost zahteva potrditev ali odklonitev postavk in trditev, o njih se morajo izreči obstoječe znanstvene institucije, obe univerzi, SAZU, instituti - nacionalni in tudi širše, zunaj meja Slovenije.
Tretji pomislek je, da avtorji dogajanja v slovenski družbi v vojnih okoliščinah obravnavajo kot zgodovinsko analogijo predvojnih delitev ali pa kot analogijo z današnjim časom. Dogajanja je potrebno razčlenjevati poglobljeno in ne z vidika poenostavljenih primerjav.
Ko sem prebral znanstveno poročilo, sem o njem in svojih pomislekih in pripombah govoril tudi z nekaterimi drugimi pan tizanskimi pisci, ki so razmišljali podobno kot jaz. Predvsem mislijo, daje do neutemeljenih in napačnih ugotovitev prišlo zaradi enostranske, če ne napačne usmeritve.
Avtorji so sami pojasnili temeljno značilnost svojega pristopa: prikaz prelomnih točk, ki so ključne za razumevanje in pojasnitev vzrokov za razcep v slovenski družbi. V samem središču raziskave naj bi torej bila slovenska razcepljenost. Razcep v tridesetih letih (1929-1941), razcep v štirih letih okupacije in NOB in razcep v desetletnem povojnem obdobju, ko je že, kot pravijo, »popuščal pritisk totalitarne države*.
Razcep (nacionalni, socialni, ideološki, politični) ima prizvok o NOB kot državljanski vojni;' razcep pomeni iskanje in vnašanje ideoloških zaključkov, ki so značilni za današnje politično vzdušje, za sedanja nasprotja in razcepljenost, kije v zadnjih letih nastala zaradi ofenzive nekdanjih slovenskih kvizlingov, političnih emigrantov, domobrancev, obnovljene slovenske zaveze in klerikalnega vodstva rimskokatoliške cerkve.
Tak pristop bi do neke mere bil razumljiv za predvojno obdobje, čeprav je to bil že čas nastopajočega fašizma, zadnji dve leti pa tudi že prave vojne, ko ni več mogoče zabrisati in opravičevati petokolonskih in profašističnih ravnanj vodilnih slovenskih meščanskih strank. Tak pristop bi tudi do neke mere pomagal razjasniti dognanja po partizanski zmagi, čeprav tudi tu oporekamo skrajnostni oceni, daje bila država že takrat totalitarna.
Obdobje od 1941. do 1945. ni značilno po notranjem razcepu. V desetdnevni vojni aprila 1941 nastane nova situacija - trije okupatorji, razsekano slovensko narodnostno ozemlje, obsodba slovenskega naroda na smrt. Ni več versajske Jugoslavije, ni več Dravske banovine, ni več starih strank in njihovih prepirov. V ospredje stopi problem
nacionalnega preživetja in obstoja. Ne več boj za ohranitev stare oblasti, temveč boj za osvoboditev, za preživetje, za ponosno samoodločbo. Kot pol stoletja kasneje v začetku devetdesetih let ob razpadu avnojske Jugoslavije, je veljalo tudi za to okupacijsko obdobje, daje utemeljeno in vredno samo to, kar Slovence združuje, kar utemeljuje njihov boj za osvoboditev in ponosno samoodločbo. Tako združevalno zgodovinsko najpomembnejše dejanje je pomenila ustanovitev OF slovenskega naroda s temeljnimi programskimi točkami. Ta OF je potem v kratkem času razvila neslute-no združevalno moč, državo v državi v okupirani Ljubljani, osvobojena ozemlja, NOB na Primorskem, v Benečiji in na Koroškem, slovensko vojsko in novo oblast. To gibanje in ta oblast je bila nedeljiva, ni priznavala okupacije in okupatorske oblasti.
Bili bi krivični do avtorjev znanstvenega poročila, če bi trdili, da se zgodovinarji pomena OF in NOB niso zavedali. Na več mestih so to tudi zapisali. Na primer v poglavju o slovenski partizanski vojski (stran 47-51). Zadnji odstavek tega poglavja se glasi: »Odpor proti okupa-
torjem je sprostil velike energije Slovencev. Pozitivni rezultati (ali dosežki) so bili sad velikanskih naporov in požrtvovalnosti tistih, ki so se vključili v boj proti okupatorjem - to pa je bila večina Slovencev. Zelo pomemben dosežek boja na strani protifašistične koalicije je bila priključitev velikega dela slovenskega ozemlja, ki gaje po rapalski pogodbi dobila Italija. Na osvobodilnem boju v znatni meri temelji slovenska državnost* Takšno oceno poročilo ponovi na 78.
strani, ko zapiše, da sta bili osnovni značilnosti obdobja 1941-1945 fašistična in nacistična okupacija ter odpor okupatorjem. Dalje zapiše, da seje oboroženi odpor (zakaj ne NOB?) v okviru OF razvijal od poletja 1941 dalje, daje postopoma zajel vse slovensko narodno ozemlje ne glede na predvojne državne in nove okupatorjeve meje ter je trajal neprekinjeno dotlej, dokler ni bil okupator končno pregnan z njega. Poročilo ponovi trditev, daje osvobodilni boj sprostil velike energije Slovencev in izbojeval pomembne dosežke na vojaškem in drugih področjih, kar je upoštevala tudi protifašistična koalicija. Na 83. strani pa je zapisano, da so Slovenci
ob koncu druge svetovne vojne kot narod preživeli, kar je dvignilo narodno samozavest, in da je bilo priključeno ozemlje slovenske Primorske, čeprav mejno vprašanje še ni bilo rešeno.
Ta mesta obravnavanega znanstvenega poročila so v navzkrižju s težnjami prevrednotenja OF in NOB in rehabilitacije političnega in vojaškega sodelovanja stražaijev in domobrancev s fašisti in nacisti. Tudi poglavje o ukrepih okupatoijev za zadušitev NOB (stran 51-57) spada med dobra poglavja v knjigi. Prav tako je znanstveno poročilo neskladno s tako imenovanim Pučnikovim vmesnim poročilom, ki si prizadeva odgovornost za povojna ravnanja in nepravilnosti v celoti prenesti na slovensko politično in vojaško vodstvo. Na 89. strani je namreč zapisano: »O usodi vrnjenih domobrancev in pripadnikov drugih vojaških formacij je odločalo jugoslovansko vojaško in politično vodstvo.*
Kljub tem ocenam v poročilu pa menimo, da knjiga ne more biti »zgodovinopisna podlaga« za opredeljevanje slovenskega parlamenta do odprtih vprašanj naše preteklosti. V njem je namreč veliko napačnih in enostran-
skih ocen, površnosti in protislovij ter vseskozi prisotna težnja opravičevanja kolaboracije. Kot vsa velika prelomna dejanja tudi osvobodilno gibanje ne more potekati brez napak, vendar so v poročilu predimenzionirana ob zamolčanju zlih del slovenskih kvizlingov.
Naj v nadaljevanju navedemo nekaj naših konkretnejših kritičnih pripomb in jih nekoliko tudi obrazložimo in argumentiramo. Pripombe navajamo po straneh teksta.
Primerjava komunistične internacionale in katoliške cerkve (11. stran) kot dveh skrajnostnih silnic v evropskem javnem življenju ne vzdrži. Če prime-ijamo temeljne dokumente obeh: sedmi kongres kominterne opredeli fašizem kot največjo nevarnost za narode in demokracijo, papež v svojih enciklikah v času, ko je fašizem že na pohodu, obsoja socializem, komunizem in vsako sodelovanje katoličanov z njim. Komunistična internacionala je bila 1. 5. 1943 ukinjena, RKC je delovala naprej.
Tudi odnosi med KPS-KPJ s kominterno in Moskvo so prikazani enostransko. Poleg ustanovitve nacionalnih komunističnih strank so pomembni trije Titovi dosežki: preprečil je Stalinovo namero po razpustu KPJ (kotna Poljskem), zahteval je, da vsa partijska vodstva kljub izredno težkim okoliščinam monarhistične diktature delujejo znotraj Jugoslavije, in uresničil je svojo zamisel o samofinanci-ranju partije.
Trditev »po sovjetsko-nem-škem paktu so slovenski komunisti sploh naglo opustili spravljivo ljudsko frontno in poudarjeno narodno govorico in se skupaj z jugoslovanskimi tovariši vrnili k razrednim in interna-cionalističnim geslom* (27. stran) ne ustreza resnici in jo pravzaprav demantira že naslednji stavek o zavesti grozeče vojne in o odločni protifašistični usmeritvi, kije pripeljala do ustanovitve OF.
Tudi trditev, da je bila politika italijanskega fašizma glede odnosa do slovenstva milejša od nemške (36. stran), lahko zavede današnji mladi rod, ki ne pozna dogajanj. Naj citiram iz dnevnika grofa Diana (stran 15). Mussolinijev zunanji minister je imel 5. januarja 1942 razgovor z glavnim tajnikom fašistične stranke in je zapisal naslednje besede: »Sprejel sem Vidasso-nija. Obrazložil je svoje krvave namene zoper Slovence. Namerava vse pobiti. Opozoril sem ga, da jih je milijon. "To nič ne pomeni’, je odločno odgovoril, 'delati moramo tako kot naši predniki v Eritreji, in vse pobiti’.« K temu bi lahko dodali še žico okrog okupirane Ljubljane, kije postala tako največje koncentracijsko taborišče, ali pa divjanja fašistov po roški ofenzivi, Rab, Gonars in še kaj.
Italijanski fašizem je bil do slovenskega naroda prav tako uničevalen, kar je še posebej dokazal s svojim divjaštvom po Istri, Primorski in Benečiji od svojega prihoda na oblast. Res pa je, da je bil v primerjavi z nemškim nacizmom manj učinkovit in zlasti v ljubljani in ljubljanski pokrajini zaradi poleta OF in partizanskih uspehov povsem nemočen. Brez pomoči kvizlingov bi lahko doživel še večje poraze že pred jesensko kapitulacijo 1943. leta.
Vloga švabsko-nemške kulturne zveze v pripravljanju nacističnega vdora na naše ozemlje je v poročilu dobro osvetljena (stran 37). Manjka pa tu kapitulantska vloga voditeljev SLS, ki so se skupaj s svojim voditeljem A. Korošcem že začeli usmerjati k nacistični vojaški premoči. Zgled oblikovanja marionetne slovaške države je vplival na odhod Natlačena v Celje takoj po razkosanju Slovenije. Dvanajstega aprila 1941 so pred banom z banovinskim avtomobilom odhiteli v Celje ljubljanski hitleijanci dr. Schley, ing. Toennies in dr. Zeschko. Nacističnega generala Lantza so prosili, naj čimprej zasede vso Slovenijo in mu pohvalili Natlačena. (Glej Saje, Belogardizem, stran 23.)
»OFje bila za takojšen odpor, meščanske stranke pa za postopne priprave in čakanje na ugoden trenutek ob koncu vojne*(stran 40). Trditevje točna, vendar le za voditelje, ki so zbežali v tujino (dr. Krek, Snoj in drugi). Voditelji doma niso čakali, začeli so ko-laborirati že prvi dan zasedbe, pravzaprav že v teku bojev z vojskami treh okupatoijev. Natlačenove poti v Celje ni moč razumeti kot čuvanje življenj in imetja Slovencev, pač pa ohranjanje stare oblasti. Sosvet ni bil zmerna oblika kolaboracije. Zakaj opravičujemo to politično paktfranje s fašistično oblastjo, kar je obsojala večina Slovencev in tudi vlada v Londonu? “V Jeruzalemu že so nam ga (Natlačena) prinesli na dilci in smo mislili, da bomo že takrat ostali v kakšnem internacijskem taborišču zaradi tega... Pri Angležih seje izgovarjalo to ime kakor kuga.” (Pismo dr. Alojzija Kuharja škofu Rožmanu 8. 3. 1943.)
Opravičevanje ravnanj škofa Rožmana in zraven celo tržaškega Santina in goriškega nadškofa Margottija, ki naj bi v vojnem času pokazala razumevanje za človeške stiske slovenskih vernikov (stran 42), bo naletelo na ogorčenje tisočev prizadetih slovenskih ljudi, še posebej primorskih Slovencev.
V	OF ni bilo »razmeroma« velikega števila kulturnih delavcev (stran 43), pač pa domala vsa pomembna imena slovenske kulture in izobraženstva. Celo mladi talent pesnik Balantič je sprva pripadal OF, dokler ga niso pridobiU belogardisti.
KPS si ni »prilaščala* tehnike (stran 44), saj je razpolagala z njo že pred vojno. Tehniko je partija v celoti dala na razpolago Osvobodilni fronti, številne ilegalne tiskarne so tiskale gradivo OF.
V	poročilu je na več mestih očitek, da partija ni pustila no-
če
benih vzporednih organizacij,1 ca političnih izven OF in ne vojašK bi: izven partizanstva. Vendar je 21 času, ko je OF pozivala rodoljut Ns vseh nazorov in prepričanj! boj proti okupatorju, dr. Mil ra Krek obsojal partizanstvo, kili gaje treba uničiti. Prav tako f je po direktivah Draže Mihajlovl grozil z vojaškim sodiščem vsaH mu, ki seje boril v partizansKi p, enotah. “Može da postojisaK1 pi jedna vojska,” je kategorij P( dejal Draža Mihajlovič 6. I1 n, 1941. Slovenska zaveza, ki! k je opirala na jugoslovansko vlaf fe zunaj in na Dražo Mihajlovi< vi doma, je zahtevala brezpogojt te podreditev vrhovnemu povei se niku D. Mihajloviču. OFje, pd it cena z napadom četnikov na P' tizane v Užicah, opozorila na š# & djjivost organiziranja vojašKi formacij izven NOB. Januafl s< 1942 je v deveti točki prepoV1 v dala kakršnokoli nastajanje ob 'j, roženih sil na Slovenskem, r* £ zen partizanskih čet in Nard p ne zaščite.	E
Ponavljamo, da je bil vpli f kominterne med vojno in pr« p ryeno razpustitvijo minimal« h (stran 46).	š
Ustanovitev OZNE ne mof n izražati »bolj še viške usmeriti g vodstva KPS (stran 47), kerf r ni ustanovila OZNE. Akt o ust* novitvi je podpisal Vrhovni & č veljnik jugoslovanske vojske i t je pravzaprav že instrume® " novo nastajajoče državne oblasl 2 Ali menijo avtorji, da lahK ® obstaja država brez obveš# valne službe? Tito je zadnjikr* D govoril o potrebi boljševizad' ^ KPJ leta 1939 (to lahko pom^1 E da ni bila boljševiška). V vojne11 £ času takega gesla ni. 0 boljš* [■ viško-židovski nevarnosti so § d vorili nacisti po vsej Evropi, nd g kolaboranti pa so to povzemat t U. grupa odredov je bila na’ s prej prva slovenska brigad (stran 48). Poleg con in korpuse je bila pomembna Koroška grup odredov kot specifična oblika pa' tizanstva na obeh straneh ju# slovansko-avstrljske meje. P( membnaje misel, ki jo je zapis* jeseni 1944 Izidor Cankar v seznani Dnevnik, da ga za Koroš* | ni strah, ker je tam partizans?’ | močno.	1
V poročilu je kritika slove« skega političnega vodstva (to) J KPS in OF), da ni dovolj praV* j časno in odločno ukrepalo prd
t. i. vojvodstvu (stran 50). ® ta neprijeten pojav sploh ne1 vedeli, če ne bi bilo ostrih Kidf čevih ocen in obsojanja.
Trditve v poročilu o formah tičnem in premalo občutljive« sodstvu so preveč splošne. P«* I stojnosti in dejavnost Vos I pozneje Ozne bi morali temeljiti f razložiti. Razmere so bile vS * ne. V partizanih je bilo razffl* roma mnogo sposobnih pra« nikov, zagovornikov, notarje« tudi sodnikov in študentov li( bljanske pravne fakultete.
Kidrič in Kardelj sta opozarj^ na sektaštvo, na pretiravali glede likvidacij in zlasti glei načina usmrtitev; o vsem te< je kritično pisala juhjska številf Dela. Kidrič je zapisal, da * omenjene sektaške napake i neke mere, vendar ne bistv* no podprle belo gardo. (G'1 Jesen 1942, korespondenca & delj-Kidrič, stran 578-580.)
Mitja Ribi#
Pisala SP 10 leto 1948 • Velika noč, čas vstaienia ali orekudie • Barve kranjske zastave, trobojnice postanejo Neslovenske • Po dolini se razlega krik »Revolucija!« • Birt še pozdravila z »Grass Gott!«
PAMOMMA
druge skupine razvnetih ljudi in kdaj pa kdaj komu celo pokimal, čeprav se mu je zdelo to, kar govori, nevarno in preku-ouško. Medvedu je rekel, da bo že naslednjega dne na tablo pripisal napis v slovenščini.
»Kaj pa pravijo cesar na vse to?« je nekdo strahoma vprašal.
»Saj sem rekel, daje cesar s posebnim manifestom obljubil,
da bo dal kmetom zemljiško odvezo, narodom pa več pravic, potem bo obljubo tudi držal. Tudi prej, ko so na Dunaju vladali s trdo roko, ni upal niti pomisliti, da bi krivice prihajale od cesarja, ki je prejel krono od božjega namestnika. Cesarjevo vladanje je sprejemal skoraj kot božje delo.
Medvedje verjel, daje vsega zla v cesarstvu kriv neki mini-
Ko se je Medved spuščal v dolino, je na cesti zagledaljezde-kako se mu v galopu hitro šK bliža Kmalu je prijahal vštric je J ijjim in mu pokimal v pozdrav, jul Naenkrat je pridržal konja in j I skočil s sedla. Kot da sta stalil rb| znanca, mu je zavpil: »Si že jil slišal? Na Dunaju je punt... Da-□ fbes, šestnajstega marca, bo lVj( rabuka tudi v Ijubljani. Zapomni ajs si ta dani«
jld Medved si še ni opomogel od ^ Pr8senečenja, ko sta že zavila ičf Pr?ti gostilni, kjer je bila tudi ji P°štna in prevozniška postaja.
, fteznanee je privezal povodec \ £ verandi in hlapcu naročil, naj Konja napoji in nakrmi, ker je v 4 ^o pot dirjaj brez počitka. Med-0). tern seje na pragu pojavil birt, ve* se jima z »Gmsg Gott« priklanjal P0' h ju vabil v gostilno. Ko sta mu p* Povedala, kaj se je zgodilo na šK* °Uhaju, je prestrašeno kriknil: šk ‘Jejhata jejhata, kaj vse bomo ari se doživelil Ce pride ta pošast oV* v našo dolino, ne bo več nihče oti ^aren pred prekucuhil Ni je t fi ključavnice, ki bi te varovala 'Td Pred revolucijo I«
'Velika noč, čas vstajenja, pa nli . 6 Prekucijal« mu je zabrusil ,re cuJeo, mlad fant z izklesanimi je: Polžami, z brki in majhno črno Nadico, kakršno nosijo dunajski študentje. Bilje črnolas s tem-f tetei očmi. Ker so ga klicali ■ , ®0sPod, jim je rekel, naj mu * . re6ejo kar Adam. lgj Medvedu je šepetaje zaupal, ip da že nekaj let študira na Du-:0i naju in daje član slovenskega let* Kluba. Z vlakom seje pripeljal a£f 0° Celja, tam pa je pri sorodniku hH- Pajel konja, saj železnico do 0 ^dbljane šele gradijo.
Medtem seje gostilna napol-lCjji hila z radovednimi ljudmi. Pri-Jii vabiljihje krik »Revolucijal«, ki agt BeJB razlegal po dolini. Napenjali ,1ge ®o ušesa, da bi slišali, kaj jim g °° Povedal tujec, kije bil kar dobro poučen o dunajskih do-^ Sodkih. Povedal je, daje tretjega
oso'
ogrskem državnem zboru ostro kritiziral Metternichov sistem in zahteval uvedbo ustavnih oblik v vse cesarske dežele. Enajstega marca so Pražani, Čehi in Nemci na svetovaclavskem zborovanju oblikovali svoje zahteve. Trinajstega marca seje začela revolucija na Dunaju in že istega dne privedla do odstopa Metternicha, petnajstega marca pa do obljube ustave. S posebnim patentom je odpravljena cenzura in uvedena svoboda tiska.
»Staro, izpodjedeno zidovje, v katerem je toliko milijonov ljudi ječalo, seje podrlo tema je, kot bi trenil, izginila. Vse se veseli jasnega dneva - tudi Slovenci,« je Adam navdušeno prebral citat iz Bleiweisovih Novic. Bil je reden bralec časnikov in revij; če jih ni mogle kupiti, jih je prebiral v ljubljanski Kazini. Včasih je prebral tudi kaj svojega, saj je rad dopisoval v Novice. Kadar mu Bleiweis kakšnega sestavka ni hotel objaviti, je napisal pismo bralcev in se podpisal z izmišljenim imenom.
»Ne bo šlo gladko,« sije potihem rekel Medved, postaven možak
lepega, zagorelega obraza, saj je vso zimo sekal v lastnem gozdu. »Ni daleč čas, ko še ni bilo jasnega imena ne za našo slovenščino ne za naš narod, zdaj pa hočemo naenkrat vse...«
Birt je potegnil Medveda na stran in ga šepetaje vprašal:
»Mu ti verjameš? Morda je
policijski špicelj?«
»Mislim, da ne laže,« je presodil Medved.
»Narodi so v grobu ležali, te-mota jih je pokrivala, zdaj pa se dramijo iz smrtnega spanja...« je zanosno govoril Adam. »Zmagali bomo le, če se bomo zavedali, daje stvar revolucije enotna in nedeljiva...«
Nekdo od navzočih je izpod suknjiča potegnil belo-modro-rdečo zastavo in jo razgrnil nad glavami ljudi.
»To je prepovedano,« je zajavkal birt. »Za ta in flagranti mi lahko vzamejo dovoljenje...«
»Barvne kranjske zastave je določil cesar Ferdinand I. že leta 1836,«je pojasnil Adam. »Takrat je dr. Janez Bleiweis, urednik Novic, saj ga menda dobro poznate, dejal: 'Spet se svetijo naše narodne barve pred Slovenijo kakor beli dan.’ Belo-modro-rdeča od tedaj izraža narodne barve vseh Slovencev in ne samo Kranjske.«
Ko je birt videl, kako ljudje pritrji^jejo tujcu, je brž uganil, da si lahko zagotovi njihovi mir samo tako, da začne brezplačno točiti pijačo. Hodil je od ene do
šs
Kmetijske in rokodelske Novice.
Na svllloho dane od e. k. krajnske kmetijske družbe.
T.-.aj VI.
I sredo -Hi. nudittn fntrint ISIS.
Svobodni IjCiihH.
jtihe ! zdaj l.eaart le O.l /j m rej do večera uka.
Ne \e kak Miriti klobuka 1'ri.vitala svobodnost je!
Jo imcaMil' et če napili De .ara domii ne more prid.
I'a kaj mu mar? — Saj proM je /da.,!
Drcr. dela — I.enart misli — bo ko limbar tudi on oblečen.
In kakor ptiček lahko osrčren. — brusač prikazni pričajo :
On Mcrean je, kot sploh lenuhi.
In lakot kruli po trebuhi.
I*n kaj mu tn*rT — Saj prost je zdaj!
Zdaj deaetina — stari davk In preč ho tlaka ino kazen. l‘a tudi zep je I.entnv prazen, tiolov je sknšnje resni nnvk; i-l.enoba da dobička malo.i >.Le dolgov več se bo nabrali l'a kaj mu mar? — Saj
V»e javno posihmal bo smel Od slchernicn govorili.
Mubosti bližaji(a odkrili -.
Alj sliko se je Lenart vjel. — ker brez nehaja jeaik brusi klobas si vročih kerhet skusi.
I*a kaj mu mar? — Saj prost je zdaj!
Zdaj vino. sol in tud dolnin In vsaka reč bo v taki ceni.
De nič nam kupa več ne treni.
Alj I.enart plačat aič ni v stnn’. l'o bobni dolgi oe glasijo.
In od posestva ga podijo.
Ta kaj mu mar V — Saj prost je zdaj!
>e rln gosposko neče več,
In tud duliovšne no imeti,
De bo rvobodnoat le aa aveti.
Na «»<l»je Lenart nam je preč.
Napuh do pekla »o poniža ,
In jok je termo lažna viža.
kaj ima zato, de prost je bilT!
j. Ilaioik.
Zdrtivljicn.
-IPrijlili! odredile Su tene vinee nam sUdkii.
ki nam oživlja žile,
Serec ruzj.isni in oku, ki vtepi A sc skerbi,
A' polenili persih up budi!
Komii nar pred veselo Zdr.ivljiiO• bratje! črno zapet'?
Huj nas« nam deželo, lin; /ivi ves slovenski svet, tirale vse, kar ati« jo Sinov sloveče matere!
V sovražnike z oblakov Kodu naj uasgu (reši trdni;
l’rost. ko je bil očakov, Naprej naj bo Slovencev doni; Naj zdrob«
Njih roko
Si spone, ki jim it teže!
Edinost, sreča, spriva K nam naj nazaj se včrnejo j
Otrok, kar ima Slava,
Asi nzj si v nike sežejo,
De oblast In z njo čast.
Ko pred. spet nlaa boste Ust!
Bog živi vas Slovenke, Prelepe . zlil.tne rdžice j
Ni lake Je mladenke,
Ko niše je kervi dekli-;
Naj sinuv ,
Zarod nov
i Iz vas bo strah sovrlinikor!
MUdenči. zdaj se pije Zdravljica viša. vi nas up;
Ljubezni domačije.
Noben naj vam nc vemerti strup; Kdr »daj vas, kakor nas,
Jo serčno branit kliče e«!
Bleivreisove Novice so v aprilski številki pozdravile zahtevo po Zedinjeni Sloveniji z objavo Prešernove Zdravljice.
ustavo In odpravo podložništva,« je odgovoril Adam. »Skrivnih re-darov oziroma polieajcov ni več. To so bili tisti gospodje, ki so v civilni opravi med ludmi nepoz-nati živeli, pa redarstvu (policiji) vse oznanili, kaj seje čres vlado govorilo,« je pripovedoval Adam v jeziku, kakor je bil takrat v domači rabi.
Tudi Medvedje polagal velike upe v cesarja. Če je res rekel,
ster, kancler, Metternich po imenu, čeprav so nekatere učene glave hvalile njegovo politično modrost. Samo njega je bilo treba suniti v zadnjico in v cesarstvu bo koj drugače. Bilje vesel, ko je Adam povedal, da so po Metternichovem padcu povsod po cesarstvu razbijali njegove kipe, ne bi pa rad videl, da bi razbijali še kaj drugega.
(Dalje prihodnjič)
■:yy
DRUGA PLAT
koliko let za ^ajcenejši model
Ste vedeli, daje v Sloveniji regl-stt’iranih krepko čez 600.000 osebnih Vozil1? Ta podatek pove, da ima, skoraj vsak tretji Slovenec osebni avtomobil. Ko pa govorimo o gmotnih možno-^ih Slovencev za nakup avtomobila,
pa ta “evropska’’ raven, pokaže čisto drugačno sliko. Zato smo se tokrat odločili z igro številk ugotoviti, koliko neto povprečnih plač, ki jih v Sloveniji izplačujejo v gospodarstvu (upoštevali smo podatek iz GV, januar 96, rubrika Kontrolna plošča slovenskega gospodarstva, po katerem je neto plača v gospodarstvu znašala 68.128 tolarjev). Če bi želeli kupiti najcenejši model avtomobila izmed blagovnih znamk, kijih prodajajo v Sloveniji, bi potrebovali:
Model	Okvirna cena*	Št. plač za nakup
Alfa 145 1,4L	2.245.298	32.9
Audi A4 1.6	3.709.964	54.4
BMW 316 i	3.286.012	48.2
Citroen AX	1.328.880	19.5
Daewoo racer b	1.522.813	22.3
Fiat pandaCLK	1.219.818	17.9
Ford fiesta	1.433.990	21.0
Honda civic h. 1,5DXi	2.335.668	34.2
Hjrundai accentl.3Si	1.568.250	23.0
Kia sephla 1.6	1.881.333	27.6
Lada karavan 1500	952.000	13.9
Maruti 800 DX	895.403	13.1
Nissan miora 1.0	1.522.813	22.3
Opel corsa 1.21	1.604.377	23.5
Peugeot 106 openl.l	1.642.000	24.1
Renault R5 five/3v	1.207.080	17.1
Seat Ibiza 1.05CL	1.545.400	22.6
Škoda felicija LX	1.277.000	18.7
Volkswagen polo 45	1.612.443	23.6
*Vse cene, kijih v primerjavi upoštevamo, so maloprodajne In preračunane v tolarje, čeprav nekateri naši prodajalci še vedno upoštevajo tije valute, kot da bi bile le-te plačilno sredstvo v tej državi.
Za kateri model boste namenili svoje prihranke, je vaša odločitev. Res pa je tudi, da prenekateremu delavcu ta izračun ne bo zagotavljal prave osnove za odločitev, ker žal niti približno ne dosega prihodkov, ki smo jih uporabili za primerjalni izračun. No, to pa je žal že druga zgodba.
			 DETI	Cena goriva Vreme, ki se s svojo muhavostjo poigrava z nami, res ni čisto primerno za potovanja. Za vse tiste, ki pa se potovanju ne morejo izogniti, bo prav gotovo koristen podatek o cenah goriva pri sosedih. Država	Gorivo	Cena goriva za 1 liter (v lok.valuti)		
ULi	Avstrija	neosvinčeni (91)	10.40 ATS
		neosvinčeni (95)	11.30 ATS
		neosvinčeni (98)	11.80 ATS
UJ		dizel	8.90 ATS
	Italija	super (98)	1750 - 1840 ITL
gm		neosvinčeni (95)	1680 - 1730 ITL
		dizel	855 ITL
	Hrvaška	super	4.00 HRK
GB		neosvinčeni (91)	3.60 HRK
		neosvinčeni (95)	3.80 HRK
M		dizel	3.80 HRK
asi!	Slovenija	super (98)	76.90 SIT
lili		neosvinčeni (91)	65.70 SIT
silil		neosvinčeni (95)	69.90 SIT
		dizel	64.90 SIT
______________________________________________________________________________________________________________________I
AKTUALNO

?Jat?ta(UbreZC!U“

Pripravil: J. Temlin
Ne da bi želel komentirati celoto dogajanj na politični sceni v Sloveniji in izvajanja nekaterih liderjev, menim, daje prisvajanje vloge in mesta nekdanje Slovenske demokratične zveze s strani SDSS nekorektno in ga je mogoče razumeti kot še eno od potez neterya prepira med nekdanjimi
strank sploh ni bilo mogoče sestaviti. LDS in ZLSD sta skupaj imeli 36 poslanskih mest, kar je očitno premalo za večino v 90-članskem parlamentu. Toda na drugi strani tudi stranke nekdanjega Demosa niso mogle sestaviti večine v parlamentu, kar je razumljivo, saj so se v volilni
šla v opozicijo) in je Janša mirno zapustil Peterleta ter šel s t.i. malo koalicijo z Drnovškom na oblast. Sicer bi lahko rekli, daje Peterle to “uslugo” Janši vrnil spomladi 1994, ko je Drnovšek odslovil z ministrskega stolčka Janeza Janšo in ga Peterle v teh namerah ni onemogočil.
REMONT SLOVENSKE POLITIKE
“prijatelji” in političnimi zavezniki. To seveda počenjaš takrat, ko nimaš volivcem ponuditi česa konkretnega, oprijemljivega in upajočega. Pa pustimo to. Raje poglejmo nekatere dogodke izpred nekaj let, ki so na las podobni današnjim. Tudi akterji so isti. Akterji, ki jim je v prvi vrsti pomembna oblast in moč, kasneje pa bo že šlo nekako.
Pisalo seje leto 1991, ko je 23. decembra stari parlament končno sprejel novo ustavo. Teden dni za tem pa so se pri Kraču v Dolskem dobili nekdanji Demosovi veljaki, da bi odgovorili na dve vprašanji: ali je mogoče v okviru Demosa sestaviti vlado, katere predsednik ne bi bil Lojze Peterle, in ali je sploh mogoče podaljšati veljavnost koalicijske pogodbe med Demosovimi strankami. Pred tem je potrebno še dodati, daje že po osamosvojitveni vojni, nekaj mesecev pred Dolskim, Janez Janša predlagal, naj predsedstvo vlade prevzame Bavčar, Peterle naj gre za predsednika parlamenta, Bučar pa na Ustavno sodišče. Soavtor te zamisli je bil po pripovedovanju poznavalcev tudi Peter Jambrek, kasnejši šef ustavnega sodišča. Ta kadrovska kombinatorika po načinu in metodi nekdanje partije ni dobila podpore znotraj Demosa. Preveč je bilo namreč tistih, ki so demokracijo iz leta 1990 vzeli zares.
Pa kljub temu so nekateri v hladu in večerni megli pred gostilno tistega 30. decembra iskali alternativno rešitev za vse pogostejše in neznosne prepire znotraj Demosa. Janša, Bavčar, Hribarjeva in Rupel (vsi štirje so bili takrat še člani Demokratske stranke) so sklenili podpreti nadaljevanje Demosa pod pogojem, da bi aprila 1992 imeli volitve v novi državni zbor. Vse te spore bi najelegantnejše rešili z novimi volitvami, kijih je zahtevala in omogočala nova ustava. In takšna rešitev je bila tudi sprejeta, toda kot ponavadi s figo v žepu. Nadaljevanje je znano: pokazalo seje, da večina Demosovih strank bolj ljubi oblast kot volitve, koalicija pa je dejansko tudi razpadla.
To seje evidentno pokazalo po volitvah, ki so nato bile jeseni tega leta. Te volitve so namreč v ospredje ponovno postavile LDS in ZLSD, toda izpadli so socialisti, tako da koalicije brez nekdanjih Demosovih
tekmi med seboj najbolj konfrontirale za t. i. “osamosvojitveni plen”. Preprosto niso
dojele in razumele, da ta plen sploh ni
bil njihov, ampak je bil v prvi vrsti od volivcev. In tega še danes nekateri ne razumejo popolnoma.
In v takšni situaciji seje pokazalo, da si stranke nekdanjega Demosa vračajo “udarce”. In ne samo to. Pokazalo seje tudi, da so pripravljene za oblastni tron, za ministrski stolček pozabiti tudi medsebojne “grde” stvari, seveda na račun tistih, ki so igrali “pošteno” igro. Toda najpomebnejše je dejstvo, da je v dveh strankah (SKD in SDSS) prevladala oblastiželjnost. Krščanski demokrati so brez velikih pomislekov sprejeli Drnovškovo ponudbo, da gredo v vlado, čeprav je bil prav Drnovšek tisti, kije nekaj mesecev prej postavil Peterleta v opozicijo, ki jo je ta dobro izkoristil za obrekovanje Drnovškove vlade in za dosledno diskvalifikacijo levih in starih sil tako doma kot v tujini. Za “nagrado” je Peterle dobil v novi Drnovškovi vladi mesto zunanjega
ministra, Igerje začel dosledno uresničevati
politiko “lotizacije” oz. fevdalizacije, ki
jo je prinesel iz italijanskih izkušenj in kije kasneje doživela velik pritisk zgrožene javnosti.
Prav tako pa je šel v Drnovškovo vlado tudi Janša (tuje treba dodati, da s pomočjo Peterleta, ki mu je vrnil bogsigavedi kakšno oslugo), čeprav je ravno on bil tisti, kije leta 1991 predlagal, naj Peterle odide z mesta predsednika demosove vlade in da ga nadomesti Bavčar. Daje Janša še večji kaveljc oblastižečjnosti kot Peterle, je dokazal spomladi leta 1992, ko je Drnovšek nadomestil do volitev Peterleta (inje SKD
Skratka, po volitvah 1992 seje skušal mandatar Drnovšek nevarni konfrontaciji izogniti z “veliko” koalicijo, ki je poleg prejšnjih sestavin vsebovala tudi najvažnejši del antikomunistične kompozicije: krščanske demokrate in Janševe “socialdemokrate” . Toda ta konfrontacija se je s tako koalicijo prenesla vanjo samo. Kajti Peterle se razlikuje od večine politikov v Sloveniji že po tem, daje “prišlek” in da so ga na površje privedli “revolucionarni dogo- m—"—mm* dki” leta 1989 in 1990.
Podoben je tistim, ki so prepričani, da jim oblast nekako samoumevno pripada. To pravico pa sijem-Ijejo iz parole, da so “zdaj oni na vrsti” za vladanje, ki izvira prav iz njihove neaktivnosti in odrinjenosti v prejšnjem režimu. Zato je tudi s Peterletom v koaliciji le-ta tako obremenjena z razčiščevanjem zgodovinskih krivic in je v kontekstu znanega svetopisemskega pravila, da morajo biti prvi oni, ki so bili zadnji, ali obratno. Mislim, daje sam Drnovšek to politiko v zadnjih treh letih dodobra izkusil na svojih ramenih.
Medtem pa j e Janševa prisotnost v koaliciji imela povsem drug namen in nalogo. Glede na to, da je volivcem zameril, ker na volitvah 1992 leta niso “znali” pravično razdeliti svojih glasov (kar je v pismu, ki ga je pisal takoj po volitvah nekaterim svojim nekdanjim prijateljem, tudi zapisal), seje odločil za oblast
Vy.
zaradi večje učinkovitosti “kapitalizacije’’ osamosvojitvenega posla. V tem času je bil tudi mnogo bo^ uspossn od PstGrlGt&t ^ saj je bil prav izjemen na položaju lide; rja opozicije, ki sedi v vladi. Tudi priioo postavljanju svojega obrambnega imperija je bil pripravljen poseči po mnogii nenavadnih sredstvih. In enkrat se mt 50 jg moralo zalomiti. Tragodijajo vGčja zatOi ker se mu je to zalomilo pri povsem isti zadevi kot njemu samemu. Le s to razliko, , da se ni mogel kot nekdanji osumljeni it okrivljeni in sedaj “glavni” obrzdati inje -s dopustil, da so specialci posegli po brutalnih sredstvih, kijih on sam ni bil deležen v prejšpjem sistemu. Res tragedjja. Ali pa tudi ne.
Ob takih razmerjih sil in političnih kalkulacijah partnerjev je seveda težko pri; čakovati, da bi bilo podjetje, ki se mu pravip _ “velika koalicija”, tudi dovolj uspešno. Kajti | 1 nič ne pomaga če se v institucijah siste-; f
ma z vlado na čelu pogovarjajo o napre-i :
H -
dovanju po sposobnostih in o občutijivit _ orodjih za njihovo merjenje, če na drugi* strani populisti uvajajo nov sistem, ki nj * nič drugega kot na glavo obrnjen stari
“Kajti nič ne pomaga, če se v institucijah sistema z vlado na čelu pogovarjajo o napredovanju po sposobnostih in o občutljivih orodjih za njihovo merjenje, če na drugi strani populisti uvajajo nov sistem, ki ni nič drugega kot na glavo obrnjen stari sistem: le da vlogo partijskega sekretarja igra župnik, seje liderjev novega demokratičnega centralnega komiteja pa so v poduhovljenih prostorih ob ljubljanski tržnici ali pa v poduhovljeni izobraževalni ustanovi.n
“Krščanski demokrati so brez velikih pomislekov sprejeli Drnovškovo ponudbo, da gredo v vlado, čeprav je bil prav Drnovšek tisti, kije nekaj mesecev prej postavil Peterleta v opozicijo, ki jo je ta dobro izkoristil za obrekovanje Drnovškove vlade in za dosledno diskvalifikacijo levih in starih sil tako doma kot v tujini. Za ‘nagrado’je Peterle dobil v novi Drnovškovi vladi mesto zunanjega ministra, kjer je začel dosledno uresničevati politiko ‘lotizacije’ oz. fevdalizacije, ki jo je prinesel iz italijanskih izkušenj *** kasneje dohvela velik pritisk zgrožene javnosti. ”	__________
sistem: le da vlogo partijskega sekretarja^.01 igra župnik, seje liderjev novega de-^Jai mokratičnega centralnega komiteja pa sOr^1 v poduhovljenih prostorih ob ljubljanski:0^ tržnici ali pa v poduhovljeni izobraževalni ustanovi.
Danes ne gre več za lovljenje ravnO'^; težja in malenkostne popravke, ampak^ za perspektivo in stabilnost države, se mnogo preveč izčrpava v notranji!^^ bojih, cepitvah in monologih. Nekdo bo moral zoperstaviti navalu populiZ'inff ma, ki postopno spodjeda kredibilnost ustanov sistema (sodišča, mediji, par;^ lament). Na Slovenskem se vse bolj| prijemljejo avtoritarni vzorci politične^! j funkcioniranja. Še vedno namreč drži U pravilo, da sta za učinkovito politiko n3 w vseh področjih potrebna preglednost predvidljivost. S tem pa se v ničemerlJ ne zatrejo razlike, ki so posledica ho;^ tenja iti naprej. In tega je v slovenski politiki občutno premalo.	A
SuJtaflV
Ameriški predsedniki potrebujejo vojaške baze, da se v njih prikažejo v letu pred volitvami. Ce so vojaki vpleteni v mirovne misye posebnega pomena, toliko bolje. V takih primerih lahko ameriški predsednik pove lokalnemu prebivalstvu, kako naj živi v miru in razvija multikulturnost.
Multikulturnost uspeva v Švici in v Združenih državah. Če mene vprašate, kako to, da v teh dveh primerih 'multikulturnost uspeva, lahko priznam, da ne vem, lahko pa seveda poskušam uganiti: v Švici zato, ker je država že stoletja samostojna, nevtralna, ni bila vpletena v vojne in ker je zelo bogata, v Združenih državah pa zato, ker imajo Indijanci, temnopolti, Hispanoameričani, potomci evropskih in azijskih narodov sorazmerno veliko prostora. In ker nikoli ne bijejo vojn na lastnem ozemlju. In ker im^jo močno vojsko.
Posebnost balkanskih narodov je, da se neprestano vojskujejo, že stoletja, če ne tisočletja, vedno predvsem na lastnem ozemlju, in da sploh nimajo dovolj prostora. In da so zelo revni, vendar ne tako zelo revni, da ne bi hoteli imeti lastnih narodnih držav. Vendar, paradoksalno: k razpadu Jugoslavije je zelo veliko prispevala ravno močna, unitaristična vojska. (Ker je bila predraga in je zavirala ekonomski razvoj.)
Tudi nemški pisatelj Peter Handkeje skušal povedati evropski javnosti, kako niso vsega krivi Srbi in kako so nekaj krivi tudi tisti, ki niso hoteli skupne, mul-
Franček Rudolf:
Praktični fundamentalizem
CLINTON in HANDKE
tikulturne države. Torej najbrž Slovenci. Peter Handke ne verjame svetovnim medijem, zato si hoče sliko ustvariti sam. Tako je potoval po Srbjji.
Handke povsem napačno zastavlja vprašanje: zastavlja ga po načinu stalinističnih učbenikov. Kdor se vprašuje, kdo je kriv za vojno, se vprašuje tudi o pravičnosti vojne in potem seveda predvideva, da bo tisti, ki ima prav, tudi zmagal. Vprašanja o krivdi in o pravičnosti so zgolj propagandnega značaja in pomembna za posamezne stranke ali morda za posamezne vlade.
Vojne so nesmiselne in tudi nikakor ni nujno, da sploh kaj rešijo. K sreči vemo, zakaj se dogodijo: dogodijo in dogajajo se državam, ki nimajo solidne in močne vojske.
»Si vis pacem, para belluml* pravi rimski pregovor. »Če hočeš mir, pripravljaj vojnol«
Slovenija je ob razpadu Jugoslavije imela dovolj dobro organizirano obrambo, dovolj orožja in dovolj enotnosti. (Sloje za lasi)
Tudi prebivalcem drugih republik na svojih tleh je obljubila državljanstvo in s tem enakopravnost in bila je verjetna. Zato je z nekaj Mao-Ze-dongovimi načeli o narodu-vojaku uspela po enem tednu rešiti mir vsaj sama sebi.
Hrvaška ni bila na istem: ker ni imela dovolj vojaške organizacije in orožja, ji ni uspelo vzpostaviti reda na lastnem ozemlju. Vendar Hrvaška se vsaj vrača na izgubljena ozemlja in vzpostavila je lastno vojsko.
Bosna pa je nazoren primer ozemlja, kije desetletja skrbelo za tiyo vojsko. Ki naj bi jo branila. Bosna ne potrebuje miru: ne potrebuje ne Unproforja ne Iforja. Potrebuje lastno domačo narodno vojsko, oboroženo in vzdrževano od lastnega gospodarstva lastne države. To so trjje edini pogoji miru. (V primeru Bosne in Bosanskohrvaške federacije verjetno neuresničljivi.)
Po mojem mnepju je potrebno najprej linčati bruseljske sodnike, ki naj bi sodili vojnim zločincem. Na drevesa z njimi! Kdor v voj-
ni grozi vojnim zločincem, samo podžiga k pobijanju prič. In samo povečuje število žrtev. Še vseeno je bolje, da država preživi nekaj desettisoč vojnih zločinov, kot da njenim državljanom sodijo neki tuji sodniki. Nekje v nekakšni Evropi.
Narod potrebuje državo, potrebuje vojsko, potrebuje svoja sodišča, ne pa tujih.
Nobenemu narodu ni mogoče države ali vojske ali sodstva nadomestiti s tpjo državo, vojsko,
sodstvom...
Vojna v Bosni divja štiri leta, ker je JNA obdržala orožje po razpadu Jugoslavije, za Bosno in druge nekdanje republike pa je obveljal embargo.
Partizani so nekoč trgali orodje sovražnikom iz rok, tako smo se učili v šoli: čisto možno. Vendar za partizanski način vojskovanja je potrebna visoka revolucionarna zavest in na kakršenkoli način dosežena enotnost revolucionarjev. Ne v Bosni, ne na Hrvaškem, ne kje v Srbiji si ni mogoče predstavljati, da bi večje skupine borcev združevala revolucio-
narna zavest: ker pač ni nobene revolucije, nobene borbe za nasilno spremembo sistema, nobene verjetne in dovolj navdušujoče ideologije. Na ozemlju nekdanje Jugoslavije se dogajajo najenostavnejše verske vojne. Pri tem moramo upoštevati, daje vera v primeru Hrvatov in Srbov sestavni element enega in drugega naroda.
Ker je v pravoslavnih državah vera tista, ki utemeljuje tako državo kot vojsko in še narod, je pač razumljivo, da se takšnih
vojn ne da pogasiti zgolj s sklepanjem sporazumov. In tudi ne ustaviti pokolov s političnimi sredstvi.
Revoludoname vojne se končsjo z nasilno spremembo sistema. Verske vojne se končajo z nasilnimi verskimi spremembami.
Mir pa je vedno posledica dobro oborožene in močne narodne vojske: take vojske pa nastanejo ob zmagah.
Clinton počne v Bosni isto, kot sta to počela Tito in potem še Zveza komunistov petinštirideset let po drugi svetovni vojni: zaseda jo s tijo vojsko. Edina rešitev bi bila, da Clinton nekaj sto tisoč Srbov, Hrvatov in Muslimanov iz vojske nanovači v ameriško vojsko, jih odpošlje v Nemčijo, Italijo, Kuvajt, na Havaje in naj mu tam čuvajo svetovni red in Združene države. Zakaj voziti vojake v državo, kjer se kar tare temeljito preizkušenih vojakov? Takih s prakso?
Peter Handke bi rad imel enotno Jugoslavijo: zanj je Jugoslavija seveda bila enotna, nikoli ni znal ne slovensko, (kar je jezik njegove matere), ne hrvaško, ne srbsko, ne albasnko, ne makedonsko. Jeziki so oznake narodov, narodi imajo svoja religiozna prepričanja, Josip Broz Tito pa ni inavguriral marksizma kot državne vere, ker potem bi pač moral (tako kot Enver Hodža) zatreti in izkoreniniti vse druge vere. In bi se lahko zgodilo, da bi kdo izkoreninil še njegovo, državno. Po principu »Cuius regio, eius religio«, »Komur pripada oblast, ta določa vero« bi moral izganjati preveč različnih
vernikov, morda sedem desetiH' \ Državne vere omogočajo mulials, tikulturnost.	ta r
Vendar multikulturnost Avstro' Ogrske je pomenila nadvlad«J(U(
nemške manjšine, in zato sej* ta multikulturna država razletel j Pri Jugoslaviji seje ponovilo, tokrav s Srbi, ki jih je bilo največ, pa SC .“i vseeno bili v manjšini.	'"“J'
V Švicije zagotovila multikul'l°p: turalnost enotna obramba svctori bodnjakov iz raznih kantone''Jenu proti Habsburžanom. V Združ^njeg nih državah enotna zmagoviW{]j|^ uprava in vojska.	ojtp
Poleg verske je vojna na BalkaBj1^e tudi kolonialna in protikolonial/^c na vojna in vojna med kulteirapv^ Baikanje prizorišče, kjer tqjet'P°d| na primer Peter Handke, ne momavc, sam izvrtati nobenih informelinaj cij: zve lahko samo toliko, k^svoj, likor so naključni domorodci vešdjv J prenašanja svojih misli v tujiu jezike. Za to zadnje pa vemo, Balkancem ne gre in ne gr^P*1 Razumljivo, ker preveč sosedo’ govori svoje posebne jezike, P* -z njimi ni mogoče trenirati. Tbidjjteg: iz daljnih krajev pa so redki i^tvo njihov vpliv bolj simboličen. , in^ Clinton in Handke si želita nek* 0(j|c
ar> "hi cnmn nn coHi Hiln rHoUoL.
kar bi samo po sebi bilo čisto
redu. Nihče ne bi imel nič pro1
Deni
Jugoslaviji, če bi se dalo na
volj eleganten način rešiti probl’ r0« me (naštel semjihl), ki sojo del^*®« neznosno. Danes sem vesel, d”0li! se jih je dalo razrešiti vsaj na si1® ž ak in vsaj na neeleganten način. Vs^i na t< tako. Ce že nikakor ni šlo druga# tov;
Vsakemu narodu svojo vojskuj ' svoje ozemlje in vlado, kakršD1 zaslužil	H
300
RAST KOŠARIC ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN 3- in 4-članska delavska družina
TRENDI NARAŠČANJA CEN po skupinah dobrin košarice
lije* uje 3ta,l5o ide-priioo ipe-
'g111 mti 50
ito,
isti
iko, _ lic
Joo ^

o
i"1-
januar marec
februar april
3-ilan. povprečna
nje 'O- 4-iian povprečna irU’
raj	julij september november
junij avgust oktober december leto 1995
3-	član. minimalna	-e- 3-član. min.mesečna
4-	član minimalna	4-član. min.mesečna
PRIMERJAVA MEDLETNE RASTI CEN košarici 4-članske družine in cene
w	i	i	i	i	i
november 91 november 92 november 93	november 94	november 95
april 92	april 93	april 94	april 95
skupine dobrin
hrana —pijača ^ oblačila -e- obutev -X- higiena —A— razvedrilo
TRENDI NARAŠČANJA CEN po skupinah dobrin košarice
januar marec februar
povp.koš.
september november junij avgust oktober december
leto 1995
november 91 november 92 november 93 november 94 november 95 april 92	april 93	april 94	april 95
skupine dobrin
min.meseč.koš.
živijen.potr
inflacija
stroški stanovanja
energija
KOŠARICE PREŽIVETJA
2daj ko seje končalo leto 1995, .® sPodobi tudi krajša analiza “banja košaric življenjskih po-ll^in, ki smojih spremljali vseh 3 niesecev tega leta.
.Košaric je šest - tri za štiričlansko avsko družino in tri za tričlansko —"'Jjavsko družino. Prvo družino j/^ljata dva starša in dva šolajoča jj3 otr0ka Drugo družino pa sesta-de-'iata dva starša in en šolajoči se Za obe družini so pripravljene llOT°sarice na treh ravneh. Povprečna
Lf
g id'^arice na treh ravneh. Povprečna dril^ica zadovoljuje dolgoročne,
n°'r!^,fle na povprečni ravni porabe
dnr^Brožne *n mese^ne potrebe iuv,- .2,,)e na povprečni ravni porabe ,aK Tf31983). Minimalna košarica , Kijp ^Ijaporabo lOodstotkovslo-ji^iia!1^'^ (najTevnejših) družin z sežj° porabo. Tudi v tej so še liZ'in° vse dolgoročne, srednjeročne oStn '»esečne dobrine. Minimalna
ar iolj
rf
1)5
3
do-3 Ki
mesečna košarica pa je košarica, v kateri so zgolj mesečne dobrine. Torej zgolj hrana, račun za elektriko, stanarino in kar je še vsakomesečnih sprotnih stroškov.
Prvi graf nam pokaže različne višine teh košaric. Košarice so se v letu 1995 gibale med 70.000 in
270.000	tolaijev. Minimalni mesečni sta bili nižji od 100.000 tolarjev, minimalni sta bili nižji od 150.000 tolarjev, povprečni košarici pa sta znašali približno
250.000	tolaijev. Pojasniti je treba, da košarico pokrijeta dve plači (obeh) staršev in vsi drugi prejemki družine, kot so: regres za prehrano med delom, regres za dopust, plačilo stroškov prevoza na delo, otroški dodatki, socialni transferi, prihranki v bankah, prodaja premičnin in nepremičnin itd.
Dragi graf je zanimiv za sindikalne pogajalce o eskalacijskih klavzulah za višanje izhodiščnih plač v kolektivnih pogodbah. Pokaže, daje inflacija naraščala v letu 1995 počasneje od seštevka cen dobrin v košaricah. Zato jeod inflacije primernejše merilo za usklajevanje plač rast cen življenjskih potrebščin, ki jo prav tako vsak mesec izračunava Statistični urad Republike Slovenije.
Za bralce Delavske enotnosti smo analizirali tudi gibanja cen v obdobju od novembra 1991 do novembra 1995. Tretji graf kaže, kako različno je bilo naraščanje posameznih dobrin košarice. Za-nimivaje hitra rast cen razvedrila in higiene. Med cene razvedrila štejemo cene izobraževanja, kulture, športa in oddiha (igrače, šolske potrebščine, glasbila, šport-
VZPOSTAVLJENA
Baza podatkov o
:SVETIH DELAVCEV
iS ^vez‘ sv°l>0dnih sindikatov Slovenije smo takoj po sprejetju kona o sodelovanju delavcev pri upravljanju začeli aktivnosti t^iegovo uveljavljanje, dodatno pa smo svoje stališče do sou-idft avljalskih pravic svojih članov opredelili v programskem do-e0« Hetitu in posebni resoluciji II. kongresa ZSSS.
ja) Kakor za druga področja tudi za delavcev posameznemu sindikatu, i- so opravljanje velja, da sproti oce- kar je vsekakor nekaj drugega kot , J )Crno rezultate naših aktivnosti; po administrativni poti izdana od-u Pa lahko počnemo, le če imamo ločba o reprezentativnosti.
ne Poclatke. Že v fazi spre-	- Sprejem zakona o sodelovanju
iže-iii -ia zal<ona smo opozarjali na delavcev pri upravljanju pomeni r4fovo pomanjkljivost, da ni ure- pridobitev za delavce, ob tem pa tudi 0, ^postavitve ustrezne evidence veliko obvezo in odgovornost za int^tevilu in sestavi svetov delavcev. sindikate. Že danes je jasno in tudi iaj Mto smo se v ZSSS dogovorili, da tuje izkušnje to dokazujejo, da smo 2» Postavimo lastno, računalniško sindikati dolžni zagotavljati celoten čffflav 0 k320 podatkov o svetih de- “servis” svetom delavcev in dela-
PODATKI O IZVEDENIH VOUTVAH SVETA DELAVCEV OZIROMA DELAVSKEGA ZAUPNIKA
1. Naziv in sedež družbe (zadruge, podjetja):
na iiri • V v vse^ Podjotjib, kjer vskim zaupnikom (volilni postopki, koO0 sindikati, ki so člani ZSSS, normativni akti, strokovno usposa-3ŠČ v	<^ane-Takšno evidenco imajo	bljanje, izmenjava mnenj in izkušenj
ujf sindikatih tistih evropskih	itd.) kakor tudi uresničevanje dru-
d* ^.kjer obstajajo organi delavske	gih z zakonom predvidenih oblik de-
r«b/j P)ac'je’23 nas Pa Je P°mem-	lavske participacije (predstavniki de-
i°s a Predvsem iz dveh razlogov:	lavcev v organih družb, delavski di-
t n ' Pfeiež predstavnikov posamez- rektor). Poleg tega nam takšna po-jjU j sindikata v skupnem številu datkovna baza omogoča, da v do-|j v°ljenih članov svetov delavcev ločenih primerih tudi pisno komu-■aj, Paskih zaupnikov bo poleg niciramo s sveti delavcev, jim poš-ofiJo^b o reprezentativnosti dajal	Ijemo strokovna gradiva, stališča do
0,po b 0 rePrczentat'vn°sti dajal Ijemo strokovna gradiva, stališča do ’oti ne1*110 tezo 'n pomen posamez-	širših aktualnih vprašanj, ki so v njiho-
2.	Sindikat dejavnosti:.
3.	Število zaposlenih:.
4.	Število članov sindikata dejavnosti
5.	Število članov sveta delavcev:
6.	Število izvoljenih naših članov: od tega sindikalnih zaupnikov:
7.	Ime in priimek predsednika(ce) sveta delavcev:
■ ali je član sindikata pod št. 2:
8.	Datum izvedbe volitev.
Obrazec izpolnil: Ime in priimek:.
Funkcija:____
Datum:_______
laiiliaki
:°r tudi na ravni države. Na teh
d# Volit',m ,av“i en zave. iva icn Lastno podatkovno bazo smo .00 z ^vah namreč sodelujejo delavci	vzpostavili s posebnim obrazcem,
^vn° volilno pravico ne glede ki ga izpolni predsednik sindika-^ali sočlani katerega od sindika-	ta ali predsednik sveta delavcev v
krjjj. a” ne, zato pomeni rezultat vo- podjetju takoj po izvedenih volitvah in* v tudi stopnjo splošne podpore sveta delavcev. Danes deluje v Slo-
veniji v podjetjih, kjer imajo sindikati, združeni v ZSSS, svoje člane, že več kot 250 svetov delavcev.
Kljub vzpostavljeni bazi podatkov opažamo, da iz vseh okolij še nismo dobili izpolnjenih obrazcev, zelo pogosto pa prihajajo z večjim časovnim zamikom. Zato smo se odločili v tej številki DE objaviti obrazec o podatkih o izvedenih volitvah sveta delavcev s prošnjo, da ga povsod, kjer tega še niste storili, izpolnite in pošljete na naslov:
ni pripomočki in storitve, vstopnice za prireditve, knjige, časopisi, radio,TV sprejemnik, RTV naročnina, prenočevanje na dopustu). Med cenami za higieno in zdravstveno nego pa se spremljajo cene izdelkov, kot so brivnik, milo, šampon, zobna pasta, pralni praški, analgetiki, hansaplast, isekticid, vitamini, sirup proti kašlju ipd.
Zadnji, četrti graf prikazuje za isto petletno obdobje še rast cen dobrin povezanih s stanovanjem. Stroški stanovanja zajemajo: stanarino, odplačilo anuitet, prispevek za urejanje mestnega zemljišča, davek na stanovanje ali hišo, prispevek za zaklonišča, zavarovanje stanovanjske hiše, obratovalne stroške, odvoz smeti, vodo za gospodinjstvo, prispevek za kanaliza- ji| cijo, manjša popravila in tekoče vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje (zamenjava izrabljenih delov stanovanja). Najbolj umirjena je rast cen pohištva oziroma opreme.
Lučka Biihm
Opomba:
Če so bile izvedene volitve delavskega zaupnika, se pod zaporedno številko 5 vpiše število "1", pod zaporedno število "7” pa njegovo ime in priimek
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (Milan Utroša), Dalmatinova 4,61.000 Ljubljana.
V	tistih podjetjih, kjer volitve sveta delavcev še niso izvedene, pa predsedniki sindikatov obrazec shranite in ga izpolnite ter pošljite po volitvah.
V	se informacije s tem v zvezi in tudi o drugih vprašanjih s področja sodelovanjadelavcev pri upravljanju dobite po telefonu 061/316-359.
Milan Utroša, član predsedstva Sveta ZSSS
KAJ DELAJO
lil

im
v republiških odborih
(Nadaljevanje s sosednje strani)
člen zakona o delovnih razmerjih), opredeljena v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu podjetja.
Tudi pri postopku ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela in pričakovanih rezultatov dela (23. člen zakona o delovnih razmerjih) smo dodali določbe, ki onemogočajo zlorabo te zakonske pravice delodajalcev.
Z dopolnjenimi določbami je delodajalcu dana možnost, da s soglasjem sindikata tako razporedi delovni čas, da ta ustreza tržnim potrebam in kadrovskim nihanjem zaradi nepričakovanih pojavov.
Pomembne novosti so tudi pri utrjevanju položaja zunanjih sindikalnih zaupnikov, ki bodo s pooblastilom lahko preverjali izvajanje kolektivne pogodbe in zakonodaje pri delodajalcu, če jih bodo za to prosili člani delavci.
Pri splošnih določbah o plačah in drugih prejemkih je podrobneje opredeljena vloga sindikata ter kriteriji in pogoji, ki zagotavljajo sindikalnemu zaupniku pravico vpogleda v plače poslovodnih (menedžerskih) delavcev.
Za delavce so izjemno pomembne tudi nove določbe, ki natančno opredeljujejo izplačevanje solidarnostnih pomoči. Delavcu je delodajalec dolžan vsaj enkrat letno izplačati solidarnostno pomoč v višini povprečne neto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece, če je zaradi bolezni nepretrgoma odsoten šest mesecev in več ali če je zaradi nesreče pri delu oziroma poklicne bolezni odsoten tri mesece.
Novost je tudi dolžina letnega dopusta, ki po novem lahko traja največ 35 dni.
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe veljajo od 1. januarja letos.
Sandi Bartol, sekretar
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
Brez višje članarine ne bo šlo
Upali smo, da bomo še pred koncem leta zaključili pogajanja za podpis tarifne priloge kolektivne pogodbe za komunalne dejavnosti. Zal je bila že sklicana seja pogajalcev zaradi bolezni zadnji hip odpovedana in se bomo tako dobili šele konec januarja. Pogajanja smo kritično obravnavali že na komisiji, na seji republiškega odbora sindikata dejavnosti pa smo dobili pooblastilo, da še enkrat poskusimo doseči skupno soglasje vseh udeležencev za predlagano izhodiščno plačo. Sicer pa gremo v podpise separatno.
Na tej seji smo sprejeli tudi sklep o postopnem prehodu na 1-odstotno članarino in spremenjena delitvena razmerja, tako kot so to že storili v nekaterih drugih sindikatih. Glede na majhnost sindikata po članstvu, odvisnosti od solidarnosti in sedanje skromne možnosti za kakovostno izvajanje programov, nam kaj drugega tudi ne preostane. Višjo članarino bomo uveljavili z letom 1996, računamo pa, da bo za dosledno realizacijo tega sklepa potrebnih najmanj tri mesece. Sindikalni zaupniki bodo dobili sklep in obrazložitev s podrobnimi navodili kako sklep realizirati. Navodilo o novem obračunu članarine in postopku nakazovana bomo poslali tudi računovodskim službam podjetij.
V posebno veselje nam je bila odločitev, da kot prvo podjetje s področja lokalnih javnih služb, sprejme podjetje Saubermacher Komunala iz Murske Sobote certifikat kakovosti ISO 9001 za gospodarno ravnanje z odpadki. Zato smo poslali sindikalnemu zaupniku naše čestitke, da jih prenese vsem sodelavcem za njihov prispevek, daje podjetje dobilo tako visoko priznanje.
Miloš Mikolič, sekretar
Grosuplje
Vilma Horvat na čelu območne organizacije
Na 1. konferenci Območne organizacije ZSSS Grosuplje so zbrani najprej prisluhnili poročilu dosedanjega predsednika Jožeta Perka o delu v minulem mandatnem obdobju, nato pa spregovorili o prihodnjih nalogah svoje organizacije. Pri tem so soglašali, da naj se ne bi šli kakšne »velike politike«, temveč naj bi hitro in učinkovito odpravljali probleme pri članstvu.
Opravili so tudi volitve. Za sekretarko Območne organizacije ZSSS Grosuplje so izvolili Vilmo Horvat, kije po upokojitvi prejšnjega sekretarja pred letom dni postala v. d. sekretarke. Dosedanji predsednik Jože Perko pa je postal sekretar v območni organizaciji; funkcijo bo opravljal neprofesionalno.
D. K.
Zasavje
Povsod letne seje
-	Izredno dejaven sindikat firme Industrija gradbenega materiala Zagorje ob Savi, ki ga uspešno vodi predsednik Jože Lovše, je pripravil skupno sejo izvršnega odbora sindikata in novoizvoljenega sveta delavcev. Predsednica volilne komisije za izvolitev sveta delavcev Stefi Vozelj je podala poročilo o opravljenih volitvah, nakar so člani sveta delavcev za svojega predsednika izvolili Milana Medveška, za podpredsednika pa Staneta Bebra. Sledil je temeljit pogovor o odnosih in oblikah dela sveta delavcev glede na nove lastniške odnose v firmah, ki gaje poglobljeno vodil sekretar Območne organizacije ZSSS za Zasavje.
-	V Cementarni Trbovlje so pripravili tradicionalno letno sejo svoje sindikalne organizacije. Njen predsednikMijo Popovičje v obširnem poročilu pozitivno ocenil delo sindikata, kije bil vpet v vsa pomembna dogajanja v firmi, hkrati pa posebej izpostavil naloge, kijih namerava opraviti v letu 1996. Gre predvsem za nadaljnje utrjevanje sveta delavcev, dosledno uresničevanje kolektivne pogodbe, skrb za izobraževanje ter utrjevanje sindikalne organiziranosti in aktivnosti na področju preventive, športa in rekreacije.
Na letni seji sta sodelovala tudi sekretar SDGD Slovenije Jernej Jeršan in sekretar območnega odbora gradbeništva Zasavja, v kulturnem programu pa še ženski pevski zbor Korona iz VVZ Trbovlje, ki je bil za svoj nastop deležen viharnega aplavza.
-	Tudi v Peku Trbovlje je sindikat organiziral letno sejo članstva celotne organizacije, na kateri je predsednik Janez Gorjanc orisal napore sindikata za zagotavljanje socialne in materialne varnosti svojega članstva, saj so razmere v slovenski tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji zelo hude, če že ne kritične.

EVROPA JE PRED VRATI
Iti ali ne iti v Evropsko unijo, se zadnje mesece, po zapletih s podpisom sporazuma o pridruženem članstvu zaradi nasprotovanja Italije, sprašuje vse več Slovencev. Pa ne le navadnih državljanov, pač pa zlasti politikov in tudi - gospodarstvenikov. V primerjavi z letom 1993, ko smo Slovenci od vseh narodov v prehodu iz socialističnega na navadni, kapitalistični gospodarski in večstrankarski politični sistem najbolj številčno podprli pridružitev Evropi, smo zdaj mnogo bolj v dvomih. Vzrokov je več, ob zapletih z Italijo tudi večkratne izjave vidnih politikov (vključno s predsednikom vlade), da se nam v Evropo, ki postavlja take pogoje, niti ne mudi preveč, do neprepričljive zgodbe o gospodarskem uspehu Slovenije. Poznavalci si takega vprašanja ne zastavljajo. Zanje je dolgoročno možna samo ena pot in sicer tista, ki vodi k članstvu v Evropski uniji. Nanjo pa se po njihovem mnenju pripravljamo prepočasi in premalo odločno.
Na to neprijetno dejstvo je opozorila nedavna razprava na dveh odborih državnega zbora, za kmetijstvo in gospodarstvo. Na dan je prišlo, daje osnova sicer postavljena (program približevanja Evropski uniji ter organizacijska shema vladnih in drugih organov, ki bodo uresničevali programske zamisli), rezultatov pa da še ni prav veliko. Zato zaostajamo v pripravah tako na sporazum o pridruženem članstvu kot v pripravah na polnopravno članstvo.
Pozornost je preveč usmerjena k težavam z Italijo. Najvažnejše pa je vsekakor gospodarsko sodelovanje oziroma konkurenčnost našega gospodarstva takrat, ko bo moralo poslovati znotraj evropskega trga (kije trg EU in EFTA), se pravi pod evropskimi pogoji. Ker imamo s svetom več kot 70 odstotkov trgovinskih in več kot 80 odstotkov
finančnih odnosov, večino tega pa z Evropsko skupnostjo, je naš strateški interes, da odnose z EU čimprej uredimo. Zato pa moramo gospodarstvo kar se da hitro in uspešno pripravljati na razmere, v katerih bo moralo v bodoče poslovati. Danes slovensko gospodarstvo lahko konkurira dovolj uspešno samo v srednjem cenovnem razredu, vendar pa bo iz tega razreda izrinjeno, ker bo postalo za ta nivo cen predrago.
Za te potrebe pa, kot daje v Sloveniji premalo posluha. Vlado Di-movski, državni sekretar za industrijo v ministrstvu za gospodarske dejavnosti na primer navrže dva podatka v prid tej trditvi. Vlada v proračunu ni namenila niti tolarja za izobraževanje menedžerjev, za kar pa je omenjeno ministrstvo v skoraj dokončanem programu industrijske politike »namenilo« sto mi-
lijonov tolaijev. Vladaje iz letošnjega proračuna tudi skorajda izbrisala stroške za prilagoditev več kot sedem tisoč tehničnih standardov evropskim zahtevam: ministrstvo je menilo, da bi za to nalogo potrebovali milijardo in pol tolarjev, vlada pa ji je namenila dvajset milijonov... V zamudi so reforme davčnega sistema, javnih financ, socialnih programov, ki naj bi vse bistveno pomagale k večji konkurenčnosti gospodarstva Kajpak manjka tudi celovita analiza dobrih in slabih strani vključevanja v Evropsko unijo. Ne vemo, koliko nas bo stalo vključevanje, in tudi ne, koliko bi izgubili (ali morda pridobili?), če se v unijo ne bi vključili -čeprav je mogoče z makroekonomskega in dolgoročnega zornega kota trditi, da bi bile koristi vključitve večje od stroškov. Zato pa je s pripravami na vključitev Slovenije v EU treba pohiteti, da bomo takrat, ko bo vključitev postala aktualna, na to dejanje čimbolje pripravljeni: gospodarstvo čimbolj primerljivo konkurenčno in družba po svoji strukturi, ravni sociale in glede zakonodaječimbolj podobna drugim družbam znotraj EU.
Kaj lahko pospeši priprave?To, da bi bil čimprej sprejet nacionalni program priprav na podpis pri-družitvenega sporazuma in na kasnejšo polnopravno vključitev v EU. Da bi čimprej sprejeli program prilagajanja zakonodaje. Da bi pripravili analizo prednosti in slabosti
članstva v EU in da bi postalo delo posameznih služb in organov, ki so bili ustanovljeni in postavljeni, da skrbijo za uresničevanje načrta o približevanju Evropi in vključevanju vanjo, učinkovitejše ter tudi bolj usklajeno. Ob tem se mnogim zastavlja še eno vprašanje, namreč, ali ne bi bilo najbolje, če bi vlada dobila mi-
nistra, ki bi skrbel za koordinacijo dela vsega tega, po raznih ministrstvih in drugih organizacijah raztresenega, aparata. Zdaj je sicer vrhovni organ ministrska koordinacija, ustanovljen je tudi medresorski odbor in urad za evropske zadeve pri ministrstvu za zunanje zadeve. Toda ta naloga je vendarle tako pomemb-
na, da bi bil priganjač v rangu ministra najbrže le bolj učinkovit kot ministrska koordinacija ali urad za evropske zadeve, ki naj bi zadevo operativno vodil.
Evropa je pred vrati. Vendar nam ni treba kričati, kot so Rimljani, ko so zagledali Hanibala. Pripraviti pa se le moramo.	Boris Rugelj
MODNI SEJEM LETOS POPOLN
Ljubljanski sejem nas je radosten obvestil, da letos zapletov pri organiziranju sejma mode v Ljubljani ni več in da sejem bo, od 14. do 17. februarja, in to z udeležbo vseh pomembnejših slovenskih proizvajalcev in nekaterih tujih. Na sejmu bodo modne revije, tokrat v hali D in ne več v festivalni dvorani, popestrile ga bodo okrogle mize in strokovna predavanja in še kaj. Organizator, podjetje Ljubljanski sejem, se je potrudilo, da bi ustreglo večni zahtev slovenskih proizvajalcev, Id so v zadnjih letih prireditev bojkotirali ali napovedovali, dajo bodo naslednje leto, če...
kot jih je v preteklih letih. Sedem-	revije, prirejene v okviru sejma,
najst tisoč obiskovalcev je za tek- Pritegniti pa je treba tudi tuje raz-stilno in obutveno industrijo pre- stavljalce in predvsem kupce, malo, je bil odločen. Če bo pri- Sejem je bil včasih pomemben za reditelj sejma znal pritegniti Jugoslavijoindelte veljave bi mu občinstvo, se bo tekstilna indu- organizator lahko povrnil s tem, strija sejma udeleževala, sicer pa da bi pritegnil kupce iz držav, ki ne. Ena izmed mikavnosti za obi- so nastale iz bivše Jugoslavije. In skovalce so nedvomno modne pa seveda kupce ter razstavljal-
ce, saj sejem v tem pogledu ne sme biti zaprt, iz drugih prostorov, denimo iz Češke, Slovaške in še od drugod.
Kaj pa podeljevanje priznanj za kakovost izdelkov, kot je bila včasih zlata košuta? Boža Kuhariča takšna priznanja ne ganejo močno, meni, da je to bolj vprašanje za organizatorja sejma kot za razstavljalce. Očitno domet zlatih košut in drugih priznanj v evropskem prostoru ni bil velik.
Skratka, 43. sejem Moda 96 bo. Udeležilo se ga bo 122 razstavljal-cev iz 12 držav. Hkrati z njim bo potekal sejem KONTRI, mednarodni bienalni sejem strojev in opreme za industrijo konfekcije in trikotaže. Ali pa bo tudi 44. sejem mode, prihodnje leto, je po besedah Boža Kuhariča odvisno predvsem od sposobnosti organizatorjev, narediti sejem privlačen tako za razstavljlce kot za obiskovalce.
B. R
Eno izmed podjetij, ki se sejmov mode na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču v organizaciji Ljubljanskega sejma zadnji dve leti ni udeleževalo, seje pa letos odločilo spet razstavljati na njem, je Mura iz Murske Sobote. Božo Kuharič, glavni direktor Mure, hkrati pa tudi predsednik upravnega odbora združenja tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije pri Gospodarski zbornici, se nam je zdel najprimernejši, da nam odgovori na vprašanje, zakaj so se v Muri in nekateri drugi tekstilci premislili.
»Dober sejem tekstilna in usnjarska industrija vendar potrebujeta, « nam je odgovoril. »Zadnja leta se sejma v Ljubljani prav zato, ker ni več ustrezal našim potrebam in zahtevam, nismo udeleževali. Ker pa sejem potrebujemo, smo se odločili, da tokrat vendarle spet poskusimo. Če bodo organizatoiji pripravili primerno prireditev, se je bomo še udeleževali, če ne, pa...«
Na vprašanje, kako si predstavlja dobro sejemsko prireditev, je Božo Kuharič odvrnil, da sejem mode ne sme biti kramarski in da mora pritegniti več obiskovalcev,
MINISTRSTVO ZA DELO SPOROČA JAVNOSTI
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nam je poslalo sp'oročilo za javnost, ki se nanaša na nejasnosti v zvezi z izdajo sklepov o izdaji lastniških certifikatov v negospodarstvu, ki so se pojavile v delu javnosti.
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij določa, da Republika Slovenija izda zaposlenim v javnih zavodih, državnih organih in drugih organizacijah, ki se pretežno financirajo iz proračunskih sredstev, lastniške certifikate za razliko med dejansko izplačanimi plačami in plačami, ki bi morale biti izplačane v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za čas od 1. januarja do 31. oktobra 1992. To pomeni, da dobijo delavci certifikat v vrednosti med dejanskim izplačilom in plačo, do katere so bili upravičeni po kolektivni pogodbi.
Uredba o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov pa je predpisala postopek izdajanja lastniških certifikatov delavcem, zaposlenim v negospodarskih organizacijah, iz katerega izhaja, daje ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zadolženo za izdajo sklepov o dodelitvi lastniških certifikatov. Sestavni del sklepaje tudi specifikacija, v kateri so navedena imena in priimki delavcev, številke njihovih evidenčnih računov ter zneski, do katerih so navedeni delavci upravičeni. Kolje navedeno v sklepu o izdaji lastniških certifikatov, mora organizacija v petnajstih dnevih od sprejema sklepa obvestiti delavce o dodelitvi lastniških certifikatov. Do vključno 21. novembra 1995 je ministrstvo izdalo 462 sklepov o izdaji lastniških certifikatov za 16964 delavcev.
Lastniški certifikati se lahko uporabijo le za nakup delnic ali drugega premoženja Republike Slovenije ter podjetij v njeni lasti, ki se ponudijo v odkup za lastniške certifikate. Nadaljnjo uporabo lastniških certifikatov bo določal zakon o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije, ki še ni sprejet, vendar je že v postopku. Ko bo omenjeni zakon sprejet, bo ministrstvo o tem obvestilo javnost preko sredstev javnega obveščanja.
IMELI BOMO INDIJANSKO POLETJE
Na naslednji redni seji bo državni zbor bržčas obravnaval vladni predlog za spremembo zakona o računanju časa. Zakon s čudnim naslovom so poslanci sprejeli v začetku leta 1993, določa pa, kdaj se začne in kdaj konča tako imenovani poletni čas. Torej čas, v katerem imamo uro pomaknjeno za šestdeset minut naprej in vstajamo zato uro prej kakor pozimi. Sprememba je potrebna, ker je Evropska unija konec maja lani sprejela tako imenovano sedmo direktivo, ki se nanaša na spremembo poletnega časa. Po tej direktivi se letos poletni čas začne 31. marca in konča 27. oktobra, v prihodnjem letu pa začne poletni čas veljati 3o. marca in zimski čas nastopi 26. oktobra. To je pomembna sprememba v primerjavi z dosedanjo prakso, saj seje poletni čas v Sloveniji računal do zadnjega tedna v septembru oziroma prvega tedna oktobra. Ker se z
Evropsko unijo usklajujemo na vseh področjih, je torej ta sprememba potrebna (premik za začetek poletnega časa je minimalen, nekajdneven). Zanimivo pri tem je, daje EU spremembo računanja poletnega časa sprejela že pred letom dni in pol, naša vlada pa ji je posvetila primemo pozornost (s predlogom spremembe zakona) šele proti koncu minulega leta.Tako zakon o spremembi zakona o računanju časa še čaka pred vrati državnega zbora, kljub temu da v (še) veljavnem zakonu piše, da mora vlada vsaj tri mesece pred začetkom računanja poletnega časa določiti točen datum in uro prehoda iz enega v drug čas. Če vlada meni, da ta rok teče od dneva, ko je na svoji seji sprejela sklepe o spremembi, potem gaje spoštovala, če pa teče v resnici od dne, ko bo spremembo zakona potrdil parlament, vlada ne spoštuje zakona, ki gaje predlagala sama.
B. R.
a
O OLAJŠAVAH ZA ZMANJŠANJE DOHODNINE NIKOLI PREVEČ
Tako kot doslej smo dolžni dav- in komunikacijskih ovir za invalida Med davčne olajšave spadajo še invalidsko zavarovanje, za zdrav-čno napoved tudi letos oddati do 31. v teh objektih. Pri nakupu ali gra- plačani prispevki in premije, na- stveno varstvo in zaposlovanje, toda marca. Pri tem ne gre pozabiti, da dnji stanovanja ali stanovanjske menjene za povečanje socialne var- le, če so plačani pravnim osebam kljub uveljavitvi nekaterih spre- hiše je zavezanec upravičen do nosti zavezanca za pokojninsko in v Sloveniji. Tudi prostovoljni de-memb oziroma dopolnil dohodnin- olajšave le, če si s tem rešuje sta-
nami prispevki in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, izobraževalne, znanstvene, raziskovalne, športne, ekološke in religiozne namene so lahko olajšava, če so plačani oziroma nakazani osebam, ki so v skladu s predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti. Sem sodijo tudi prispevki oziroma darila invalidskim organizacijam in evidentiranim beguncem.
Mnogi davčni zavezanci bodo uveljavljali kot olajšavo izdatke za nakup zdravil, za zdravstvene in or-
topedske pripomočke, kot so denimo očala, slušni aparati, ortopedska obutev, invalidski voziček, akosti-mulator, merilci krvnega pritiska in drugi podobni zdravstveni pripomočki.
Kajpak ob vseh omenjenih mogočih olajšavah ne gre pozabiti še na plačane članarine političnim strankam in sindikatom, na plačane samoprispevke in na denarna vplačila za lastniške deleže podjetij.
Andrej Ulaga
skega zakona ostajajo ključne odločbe v glavnem nespremenjene. Kajpak pa si bomo lahko tudi to pot breme obveznega davka, ki nam ga bodo odmerili od vseh prejemkov, zmanjšali z najrazličnejšimi olajšavami. Seveda le s tistimi, ki so uzakonjene. Zato ni o olajšavah, kijih dokazujemo z računi, nikoli povedanega preveč. Resnici na ljubo je treba namreč povedati, da mnogi državljani zgolj iz nevednosti državo precej bolj podpirajo, kot bi jo bili dolžni.
Seveda se zmanjšanje osnove za dohodnino za leto 1995 prizna zavezancu le za sredstva, kijih je za posamezne namene porabil od 1. januarja do vključno 31. decembra 1995, in to največ v višini treh odstotkov davčne osnove. Računov za posamezne izdatke ne prilagamo davčni-napovedi, hraniti pa jih moramo še dve leti od dneva pravnomočnosti dohodninske odločbe.
Osnovo za dohodnino za leto 1995 bomo do treh odstotkov lahko znižali za sredstva, ki smo jih vložili v vrednostne papirje. Izdajatelj omenjenih vrednostnih papirjev mora biti Republika Slovenija, vračilni rok pa daljši od 12 mesecev. Zmanjšanje osnove za dohodnino se prizna za vsak vrednostni papir samo enkrat. Vsa sredstva, za katera zavezanec uveljavlja zmanšanje osnove, mora posebej izkazati in dokazati z dokumenti. Davčni organ označi na hrbtni strani vrednostnega papirja, daje bila davčna olajšava uveljavljena, zato naslednji kupci tega vrednostnega papirja davčne olajšave ne morejo več uveljaviti.
Osnovo za dohodnino si lahko zmanjšamo tudi z računi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih
novanjski problem, kar pomeni, da še ni lastnik stanovanjske hiše ali stanovanja. Osnova se lahko zmanjša za sredstva, vložena v nakup, gradnjo, vzdrževanje stanovanja in pomožnih stanovanjskih prostorov, ki sodijo k stanovanju in so njegov sestavni del, ne glede na to, ali so v stanovanjski hiši ali zunaj nje. Pri nakupu zavezanec uveljavlja olajšavo s kupoprodajno pogodbo in dokazilom o plačilu kupnine oziroma dokazilom o plačani anuiteti stanovanjskega kredita. Osnova za dohodnino se zmanjša v letu, v katerem je bila kupnina dejansko plačana. Če zavezanec kupnino plača s kreditom, se mu osnova zmanjša za plačano letno anuiteto.
Do zmanjšanja davčne osnove za sredstva, porabljena za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš, so upravičeni lastniki teh objektov in najemniki. Lastnikom stanovanj se priznajo tudi sredstva, porabljena za plačilo vzdrževanja skupnih prostorov in naprav v večstanovanjski zgradbi. Zavezanci pa morajo na zahtevo davčnega organa namen in višino porabljenih sredstev dokazovati z računi, ki se glasijo na njihovo ime.
Davčno osnovo si lahko oklestimo tudi z računi za vzdrževanje naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov. Ne gre pozabiti še na sredstva, ki smo jih vložili v nakup likovnih del, leposlovnih knjig, plošč umetniške vrednosti, za nakup učbenikov in druge strokovne literature. Novo je, da lahko kot olajšavo uveljavljamo tudi izdatke za nakup programske opreme. Kot doslej so olajšava tudi plačane šolnine, podiplomsko izobraževanje, izdatki za jezikovne tečaje, glasbeno izobraževanje, računi za vozniški izpit in podobno.
OD VSEH PROSTOCARINSKIH PRODAJALN BODO ZAPRLI LE ŠTIRI
Pravijo, da se bomo morali v Sloveniji sčasoma posloviti od prostocarinskih prodajaln na naših mejnih prehodih. Zato pač, ker gredo močno v nos trgovcem onkraj meje in ker po mnenju naših sosedov predstavljajo »nelojalno« konkurenco. Ne glede na to, daje očitek v marsičem sporen, pa se zdi, da se bo tem priljubljenim in dobro obiskanim trgovinam v prihodnje le treba odpovedati, pa čeprav prinašajo še kako dober zaslužek.
Novi carinski zakon, ki smo ga sprejeli lani in je pričel veljati 1 .januarja letos, pa v zvezi s pro-stocarinskimi prodajalnami še ne prinaša bistvenih sprememb. Zakon zaenkrat odpravlja brezcarinske trgovine le na maloobmejnih prehodih, kar pomeni, da bodo od sedeminštiridesetih prodajaln zaprli le štiri. Gre za maloobmejne prehode, ki so pod novogoriškim carinskim nadzorstvom. Brezcarinske trgovine na teh mejnih prehodih naj bi bile odprte le še do razprodaje zalog.
Naša zakonodaja je do brezcarinskih trgovin precej širokosrčna. V nasprotju z večino tujih dovoljuje prodajo tudi pri vstopu v državo, ne le izstopu iz nje, prodajalne pa so lahko poleg tistih na letališčih in v pristaniščih tudi na cestnih mejnih prehodih. Po starem so bile dovoljene na vseh mejnih prehodih, z letošnjim letom pa sojih, kot že rečeno, na maloobmejnih prehodih odpravili. Brezcarinske trgovine na meddržavnih prehodih pa bodo lahko poslovale še do konca prihodnjega leta.
Prostocarinsko p^)dajalno lahko odpre vsak trgovec, ki izpolnjuje pogoje, predpisane z zakonom, če seveda pridobi dovoljenje carine. Taka prodajalna mora biti na kraju, ki zagotavlja ustrezen carinski nadzor in onemogoča dostop nepooblaščenim osebam. Te trgovine obravnava 87. člen carinskega zakona, medtem ko izbiro blaga v njih opredeljuje vladna uredba o carinskih postopkih z ekonomskim inštitutom. Podrobnejša merila za njihovo odprtje, način zapiranja in poslovanje pa predpisuje finančno ministrstvo.
Ne glede na to, da se od brezcarinskih trgovin počasi poslavljamo, je še vedno precej ugibanj o tem, kaj pravzaprav sodi na police teh trgovin. Vladna uredba, ki govori o tem, je precej nedvoumna, saj pravi, da lahko prostocarinske prodajalne ponujajo alkoholne in druge pijače, cigarete in druge tobačne izdelke, kozmetične in parfumerijske izdelke, nakit, bižuterijo, steklene in keramične izdelke, oblačila in druge tekstilne izdelke, obutev in usnjeno galanterijo, ure, potovalne torbe, izdelke domače obrti, športno opremo, glasbila, filme, kasete, igrače, tehnično blago, izdelke za osebno rabo ter specialne trajne živilske proizvode.Tako pravi omenjena vladna uredba, dejansko pa je ponudba brezcarinskih trgovin marsikje pestrejša. Zato je med trgovci, ki
so jim te trgovine trn v peti in bi najraje videli, da prostocarinskih prodajaln sploh ne bi bilo, precej slabe volje. Verjetno tudi upravičene, saj na tem področju dejansko ni pravega reda. Zato se mnogi, tudi pri republiški carinski upravi, zavzemajo, da bi ponudbo blaga v teh trgovinah »prečistili« in se enkrat dokočno dogovorili, kaj sodi na prodajne police brezcarinskih trgovin in kaj ne. Ni kaj, treba se bo dogovoriti in dogovor tudi spoštovati. Pa še daleč ne zgolj zaradi reda samega. Predvsem zaradi tega, ker si želimo ponudbo Slovenije spraviti na tako raven, ki se bo kosala s ponudbo turistično najbolj razvitih držav.
/1. U.
Bona sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 2
ATRIS-BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste
zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384,385,061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077-Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
A.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
1.	BOHINJ-počitniški hišici v UKANCU-za 6 oseb-tri spalnice, kuhinja, dnevna sob*, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini od 19. do 26.1.
2.	ROGAŠKA SLATINA - privatna hiša, kuhinja/tri dvoposteljne sobe, TWC. Cena za 4 osebe 50 DEM, za 6 oseb 80 DEM, turistična taksa ni vključena.
3.	VELIKE BLOKE-počitniški dom s 105 ležišči, štiriposteljne sobe. Cena polnega penziona je 25 DEM. Popusti za skupine. Nekaj prostih ležišč za šolske počitnice v februarju.
4.	BLED - HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion 44 DEM, doplačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let gratis, od 2 do 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za seminarsko delo.
5.	ROGLA-garsonjera, 65 DEM dnevno-termini od 19.1. do 26.1.1996.
6.	KOPE-garsonjera za 4 osebe, cena 52 DEM dnevno - termini do 20.1.1996.
7.	KRANJŠKA GORA- garsonjere za 4 osebe, cena dnevnega najema 65 DEM.
8.	RADOVLJICA - počitniški dom za ca. 40 oseb, dvoposteljne sobe, polpenzion 3.950 SIT, možnost za šolo v naravi.
9.	KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri-ali štiriposteljne.sobe,TWC, polpenzion 39 DEM.
10.	ČATEŽ-POČITNIŠKE HIŠICE-od 4 do 5 oseb, posamezni termini po 5.1. 1996, cena od 72 DEM dnevno.
11.	MORAVSKE TOPLICE-bungalov za 4 osebe, v času po 12. januarju, enotedenski paketi - cena 54 DEM na dan.
12.	MORAVŠKE TOPLICE -zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. Cene: nočitev z zajtrkom 1.700 SIT, polpenzion 2.600 SIT, polni penzion 2.950 SIT.
13.	PODČETRTEK - Atomske toplice - apartma za 4 osebe, prosto v marcu. Cena najema 65 DEM (vključuje 2 vstopa v bazen).
14.	POKLJUKA - DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI - spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 72 DEM.
15.	POKLJUKA - počitniška hiša za 5 oseb, kuhinja z jedilnico, dve spalnici, kopalnica, 500 m od ŠPORT hotela. Dnevni najem 110 DEM.Prosto v marcu 1996.
^BOVEC- Kaninska vas-garsonjere oz. enosobna stanovanja, cena 55 oz.
17.	VELIKA PLANINA - planinske koče za 4 ali 8 oseb, cena od 50 do 85 DEM. Prosto v prvi polovici februarja 1996.
18.	KRVAVEC- garsonjera, dnevni najem 50 DEM, ali apartma za 5 oseb, najem 70 DEM. Cene veljajo do 22.12.1995. Prosto od 22. do 28. decembra.
19.	RATEČE - PLANIČA- počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM. Termini do 28.12.1995.
20.	NOVIGRAD-trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb. do 27. decembra, cena 45 DEM.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Krvavcu, Kaninu, Bohinju ali Kranjski Gori za vsa obdobja.
2.	Lastnike počitniških domov v slovenskem Primorju ali v hrvaški Istri, ki
bi dali objekte v najem, vabimo, naj nam posredujejo ponudbe za leto 1996.
B.	SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
1.	ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb.
2.	OTOČEC- hotel Šport-posebni programi oddiha in rekreacije. Teniška igrišča, jahanje, čolnarjenje, gorska kolesa, ribolov, rafting, plavanje, plesne zabave in igralnica. Tridnevni program s polnim penzionom 200 DEM, štiridnevni pa 245 DEM.
3.	VIPAVA - ogled Vipavskega križa, Biljanskih vinogradov, grobnice Burbone^ Doživeli boste gostoljubnost domačinov in njihovih bogato založenih kašč in kleti. Po večerji odhod proti domu. Cena 2.500 tolarjev na osebo brez prevoza.
4.	KOČEVSKA REKA- prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo
po želji skupine. Posebej priporočamo usluge gostišča Travanjsko.
5.	GOSTILNA PRI TONETU - Breg na Ptuju, možnost nočitve za 24 oseb, odlična gostinskg ponudba tudi za večje skupine. Pokličite 062/772-376.
6.	LETUŠ-Šmartno ob Paki-gostišče PIRNAT -ugodni meniji za izletniške §kupine. Telefon 063/885-143.
7.	ŠPANIJA za mlade - LLORET DE MAR - cena polnega penziona 18 DEM. Termini od 1. do 30. aprila 1996. Primerno za maturantske ali sindikalne skupine, bivanje v večposteljnih sobah.
8.	KOČEVJE- MOTEL JEZERO-7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo.
C.	ORGANIZACIJA SEMINARJEV
Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno-ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena.
D.	SEJMI
1.	DUESSELDORF- BOOT- sejem čolnov, jaht in opreme - 20. do 28. januarja 1996. Odhod 22.1. - cena 1190 DEM.
2.	PARIZ-SEJMI MODE-sejem ženske konfekcije, konfekcija iz ple'tenin,otroška moda, moška in deška moda-od 26. do 30 januarja-tridnevni ogled 1030 DEM .
3.	FRANKFURT-PREMIERE-sejem papirja, pisarniškega materiala, daril, kozmetike, modnih dodatkov, frizerski pripomočki, od 27. do 31. januarja 1996. Odhod 28.1.- cena štiridnevnega ogleda 1190 DEM .
4.	MILANO - MODIT - mednarodni modni sejem - od 1. do 5. marca 1996. Avtobusni prevoz, tridnevni ogled sejma, cena 380 DEM .
5.	BERLIN-ITB-največja svetovna turistična borza-od 9. do 13. marca 1996. Odhod 9. marca,, Cena tridnevnega ogleda je 870 DEM .
6.	LONDON-KNJIŽNI SEJEM - OD 17. DO 19. marca 1996. Odhod 16. marca - cena 5 dnevnega ogleda je 1195 DEM .
7.	PARIZ-GRAPHITEC-tiskarski izdelki, pripomočki, merilna in programska tehnika, karton, barve - od 26. do 30. marca. Tridnevni ogled 980 DEM.
8.	BOLOGNA- LIBRO - razstava otroških knjig od 11. do 14. februarja. Tridnevni ogled 195 DEM.
E.	NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE
1.	Za več let najamemo počitniški dom v slovenskem Primorju, na Gorenjskem ali v hrvaški Istri.
2.	Kupimo počitniško stanovanje v Strunjanu, Simonovem zalivu ali v Luciji pri Portorožu.
3.	Prodamo počitniški dom v Crikveniciv-v50 ležišč.
4.	Kupimo garsonjero v Kranjski gori - ČIČARE.
F.	REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC
G.	VELIKA POTOVANJA
(Evropa, Azija, Daljni vzhod, Srednja Amerika)
1. AVSTRALIJA in NOVA ZELANDIJA - petnajstdnevno potovanje z vsakodnevnimi ogledi prečudovite narave. Odhodi v februarju, marcu in aprilu. Cena 4980 do 5400 DEM.
H.	POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA
Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa.
I.	PUSTOVANJE
1. BENEŠKI KARNEVAL-17. februarja, avtobusni prevoz, cena 39 DEM. Skupine bodo nagrajene.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite.
Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
18. januarja 1996
m
m
zrram kazpotia
UPOKOJENCI SPET ZA OKOPI
Parlamentarno zasedanje o letošnjem proračunu seje začelo z vročo uverturo. Pred vrati parlamenta na Šubičevi je demonstriralo več tisoč študentov iz Ljubljane in Maribora proti krčenju denarja za prehrano. Hkrati so se v protestu dvignili tudi upokojenci, ki so se dan pred proračunsko razpravo srečali celo s predsednikom vlade^ da bi ga opozorili, naj ne ukinja nekaterih pridobljenih pravic iz preteklosti. Upokojenci zahtevajo še naprej usklajevanje pokojnin po starem, to je z rastjo plač in dvomesečnimi poračuni za nazaj.
Gre za spremembe in dopolnitve zakona in o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se že dve leti valjajo po skupščinskih predalih in so šele zdaj nared za tretje branje. Spremembe pokojninskega zakona se tesno navezujejo na sprejemanje proračuna, saj gre za odločitve, ki bodo vplivale na to, koliko denarja bo država poslej namenila upokojencem.
Prvotni vladni predlog, da naj naj bi se pokojnine vsake tri mesece usklajevale z rastjo življenjskih stroškov, ob koncu leta pa naj bi se uskladile z rastjo plač, je dvignil upokojence na noge. Upokojenci si ne pustijo do živega: vztrajali so pri usklajevanju s plačami in pri poračunih za nazaj. Vlada pa jim je očitno popustila le na pol, saj je v parlament poslala predlog amandmaja, ki sicer predvideva usklajevanje pokojnin z rastjo plač, vendar brez poračunov. Upokojenci so odločno zavrnili tudi takšen vladni predlog.
Dr. Janez Drnovšek je zastavil ves svoj ugled in tik pred zasedanjem parlamenta izjavil, da si ne moremo dovoliti, da bi bila realna rast pokojnin višja od realne rasti plač, kar se sedaj dogaja. Zadnjo besedo o tem bo imel parlament. Vendar tudi naj večji optimisti dvomijo, da bi vladajoča koalicija podprla kompromisno vladno rešitev, saj bi si s tem nakopala srd 450.000 upokojencev oziroma bodočih volivcev.
Jabolko spora med upokojenci in vlado je tudi vprašanje oblikovanja 100-odstotnih vdovskih pokojnin in vprašanje kapitalskega sklada, ki bi ga vlada rada postavila pod svojo streho, ne pa pod streho zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot zahtevajo upokojenci.
Pomembna točka sprememb pokojninskega zakona je dopolnino, ki govori o vdovskih pokojninah. Če bi obveljala predlagana rešitev, ki ji vlada odločno nasprotuje, bi lahko vsi uživalci pokojnine, ki imajo pravico do svoje pokojnine in pokojnine po pokojnem zakon-
cu, izbirali med svojo pokojnino in zneskom polne zakončeve pokojnine.
To je tudi glavna razlika v primerjavi s sedaj veljavno zakonodajo, po kateri je zakončeva pokojnina le osnova za odmero družinske pokojnine. Družinska pokojnina je namreč lahko enaka osnovni šele tedaj, ko so do nje upravičeni štirje ali več družinskih članov. Zaradi dodatnih finančnih obremenitev predlaga vlada črtanje navedene spremembe odmere družinske pokojnine, saj bi se po njenih izračunih s takšno pravico za 3,6 odstotka, oziroma dodatnih 13,5 milijarde tolarjev, povečal obseg sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V senci pa so ostale nekatere druge radikalne spremembe pokojninske zakonodaje. Denimo tiste, ki zadevajo plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dozdaj so bili namreč ti zneski dokaj nizki za kmete in zasebnike, saj sojih plačevali od najnižjih osnov.
Tako je povprečni pokojninski znesek za posameznega zavarovanega kmeta v letu 1994 znašal le dobrih 3300 tolarjev mesečno, povprečni prispevek za zasebnike pa dobrih 11.000 tolarjev mesečno, medtem ko je povprečni znesek delavca dosegel kar 31.500 tolarjev mesečno. Torej desetkrat več kot pri kmetu in trikrat več kot pri zasebniku, pri čemer pa se pokojnine sploh niso razlikovale.
Po novem pa zasebniki in kmetje ne bi bili več privilegirani, saj se ne bodo mogli več zavarovati za ožji obseg pravic oziroma plačevati prispevkov od najnižje bruto zajamčene plače. Prispevke naj bi plačevali od najnižje bruto pokojninske osnove, ta pa je več kot dvakrat večja od najnižje bruto plače, kar pomeni, da bodo tudi prispevki večji. Nevzdržno pa je to, da so v proračun vnaprej zajete spremembe pokojninskega zakona, še predenje zakon sploh sprejet.
M. F.
»Hočemo kruha ne iger!Ali bomo spet Žrli jajca in pasto?
Prazna vreča ne stoji pokonci,
Slovenija; revni delavci, lačni študentje, bogati poslanci! An-
..
rja za golaž!» To je le nekaj vz
ki so jih ta teden nosili študentje /jizu jun lunttunmi. oiujc iMyi večje demonstracije študentov po tistem znanem letu 1968. polnem študentskih nemirov.
Sedanje študentske demonstracije, ki so jim pravi ton dali šele mariborski študentje, ki so prištiv Ljubljano s posebnim vlakom, rentihliškflpo mnmruna za študentsko nrehrmo
čiUSHJVU
študentov.
Ko so v vrata parlamenta začeta leteti jajca, olupki banan,jogurti, srnine kepe, je posegla vmes policija na konjih in študente potisnila na parkirišče za dvojno ograjo, ki sojo policisti na hitro postavili, pred poslopje parlamenta pa pripeljali dva tovornjaka. Očitno so se zbali, da bi študentje res vdrli v parlament in odšli m kosilo v skupščinsko menzo, tako kot so nekateri napovedovali
Po številnih demonstracijah, ki so že potekale pred parlamentom (od upokojencev, zdravstvenih delavcev, kovinarjev do tekstilnih delavk), je bilo tokrat prvič videti policijo na konjih in na hitro postavljene ograje, za katere so policisti potisnili študente. Kdo ve, mogoče pa ima vlada pred študenti slabo vest in se jih enostavno boji. Spomnimo se le na letošnji katastrofalno neurejeni vpis na univerzo, ki bi lahko Sprožil val negodovanja, pomanjkanje literature, drage knjige, natrpane izpitne roke, pretesne Študijske prostore...	*
Čeprav so se nekateri predstavniki opozicije posta vili na stran študentov, pa same demonstracije kljub svoji bučnosti niso opazneje posegle v proračunsko razpravo znotraj parlamenta. Tam je namreč
*l[tuden!je)c!se po nekaterih obljubah ra&li, ali bodo te obljube ttila	Ministrico Rina
mbc
o se študentje norčevali iz hrane, da so bili mnogi med njimi pijani... °SNasPa najbolj vznemirja izjava mariborskih študentov, da se
ofozorili, da som, L
dr. Adam
_ __

OBVEŠčEVAtME
SLUŽBE
Mor%o^ie dosežke
obveščevalnin siueu p
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o).izvod(ov) knjige
avtorja dr. Adama Purga OBVEŠČEVALNE SLUŽBE (a 3.500 SIT + 5% prometni davek).
Naročeno pošljite na naslov:...............................
Ulica, poštna št., kraj:...................................
Ime in priimek podpisnika:...............................—
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju.
Naročeno, dne:..................... Podpis naročnika:.
GOSPODARSTVO BO LAŽJE ZADIHALO
Pomemben del dopolnjenega državnega proračuna, ki ga te dni sprejema državni zbor, je predlog zakona o prispevkih za socialno varnost, po katerem naj bi se skupna prispevna stopnja za socialno varnost znižala s sedanjih 44,7 na 42 odstotkov bruto plač.
Znižanja bi bili deležni le delo- znižanjem prispevne stopnje za podajalci, torej podjetja, ki bi s tem kojninsko in invalidsko zavarovanje prihranila 27 milijard tolarjev in tako s sedanjih 31 na 28,35 odstotka in povečala svojo konkurenčnost v z znižanjem prispevne stopnje za za-primerjavi s podjetji iz razvitih ev- poslovanje od sedanjih 0,80 na 0,20 ropskih držav, kjer so stroški delovne odstotka. Prispevne stopnje za po-sile zaradi manjših socialnih prispe-	rodniško varstvo naj ne bi spreminja-
vkov nižji kot v Sloveniji. Zbirna li, medtem ko naj bi prispevno stop-prispevna stopnja za delojemalce njo za zdravstvo zvišali s sedanjih oziroma delavce pa bo ostala nespre-	12,7 na 13,25 odstotka,
menjena, v sedanji višini 22,1 od- S takšnim znižanjem socialnih stotka.	prispevkov je povezana predvsem
Po predlogu zakona naj bi takšno	usoda pokojninskega zavoda, ki bo
zbirno prispevno stopnjo dosegli z letos s prispevki zbral za približno
26,5 milijarde tolarjev manj, kar bo morala vlada nadomestiti iz državnega proračuna.
V dopolnjenem predlogu državnega proračuna za letos je predvideno, da bi poleg rednega plačevanja tekočih obveznosti in vračanja dolga SPIZ, država namenila še dodatnih 19,7 milijarde tolarjev zaradi znižanja prispevne stopnje, kar bi skupno naneslo 60,5 milijarde tolarjev.
Finančne učinke predlaganega znižanja prispevnih stoperpj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje naj bi nadoknadili s povečanimi odlivi iz državnega proračuna, pa tudi s povečanimi prihodki ZPIZ iz naslova prispevkov zavarovancev, ki so doslej plačevali zavarovanje le za ožji obseg pravic. Vendar kljub temu ZPIZ ne bo mogel oblikovati obveznega rezervnega sklada.
Zvišanje prispevne stopnje za zdravstvo je bilo pričakovati, saj so jo dosedaj dokaj neodgovorno kar štirikrat znižali in pridelali velike primanjkljaje v blagajni zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Višja prispevna stopnja pomeni povečanje prihodkov ZZZS za kaks-nih 5,5 milijarde tolarjev, kar naj bi ob predlaganih varčevalnih ukrepih v zdravstvu in dodatnem povečanju deleža prostovoljnega zavarovanj a, zavod rešilo pred rdeči mi številkami-Znižanje prispevne stopnje za zaposlovanje pa bi pomenilo razbremenitev gospodarstva za okoli j 6 milijard tolarjev, denar za financiranje zaposlovanja pa naj bi zagotovili iz drugih virov.
m F.
Dr. Duhovnik d.o.o kupuje Litostroj
»Dr. Jože Duhovnik, direktor koncema Litostroj, naj bi v tem letu na podlagi dokapitalizacije postal večinski lastnik podjetja. Njegovo odločitev podpirajo državni organi, med delavci ni večjega nasprotovanja, sindikati v podjetju ga, tudi ker je edini pripravljen v koncem vložiti svež kapital, pri tem podpirajo. Nerazčiščeno pa je, kako lahko dr. Duhovnik, ki je v ta namen ustanovil podjetje Dr. Duhovnik d. o. o., pridobi posojilo v višini 22 milijonov mark, ne da bi dal kakršno koli garancijo.«
Refleksija novih kapitalističnih časov ali zgolj kost za javno glodanje? Naj bo tako ali drugače, vsekakor imamo opraviti z novico leta, če ne celo desetletja. Stvari sp prav simbolične. Litostroj, ki seje svojčas ponaJal z nazivom Titovi zavodi, je bil med prvimi slovenskimi podjetji, ki jih je nekdanja »ljudska« oblast zaupala v upravljanje delavcem. Danes je prva večja tovarna v Sloveniji, katere večinski lastnik postaja en človek, in ta se piše Duhovnik.
Udbomafiolog Edo Ravnikar, kije doslej v glavnem sejal meglo, pravi: »Nacionalno gospodarski projekt je nujen, ker je trenutno denar napačno Usmerjen. Razbiti je treba sedanji sistem dveh političnih blokov, ker njun spopad ne sme biti slovenska politična usoda. Psevdoleva mafija ima že štirideset let izkušenj, desnica pa se pospešeno mafizira - avtoceste, Litostroj...« Čista alkimija, dane rečem paranoja. To, da novodobna slovenska politika vidi v državi in gospodarstvu torišče lastne primarne akumulacije kapitala, seveda ni nič novega. Konec koncev je eden od novopečenih politikov celo naglas dejal, da »imamo zdaj politično oblast, ki pa jo je treba še gospodarsko utrditi«. Stvar je politično logična, čeprav ekonomsko povsem napačna. Tembolj, če se spomnimo ene glavnih točk programa nekdanje opozicije, kije zahtevala avtonomnost gospodarstva od politike. Daje šlo zablef, so avtorji tega programa jasno pokazali pri projektu lastninske transforma-
DIREKTOR V PRIMEŽU (UDBOIMAFIOLOGOV
cije, kjer je potrebno ekonomsko operacijo zamenjal politični konsenz. Lahko se strinjamo z vso Ravnikarjevo paranojo, vendar se moramo kljub vsemu le vprašati, kaj je pri Duhovnikovem kupovanju Litostroja mafijskega. Hočem reči, da se da glede tega v neskončnost igrati s političnimi špekulacijami, vendar se bojim, da po tej poti ne bomo nikamor prišli. Koncentracija kapitala je pač ena od njegovih poglavitnih značilnosti in tu ne pomagajo prav nobene udbomafiološke razlage in paranoična sumničenja. Prav tako je jasno, da so lastniki kapitala povsod po svetu zainteresirani tudi za politično oblast,
danes zmanjšalo svoj dolg od 165 milijonov mark na 46 milijonov in v katerega je direktor pripravljen vložiti novih 22 milijonov, ali podjetja, ki so kot vreča brez dna, v katero meče država davkoplačevalski denar brez kakršnih koli garancij, da ne gre za Sizifov posel? Odgovor se seveda ponuja sam od sebe, hkrati pa nam riše jasno ločnico med politiko in alkimističnimi vedami na eni in ekonomijo na drugi strani. Povsem jasno je, da o Duhovnikovem kupovanju koncema Litostroj racionalno lahko razglabljamo zgolj z ekonomskega zornega kota.
Posamezne politike in novinarje pri
ki jim daje nove možnosti za njegovo smotrno alokacijo, katere cilj je povečanje vrednosti tega kapitala. V tem je iskati temeljno gonilo tržnega gospodarstva, ki temelji na zasebni lastnini in svobodni iniciativi. Slovenija seje odločila za tak politični sistem, zdaj pa jadikuje in z nekakšnimi alkimističnimi udbomafiološkimi razlagami posledic takšne odločitve odkriva velike »skrivnosti«. Če je kaj treba v Sloveniji resnično spremeniti, potem bomo storili daleč najpametneje, če preprosto nehamo poslušati takšne ali drugačne udbomafiološke blefeije, katerih cilj je zgolj beganje in mehčanje volilne baze, ki je potem dovzetna za takšne ali drugačne politične manipulacije. Nič narobe pa najbrž tudi ne bi smelo biti, če bi se počasi navadili ljudi ceniti po njihovih dejanjih.
To, daje dr. Duhovnik pripravljen vložiti 22 milijonov mark v dokapitalizacijo Litostroja, je vsekakor veliko dejanje. Kdor misli drugače, se bo pač moral vprašati, kaj je alternativa. Je to Tam, ki mu grozi stečaj, so to: Riko, Metalna, Strojna tovarna Trbovlje, ki so že v stečaju? Kaj je tu bolj mafijskega? Podjetje, ki je od Duhovnikovega prihoda vanj leta 1990 do
tej finančno lastninski operaciji najbolj zanima »nerazčiščeno vprašanje, kako lahko dr. Duhovnik, ki je v ta namen ustanovil podjetje Dr. Duhovnik d. o. o., pridobi posojilo v višini 22 milijonov nemških mark, ne da bi dal kakršno koli garancijo«. Zanima jih torej tisto, kar bi jih z narodnogospodarskega gledišča moralo najmanj zanimati. Konec koncev v tej operaciji ne tvega nihče drug kot dr. Duhovnik, ki z večinskim lastništvom Litostroja dobiva v last in upravljanja poleg velikega kompleksa proizvodnih in drugih površin, tehnologije in blagovne znamke tudi 46 milijonov mark dolga in 1470 delavcev, od katerih jih lahko po statutu izgubi delo največ 6 odstotkov. Hkrati z njim pa seveda tudi tuje banke, ki mu bodo dale posojilo na »lepe oči«. Z razglabljanjem dr. Ivana Ribnikarja, profesorja na Ekonomski fakulteti, ki pravi, daje to, da da banka nekomu tako visoko posojilo brez resnih garancij, čudež, se lahko strinjamo, a nam hkrati prav nič ne preprečuje, da ne bi odkrili skriti namen nizanjatakšnih mnenj. Popolnoma enako velja tudi za mnenje Srečka Korberja, direktorja Združenja bank, ki pravi, daje zelo malo verjetno, da bi dobil kdo posojilo v višini 22 milijo-
nov mark na podlagi trdega dela in dobrega imena in da bi bila to zelo pogumna poteza banke.
Korber je torej v diametralnem nasprotju s trditvami dr. Duhovnika, ki pravi, da si je s svojim trdim delom, strokovnostjo in poštenostjo v tujih bančnih krogih pridobil ugled, na podlagi katerega so mu pripravljeni dati posojilo za večinski nakup podjetja. Nekdo torej mlati prazno slamo. Tu pa smo že na polju udbomaftje oziroma udbomafiologov, ki odkrito razglabljajo o maftziranju desnice. Skozi takšno optiko naj bi torej spregledali »udbo-maftjski denar«, ki je odtekel iz Slovenije, zdaj pa se vrača opran v tujih bankah. Ali pa denar, ki naj bi bil v resnici Litostrojev, le daje namesto na njegov žiro račun zašel v tuje banke. Jasno kot beli dan. Če je dr. Duhovniku v petih letih uspelo zmanjšati dolg Litostroja s 165 milijonov mark na 46 milijonov, kje piše, da mu ga ni še za tistih 22 milijonov. Zelo zelo zanimivo, čeprav neverjetno. Človek, dr. Duhovnik najbrž še posebej, se mora ob tem nujno vprašati, kaj za boga svetega počne ta država. Je možno, da so njeni nadzorniki spregledali odliv oziro-
/		\
		
w		/
\		
	/	:::::::::::::::
PREJELI
Pravna država z neumnimi poslanci
Ne da bi se spuščali v razpm-
Pr i ČZP Enotnost je izšlo obsežno delo znanega pedagoškega in raziskovalnega delavca dr. Milana Divjaka z naslovom »Šola, morala, cerkev«.
Gre za del obširnega raziskovalnega projekta, ki obravnava razvoj laičnega, moralnega in družboslovnega pouka na Slovenskem od začetka do danes.
Knjigo lahko naročite po telefonu na 061/321-255 ali telefaksu 311-956

isszzssš&zz
Z<;/o sm>go kaznovala vz, pre-
ma izgubo 22 milijonov mark v Litostrojevi petletni bilanci, ki jo je podpisal dr. Duhovnik? Malo oziroma povsem neveijetno. Toda na drugi strani ta država in še zlasti agencija za nadziranje in plačilni promet mimo potiskata glavo v pesek pri javnem žigosanju »mafiziranja« desnice prek dr. Duhovnika v Litostroju, s čimer se na široko odpirajo vrata za številne špekulacije. Že res, da živimo v okolju in državi, v kateri je sistem vrednot obrnjen na glavo, v kateri je lopovščina skozi divje privatizacije prej čednost kot ne, vendar kar je preveč, je pa le preveč. Stigmatiziranje dr. Duhovnika, ki se je v zadnjih petih letih izkazal za enega najuspešnejših slovenskih menedžerjev, z mafijsko izpostavo desnice v Litostroju, je točka, na kateri bi ta država morala reči slop. Predvsem zaradi oblikovanja novega vrednostnega sistema, ki bi bil imanenten družbi tržnega gospodarstva in parlamentarne demokracije. Špekulacije o vsesplošnem psevdolevem in desnem maftziranju nas ne vodijo k temu cilju. Prav nasprotno: širjenje takšnih meglenih »resnic« ima pred seboj drug cilj - vsesplošno anarhijo in paranojm ki kar kličeta po prihodu Vodje. Če bi uporabili malce starejši besednjak, bi mimo lahko zapisali, da so udbomaftološki spisi v stilu civilne iniciative oblika specialne vojne proti parlamentarni demokraciji v Sloveniji. Zanimivo in zelo simptomatično pri tem je, da so njene žrtve po pravilu najsposobnejši ljudje v tej družbi, garači, ki imajo kaj pokazati. Včeraj Rigelnik, danes Duhovnik. Koga bodo psevdopravičniki vzeli na muho jutri?
Če je kaj zanimivega pri lastninjenju Litostroja, potem je vsekakor potrebno omeniti paradoks, ki gaje videti v tem, da zdaj dr. Duhovnik kot človek krščanske demokracije izvaja Mencingerjev lastninski koncept, kije temeljil na odplačni privatizaciji. Tega pa je, kot je splošno znano, blokirala ravno krščanska demokracija. Dr. Duhovnik skupaj s tujimi bankami prevzema nase ogromna tveganja in zdaj v Litostroj prinaša svež kapital, ki ga podkapita-lizirano podjetje še kako potrebuje, kar je bil poglavitni moto Mencingerjevega zakona. V tem pa ni videti niti najmanjše sledi kakšnega mafiziranja, temveč zgolj ekonomsko fazo privatizacije, ki sledi papirnati. In če v tej fazi nekdo prinese
v podjetje nujno potreben svež kapi-tal in na tej podlagi postane njegov lastnik, v čem je tu maftziranje oziroma problem? V tem, da se na ta način povečajo možnosti za stabilen razvoj podjetja, da si država odreže svoj kos no-voustvaijene vrednosti, da imajo delavci zagotovljena delovna mesta, da dobijo plače po kolektivni pogodbi, ki so jih izborili njihovi sindikati? Je problem v tem, da se po tej poti zmanjšujejo družbene napetosti, da se manjša socialno nezadovoljstvo delavcev, da se povečujejo možnosti za razvoj in blagostanje družbe? Kot da bi si kdo želel ravno nasprotno. Ali ni v tem prepoznati staro boljševistično paradigmo -čim slabše za delavce, tem boljše za nas? Popolnoma isto je, če kdo z udboma-ftološko propagando in sejanjem vsesplošne paranoje danes misli - čim slabše za nacijo, tem boljše za nas. Za te tiče torej očitno ne bi bil noben problem, če bi šel Litostroj tako kot mnoga druga podjetja v stečaj. Problem je, če vanj prihaja novi kapital, ki mu povečuje možnosti obstoja in razvoja. Iz tega pa veje zelo pronicljiv sklep: danes v Sloveniji ni problem udbomafija niti takšno mafiziranje desnice, ki sc kaže na slovenskih avtocestah in v Litostroju, problem so udbomaftologi in država, ki se jim ne zna postaviti po robu. Edo Ravnikar v tej zgodbi nastopa zgolj kot priročen instrument, ne glede na njegove avtorske pravice za skovanko udbomafija. Če še niste opazili, možak ima zadnje čase težave s svojim izumom, saj z njim ne more pokriti celotne »mafijske« koalicije, zato je zdaj potuhtal psevdolevo mafijo in pospešeno mafiziranje desnice. Desnica torej še ni prava mafija tako kot (psev-dojlevica, ker se šele mafizira. To pa pomeni, da lahko tudi ne postane mafija. Seveda je že zdaj jasno, da se ji to lahko zgodi samo v primeru, če zmaga na volitvah in skupaj z edino »pravo« (Janševo) levico oblikuje novo vladajočo koalicijo. Potem bomo spet imeli le udbomafijo in nič drugega. V tem primeru tudi dr. Duhovnik ne bo večma-fijska izpostava desnice v Litostroju, temveč uspešen lastnik in menedžer, ki je rešil od komunistov oziroma od udbo-mafije zavoženo podjetje. Če pa se to ne bo zgodilo, potem nas lahko reši samo še nova in edino Poštena stranka. In seveda na njenem čelu pošten Vodja.
Ivo Kuljaj
AJNONIMlJc^
■k-kizii-k-tt Koti&k nizkih strasti
predela);kinjemu ustreza. Od take predelan^ 'delne resnice pa do neresniceje samo še majhen korak do konstrukta, ki zavaja bralce.
O janičarstvu ne bi razpravljal. Mislim pa, da Cerkev pri vzgoji in tudi sicer pretirava s poudarjanjem pokorščine, namesto da bi ^vzgajala sardpzavestne ljudi. Predpostavljam, i 'a je prav ta vzgoja v pokorščino» vlivala na to, da so domobranci to 'i v svojo prisego vnesli besedilo >... svojim nadrejenim pokoren«. K 1o so bili ti nadrejeni in kam jih jt ta pokorščina pripeljala, se ve.------------------
[ŽARKO ŽBOGAR,
h
I R
V kocmt V	^
l&oc£$E( pa v ^ (rr^ kvW/Jtsr/cM?
jintfiiv Khnu	si n 4	■
6$ K )D	$ vfOUH
TiLolOVfhriJtVl	/Ni	SfUl/l	2
,	hUTV/Ml id
Dnr TE HM	/I
= JF
hi?/(j
18. januarja 1996
NAlPOMFMHNFiA STEN
Humoreska
Boi se Italcev. Id prinašajo dgfvve
-	Zdaj pa bomo podpisali pridruženo članstvo k Evropski uniji! smo veselo sporočili, ko smo vstopili v bife Bližnja srečanja posebne sorte, kjer je že zasedalo stalno ošančje s tovarišem Neposrednim proizvajalcem raznih strok na čelu. Ta je na našo novico takoj odgovoril z globokim požirkom piva in z vprašanjem:
»Oho, kdo pa vam je to povedal?*
-	No, naš zunanji minister. Pa predsednik vlade je tudi ves optimističen...
»Kaj pa se je zgodilo, da nas bo Evropa kar naenkrat vzela k svojim prsim? Ali smo spremenili ustavo in zdaj lahko tujci kupujejo našo zemljo? Ali smo sklenili, da bomo istrskim optantom vrnili tistih štiristo škrbastih hiš?*
-	Ne. nič nam ni bilo treba spreminjati ustave. Nič vračanja hiš! Ker so Italijani za pol leta prevzeli evropsko krmilo, je italijanska diplomacija izjavila, da nam ne bo več delala težav.
»Madonca, pa saj so prav Italijani ves čas bremzali naš pristop k Evropski uniji...*
-	Ja, včasih se zgodi, da se s tistim, s katerim imaš najbolj nasprotna stališča, najhitreje in najlaže zmeniš. Saj je tako dejal tudi gospod Kocijančič, prvak združene liste...
»No, če je pa združena lista izjavila, da se je najlaže pogovarjati z Italijani, potem bo pa na stvari že nekaj res. *
-	Kako to mislite?
»Oh, naši komunisti, ki so bili predhodniki združene liste, so z Italijani vselej imeli dobre stike. Po vojni so bili naši najboljši trgovski partnerji razni Saftiji, sicer pa dobri odnosi naše najnaprednejše partije segajo celo v drugo svetovno vojno. *
-	To z drugo svetovno vojno je pa bosa. Italijani so bili okupatorji, komunisti pa so se borili za narodno osvoboditev...
»Seveda, seveda. Ampak ko so Italijani kapitulirali, jih naši partizani niso pobili, ampak so iz njih naredili "garibaldince ", skratka partizane, ki so potem na Turjaku z artilerijo pomagali premagati belogardiste. Boste rekli, da to ni bilo sodelovanje?*
4 - Že, že. Ampak kakšno zvezo ima to s sedanjo italijansko dobro voljo, da pripusti Slovenijo k Evropski uniji?
»Zveza je v tem, da bi bil jaz hudo previden, kajti iz naših vojnih in povojnih let je znano, da smo Slovenci vselej imeli težave, kadar smo imeli opravka z Italijani.*
-	Bi torej vi zavrnili njihovo ponudbo? In zakaj bi jo zavrnili?
»Ne bi je zavrnil, bil pa bi zelo zelo previden. Bojim se, da nam bodo naši smehljajoči se sosedje za to uslugo izstavili mnogo večji račun, kot pa je sprememba naše ustave ali pa 400 hiš, ki naj bi jih vrnili ezulom. Bojim se, da bomo morali za njihov pristanek zastaviti kar vso Slovenijo. •
-	Ta je pa debela...
»Oh, mislite, da bi izgubili neodvisnost ali da bi morali dati kaj konkretnega. Le Italija nas hoče imeti v svoji vplivni sferi. In nam diktirati naše gospodarstvo, politiko, odnose z drugimi...*
-	Pa zakaj bi to hotel? Saj se tudi oni gredo združeno Evropo!
»Seveda, seveda. Ampak Italijani so dobri diplomati, ki računajo na čas,
ko ne bo več združene Evrope. In Slovenijo je treba imeti v svoji čredici zato, da je ne bi imeli Germani, ki bi preko nas prišli na topli Jadran, ki je po italijanskem mnenju njihovo interno morje. *
-	Tega pa ne verjamem!
»Naj vam p<>strežem z zgodovinskim podatkom. Med drugo svetovno vojno so bili Nemci in Italijani zavezniki. V Afriki je Romei obtičal, ker mu je britanska mornarica uničevala konvoje z nafto. Italijani so v Sredozemlju imeli boljše ladje od angleških, pa niso ščitile teh konvojev, ker so Italijani čuvali svoje ladje za po vojni kot adut proti Nemcem. Italijanska politika je pač večna. *
-	Ja in kaj lahko storimo?
»Spomnimo se na trojanskega svečenika Laokoona in parafrazirajmo njegov opomin pred danajskimi darili s "Timeo Italos dona ferentes". Kar po naše pomeni: “Bojim se Italcev, ki prinašajo darove!"
Bogo Sajovic
J
—	iioitosrcoi*
vodnar C		Popolnoma pomirjen
Eden najpomembnejših razsvetljenih absolutističnih vladarjev v 18. stoletju je bil pruski kralj Friderik II. Veliki (rojen 24. januarja 1712). Bilje sin Friderika Viljema L, kije bil znan po svoji delavnosti, strogem verskem prepričanju in nasilnosti. Tudi mladega princa je strogo, na trenutke celo okrutno vzgajal. Nekoč gaje zaradi prekrška obsodil celo na trdnjavski zapor, sokrivca pri tem prekršku pa je dal ustreliti. Friderik II. je prevzel krono leta 1740. Podedoval je dobro upravo, velike dohodke in izvrstno organizirano vojsko. Čeprav je bil zagovornik reda in discipline, je bil veliko strpnejši od svojega očeta. Bilje prepričan, da mora imeti vladar absolutno oblast, vendar jo mora uporabljati v korist svojih podložnikov. Vojsko in upravo je še povečal in še bolje organiziral, naložil je velike, a pravično razporejene davke. Na svojih posestvih je kmete osvobodil in spodbujal druge veleposestnike, naj ga pri tem posnemajo. Uvedel je versko strpnost in ukinil mučenje pri zasliševanjih obtožencev. Bilje tudi umetniško nadaijen, dalje zgraditi rokokojsko palačo Sans-Souci v Potsdamu, dopisoval sije z Voltairom (ta je nekaj časa tudi živel na pru-
skem dvoru) in nekaterimi drugimi izobraženci svoje dobe, igral na flavto in tudi skladal dela za flavto. V zunanji politiki pa je bil agresiven. Imel je dobro opremljeno in urejeno vojsko in tudi kot strateg je bil sijajen. Takoj ko je prevzel oblast, je napadel mlado dedinjo habsburških dežel Marijo Terezijo in ji odvzel Šlezijo. Za posest Šlezije je bil še dve vojni, vojno za avstrijsko nasledstvo in sedemletno vojno. V teh dveh vojnah je obdržal osvojeno, čeprav mu je šlo za nohte, in dosegel tudi nekaj odmevnih zmag, ki so povečale njegov vojaški sloves. Sodeloval je tudi pri prvi delitvi Poljske in za Prusijo pridobil pomemben kos poljskega ozemlja. Postavil seje po robu tudi Habsburžanom v bavarski nasledstveni vojni. Prusijo je povzdignil med velesile, njegova vojaška in civilna uprava pa je postala pojem učinkovitosti, ki seje ohranil vse do dvajsetega stoletja. Umrl je leta 1786.
Friderik II. je bil izobražen in strpen vladar. Nekoč so ga obvestili, da neki podanik slabo govori o njem. Kralja je zanimalo:
»Kdo je ta človek?«
»Ime mu je...«
»To me ne zanima,« je prekinil poročevalca kralj. »Zanima me, kaj je.«
»Ukvarja se z ...«je zopet začel poročevalec.
»Tudi to me ne zanima,« je rekel kralj. »Zanima me, ali lahko zbere vojsko dvesto tisoč vojakov.«
»Tega ne more, čisto navaden meščan je.«
»Če je pa tako, ga pustite pri miru,« je odločil kralj. »Če bi lahko zbral vojsko dvesto tisoč mož, bi me skrbelo, ker pa je ne more, naj govori, kar hoče.«
Deni
KOVINE
ZZIVIM
MESTNI
GOSTINSKI
OBJEKT
RIHARD
JAKOPIČ
ODSOTNOST S KRAJA ZLOČINA
VZVIŠENA
URŠKA
PESEM
PESNICA
SEIDEL
RIBIŠKA VRVICA
MESTO V SEVERNI
FRANCU!
SLOV. PISATEU (DANILO)
OTOK V ALEUTIH
GOZDNI
ml
NEM. OPERNI PEVEC (HANS)
ZDRAVILNA
RASTUNA
GLASBENIK
SOSS
OSEBA IZ BIBUJE
POPUST PRI PLAČILU
LOŽNICA
RIMSKO
PODZEMLJE
IGRALKA
COLUNS
MARIBORSKI
KOREOGRAF
HRVAŠKI
NOGOMETAŠ
(ROBERT)
DRUGA
PLAST
TERC1ALA
VOJNI
ZlOONEC
DEL
PRSNEGA
KOSA
FRANCOSKI IZUM. BETONA
ORGANSKO
VEČANJE
PREBIVALEC
ISTRE
BIBLIJSKI
OČAK
LETOVIŠČE V m. PRIMORJU
PRIJETNO DlSECA SPOJINA
POSODA ZA SMETI
CANDICE
BERGEN
NASPROTJE
TEORIJE
GRŠKI
FILOZOF
OZEK KOS BLAGA
NIZOZEMSKI
TENISAC(TOM)
SKANDINAVSKO MOŠKO IME
SUKAR
VIDMAR
TUNIZIJA
EKONOMIST
SIM0NITT1
POLITIK
ROA
IZRAELSKA POLITI. (GOLDA)
VRHOVNI
EGIPČANSKI
BOG
OKRAJŠANO
AMERIŠKO
MOŠKO
IME
NAGRADNA
KRIŽANKA
HRUŠČ
ROPOT
BRITTA
BILAČ
NATRIJ
POMOŽNI
PRIDIGAR
ZBIRU GRAFIK NA DUNAJU
Nagradna križanka št. 3
Rešeno križanko nam pošljite do 30. januaija 1996 na naslov: CZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradn križanka št. 3. Nagrade za rešeno križanko so: (1.) - ura Etic Quartz, (2.) - 5.000 SIT, (3.) - 3.000 SIT, (4.) - 2.000, (5.) - knjiga.
Rešitev nagradne križanke št. 59/60:
GR1MALD1. PIKOLOVSKI. IHAN. MOSOR. LARI. MARA. ORIENT. EN. OBDAROVANJE. DIA. PAKRAC. ALKANET. NAVARRA. LEONIDA, OVAL. OVE.ANKELE. KEIR. OBISK. RIU. KRILO. EU. KO. INA. SMOG.NAL. TRAK. HI. K1RMAN. LEO. EDA. SUKA. LEAMASSARl.TOPAZ INKA.ALDAN
ŠKAFARSTVO, PARALELOGRAM, ATALOS. PRADO, RA, UDAV. ANIT. BORIS, VAUD. ŽO, CINIK. MARTINAR, OKRAK, NOME, NATO, PRAVICA. ENNA, ERAR, ROMANA. TAR.AVI-LA.AG. ZIMMERMANN. KIS. SLUZ PANO. VOALAT KITARIST, NESTT.ACA, ONTARIO. TAINE, ANITA. ZEVS.ANTAR. TROS.AZOT, SAALA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 59/60:
1.	Jana Štajer, Vaše 14d, 61215 Medvode
2.	Vera Janežič, Kančeva 14, 61000 Ljubljana
3.	Sonja Jerman, Zaboršt la, 61262 Dol pri Lj.
4.	Silva Vukovič, Bratovževa 35, 61000 Ljubljana
5.	Darinka Vrtič, Dornava 128b, 62252 Dornava
Nagrade bomo poslali po pošti.
Križanko pripravil
a *	^
[SALOMONOV
UGANKAR
W

IX
Nacionalna TV
Anderličeva kri
Tone Anderlič, poslanec LDS v državnem zboru, seje zgrozil, ko so mu policajčki prepovedali nadaljnjo vožnjo, potem ko je zletel s ceste in so mu ugotovili kri v alkoholu. Tončku ni šlo v glavo, daje bil preizkus z alkotestom lahko pozitiven, ko pa ga vendarle varuje imuniteta. Hkrati tudi ne more razumeti, da so možje
NATAKAR!
MSI PROSI«.
: VOZNIK...............................
j REG. ŠT mu..........DATUM............
: VAŠA KONCENTRACIJA ALKOHOLA V IZDIHANIM ZRAKU JE BIIA.........9/kg
postave lahko tako omejeni in da ne kapirajo osnovnih prvin fukcio-niranja političnega in pravnega sistema v državi. V kratkem bo vložil interpelacijo zoper ministra Stera, ki ne izvaja osnovnih nalog, z?-radi katerih je bil izvoljen. Tonček očita Šteru, da ta očitno ne ve, da zakoni ne veljajo za »naše« oziroma tiste, kijih sprejemajo. Klinc, pa taka demokracija!
Hvalicova ograda
Ivo Hvalica, poslanec SDSS v državnem zboruje dejal, da se ograjuje od izjave predsednika stranke Janeza Janše, da stranka ni zadovoljna z mediji, ker da to v njegovem primeru velja. Zelo pametno, gospod Hvalica, kajti kdor se v Janševi stranki ograjuje od izjav predsednika, se mu lahko zelo hitro zgodi, da bo medije še kako potreboval.
Ščernjavičeva metoda
Drago Ščemjavič, šef sindikata državnih nameščencev, je izračunal, da bi že lahko nekaj dni financiral oziroma refundirai plače svojih članov, če bi stavkali. Drago ni za stalne grožnje s stavkami, ker se mu to zdi zloraba te metode sindikalnega pritiska. Prepričanje namreč, daje stavka resnično skrajna oblika sindikalnega boja, ki jo je treba uporabiti res takrat, ko so dejansko izčrpane vse druge možnosti. »Ko pa enkrat pride do stavke, potem ni šale,« pravi Drago. »Če bi namreč stavkali člani mojega sindikata, potem bi bilo to enako razpadu države. Celo Artur bi bil lačen...«
m
NAGRADNI SKLAD
\\ %
liH
m
Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala:
Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmova 53, 61000 Ljubljana - tel.: 061 /301 -787;Trgovina: HaiaTivoli, Celovška 25, tel.: 061/1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, audio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend in
Knjigo (otroška slikanica) Oblak, mlinar obeglo zdravje - Tomaž Vrabič iz [je Loke. Delo je njegov knjižni pr-c, ki je vzbudil veliko zanimanje.