MMEaJJMI GLAS to XLV - št. 20 - CENA 35 SLT Kranj, petek, 13. marca 1992 ez odpadkov pšenice a pstninile (največ) 45 odstotkov družbenega kapitala mlekarn, *'*Vnic, vinskih kleti in drugih podjetij s posebnega zakonskega ^»ska. Na dopolnjenem spisku so štiri gorenjska kmetijsko-**deIovalna podjetja: poleg kranjske mlekarne ter škofjeloške * radovljiške klavnice tudi Klavnica Jesenice. Slovenska ljudska stranka je v posebni izjavi za javnost JJN drugim zapisala: "Dokazali bomo, da so bile napovedi o formalnih podražitvah hrane, če bo zakon o zadrugah sprejo neutemeljene in zlonamerne. Nasprotno: prav z organizira* gttv zadrug bodo potrošniki dobili možnost nakupa hrane in fu8iki*4«lkov po ugodnejših cenah." • C. Z. ■ ^ vzdrževanje stavb, slovitih stopnic, pristajalnega pomola... Znano je že tudi, da bo de-nacionalizacijska obravnava o blejskem otoku, ki jo razpisuje občinska premoženjsko-pravna služba, v ponedeljek, 16. marca. Na podlagi sestanka pri županu je mogoče pričakovati, da se bosta obe strani, župnišče in blejsko podjetje Turizem in re-krekacija, sporazumeli tudi o odškodnini. • C. Zaplotnik Gorenjska na natečaju Phare Radovljica, 11. marca - Gorenjska bo skupno nastopila na natečaju mednarodne fondacije Phare za prestrukturiranje gospodarstva vseh petih občin. Tako so se predstavniki vseh petih gorenjskih občin dogovorili na skupnem sestanku 11. marca v Radovljici, udeležili so se za predsedniki skupščin, izvršnih svetov in predstojniki občinskih upravnih organov. Gosta razgovora pa sta bila slovenski minister za malo gospodarstvo Viktor Brezar in njegov namestnik dr. Nace Potočnik. Dogovorili so se, da bodo skupaj predložili kandidaturo, koordinator naloge je radovljiški župan Vladimir Čer-ne, tehnično mu bo pomagal Milko Okorn in Škofje Loke. Gradivo bodo pripravili predstojniki upravih organov za gospodarstvo, skupaj z izvršnimi sveti. • M.V. /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCinBANI KA FORMULfzrl^fRIH IRANKA Vnovčena super garancija Gospodarske banke Zagreb Elan je Kometov Zaradi garancije je sodišče dalo naknadni, 6-dnevni rok za plačilo kupnine. Begunje, 12. marca - Mario Porobia, pravni zastopnik Komela je na tiskovni konferenci pokazal plačilne naloge, s katerimi je bila kupnina za Elan poravnana, manjkalo je le dobrih 41 milijonov tolarjev, ki so po njegovih besedah obtičali v kanalih plačilnega prometa. Izkazalo se je, da za plačilo kupnine ni bil tako pomemben 11. marec, saj je Komel dobil 6-dnevni rok za vnovčenje super garancije Gospodarske banke Zagreb. Komel je 10. marca sam plačal 394 milijonov tolarjev, v sredo, 11. marca, se je zatak- nilo na SDK Radovljica, kjer po 13. uri niso sprejemali plačil. Kocka je padla popoldne, ko je stečajni senat kranjskega sodišča dal Komelu naknadni 6-dnevni rok za plačilo kupnine zaradi uveljavitve super garancije Gospodarske banke Zagreb, ki je reagirala na prvi poziv, kakor je bilo v njeni garanciji zapisano. V času tiskovne konference je prispela tudi takšna izjava oziroma navodilo stečajnega upravitelja Francija Perčiča. (več na 8. strani). • M. V., foto: G. Šinik Gledališki festival zaključen Kranj - Danes zvečer se s predstavo Mladinskega gledališča Ljubljana Pohujšanje po Cankarju (adaptacija Marina Klišeja, Iva Svetine in Mateje Bizjak) na odru Prešernovega gledališča zaključuje letošnji Teden slovenske drame. Že jutri in tudi v naslednjem tednu pa začno teči abonmajske predstave Slastnega mrliča avtorja Matjaža Zupančiča, novitete, ki je uvedla letošnji 22. gledališki festival. Na sliki: občinstvo je uživalo tudi v razigrani predstavi Milana Dekleve Totalka odšte-kan dan. Foto: Gorazd Šinik SPORT Na dvorišču hotela JELEN v Kranju POSEBNA PONUDBA VELIKA RAZPRODAJA SMUČI VSAK ČETRTEK V MARCU JE V MERKURJU Dan barv Dražji prevozi Kranj, 13. marca - Teden dni po podražitvi naftnih derivatov se obeta tudi podražitev avtobusnih prevozov. Devetnajst slovenskih prevozniških podjetij se je namreč odločilo za višje cene v linijskem cestnem prometu, ki bodo začele veljati v ponedeljek, 16. marca. Povprečna podražitev bo 25-odstotna. Ob novih podražitvah bo zato ugodnost za naše naročnike pri nakupu vozovnic (kupon je na drugi strani Gorenjskega glasa) vredna še več. C S 3 i T™" CM Osi o S ^r ™ to >2©®SS»IEEGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 13. marca 1i>te NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR CVETO ZAPLOTNIK Predvolilna snubljenja Čeprav še ni znano, kdaj bodo v Sloveniji nove volitve in po kakšnem volilnem sistemu bomo volili, pa se predvolilni golaž že kuha. Lonec je velik, v njem je dovolj prostora za različne ideje, za mnogotere obljube pa tudi za cenene metode privabljanja volil- cev. Strankam se je predvolilni pulz že močno dvignil, javne tribune, okrogle mize in podobni pogovori se vrstijo drug za drugim in s tako naglico, da jim "gospodje novinarji" (tako nas radi nazi-vajo strankarski možje) že težko sledimo. Ko stranke vabijo na različne tematske pogovore (o denacionalizaciji, privatizaciji itd.), zapišejo na vabila in plakate vrsto zvenečih političnih imen, pa se jim potem zelo pogosto zgodi, da "mož s plakata " sploh ni ali pridejo namesto njih drugi in podobno. Da kaj "pride vmes", je ob obremenjenosti politikov in nepredvidljivosti politike povsem človeško, lahko pa so zveneča imena na vabilih in plakatih le vaba za predvolilni shod. Le kdo bi to vedel?! Javne tribune, okrogle mize in podobni pogovori o določenih družbenih in gospodarskih problemih dobivajo v predvolilnem času vse bolj značaj predvolilnih shodov, na katerih ob resnosti problemov "privrejo na dan " tudi strankarska propaganda in odkrita snubljenja volilcev. Nekateri gredo pri tem tako daleč, da svarijo člane in simpatizerje stranke pred "nevarnostjo" drugih strank ali jim preprosto položijo na usta besede: če boste volili nas, boste v dveh letih živeli bolje, če pa ne, se lahko spet znajdete v objemu "stare" Jugoslavije, novih lastninskih in drugih krivic in podobno. In tisti, ki verjamejo, da se tudi v večstrankarskem sistemu lahko ponovi enopartijska diktatura, takim cenenim predvolilnim parolam radi nasedejo. V politiki ni treba storiti veliko, da volilci ali vsaj del volilcev politiku obrne hrbet. Dovolj je, da vpliven strankarski veljak izjavi kaj slabega o tem ali onem politiku, pa so nekritično razmišljajoči volilci že pripravljeni za njim ponavljati kot v zboru. V takšnih okoliščinah je tudi mogoč preskok od hvalospevov, ki so jih Ruplu, Bavčarju in Kacinu peli ob vzpostavljanju večstrankarske demokracije, predvsem pa ob slovenskem vojevanju z JLA, do ocen, da zdaj tudi ti trije politiki že hodijo po nasvete tja, kamor bi se želelo, da bi hodil tudi Peterle! Drevi o gospodinjski šoli Velesovo, 13. marca - V dvorani v Adergasu v krajevni skupnosti Velesovo v kranjski občini bo drevi ob 18. uri javna tribuna z naslovom Gospodinjska šola - Da ali Ne. Pobuda za to šolo je v krajevni skupnosti nastala na zboru krajanov pred dobrim letom. Kakšne so možnosti in "želje" za to šolo danes, bo nedvomno srž pogovora, na katerem je udeležbo obljubil med drugim tudi minister za šolstvo in šport Peter Vencelj. # A. Ž. Gimnazijci se zahvaljujejo V torek, 3. marca, so imeli dijaki tretjega in četrtega letnika kranjske Gimnazije športni dan, ki so se ga lahko udeležili tudi mladi raziskovalci iz prvega in drugega letnika, čeprav je bil zanje organiziran naravoslovni dan. Za vseh 40 raziskovalcev sta Alpetour Kranj in RTL Krvavec pripravila posebne ugodnosti. Imeli smo brezplačen prevoz do spodnje postaje žičnice in nazaj, kar nam je omogočil Alpetour. Prav tako smo imeli ugodnosti pri nakupu smučarske vozovnice, saj nam je RTL Krvavec ugodil, da smo za celodnevno vozovnico odšteli le 300 tolarjev. Na Krvavcu smo preživeli čudovit dan, saj je bilo vreme jasno, proge pa so bile kljub pomanjkanju snega odlično pripravljene. Alpetourju iz Kranja in RTL Krvavec se iskreno zahvaljujemo, saj sta nam omogočila varno vožnjo z avtobusom ter čudovito smuko. Mladi raziskovalci z Gimnazije S seje kranjskega izvršnega sveta Letni obračun Kranj, II. marca - Današnja seja kranjske vlade je bila, razen dveh točk, v celoti posvečena poročilom o delu raznih organov v občini v preteklem letu in ponovno se je pokazala zadrega in nedorečenost, kako na najprimernejši način o tem poročati. Izčrpnost poročil povzroča nesprejemljivo velikost gradiv, racionalnost in jedrnatost pa možnost očitanja pomanjkljivosti in nedorečenosti. Obravnava poročil Javnega pravna neurejenost, ki je posle- pravobranilstva, Občinskega sodnika za prekrške, Policijske postaje. Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko ter poročila o delu Izvršnega sveta, upravnih organov in strokovnih služb občine v preteklem letu ni bila lahka naloga. Poleg omenjene dileme o obsegu in načinu poročanja - najbolj izrazita je bila pri lastnem poročilu o delu Izvršnega sveta in upravnih organov - sta skupni delu v naštetih organih dve vrsti problematike. Prva je gotovo prav strašljiva xg- t KUPON za 5 % dodatni popust pri nakupu do 3 blokov kuponskih vozovnic Velja samo s kuponi, kjer je na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika! GLAS dica spreminjanja družbenega sistema in ločevanja od Jugoslavije. Ljudje pričakujejo drugačen način dela, drugačen odnos in večjo učinkovitost, predpisi, praktično še vsi iz prejšnjega sistema, mnogi celo podedovani od Jugoslavije (če se zavzemamo za pravno državo, jih je treba spoštovati), pa tega ne omogočajo. Druga neuresničena pričakovanja so na področju smotrnejše (cenejše) organizacije organov in služb, ki jo iz enakega razloga ni mogoče uresničiti. Nasprotno: skoraj vsa poročila kažejo na preobilico dela organov, ki ga sedanja kadrovska zasedba ne zmore. To pa vpliva na učinkovitost organov in posledično na pravno (neurejenost. Ujetost v ta spoznanja v bistvu skoraj ne omogoča kritike, pač pa terja strpno odpiranje prostora za pojasnila. Vlada je sklenila, da se poročilo o njenem delu in delu upravnih organov v pripravi na obravnavo na skupščini ponovno predela. O vsebini poročil in pripombah pa bomo poročali ob obravnavi v skupščini. • Š. Ali bo na cesti najmanj 60 delavcev KOOPa Mojstrana? fea »Mati« odhaja v Kovinar, »hči« pa v stečaj f Jesenice, 12. marca - KOOP Mojstrana se deli v dve podjetji: eno firmo s perspektivnim programom prevzema Kovinar, druga pa z odvečnimi delavci prehaja v stečaj. Skoda je, da se to dogaja KO-OPu, ki je dovolj »fleksibilna« firma in se razmeroma lahko prilagaja tržišču. Lani so se v Kovinski opre- cije napravili sanacijski pro- mi Mojstrana, kjer je zaposle- gram. nih okoli 120 delavcev, sindi- Danes je rezultat tak, da sa- kalno pošteno razdvojili. Veči- nacijski program ni uspel, daje na delavcev je pristopila k sin- podjetje v izgubi in v izrednih dikatu Neodvisnost, manj jih poslovnih škripcih, se pravi - je ostalo pri svobodnih sindi- brez naročil. Tako je postalo katih. Ob tej razdvojiti, ko je očitno, da bo treba kar precej sindikalno iniciativno prevzela delavcev odpustiti, česar pa se Neodvisnost, se je začelo raz- danes zaposleni - razumljivo - pravljati tudi o razvojnih per- izredno bojijo. Na nedavni seji spektivah podjetja. Člani Ne- delavskega sveta , denimo, nih- odvisnega sindikata so ugoto- če sploh ni reagiral in postavil vili, da je vodstvena ekipa ne- vprašanja o odgovornosti seda- sposobna, čeprav podjetje te- nje vodstvene ekipe za izredno daj ni bilo v izgubi, imelo je le hudo stanje v kolektivu, likvidnostne težave. Direktor, Scenarij je naslednji: Kovin- ki v Neodvisnost ni hotel, je ska oprema Mojstrana naj bi se moral zapustiti svoje delovno razdelila v dve podjetji: Kovin- mesto, pripeljali so novo ekipo sko opremo KO-OP Mojstrana, in s pomočjo svetovalne agen- d.o.o. in v Kovinsko podjetje Mojstrana, d.o.o. Za vršilca dolžnosti direktorja KOOP naj bi se imenoval Alojz Katnik, za vršilca dolžnosti direktorja KPM pa dosedanji direktor Sašo Piber. Sprejeli naj bi tudi predlog razreševanja o prenehanju potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov v podjetju in proučili možnost sofinanciranja osebnih dohodkov in odpravnin tistih delavcev, ki jim bo prenehalo delovno razmerje. V KOOP naj bi prešla večina delavcev iz KPM v redno delovno razmerje, pred začetkom stečaja pa naj bi presežnim delavcem zagotovili vse pravice, ki izhajajo iz naslova presežnih delavcev... Da bo bolj razumljivo, recimo bobu bob: »zdravo« podjetje KOOP Mojstrana, nekakšno »mater«, naj bi prevzelo jeseniško komunalno podjetje Kovinar, vzporedna firma KPM ali »hči« pa naj bi prevzela izgulj odvečne delavce in odšla v s| čaj! V podjetju, ki naj bi prevzel Kovinar, je dovolj p< spektiven program za - po pj>0, bližni oceni - 30 do 40 Ijukro ostalih 70 do 80 delavcev v po jetju, ki bi šel v stečaj, pa najjub bilo na cesti. Veliko vprašaf}*« je, ali bo za presežne delavki sploh toliko sredstev, da bi j£*i dali odpravnine in dohodke šest mesecev! ' Vsa nadaljnja ugibanja L raznih poznejših možnih privr|, tizacijah so zgolj zlonamerfja natolcevanje, zato o njih ne fcke ( mo govorili. Treba pa je po*Je dati, da je KOOP-a škoda, F* je bila to firma, ki bi se je dar rešiti, saj sodi med »fleksibj^ ne« obrate in se brez večjih tioj žav lahko prilagaja tržišču... rec D. Sedej bbr Odnosi v Polixu se zaostrujejo bči Sindikat direktorju predlagal odstop Žiri, 12. marca - Pred poldrugim mesecem so se v žirovskem Polixu delavci resno uprli direktorju zaradi delitve kapitalskih vložkov in s tem lastninskih deležev v novo vzporedno firmo Polix proizvodnja armatur. Ne le, da naj bi bili ti vložki nenavadno visoki (skupaj 100.000 mark za 61 zaposlenih) in jih vsi zaposleni brez pomoči matičnega podjetja ne bi zmogli; delavci so izračunali, da bi na njih 50, kolikor jih dela v delavnicah, odpadla le tretjina deležev, približno tretjina na vodstveni kolegij, tretjina pa na direktorja. Pod kapo sindikata Neodvisnost, ki so ga tedaj ustanovili, so se začeli boriti za svoje večje pravice in hkrati o razmerah v firmi obvestili tudi razne nadzorne službe, med njimi UNZ. Kje so trenutno? Sindikalist Toni Likar je povedal, da je 36 delavcev že odstopilo od pogodbe o vlaganju v vzporedno firmo, ki jim jo je ponudil v podpis direktor in so jo mnogi podpisali, ne da bi prav vedeli, kaj v bistvu podpisujejo. Potegujejo se tudi za pravičnejšo delitev kapitalskih vložkov in s tem lastninskih ter upravljalskih deležev v novo firmo. »Včeraj smo imeli z vodstvom podjetja pogajalski sestanek, dejal Toni Likar. »Direktorju smo predlagali delitev deleža v delni ca h v razmerju ena proti pet, vendar ni pristal, zase hoče večji dele/ Predlagali smo mu tudi odstop, čeprav sam dvomim, da bo odstopil Jutri, v petek, je sklican delavski svet, ki naj bi med drugim obravnaval zaključni račun. Ne vem, kaj se bo izcimilo. Delavski svet ni lega-fc^ len, mandat mu je potekel, podaljšal mu ga je zbor delavcev, razen te-Ls ga pa do danes še nismo videli nobenega podatka o tem, kako smoL zaključili lansko poslovno leto, čeprav je moral biti zaključni račuPL 1 oddan že do konca februarja...« T Nesoglasja med delavci in direktorjem Polixa Francem Kavcij, čem se torej vse bolj zaostrujejo. Delavcem, ki se zavedajo, da potijo nazaj ni, pomaga sindikalna pravnica, tudi direktor ima svojegđL. pravnika. Majhen kolektiv, ki je previharil že precej burne čase. sel . spet krha ob špetirih, do katerih ne bi prišlo, če direktor ne bi hiteO z ustanavljanjem novega vzporednega zasebnega Polixa in želeL imeti v njem nesorazmerno visoke deleže zase. # H. Jelovčan * Lani več le mleka Koroški pedagogi v Kranju - Koroški pedagoški inštitut iz Celovca je organiziral seminar Internacionalizacija in regionalizacija. Udeleženci seminarja so včeraj obiskali tudi Kranj, kjer jih je sprejel župan inž. Vitomir Gros, nato pa so po skupinah obiskali izvršni svet, Gimnazijo, enoto Zavoda za zaposlovanje, Zavod za socialno medicino, Radio Kranj in Gorenjski glas. Med obiskom v Gorenjskem glasu so se gostje posebej zanimali za razširjenost in vsebinsko zasnovo našega časnika, spraševali pa so tudi o našem sodelovanju s Koroško in koroškimi časniki ter poročanju s Koroške. Na sliki: sprejem pri kranjskem županu. J. K., slika G. Šinik Delavcem Izolirke izročili odpravnino kar v bifeju Jesenice, 12. marca - Pred dvema letoma je šla jeseniška Izolirka v stečaj. Na cesti je ostalo 37 delavcev, ki so danes še vsi brez služb in prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Delavci so bili upravičeni dobiti še šest osebnih dohodkov. Dve leti niso prejeli ničesar, včeraj pa jih je stečajni upravitelj sklical kar pred Murko na Jesenicah, kjer jim je njegov predstavnik izročil kuverto z 8.000 tolarji, kar naj bi bilo šest osebnih dohodkov. Vsi delavci so prišli, vsi vzeli denar. Ker se je tudi gospodu stečajnemu upravitelju verjetno zdela lokacija te slovesne izročitve - podelitev je bila v bifeju - nekam čudna, da ne rečemo za delavce skrajno ponižujoča, gospoda stečajnega upravitelja sploh ni bilo. Več v naslednji številki. • D. S. Škofja Loka, 12. marca - Občinski izvršni svet je v torek govoril o programu intervencij v kmetijsko proizvodnjo v minulem letu, ki zaradi kne> čenja proračunskega denarja ni bil v celoti izpeljan. Tako so ostale prv ( mije in regresi kljub visoki rasti cen med letom nespremenjeni, prfa; koncem leta so ukinili regrese za mineralna gnojila, izpadel je regres in nakup semenskega krompirja. To je slabo vplivalo predvsem na kmetij sko pridelavo v gorsko - višinskih območjih občine, posledica je manjipn pridelava. gu Obseg tržne kmetijske proizvodnje, zlasti mleka in mesa, ki H je v letu 1990 dokaj dvignil, je tudi lani ostal približno enak. Prodali so 1354 ton govedi in 7,2 milijona litrov mleka. Zmanjšala pa se F*1 ponudba prašičev za zakol (šest ton), ki že leto prej ni bila posebrp velika (petnajst ton). Prav tako je v občini občutno padla, za tretjinra prireja plemenskih telic. Tudi krompirja jebilo za desetino manj (bjp* zu tri tisoč ton) kot leta 1990. Ob tem seveda kaže opozoriti na to, sta v podatkih zajeti le obe kmetijski zadrugi, prek katerih kmetje vedno prodajajo večino svojih pridelkov, da pa se v občini že poj1^ vljajo tudi druge prodajne poti, tako da bo letos najbrž težko zbra realne podatke o kmetijski proizvodnji. Strožji pogoji gospodarjenja in kreditiranja so lani skrčili tU1 vlaganja. Medtem koje leta 1990 imelo investicije 194 kmetij, jih j Vj lani samo še 71. Za kmetijstvo kot slabo akumulativno panogo s pt,lJ časnim obračanjem kapitala posojila po zdaj veljavnih pogojih ni*^ zanimiva. Razen tega se je močno zmanjšal še obseg nepovratni sredstev za investicije v kmetijstvo, zaradi česar je novih vlaga'*' manj, nedokončane pa ostajajo tudi nekatere že začete naložbe. 111 Za strokovno izobraževanje kmetov je šlo lani od skupaj 3.2 m I lijona tolarjev, kolikor je občinski proračun namenil za pomoč km1 & tijstvu, 120.250 tolarjev, za t.i. živinorejski program skoraj dva mi'1 jona, dober milijon tolarjev pa za preventivni program in zavaroV nje črede. Po podatkih Zavarovalnice Triglav je bilo lani v škofjel" ški občini zavarovane le še 64 odstotkov goveje živine. • H. J. Pomoč kmetom Jesenice, 12. marca - Jeseniški izvršni svet je za sanacijo škode, kij nastala v požarih, namenil nepovratna sredstva obvezne proračunsk rezerve trem jeseniškim kmetom. Janezu Žerjavu s Plavškcga Rovj ki mu je do tal pogorela domačija, so namenili 100 tisoč tolarjev. M" haeli Smolej s Planine pod Golico 40 tisoč tolarjev in Jožu Robiču 1 Gozd Martuljka 40 tisoč tolarjev. Ob tem pa so sprejeli tudi sklep. P katerem je treba v primeru požarov in drugih nesreč ukrepati takd in zato bodo vloge za dodelitev pomoči prednostno obravnavali.# C S. Vendarle upanje za slovenski turizem Kranj, 12. marca - Mednarodna turistična borza v Berlinu je vsako I to eden prvih pokazateljev, kaj se obeta v svetovnih turističnih loj vih. Na njej se je letos prvič predstavila tudi Slovenija kot turističU država. V torek so naši predstavniki pripravili tiskovno konferenc ki se je je udeležil tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peter'! Najpomembnejše sporočilo s turistične borze pa je. da se tujci zaf1 majo za obisk naše države, da jih ne skrbi več varnost, temveč pre" vsem konkretna vprašanja, kot je naprimer prehodnost meja in tefl in raznolikost naše turistične ponudbe. • (vs) GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak ' Direktor in glavni urednik: Marko Valjavef Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. Jože Kosnjek, Lea Mencinger. Slojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-ŽleK Andrej žalar. Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlić; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje DELO — TCR. Tjj časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mose Pijadeja I. telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, nropaganda, oglasi: Bleivveisova 16, telefon: 218-463. telefax: (064) 215-366 / Mali ogl«* telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7, — 17.00. / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena i/voda 35 SLT. Naročnina: trimesečni obračun naročniki imajo 20°o popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve: po ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92). _y lek, 13. marca 1992 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN vK2)IMiSMf©IESGLAS Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA foračunska razprava seje vendarle premaknila Pospešek k sprejemu državnega proračuna pK>sIa nci slovenskega parlamenta so tokrat sprejeli zakon o zadrugah in zakon o industrijski lastnini, osnutek ■jujroračuna pa spremenili v predlog. lajjubljana, 11. marca - Po današnjem zasedanju Skupščine Republike šaffOvenije lahko dokončno rečemo, da je popolna blokada odločanja naj-la^Jega državnega organa le prebita. To seveda ne pomeni, da bi šlo pri i jr'fejemanju nove zakonodaje lahko in brez težav - različni pogledi in ,e soglasja so bistvo demokracije - očitno pa je dovolj volje za doseganje "•npromisov. ■ i Morda je največji dosežek da-rjRšnjega zasedanja slovenskega jBrlamenta prav sprejetje zakona ^j. zadrugah, ki je buril skupščin-s duhove in povzročal vrsto po-»o^jevanj in s tem blokad že nekaj t, PCsecev. Družbenopolitični zbor daf namreč končno pristal na jj^otrtpromisni (usklajevalni) [redlog, da se kot zgornja meja n voznega lastninjenja živilsko '•••Ndelovalne industrije (po polnem seznamu, ki je sestavni zakona), ki jo bodo lahko Nninile kmetijske zadruge, do-Rči v višini 45 odstotkov. To je ''o namreč osrednje jabolko Plgot raj nega spora. Sprejet je 'I tudi zakon o industrijski last- nini, ki ureja varstvo izumov, modelov, vzorcev, blagovnih znamk, označb porekla itd., to pa je bil pogoj za vključevanje Slovenije v mednarodne trgovinske sporazume. Osrednja pozornost pa je veljala ponovni obravnavi osnutka republiškega proračuna, ki po številkah (torej nominalno) zaradi upoštevanja različnih ravni cen sicer ni primerljiv, po deležu javne porabe v načrtovanem družbenem proizvodu pa kar korenito okleščen. V prvem osnutku so bili namreč stroški države načrtovani kar v višini 70,5 odstotka očiščenega družbenega proizvoda, v tem drugem osnut- ku pa je ta obseg zmanjšan na 59,6 odstotka, kar pomeni glede na preteklo leto, kljub obsežnim novim nalogam samostojne države (te zahtevajo po izračunih 2,3 odstotka družbenega proizvoda), za 1,2 odstotka manjšo porabo DP. Največje breme zmanjševanj sta tokrat naložena obrambnemu resorju in področju notranjih zadev, nekaj več sredstev pa je predlagano za kmetijstvo, turizem, drobno gospodarstvo in osnovno šolstvo. Večkrat je bila izražena tudi boja/en, da bo vlada sedaj na (tudi nesprejemljive) spremembe pristala, nato pa s spreminjanjem proračuna mimo parlamenta (z renominacijami) gospodarila po svoje. Ker se zakon o začasnem financiranju javne porabe konec marca izteče, je bil, kljub vsemu ob koncu razprave v vseh treh /borih sprejet sklep, s katerim so ta drugi osnutek proračuna prekvalificirali v predlog, na katerega je mogoče do 19. marca vlagati amandmaje. S tem je dosežena možnost, da parlament 25. marca proračun tudi sprejme. Slabše pa jo je "odnesel" predlog vlade za sprejem Zakona o intervencijah v gospodarstvu po hitrem postopku. Družbenopolitični zbor ga ni uvrstil na dnevni red. v Zboru občin pa je bil obravnavan le kot predlog za izdajo zakona z osnutkom. Najo-strejši in najglasnejši kritik zakona je bil ponovno Vitomir Gros, ki je obsojal poskus pomoči "gnilim firmam", izguba jugotrgov pa bi morala biti vladi že dolgo znana. Rešitev je predlagal v javnih delih (n.pr. gradnje cest), vendar si ob tem ni mogel kaj, da ne bi za vzgled omenil Hitlerja in svojih gat. Žal zopet nastop, ki mu ni v čast, niti t isti h, ki jih "zastopa". • Š. Ž. Pr. Janez Drnovšek gost LDS Škofja Loka SV politiko sem padel na glavo L/kofja Loka, 11. marca - V prepolni dvorani Loškega odra je bil danes no|?st Javne8a pogovora, ki ga je pripravila LDS Škofja Loka, dr. Janez u|Prnovšek, že dolge mesece najpopularnejši politik na Slovenskem. Kot T* znano, se je dr. Drnovšek slednjič odločil vstopiti v Liberalno-demo--.j/fatsko stranko, kandidirati za njenega predsednika in na tak način na-J,i|!«ljevati svojo politično kariero na slovenskem političnem prizorišču. aPanašnji pogovor je mogoče razumeti kot začetek promocije stranke in šei'* Pre<' DO'i a'' mani bližnjimi volitvami. Dobro razpoložen se je ne-' jNjkrat iskrivo odzval na dobro pripravljena vprašanja voditeljice pogovora Dušice Jurman, sicer pa je tudi tokrat potrdil svoj sloves spretne-1», če je potrebno, prav diplomatsko se izogibajočega sogovornika. konvertibilnosti naše valute. I Svoj vstop v politiko je dr. Dr-Povšek opisal kot povsem nepri-.akovan, saj predloga takratne tr-»vljske ZSMS, ki ga je predlagala kot kandidata za člana predsedstva SFRJ, ni povsem resno Izvolitev je doživel kot pa-'ec na glavo v politiko in kljub P lVojim izkušnjam (tudi v diplo-1 ,Nciji) se je moral pošteno ponuditi, da je izplaval. Ko mu je " jf^kedonski član predsedstva 'Pedajal položaj predsednika, mu Pu je v prispodobi opisal kot elek-i r,r'čni stol, na katerem pa je bil, » nu^'m preizkušnjam, uspe-; F^n in mu je žal, da vsega začete-}!j8a ni mogel končati. Današnje nfazrnere niso več dovoljevale, da bjy*traja na nadstrankarski pozici-Y< zato se je "vrnil" k LDS, ki ga :.f?. Prva podprla in za katero mi->jJ5''. da je z njenim programom r»kompatibilen". Ni se še odločil, r'i bo kandidiral v parlament in ufjjato morda v vlado, ali pa bo i Jj**trajal na že najavljeni kandida-f"'Uri za predsednika Republike, if^danje razmere krize (blokade) T, KUpščine in vlade je mogoče ra-iiprešiti le s čimprejšnjimi volitva-"h, saj bi sestavljanje nove vlade Ti Pomenilo le njih odlaganje. Naj-i( Pomembnejše naloge vladnega ' jfograma vidi v lastninjenju, racionalizaciji države, mednarod-^m povezovanju Slovenije in Pnzadevanju za denarno štabiI-jOst, saj razmere (devizne rezer-e) omogočajo dokaj hitro dose- go Konvertinilnosti nase V ekonomskem smislu je konzerva! i vec - skoraj monetarist. Z denacionalizacijo smo šli po nepotrebnem veliko predaleč, sprejem lastninske zakonodaje pa je pogoj, da določimo pravila igre sebi in tujcem - odpravimo pravno praznino, ki onemogoča kakršnakoli vlaganja in s tem tudi razvoj. Sacshov model lastninjenja je koesistenten in socialno pravičen, dvom vzbuja le hitra ustanovitev investicijskih skladov. Predlaga kompromis: odplačna privatizacija in nato razdelitev preostanka državljanom. Pri vprašanju javnega dolga nikakor ne podpira državnega kritja deviznega dolga občanom - ta problem je mogoče rešiti ob ustrezni asistenci države v bančnem sistemu - pač pa bi bil za sicer selektivno reševanje nekaterih perspektivnih podjetij. To je le nekaj misli iz odgovorov dr. Drnovška na vprašanja voditeljice in obiskovalcev. Vtis imamo, da so bili navzoči, ki so od blizu in v živo želeli spoznati dr. Drnovška, zadovoljni z odgovori. Na izziv, da si ga težko predstavljamo le kot predstavnika naše države (predsednika republike), pač pa pričakujemo operativno vnovčenje znanja, sposobnosti, ugleda in mednarodnih izkušenj na čelu vlade, pa je dr. Drnovšek priznal, da mu Je tako razmišljanje blizu. • Š. Ž. Posebej za Gorenjski glas je gost povedal: Pred slabim letom ste v slovenski skupščini ostali osamljeni s predlogom, da se za osamosvojitev kaže pogajati z zveznimi organi, saj bi to po takratnih razlagah pomenilo pogajanja o odcepitvi in ne razdružitvi od Jugoslavije. Kako komentirate iz današnje perspektive svoje takratno stališče? Takrat sem ocenjeval, da se je potrebno za slovensko samostojnost pogajati tudi z zveznimi organi (katerih elan sem bil), saj je kazalo, da je to realnejša pot. ki bi ne vezala Slovenije na celotno jugoslovansko krizo. Z. oceno, da ta moj koncept ni uspel, se ne strinjam, saj so prav neposredni pogovori in pogajanja z zveznimi organi omogočili umik armade, ki je eden najpomembnejših korakov pri osamosvojitvi. Res je. da je bila intervencija JI.A in vojna v Sloveniji motnja v tem procesu, vendar, kaj bi pomenilo vztrajanje na vsesplošnem razpadu (hkratni razdružitvi) Jugoslavije, dobro kažejo današnje razmere in položaj Hrvaške, BiH ter Makedonije. Slovenija bi na tak način prevzela breme državljanske vojne v Jugoslaviji in vseh težav pri pogajanjih, ki še zdaleč niso končana Samostojna Slovenija se je temu izognila in preostane nam, da se le pogodimo o zapuščini razpadle države. Znano je, da je slovenska vlada zelo pozno začela urejati odnose z republikami razpadle Jugoslavije, kar je našemu gospodarstvu povzročilo velike težave. Kaj menite o takem ravnanju? Prepričan sem. da bi morala vlada več narediti in praktično vsakodnevno pomagati razreševati težave, ki so nastale v gospodarskih odnosih z drugimi republikami. Odnosi so bili ovirani in pretrgani iz političnih razlogov, zato bi bilo potrebno na tej ravni te probleme tudi razreševati. Nedopustno je, da so podjetja ostala pri tem sama. Pristali smo v položaju, ko v povprečju zaslužimo 200 do 300 nemških mark. Raven življenja mora postati odločilna točka vseh programov razreševanja krize, v kateri smo. Si lahko po vašem mnenju kmalu obetamo izboljšanje? Predvsem mislim, da ni več razlogov za nadaljnje padanje proizvodnje in s tem standarda ljudi. Nujno potrebno je potegniti nekatere sistemske poteze, ki bodo te negativne trende obrnili, pri čemer je seveda potrebna jasna taktika in strategija vlade, ki je danes ni. Od preboja blokade vlade in skupščine je odvisno, kdaj bomo uspeli gibanja obrniti navzgor. Bo LDS pod vašim vodstvom bolj enotna, bolj konstruktivna in kje na političnem prizorišču vidite njeno mesto? LDS mora postali resnično sredinska stranka, ki lahko sklepa koalicije na sredini ali pa z zmerno levimi ali desnimi partnerji. Z večjo konstruktivnostjo se mora znebiti imidža nekdanje mladinske stranke in tega. kar si je ustvarila z dosedanjim opozicijskim položajem Prizadeval si bom za zrelejšo podobo stranke, stranke, ki je sposobna prevzeti oblast. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Socialistična stranka Slovenije Kranj Socialisti in volitve ^r»nj, 10. marca - Na današnji seji izvršnega odbora SSS Kranj so Obravnavali priprave te stranke na volitve. Seje se je udeležil Borut ^u.klje, podpredsednik stranke, ki vodi strankarske projekte volilnih Poprav. V razgovoru jim je predstavil sedanje politične razmere na *'Ovenskem političnem prizorišču, prizadevanja SSS za rešitev vladne kr'/e z izvolitvijo novega mandatarja in poglede te stranke na volilno ^konodajo. Pri tem je poudaril, da je volilni zakon eden temeljnih 'J dolgoročno pomembnih zakonov za utrditev demokracije, saj je hrvaška lep primer, kako se demokratična prizadevanja lahko spre-V|?ejo. Za kvalitetno pripravo na volitve je SSS pri profesionalnih in-H|tUcijah naročila vrsto projektov in raziskav, ki naj stranki omogo-C|Jo večjo prepoznavnost in pravilno odzivnost. Za pravilno promocija stranke je posebnega pomena mnenje ljudi, zato se s stalnimi razi-?*vami mnenja med člani in v širši javnosti to strokovno ugotavlja. Nebnega pomena je seveda delo stranke na terenu, zato je potrebno s*fbno analizirati dogodke v vseh sredinah in se nanje premišljeno Izzivati. Pridobili so si ugled konstruktivne in državotvorne polili-Cne skupine, ki ga kaže negovati, izjemnega pomena pa bo seveda P^vilno predvolilno kadrovanje. V času pred volitvami načrtujejo ,udi sklie kongresa.U • Š. Z. Javna tribuna Položaj delavcev na Gorenjskem Radovljica, 12. marca - SDZ - Narodna demokratska stranka in sindikat gorenjske regije Neodvisnost prirejata danes, v petek, ob 18. uri v hotelu Grajski dvor v Radovljici javno tribuno z naslovom Položaj delavca v gospodarstvu na Gorenjskem. Sodelovala bosta dr. Andrej Umek. podpredsednik sveta SDZ-NDS, in France Tomšič, predsednik sindikata Neodvisnost, pogovor pa bo vodil republiški poslanec Andrej Stcr, sicer podpredsednik SDZ-NDS.• C. Z. Liberalno-demokratska stranka Radovljica Zadovoljni z delom poslanskega kluba Radovljica, 10. marca - Ko radovljiški liberalni demokrati ocenjujejo delo poslanskega kluba in občinske skupščine, ugotavljajo, da v njej še vedno sedi nekaj poslancev, ki ne vedo, kaj je skupščinski in kaj upravni postopek (to se odraža zlasti pri delegatskih vprašanjih v zboru krajevnih skupnosti in v zboru združenega dela). Poudarjajo, da na to nimajo vpliva; prav tako ne na "nevarnost", da se večina sprejetih odlokov znajde na presoji pred ustavnim sodiščem. • CZ. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE t i -^ £ 1 Mrk najmočnejšega medija Eno najbolj aktualnih gesel v šestdesetih letih, ko so študentje po skoraj VSem svetu bojevali svoje revolucije, se je glasilo. "Stavkaj in dokazi, da si živ. " Gledalci televizije in poslušalci radia, ki so se v zadnjih dneh znašli v nekakšnem "informacijskem mrku", pa se verjetno bolj sprašujejo o tem, ali ni naša največja radijska in televizijska mreža bolj podobna mrliču, kot živemu človeku. Če bi hoteli biti še bolj cinični, potem bi lahko pritrdili listini, ki pravijo, da se ta stavka po dolgem, napetem in splošno obremenjujočem letu kar prileze, saj ni lepšega zjutraj prisluhnili nekaj najpomembnejšim novicam, potem pa se prepusti glasbi. Stavka televizijskih in radijskih novinarjev pa nam kaže tudi to. da je še kako pomembno imeti vpliv na ta najbolj množičen in vpliven medij, saj je jasno, daje predvsem televizija tista, ki ustvarja popularnost, ne pa tiskani mediji. Kdor se je vsaj enkrat (čeprav samo za trenutek) pojavil na televizijskem ekranu dobro ve. kako velika je moč televizijske popularnosti, katere največja vsebinska slabost je v tem. da si večina ljudi predvsem zapomni obliko, ne pa vsebine nastopa posameznika na TV. Če se kdo zaveda moči televizijskega ekrana, poleni so to ravno tamkajšnji novinarji in napovedovalci in to je seveda ob tokratni stavki več kot očitno. Nasprotna stran (se pravi televizijsko vodstvo) je bila tako že v osnovi blokirana pri sporočanju svojih stališč, saj relativno objektivnost informiranja o stanju na RTV javnosti posredujejo le tiskani mediji, ki pa so vendarle kar za en dan počasnejši od radia in televizije. Ker se v vsaki stavki stvari odvijajo z neslute-no hitrostjo in ker pogosto prihaja do dramatičnih zasukov v pogajanjih, lahko vendarle rečemo, da stavkajoči novinarji več kot s pridom izkoriščajo orodje, ki ga imajo v roki. pa čeprav sem in tja v eter spusti jo stališča nasprotne strani. Zavedati se moramo, da so ob takih priložnostih javnosti na razpolago le skope informacije o stavki, manjkajo pa kritični komentarji, s katerimi je mogoče prodreti v srž problema. Televizijsko vodstvo je skušalo vzroke za stavko pojasnili s leni. da naj bi bile na delu spet mračnjaške boljševistične sile. ki so televizijski prostor obvladovale vsa pretekla desetletja. Do neke mere bi lahko imelo tu prav, saj je bila ravno televizija v začetku osemdesetih let, ko se je na Slovenskem začel boj z u neodvisnost medijev, naj-večja trdnjava tedanjega sistema. V številnih peticijah, ki so jih ie-da/ podpisovali slovenski novinarji, je bilo redko mogoče najti slavna novinarska imena. Televizija je bila poslušen medij, V bona za novinarske pravice se je spremenila šele po zamenjavi oblasti v Sloveniji. Če je bilo na eni strani še mogoče razumeti mano reakcijo proti ministru Janezu Janši in njegovi izjavi o "labodjem spevu", pa je na drugi strani do danes ostala nepojasnjena reakcija ob zamenjavi nekdanjega ministra za informiranje Staneta Staniča. Pozorni gledalci se bodo spomnili, da SO tistega dne. ko je Stanič padel, na televiziji novieo objavili nekje v sredini osrednjega TV Dnevnika, pri tem, da je na začetku niso niti napovedali. Celo huje - osnovne in-formacije p Staničevi zamenjavi sploh niso dali. javnost je za prvo spremembo vlade izvedela šele v komentarju Milcta Šetinca, objavljenem v tistem TV Dnevniku. Staničeva zamenjava je bila za TV pač prevelik šok, saj je padel minister, "zadolžen" tudi zanjo, očitno \fa v tistem trenutku njeni novinarji še niso imeli dovolj informacij iz ozadja, ki bi jim narekovale ali je treba odhajajočega ministra braniti ali napasti. Da bi reagirali čisto po novinarsko in vročo vest objavi/i na začetku osrednje Informativne oddaje, jim tedaj, kot kaže. ni padlo na pamet. Tisti, ki vsa/ malo pozna zgodovino televizijskega angažiranega novinarstva, bo tudi tokratno stavko spremljal s potrebne distance, saj je kaj malo verjetno, da so v najmočnejšem mediju sposobni iz pretekle miselnosti v sodobnejšo priti tako rekoč če: noč. če pa SO njihovi kolegi v tiskanih medijih za ta proces potrebovali dolgo in naporno desetletje. Zbor socialistov Jesenice Jesenice, 12. marca - Območna organizacija Socialistične stranke Slovenije sklicuje za ponedeljek, 16. marca, ob 18. uri v Kazini na Jesenicah zbor članov Socialistične stranke Slovenije. Na zboru bodo med drugim sprejeli pravilnik in program dela ter predstavili kandidate za območni odbor ter kandidate za predsednika in tajnika območne organizacije.© D. S. Železarji so se sporazumeli Jesenice, 12. marca - Svobodni sindikati jeseniške Železarne so se z upravnim odborom Železarne sporazumeli, da se bodo plače v Železarni dvigovale vsak mesec, vendar odvisno od proizvodnih rezultatov. Svobodni sindikati so zahtevali, da plače zaostajajo za kolektivno pogodbo za 20 odstotkov. V prejšnjih mesecih so namreč železarji dobivali le 57 odstotkov plač, predvidenih s kolektivno pogodbo. Zdaj naj bi plače vzdignili na 67 odstotkov in kasneje na približno 72 odstotkov. Sindikati so tudi zahtevali, da v firmah v Železarni, kjer ne bodo dosegli proizvodnih rezultatov, tisti vodilni, ki so bili doslej plačani izven kategorij, dobijo plače zagotovljene s kolektivno pogodbo. To pa ne velja za vodstvene delavce.• D. S. iummmmmmmmmj SEM MLADA, LEPA, KAR VELIKA, KO SPOZNAŠ ME - TE ZAMIKA..? ZALLA " G O V TRGOVINA S KONFEKCIJO IN ITALIJANSKIM JEANSOM EMANUEL DELOVNI ČAS: vsak dan od 8.-19. ure sobota, od 8. - 12. ure ZALLA TRGOVINA Krani Delavska 19 (Straiišče - poleg trgovine Zapravl|ivček) I GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Obujanje spominov Pozornejše spremljanje razprav, dogajanj, načrtovanj, zahtev ob oblikovanju letošnjih proračunov v občinah in usklajevanje med posameznimi porabniki izoblikuje na trenutke bolj ali manj nenavadno ugotovitev. Ob tem, ko je treba priznati, da je bilo v preteklosti na prenekaterih področjih komunalne infrastrukture kar precej narejenega, še vedno izstopajo v ospredje tovrstni problemi z utemeljevanimi ugotovitvami. Prav slednje, utemeljevanje zahtev, je na trenutke zanimivo. Če gre velikokrat marsikje za to, da so komunalne naprave ponekod zaradi dotrajanosti ali premajhnih zmogljivosti potrebne rednega vzdrževanja ali obnove in povečanja, pa se pogosto slišijo tudi opozorila, zahteve, da gre pravzaprav za probleme, ki so bili obljubljeni, da bodo rešeni, že v včerajšnji, "davni" preteklosti. Tehtanje, kdo ima pri utemeljevanju večji prav, in kaj naj bi imelo po temeljiti presoji prednost, največkrat ni enostavno. Če je nova oblast pred volitvami obljubljala, da bo, če bo izvoljena, vse drugače, potem je še kako lahko razumeti kraje in ljudi, ki imajo s preteklostjo in obljubami največ slabih izkušenj. Ker pa so to predvsem kraji, ki so praviloma precej odmaknjeni od občinskih ali večjih krajevnih središč, so zalogaji za uresničitev obljub toliko večji. Težko pa je oporekati tudi zahtevam, ki so povezane z urejenostjo in normalnim funkcioniranjem "komunale" v večjih središčih. Obujanje spominov v realni sedanjosti, pa naj gre za davni "včeraj", ali predvolilni "sinoči", je torej precej neprijetno. "Še sreča", da je lahko "izgovor", da za vse pač ni, in ne bo, denarja. # A. Žalar Prvič v samostojni Sloveniji - Čirče - Člani borčevske organizacije v krajevni skupnosti Čirče v kranjski občini so se v začetku leta prvič zbrali na občnem zboru v samostojni Sloveniji. Organizacija je sicer ena manjših v občini, ima pa več kot 50 članov. V njej sta še posebno prizadevna predsednica Vera Šu-šteršič in tajnik Romi Kozjek. Organizacija skrbi tudi za bolne in obnemogle člane. • (ip) LetOS bodo praznovali - Preddvor - Na občnem zboru Turističnega društva Preddvor so ocenili, da je bilo delo lani zelo uspešno. Pripravili so tradicionalni Pohod na Jakoba, orgelski koncert v farni cerkvi in razstavo slikarjev ter umetnikov iz Preddvora in okolice. Tudi letos načrtujejo več prireditev. Vključili se bodo v vseslovensko očiščevalno akcijo, ki bo od 20. do 26. aprila. 23. avgusta načrtujejo šesti Pohod na Jakoba na Preddvorom, osrednja prireditev pa bo praznovanje 60-le-tnice društva. Jubilej bodo praznovali septembra. Na zboru pa so se za dosedanje uspešno delo zahvalili predsednici Franci Liparjevi, za novega predsednika pa so izvolili Mirana Zadni-karja. • (kj) Pester izletniški program - Radovljica - Članom Društva upokojencev v Radovljici se letos obetajo zanimivi izleti in pohodi. Ze prihodnji mesec (aprila) načrtujejo izlet na Trsat, v Reko in Opatijo. Drugi izlet bo 15. maja na Javornik in na Pristavo. Se posebej zanimiv pa bo junijski izlet v Dobrno. V vročih avgustovskih dneh pa nameravajo organizirati izlet v Tamar s postankom v Kranjski Gori in Mojstrani. Jeseni, septembra ali oktobra, pa se bodo člani lahko podali na obisk k rojakom v Pliberk. Prijateljske stike s tamkajšnjimi kulturniki in upokojenci so že navezali. Poseben program pa pripravlja tudi sekcija za pohodništvo in kolesarjenje. Tovrstni izleti bodo na programu od maja do decembra. • (jr) Vzeli SO ga za svojega - Kranj - Po 45 letih izhajanja Gasilskega Vestnika se je glasilo vseh slovenskih gasilcev letos preimenovalo v Gasilca. Tudi grafična oblika je zdaj drugačna. Vendar smo ga dopisniki in tudi številni gasilci že "vzeli" za svojega. Prepričan sem, da bomo še naprej dopisovali vanj in ostali tudi zvesti naročniki. • (ip) GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ, Likozaneva 1, tel.: 218-680 OBRTNIKI, PODJETNIKI! Po ugodnih cenah vam vodimo knjigovodstvo in računovodstvo Akcijska prodaja T| od 16.- 3lmarca1992| 'Mnogi Vagonskih pošiljk cementa Maloprodajna cena 6.482,90SLT za tono/r-CO Trbovlje Za člane stanovanjske zadruge je cena brez prometnega Izolacijskih plošč „Lendapor" 7870,00 SLT za rrw Na to ceno vam odobrimo 20/. popusta MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT Informacije: , OSEBNO ALI PO TEL. 064/ 75 - 194 KS Gorenja vas: Letos velik poudarek "komunali" Kar šest vodovodov in ceste Pri vodovodih prednost Robidnica - Krnice, pri cestah pa Tesnar - Kopačnica. Precej del£° pa je tudi še pri odpravljanju škode po poplavah. arra - I etnšnii tako imenovani komunalni nro- i i vključili pa Gorenja vas, 12. marca - Letošnji tako imenovani komunalni program v krajevni skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini bi bil po obsežnosti, načrtovanih delih in dejavnostih pravzaprav že dovolj velik zalogaj kar za srednjeveliko občino. Čeprav je ta trenutek še vedno največja neznanka denar, saj občinski proračun še ni sprejet, v krajevni skupnosti upajo, da bo na podlagi usklajevanja porabnikov občinskega proračuna zapisana opredelitev v osnutku oziroma predlogu na komunalnem področju sprejeta. Na ta način bi namreč ob lastnem delu oziroma s sodelovanjem krajanov načrtovano tudi v pretežni meri uresničili. Ob načrtovani gradnji kanalizacije na levem bregu v Gorenji vasi, in sicer na območju "Pod vikendi" in v starem kmečkem naselju, kjer naj bi začeli že spomladi z deli in bi le-ta potem potekala v fazah (kolikor bo denarja), izstopajo letos predvsem vodovodi na območju krajevne skunposti. Predsednik sveta KS Pavle Razložnik ugotavlja, da gre, ob vzdrževalnih oziroma obnovitvenih delih v Gorenji in Dolenji Dobravi v Gorenji vasi, pri ostalih vodovodih predvsem za dokončanje že" začetih del. "Eden takšnih in prednostno izpostavljenih je vodovod Robidnica - Krnice, kjer kaže, da bo rešitev skupna z občino Idrija oziroma krajevno skupnostjo Novaki. Pričakujemo, da se bo idrijska občina vključila z izdatnejšimi sredstvi v ta projekt. Pri vodovodu Leskovica - Studor -Debeni, kjer so se dela po projektu že začela, pa pričakujemo, da se bodo tudi v Leskovici vključili in s tem olajšali oziro- ma pocenili gradnjo. Na Jelovici, kjer ni delovnih moči, načrtujemo dela po programu tako imenovanih Javnih del. V Žirov-skem vrhu nad Zalo in na Ba-čnah pa gre pravzaprav samo še za dokončanje oziroma malo večja ureditvena dela." Čeprav je bilo lani pri odpravljanju škode in urejanju rešitev po poplavah veliko narejenega, bo tudi letos še precej dela. Tajnik v KS Ivo Petrovčič, ugotavlja, da so tu poleg dveh mostov na Lazah in enem v Hoji, precejšnja dela na območju Suše. "Na tem območju so še oporni zidovi, propusti, ureditev cestišč, popravila kam-nometov... Čaka še plaz nad Čavnarjem v Leskovici, dokončanje usada Zarape na Srednjem brdu in potem še strokovna sanacija ceste. Na Hlavčih njivah je usad pod "Andrejčkom," plaz pod "Benditom", cesta pod "Čebelnjakom", popravilo vodovoda za Kristana in Petriča na Dobravšcah. Za sanacijo hudournika Babnik nad Gorenjo ki Začelo se je ob Bobovških jamah pred 20 leti. Turistično društvo Kokrica Začelo se je pred 20 leti Dvajset let je sicer kratko obdobje, vendar za Turistično društvo Kokrica dovolj dolgo, da zaradi dejavnosti, dela in uspehov nadaljevanja ni moč ustaviti. Kokrica, 13. marca - S svečano akademijo, kulturnim programom, strnjenim pregledom dela in podelitvijo priznanj bodo jutri, 14. marca, člani Turističnega društva na Kokrici pri Kranju proslavili 20-letnico obstoja in zares uspešnega delovanja. Slovesnost bo ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma na Kokrici. Začetek pred dvajsetimi leti je bil pravzaprav nena-* j vaden. Neko- Vmu se je na-mreč takrat utrnila ideja, da bi Bobov-Janez Rihter ške jame, ki so nastale z izkopom ilovice, zasuli s komunalnimi odpadki. Vaščani Kokrice pa se s tem niso sprijaznili in so se odločili, da bodo ta prostor skušali drugače urediti. Tako je nastalo Turistično društvo, ki je imelo na začetku 161 članov, z delom pa je začelo pod okriljem takratnega Turističnega društva Kranj. Na občnem zboru s prvim predsednikom Jernejem Terop-šičem, ki mu gredo glavne zasluge, da Bobovška jezerca niso bila zasuta z odpadki, so si zastavili zelo zahteven program, ki v celoti še danes ni uresničen. Pa vendar so že prvo leto začeli urejati hiše in vr- tove, organizirati izlete, izdali razglednico in prirejati različne prireditve. Kmalu je bila zgrajena prva brunarica, otroško igrišče in ustanovljena je bila folklorna skupina Lipa, ki so jo potem opremljali z različnimi narodnimi nošami. Proti koncu osemdesetih let pa so začeli prirejati tudi Večere ob bajerju, prireditve ob različnih praznovanjih in dogodkih, in nazadnje še Čajanke in Ure pravljic za najmlajše. "Mislim, da smo dobro delali. Tri leta bo, ko smo postavili novo brunarico, uredili okolico, zdaj pa si skupaj s krajevno skupnostjo prizadevamo za legalizacijo brunarice in opredelitev dejavnosti ob Bajerju. Spodbudno je, da smo po treh sestankih s predstavniki občine in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ugotovili, da imamo nenazadnje v zvezi z Bo-bovkom \endarle vsi skupne interese," je pred jutrišnjim praznovanjem posedal sedanji predsednik društva Janez Rihter. • A. Žalar V sredo zvečer na zboru krajanov v Kopačnici so se krajani ob dogovoru o lastnem delu in denarni soudeležbi odločno zavzeli, da letos mora priti na vrsto dobra dva kilometra dolg odsek makadamske lokalne ceste. Pri tem pa so opozorili, da bi pri merilu polovico sami, polovico denarja pa občina, morali zaradi pomembnosti, razsežnosti in stanja upoštevati izjemo, s čimer pa se ne odrekajo predvidenemu lastnemu deležu. vasjo pa je treba izdelati študijo in načrt. Na nekaterih že opravljenih delih pa mora izvajalec Bertl Stanonik odpraviti tudi napake in pomanjkljivosti, ki smo jih ugotovili. In nenazadnje imamo zagotovilo, da bodo na Vrbju opravljena nujna ureditvena dela brezin (da ne bi prišlo do večje škode), sicer pa bo za ta del zdaj izdelana celovita projektna dokumentacija." Na področju urejanja cest pa so v krajevni skupnosti za letos vključili v program dve lokaliK1 in sedem krajevnih cest. Kaf"^ pa, da bo glede na usklajevanj v občinskem proračunu ostali v programu ena lokalna cestLj štiri pa pri krajevnih cesta "Merila pri tem denarju so \i sna. Za lokalne ceste je predvjod deno iz občinskega proračuflRi polovica, za krajevne pa enM tretjina. Ostalo moramo skupf11' s krajani zagotoviti sami. Rac« namo, da bomo na ta način del«ta li na lokalni cesti Tesnar - K«' pačnica in sicer na 2,2 kilometri dolgem odseku in na krajt'\ni1"— cestah Volaka - Čabrače, Ho mec - Frelih, Cesta v Bačnah i|^u na Jelovico (v začetku od gara v Suši). Tu je še "obveza^ RUŽV za cesto Todraž - Bačnejj za ureditev poti proti Podgozdjg' niku in na Slajko pa je skupaj Skladu za odročne kraje nekaj manj kot 300 tisočakov." Zi takšen, obsežen "cestni pr gram" pa se bodo morali z d lom in prispevki v krajevnjj' skupnosti (glede na občinskfc* merila o soudeležbi) zavzet] najprej krajani, ugotavlja preiL sednik skupščine krajevni skupnosti Jože Bogataj. • Ak Žalar ^ Glasbena skupina Mladi in glasba Podljubelj - To, da v kraju, kot je Podljubelj, ni oddelka glasbene šole, je vsekakor razumljivo. Vendar pa mladi, ki si želijo glasbe in bi radi igrali kak inštrument, najdejo znanje pri Karlu Ahačiču. Vendar pa se je kmalu pokazalo, da mladina hoče še kaj več. Karel Ahačič, ki je pred leti igral pri godbi milice v Ljubljani » kot poklicni glasbenik, je zlahka prenesel svoje izkušnje na skupinico osmih kitaristov, harmonikarjev, pa "sintesajzer" je bil zraven. Pred dvema letoma so prvikrat nastopili v domu krajevne skupnosti, na-W to pa še večkrat na raznih prireditvah tudi * * ob praznovanju stoletnice šole v Podlju- belju, na predstavitvi zbirke pesmi S'm Tržičan in še kje. "Zdaj je ta naša glasbena skupina narasla že na petnajst članov," pravi vodja Karel Ahačič. Skupina je že tako velika, da bi za boljši zven muzike potrebovali še kakšen dodaten inštrument; pa se za zdaj zaman ozirajo po kakšni flavti, klarinetu ali trobenti - kot bi jih pihala ne zanimala. Vendar je skupina še mlada in morda bo že kmalu pri Karlu Ahačiču potrkal kak glasbeni nadebudnež z manjkajočim inštrumentom ali pa se bo našel kdo tudi v tržiški Glasbeni šoli. Prav zdaj pridno vadijo za nastop na občinski prireditvi 20. marca, ko se bodo ob pevcih, recitatorjih predstavili tudi ljudski godci. Dotlej pa bodo pridno vadili petkih popoldne v šoli, ki jim gostoljubno odstopa prostore in morda našli tudi ime za svojo mlado glasbeno skupino. # L. M. 125 let Rosenbauerja - Na Gorenjskem imajo gasilska društva L večinoma motorne črpalke znamke Rosenbauer. Morda bo za L nekatere novo in zanimivo, da ta firma v sosednji Avstriji blizu ip, Linza letos praznuje 125 let delovanja. V njej so naredili že na u< tisoče in tisoče gasilskih vozil in črpalk ter druge gasilske opreme. # (ip) Tržiška enota v novih prostorih - Stanovanjska zadruga Kranj I enoto v Tržiču se je pred dobrimi tremi tedni preselila v obnovljen" nekdanjo Ošabnikovo hišo na Predilniški 6 v Tržiču. Vhod v nov* prostore je med trgovino Elektrotehnika in trgovino Višnja, enota I dvema zaposlenima pa je odprta vsak dan od 7. do 15. in ob sreda*1 od 7. do 17. ure. Člani zadruge zdaj tudi v Tržiču dobijo naročilnic* in lahko uredijo vse zadeve v zvezi s stanovanjsko gradnjo in vzdi" zevanjem stanovanj. Na območju tržiške občine namreč Stanovanj; ska zadruga Kranj z enoto Tržič upravlja z več kot 1000 bivšim1 družbenimi stanovanji. Sicer pa je v tržiški občini okrog 2500 čl*' nov zadruge, gradnja pa poteka na Stagnah v Kovorju in v Nor"' čnem. Zazidalni načrt pa pripravljajo za Cimpr - od Raven prof Podljubelju. - A. Ž. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR košarice življenjskih stroškov Plača gre skozi želodec l^ošarica življenjskih stroškov je spet dražja, v mesecu dni se je življenje podražilo 115 odstotkov. al|'ko visoki so bili februarja življenjski stroški, so nam po podatkih /a-a/0<*a z& statistiko spet izračunali v strokovni službi Svobodnih sindika- tnjrv Slovenije. Hrana je v primerjavi z novembrom lani dražja za 58,3 taf|stotka. Se najmanj so se v teh treh mesecih zvišali stroški bivanja, t 'satno« za 29,6 odstotka. V povprečju so življenjski stroški višji za več t J°t polovico. jev, zadnji znani podatek o neto plači iz decembra govori o 16.634 tolarjih. In nižjo plačo od povprečne ima na Slovenskem že 60 odstotkov ljudi. Na Gorenjskem. \\ Ko je Lučka Bohm, strokovna dvjodelavka Zveze svobodnih sindi-uflfatov Slovenije, v pogovoru za enr.aš časopis prejšnji mesec tolma-ip/'la košarice življenjskih stro- bodnih sindikatih so izračunali, da je družina z dvema povprečnima plačama prejšnji mesec uspela pokriti samo 34 odstotkov povprečnih življenjskih stroškov, 59 minimalnih in 94 odstotkov minimalnih mesečnih potreb. Dve povprečni plači torej nista bili dovolj niti za zadostitev najnujnejšim mesečnim potrebam po hrani in plačilu položnic. ^cenjeni življenjski stroški tričlanske in štiričlanske družine '^BRUAR 1992 niP--- lo tričlanska delavska družina štiričlanska delavska družina upina dobrin iz košarice poprečni stroški minimalni stroški min. mes. stroški poprečni stroški minimalni stroški min. mes. stroški Hrana Pijača Kajenje Oblačila Obutev je'' Stanovanje ,ii I Ogrevanje, razsvetljava JI Gospodinjska oprema et \ Higiena, zdrav, nega >(j J Izobr., kultura, razvedrilo nj '• Prometna sr. in storitve X*- Razni pred. in stor. I3' Drugi izdatki 22.051,03 2.354,68 1.487,84 9.147,38 1.938,53 3.577,36 4.991,14 5.231,33 4.205,52 7.159,28 13.881,16 827,03 5.888,73 17.321,44 894,70 804,24 5.612,87 1.470,50 2.567,22 3.410,49 2.708,20 3.488,19 3.163,09 3.816,23 524,63 1.272,83 17.321,44 894,70 804,24 232,40 0,00 2.034,67 2.515,69 0,00 3.132,26 1.995,94 808,83 0,00 1.045,44 27.819,50 2.366.79 1.487,84 11.183,48 2.282,73 4.369,87 6.201,89 6.211,58 4.950,47 8.195,77 17.383,47 1.018,27 6.473,45 21.192,77 899,89 804,24 6.907,73 1.617,68 3.092,27 4.176,90 3.109,82 4.092,73 3.635.30 5.504,81 602,09 1.337,80 21.192,77 899,89 804,24 256,32 0,00 2.447,60 3.102,94 0,00 3.723,53 2.052,08 1.122,74 0.00 1.045,44 Hj^JPAJ (v SLT) 82.741,00 47.054,64 30.785,61 99.945,11 56.974,04 36.647,57 Za februar pa so štiričlanski družini naračunali za skoraj šestmestno številko življenjskih stroškov, 99.945 tolarjev. Minimalne stroške bi zadovoljila s 56.974 tolarji, nujne mesečne pa s 36.647 tolarji. Tričlanska družina potrebuje nekaj manj: za povprečno preživetje 82.741, za minimalno 47.054 in za najnujnejše mesečne izdatke 30.785 tolarjev. Vsak sam si lahko izračuna, kolikšen delež tako izračunanih družinskih potreb lahko zadovolji s svojo plačo. Zaskrbljenost nad poslabšanjem materialnega položaja ljudi je pred kratkim na tiskovni konferenci izrazil tudi Franc Imperl z Ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo. V normalnih državah je okoli 20 odstotkov ljudi deležno državne pomoči, pri nas se je ta delež vzpel že na 60 odstotkov. Zlasti drastično je od lanskega septembra, odkar življenjski stroški naglo rastejo. Če so se prej povečevali po 7 odstotkov na mesec, se zdaj še enkrat hitreje (z januarja na februar, denimo, za 15 odstotkov). Še junija lani je bilo moč s povprečnima plačama pokriti 1,79 košarice življenjskih stroškov, decembra pa le še 1,27. Nič čudnega torej, če se povpraševanje po socialnih pomočeh veča. V letu dni je za sto odstotkov večji naval na enkratne denarne pomoči in za 150 od-stokov višji za začasne. Posebno hude so socialne stiske v industrijskih središčih. Na Jesenicah, denimo, ki ga nekateri štejejo za slovenski Manchaster, je domala že vsak tretji prebivalec deležen ene od oblik socialne pomoči. • D. Z. Žlebir POv, je dejala, da imajo z našim kjer plače za slovenskimi zaosta- w rfsničnim življenjem bolj malo jajo za dobro desetino, pa smo r#A-k-JLA * 4.«..» topnega, zlasti z našimi plača- decembra po podatkih gorenjske ^CIISKC IZ tFOCZIlC SI10VI Zajamčena plača je tudi fe- SDK zaslužili v povprečju le JT 1 -ujuiuivuu r J« >~ --------------- ' r r ~-J" ■» Druarja znašala neto 8.000 tolar- 14.971 tolarjev. V gorenjskih svo- RADIATORJI JUG0TERM 48 °/, o ZNIŽANJE KIKA ŽIRI 064/692-036 Radovljica, marca - Vsak prvi četrtek v mesecu se v prostorih radovljiške krajevne skupnosti zberejo ženske, ki so bile operirane na dojkah. Sekcija operi ran k, ki sodi v Slovensko onkološko društvo, skrbi za druženje in medsebojno pomoč žena, ki se po operaciji čutijo pohabljene, da lažje prenašajo hudo bolezen. udi starost je lahko lepa di Ošabnik - 80-letnik Kje so že tista leta, ko nas je v stražiški nižji gimnaziji, ko je bila ta še v starem "farovžu", razvrščal po glasovih v šolski pevski zbor. In kadar mu je zmanjkalo nižjih glasov, smo pO potrebi drugi glasovi morali peti tudi tretje. Tako je pač bilo, ampak peli smo lepo. Takrat je začel s svojo šolsko pevsko dejavnostjo, mi pripoveduje danes, sicer pa je imel za seboj že vrsto dirigentskih izkušenj. Rojen je bil na Prešernov dan, 8. februarja 1912. V Tržiču so živeli, kjer je oče, železniški uslužbenec, podeloval hišo. Edi seje po meščanski šoli vpisal na ■pteljišče, potem pa ni dobil dela. Dve leti in pol so romale prošnje ji0 Beograda. Končno je le dobil mesto v finančnih službah BPT. Ta-nla' -*e *e votn' rnoški pevski zbor Bralnega društva Tržič in moški ^v$ki zbor "Dupljanski zvon". Do vojne, vojna pa ga je, kot toliko .čiteljev, pregnala v Srbijo. Njegova Stanka je šla z njim v neznano " negotovo. V Valjevu sta najprej našla dobre ljudi, ki so ju vzeli v RJ dom. 29. januarja 1942 sta se skupaj še z dvema tržiškima paroli poročila v kronski cerkvi v Beogradu. Oba sinova sta bila rojena Srbiji, hčerka Irena pa kasneje. Po vojni je primanjkovalo šolskih z1 °či in Edi je dobil mesto učitelja petja na stražiški nižji gimnaziji, Keia Stanka pa delo v Iskri in tako se je družina preselila v Kranj, oleg šolskega pevskega zbora je Edi prevzel tudi moški pevski zbor Jjj^D Svoboda Stražišče, potem je na Beli pri Preddvoru šest let vodil /J°ški pevski zbor in okrog sedem let moški pevski zbor "Tugo Vid-/1ar" v Kranju. Okrog tri leta je vodil dekliški pevski zbor na Eko-^°rnski srednji šoli v Kranju. Potem so prišli na vrsto upokojenski ?5Vski zbori. Najprej v Radovljici moški, ženski in mešani pevski ^?r. Ženskega je vodil celih deset let, prav toliko pa tudi moški pev-P zbor Društva upokojencev Tržič. Še pred dobrima dvema letoma ■j? vodil moški pevski zbor kranjskega društva upokojencev. Zaradi Jabega vida je moral dirigentstvo opustiti, čeprav bi zaradi fizičnih ^°či to tudi pri teh visokih letih zmogel. Petnajst let je deloval tudi v |.u'lurni komisiji upokojenskih društev Slovenije, kjer so organizira-''gorenjske in republiške pevske zbore. Skratka, vse življenje je zapisi1 glasbi in pevskim zborom. Vrsto priznanj je dobil, med drugim ^llusovo zlato značko, veliko in malo Prešernovo plaketo mesta *ranj. plaketo KS Stražišče za 20-letno vodenje moškega pevskega ?bora. Ima pa Edi poleg lepe zborovske pesmi še eno veliko veselje: bankarstvo. Križank le ne rešuje, temveč jih dobrih deset let tudi se-RjVlja. Prav pred kratkim je KIH objavil kar šest njegovih križank. "'no zanimiva mora biti ena od njih, kjer je treba poznati slovenske Pnejske književnike. Všeč mu je. da pri KIH-u upoštevajo tudi no- 'nce in se ne držijo le že za to zvrst renomiranih imen. Vsak novi- Cc prinese tudi kakšno noviteto, kaj zanimivega. , . In kaj si želi Edi Ošabnik ob svoji 80-letnici in hkrati tudi 50-le-snici poroke z njegovo Stanko? Da bi jima služilo zdravje, da bi bili fretni m zadovoljni vnuki. Pa da bi ne bilo prevelikih strankarskih ifprtij in da bi bil mir na svetu. Preveč hudega prinašajo s seboj voj-R Še na mnoua zdrava in srečna leta. Edi in Stanka! • D. Dolenc Sodeč po dobri volji, ki je prvi četrtek marca vladala med dvema ducatoma žena v Radovljici, jo prenašajo z vedrino in optimizmom. Njihove kasnejše iskrene izpovedi pa so nam odkrile tudi hude duševne stiske, ki jih prestajajo zlasti prva leta po operaciji, in način, kako jih v vsakdanjem življenju premagujejo. »Po poldrugem letu je v sekciji 30 žena, ki vsak prvi četrtek v mesecu prihajajo v Radovljico iz številnih gorenjskih krajev,« je povedala Nina Hladnik, ki vodi sekcijo. »Vseh starosti nas je, tudi mlade, ki svoje stanje po operaciji še težje prenašajo. Našo starost pa merimo tudi po letih od operacije: najstarejša med nami je bila operirana že pred 21 leti, najmlajša komaj pred štirimi meseci. Zbiramo se zato, da druga drugi pomagamo, medse po priporočilu strokovnjakov vabimo tudi druge, ki nam lahko pomagajo, od medicinskih sester do psihologov in fizioterapevtov.« Njihovih srečanj se udeležuje tudi psihologinja radovljiškega Centra za socialno delo Miloša Kos - Ovsenik. ki je o pomenu mesečnih druženj povedala: »Prijetno sem bila presenečena nad vzdušjem, ki vlada v skupini. Prav gotovo so dragocene izkušnje, ki si jih izmenjujejo žene z enakimi življenjskimi težavami, pri premagovanju težke, vendar premagljive bolezni. Česar ne zmore vsaka sama, zmorejo s sočlovekom, ki ima za seboj enako trnovo pot.« Največ zaslug, da se tudi na Gorenjskem družijo žene. ki so prestale operacijo dojk, ima Ivanka Pavlo-vič. »Tudi sama sem bila pred sedmimi leti prvikrat operirana, nato pa sem se kot prostovoljka veliko gibala med bolnicami v Onkološkem inštitutu v Ljubljani in spoznavala, koliko lahko tem ženskam pomagajo tiste, ki so že prestale podobno kal-varijo. Sprva smo se tudi gorenjske žene po operaciji dojk dobi- vale v Ljubljani, vendar je bilo to mnogim od rok, zato sem se opogumila in spodbudila ustanovitev gorenjske sekcije. Na prvem srečanju decembra 1990 se nas je zbralo devet, danes nas je že trikrat več.« Kot je dejala ena od starejših žena na radovljiškem srečanju, jih ni zajela psihoza tarnanja, temveč prevladujeta optimizem in korajža. Odkar se srečujejo, jim je jasno, da se tudi za rakom kar ne umrje. To dokazujejo ženske, ki po operaciji žive še deset, dvajset let, ki se kolikor toliko normalno povrnejo k delu, ena od žensk v radovljiškem klubu je po operaciji celo še rodila. Skušamo Živeti normalno, smo slišali iz številnih ust, ves čas pa hočemo imeti pod nadzorom svojo bolezen, zasledujemo literaturo o njej, čakamo na učinkovitejša zdravila... Pomembno je, da bolnik sam vase zaprt ne pest uje svoje nesreče, pač pa gre med ljudi in skuša kar najnormalneje živeti z boleznijo. Ena od žena, ki ima 21-letni pooperativni staž, nam je zaupala, kako je prva leta skrivala bolezen in bila prepričana, da bo ob letu umrla. Po dveh desetletjih pa je sama najlepši dokaz nasprotnega, kar utrjuje njeno voljo in daje pogum drugim. Ena mlajših žena je prestala operacijo pred nekaj meseci. Še vedno jo obhajajo tesnobni občutki, vendar si je vzela k srcu dejstvo, da se mora navaditi življenja z boleznijo. V veliko oporo sta ji mož in tašča, zdaj pa tudi klubske kolegice. Ko bi jih le srečala že pred operacijo. Stiki s sorodnimi dušami so pot, kako lako kljubuješ! • D. Z. Žlebir DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA"! Dopust za presežnega delavca Vprašanje: V podjetju, kjer sem bil zaposlen 20 let, sem postal trajni presežni delavec. Delovno razmerje mi bo prenehalo konec meseca julija 1992, do takrat pa bom prejemal 70 % nadomestilo osebnega dohodka. Ali mi priprada letni dopsut in regres za leto 1992? Odgovor: V skladu s 57. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS št. 14/90 in 5/91) ima delavec pravico izrabiti letni dopust. Ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev. Zakon ne govori o tem, da bi moral biti ta pogoj izpolnjen v koledarskem letu. Kljub temu da je v podjetju zaradi nujnih operativnih razlogov prenehala potreba po vašem delu, imate v času odpovednega roka pravico do izrabe letnega dopusta. V tem času pa vam pripada 100-odstotno nadomestilo osebnega dohodka, kot ga predvideva 36. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur. list RS 31/90) in ne 70 % nadomestilo osebnega dohodka, kot ga sicer prejemate za čas čakanja na delo doma. Prav tako vam za leto 1992 pripada tudi regres za letni dopust (38. člen SKP), ki vam gaje podjetje dolžno izplačati v višini, kot to predvidevajo pravilniki oziroma splošni akti podjetja, in sicer do konca meseca julija. Sabina Zavrl, dipl. iur. Stolpec za upokojence Odmera dohodnine - Društvo upokojencev Naklo organizira strokovno pomoč pri izpolnjevanju napovedi za odmero dohodnine za svoje člane iz Dupelj, Podbrezij in Nakla. Vsi zainteresirani naj se oglasijo v Domu upokojencev Naklo po naslednjem razporedu: - iz Dupelj 16., 17. in 18. marca od 16. do 18. ure - iz Podbrezij 19., 20. in 23. marca od 16. do 18. ure - iz Nakla, Cegelnice in Strahinja 24., 25., 26. in 27. marca od 16. do 18. ure. S seboj naj prinesejo obrazce za odmero dohodnine, izpisek SPIZ o pokojnini in ustrezne dokumente za olajšave (potrdilo o plačani stanarini, o nakupu stanovanja, zdravstvenih storitvah, zdravilih...) ter osebno izkaznico zaradi registrske številke. Letna konferenca upokojencev v Žabnici - Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane na redno letno konferenco, ki bo na Jožefov dan, 19. marca, ob 16. uri, v dvorani Zadružnega doma Žabnica. Pričakujejo veliko udeležbo, ideje in predloge za čim bogatejše delo društva v letu 1992. Zaslužnim članom Antoniji Ziherl, Mariji Pogačnik in Mari Fireder ter dolgoletnemu predsedniku Antonu Gabru pa bodo podelili priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije. Izlet na Vremščico - Sekcija za planinske izlete društva upokojencev Kranj vabi na izlet na Vremščico, ki bo v četrtek, 19. marca. Odpeljali se bodo ob 5.34 s kranjske železniške postaje, vračali pa okoli 17. ure. V poldrugi uri se bodo po zložni poti vzpeli na vrh Vremščice (1.027 m). Izletniki, ki jih bosta vodila Miroslav Feldin in Igor Kloar, naj bodo opremljeni za hojo po sredogorju. V Belo Krajino... - Društvo upokojencev Kranj vabi na pomladni izlet v Belo Krajino, in sicer v četrtek, 16. aprila, z odhodom ob 6.30 izpred kina Center v Kranju. ... in na Sveto goro - V četrtek, 6. aprila, pa kranjske upokojence vabijo na izlet na Sveto goro in v italijansko Gorico. Odpravili se bodo ob 7. uri izpred kina Center. Prijave za izleta sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Tomčičeva 4, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure. Za bolnike z multiplo sklerozo Gorenjski bolniki z multiplo sklerozo zbirajo denar za razgibalno napravo »Aktiv 2000«, ki jih bo dlje ohranjala gibke in zdrave. Darovalci lahko svoj prispevek nakažejo na žiro račun Društva MS Slovenije: 51300-678-21574 s pripisom Gorenjska podružnica - Aktiv 2000. Svetovanje po telefonu Center za socialno delo v Kranju sporoča, da še vedno izvaja svetovanje po telefonu. Pokličete lahko ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih popoldne med 16. in 18. uro. Po telefonu 064/213-581 se bodo oglasile Darja, Lidija, Barbara ali Mojca. Zagotavljajo anonimnost. 064/211-373 TELEFON ZA KLIC V STISKI OD PONEDELJKA DO PETKA OD 19. - 22. URE ISKI Jar brother A I V A I NI P I F T STREICHER LL_n_ OvVERLOCK STROJ brother B 530 OWERLOCK neto ATS 4.990. PRODAJA, SERVIS IN NADOMESTNI DEU ZA VSE ŠIVALNE, PLET1LNE IN OVVERLOCK STROJE VSEH ZNAMK IN VRST CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL: 9943-463-513648 » ŠKOFJA LOKA VABI Združite obisk starega in lepega mesta Škofje Loke z ugodnim nakupom v proizvodnih trgovinah neposredno pri proizvajalcih v industrijski coni. Škofja Loka leži 25 kilometrov od Ljubljane in 10 kilometrov od Kranja. Če nimate svojega prevoznega sredstva, se lahko pripeljete k nam z avtobusom ali vlakom. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL KARTONSKA EMBALAŽA PRI PRODAJI VAŠIH IZDELKOV VAM STOJIMO OB STRANI telefon: (064)631-232 EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA Q Smo proizvajalci težke konfekcije predvsem: • ženskih in moških plaščev # ženskih kostimov in jaken tel. 064/631-721 V naši industrijski prodajalni lahko kupec kupi naslednje izdelke: — odeje — zglavnike — pregrinjala — posteljne nadvložke — spalne vreče, športne torbe, ležalke. toaletne torbice — otroški program (odejice, vrečke za spanje in voziček, baby torbe, torbe za igrače, previjalne podloge in podloge za tla) Tovarna prešitih odaj, p.o. škofja Loka tel 064/632-251 ODEJA o Industrija termičnih izolacij školja loka p.o. Proizvodni program — kamena volna - termotervol — tesnilne mase - kiti — armirani poliester Uporaba — toplotna zvočna in protipožarna zaščita v gradbeništvu, industriji in lad|edelništvu Sporočila — naravni material — negorljivost — vodoodbojnost — paroprepustnost — varčevanje z energijo — ekologi|a tel. hc 064/631-151 telefax 064/632-957 maloprodaja tel 064/631-602 Irfch maloprodaja telefon: 064/631-301, telefax: 064/631-551 v maloprodaji vam nudimo: • zamrzovalne skrinje • hladilne in zam omare • hladilne vitrine • hladilni pulti • klimatske naprave 9 toplotne črpalke_ O Naše izdelke potrebujete skozi vse leto. standardna ponudba: LOKA VOLNA LOKA JERSET LOKA PREJA Dodatna ponudba — otroške, ženske in moške nogavice — oblačila za dojenčke in otroke — brisače in kuhinjske krpe — dodatki za šivanje telefon: 064/632-461 0 JELOVICA Lesna industrija Okna TERMOTON in JELOBOR, polkna, rolete, žaluzije. notranja, vhodna in garažna vrata, stanovanjske in počitniške hiše, večnamenski objekti, montažne pregradne stene, pregradni panoji, vrtne garniture, stenske mizice, cvetlična korita, sestavljivi regali, stenske in stropne obloge, strešna okna, podstrešne stopnice, harmonika vrata. telefon: 064/631-241 fax: 064/632-261 kmetijska zadruga ® NUDI: škofja loka — mleko, mlečne izdelke — gnojila, krmila, razna semena, zaščitna sredstva za varstvo rastlin. — kmetijske stroje in orodje za vrtičkarje — prevoze in storitve mehanične delavnice — gradbeni material, material za centralno kurjavo, vodovodni material, elektromaterial, les in lesne izdelke ^ 054/520.749 621-849 ifl instalacije Škofja loka vam v novi prodajalni nudi: — elektroinstalacijski material — material za centralno kurjavo — vodovodni material — peči na trda goriva "LOKATERM" — svetovanje pri nakupu materiala za adaptacijo in novogradnjo — montažo nabavljenega materiala — brezplačno dostavo v škof ji Loki in bližnji okolici telefon: 064/632-028 064/631-271 BODITE POPOLNI S KLOBUKOM NA GLAVI TOVARNA KLOBUKOV Ponujamo vam: — damske klobuke — moške klobuke — klobuke in kape iz blaga telefon 064/631-451 LOŠKA INDUSTRIJA MESNO PREDELOVALNE OPREME IN STROJEV telefon 064/631-471 (D proizvodnja individualnih m serijskih strojev in opreme za investicijsko izgradnjo živilsko-predelovalne industrije, njihovih sestavnih delov in storitev linija klanja in predelave mesa projektiranje, konstruiranje in inženiring strojev in opreme za lastne potrebe in tuje naročnike montaža m servis LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p.o ŠKOFJA LOKA tel 064/632-181 Lesno stavbarstvo Montažne hiše GMH. strešne in mostne konstrukcije, odri in opaži, gospodarski objekti, brunarice Mizarstvo okna, vrata, panoramske stene, montažne predelne stene in stropi, stopnišče, vse vrste lesenih oblog elemente za balkone, pohištvena masivna vrata, masivno pohištvo in notranja oprema, žagan les Podjetje prevzame najzahtevnejše naloge in |ih korektno in pravočasno opravi Podjetje LOKA prodaja živilsko in neživilsko blago na veliko in malo Prodajalne ima na prostoru, ki ga omejujejo mesta Ljubljana, Tržič, Železniki in Ziri Posebej pa priporočamo nakup v novem blagovnem centru v Medvodah Od naših izdelkov pa priporočamo nakup izvrstne LOKA kave loška pekarna škofja loka pečemo vse vrste kruha, slaščic in 10 vrst odličnih piškotov izdelujemo torte po naročilu tel. 064/632-541 Škofja loka d.o.o. — servisiranje osebnih in tovornih vozil ter avtobusov tel- 061/632-121 — tehnični pregledi m registriranje vseh vrst vozil — trgovina z rezervnimi deli — pripravljamo tudi prodajo osebnih avtomobilov znamke FIAT v Škof|i Loki in na Bledu m tfl KULTURA Okrogla miza o gledališču danes GLEDALIŠČE OD NEZANIMANJA DO VZNEMIRLJIVOSTI Kranj - Če se je še pred leti na okroglih mizah organiziranih ob Tednu slovenske drame v Prešernovem gledališču kar trlo gledaliških ljudi in tudi vseh drugih, ki karkoli in kakorkoli razmišljajo o tej in drugačnih umetnostih, pa je bila tokratna zbirka udeležencev in razpravljalcev več kot skromna. Čeprav gre tudi nerodnostim organizatorja pripisati določen delež za slab odziv, pa to [" motilo peščice zbranih (ob >°pku študentov z igralske akademije), da ne bi govorili o ^ojem videnju današnjega gledališkega trenutka, ki ga je za ogrevanje uvedlo razmišljanje **• Denisa Poniža pod naslonom Od laboratorija do spektakla, od fascinacije do kapitala, ^e objavljenemu referatu je Uvodničar dodal še nekaj aktualnega razmišljanja o "subver-*lvni" vlogi teatra in umetno-Jf. Po njegovem mnenju se tudi pri nas zdaj dogaja menjavale vlog: interes se od umetnost1 preusmerja k politiki, tudi Pfi nas. Ker pa slovenski prodor ne more biti nekaj posebnega in vase zaprt, se kot posledica teh procesov dezorientaci-Ja umetnikov in intelektualcev sploh, značilnost dežel vzhodne Evrope, odraža tudi pri nas - ne sicer popolnoma identično, toda v svoji osnovi povsem razpoznavno. In to tem lažje, ker so bile prejšnje naše komparativne prednosti izgubljene, zaigrane. Toda ali bo zaradi tega, ker prav politika postaja najbolj fascinanten oder, ki se dogaja okoli nas, umetnost zbežala v samoto, stala prekrižanih rok, sodelovala s političnimi trendi? Najbrž ne, je razmišljal dr. Poniž, umetnost pač mora ohranjati avtonomno in kritično pozicijo, pri tem pa ni tako pomembno, katera umetnost bo pri tem odločilna, ali gledališka ali katera druga. Vprašanje pa je seveda, kaj se v tem prehodnem času, če to sploh je, dogaja na gledališkem področju. Na Slovenskem gle- Žlahtni komedijant NAGRADA TINETU OMANU Ob začetku letošnjega Tedna slovenske drame 92 se je v celjskem gledališču iztekel festival Dnevi komedije, ki so ga celjski gledališčniki letos organizirali prvič. Ob zaključku festivala komedij je žirija občinstva podelila dve nagradi. Za žlahtno komedijantko festivala je razglasila Polono Vetrih za vlogo v Shafferjevi komediji Leticija in Luštrek, za žlahtnega komedijanta pa je razglasila Tineta Omana za vlogi v uprizoritvi Fevdeaujevih komedij "Do-re-mi-fey-deau", s katerimi je Prešernovo gledališče začelo prvi festival komedij. Nagradi za oba nagrajenca je prispevala Zlatarna Celje. Celoten festival je bil pri občinstvu izredno lepo sprejet. Ob predstavah posameznih slovenskih gledališč je bila tudi problemska okrogla miza na temo komedije in uprizarjanja za občinstvo najhvaležnejšega žanra. V razpravi se je porodila misel na natečj za slovensko komedijo. Celjski organizatorji obljubljajo, da festival komedij ni bila njihova enkratna akcija. Ze naslednje leto naj bi se festival utrdil in postal tradicionalen. Vse pa je seveda v rokah slovenskih komedijantov. (ar) LUKO PALJETAK V TRŽIČU Tržič - Tržičani - seveda tisti, ki imajo radi vezano besedo, so v ^trtek, 5. marca 1992, preživeli v ambientu Vile Bistrica lep večer. Zasluga za to gre Luku Paljetku, dr. Tonetu Pretnarju, Franciju Zagoričniku in Bojanu Veselinoviču ter seveda organizatorjem -zavodu za kulturo in izobraževanje (oz. njegovi Tržiški knjižnici): Dubrovčan Luko Paljetak je slovenski javnosti znan po šte-v,'nih prevodih slovenskih pesnikov v hrvaščino - njegov Preše-ren je praviloma deležen samih superlativov, lastno poezijo pa Pm je predstavil v zbirki Ubežnih pesmi, ki je izšla proti koncu '• 1991 pri Mladinski knjigi. Mesto Tržič je s pesnikom v posebnem odnosu. Ko se je v j|0-tih letih zbiralo gradivo za prvo antologijo slovenske poezije v hrvaškem jeziku, je Paljetak prevedel Lenoro in to tisto, ki jo je v *ačetku 19. stol. spisal tržiški pesnik Janez Damascen Dev. Pesnik in prevajalec Franci Zagoričnik je Tržičanom pripo-pCil, naj začnejo častiti kult Damascena Deva, saj je, kot je re-*el, mojstrstvo Devove Lenore mogoče umestiti ob druge slovenje velike pesmi. No, Lenora v prvo antologijo slovenskih pesmi v hrvaškem Jeziku ni bila uvrščena in se je nanjo malce pozabilo. Letošnja Razstava o Damascenu Devu (februarja v prostorih tržiške A-ban-*e). pa so jo spet obudile. . Na literarnem večeru so predstavili Lenoro v originali in v prevodu Luka Paljetka. Prevajalca je navdihovala "neskončnost Barthesovega užitka v besedilu", motiv, ki se vleče od Burgerja prek Prešerna in Deva, s tem, da Dev samokritično prijava pesnikovo nemoč, nemoč besede ("Al oh! kar gri/e me / sne vezh, oh / jejt spofnam / je tu, je tu! de je/ me moj'ga petja sram." , . Paljetak je prevedel še nekatere druge Devove pesmi. Le za-*aJ so vse generacije tržiških šolarjev spoznavale zgolj Vojteha Brnika in njegove ponarodele pesmice, medtem ko je bil Dev Praviloma komaj omenjan. j. Literarni večer seveda ni bil posvečen le navezavi Paljetak -Uev. predvsem naj bi šlo za predstavitev pesniške zbirke Ubežne Pesmi - Izbjegle pjesme. V originalu jih je na zelo zanimiv način interpretiral avtor sam, prevode dr. Toneta Pretnarja, Francija 'agoričnika, Cirila Zlobca, Borisa A. Novaka, Lojzeta Krakarja n Franceta Vurnika je bral Bojan Veselinovič. Smiljana Knez dališka umetnost živi z nekaj predahi že kakih dvesto let in sooblikuje slovenski nacionalni karakter, prav zdaj pa naj bi se na tem področju spraševali po novih vrednotah. Na tako razmišljanje silijo upadanje obiska v gledališčih, mlado generacijo ustvarjalcev pa, kot da gledališko področje ne zanima več: to ne nazadnje kaže tudi pičlo število novih gledaliških besedil, ki še naprej ostajajo domena zrelih, preskušenih dramskih piscev. Merjeno po natečaju za Grumovo nagrado, to vsekakor drži. In morda je prav tu srž sedanjega problema; načel ga je Slavko Pezdir, ko je zastavil vprašanje, ali sploh obstaja interes za nastajanje nove slovenske dramatike. Včasih je namreč veljalo, da se brez novih dramskih besedil nacionalno gledališče ne more razvijati. Danes pa dramsko besedilo za dramsko predstavo niti ni nujno potrebno ali pa je pri mlajši generaciji gledaliških ustvarjalcev besedilo ni enakovredna sestava gledališkega dogajanja. Posebno vprašanje pa je tudi, kako se na mlado generacijo z drugačno vizualno kulturo, ki ustvarja v gledališču, odziva gledališka kritika, ali se je ta sploh sposobna prilagoditi novemu gledališkemu izrazu. Ta in še druga spoznanja o novem dogajanju v gledališču so vsekakor v "/raku", vendar pa je očitno, da je za odprt dialog o vseh teh vprašanjih še prezgodaj ali pa se o tem sploh ne znamo pogovarjati. In kar je morda še najhuje - ni občutiti potrebe, da bi se o tem sploh pogovarjali. Če je lahko tudi tako, potem gre po mnenju dr. Andreja Inkreta lahko za posledico apatije, ki nikakor ni neznana v tako imenovanih vzhodnih deželah. Stiska gledališča se pozna tako na Češkem, na Poljskem kot na Madžarskem: obiskovalcev ni v gledališča, ta pa še igralcev ne morejo odpuščati, ker nimajo denarja za visoke odpravnine. Kako iz zagat, pred katerimi tudi slovensko gledališče ni imuno? Recept je pravzaprav preprost - iz splošnega nezani-manja gledališče enostavno mora izpluti, pa čeprav z radikalnimi zahtevami in načini. Če je na primer Tomaž Pandur znal prodreti skozi dosedanjo kulturno konvencionalnost, potem kaže tak način vsekakor upoštevati. Ni tragedija, če danes ne nastaja toliko novih slovenskih dram, kot bi bilo pričakovati, ali če jih mladi pisci ne pišejo: gledališče obstaja pač naprej tudi brez tega. Toda po Inkretovem mnenju je usodnejše, kadar gledališče ne odkrije vzvoda, ki ga je s svojo disidentsko pozicijo še pred leti imelo. Duhovni prostor gledališča se odpira in zapira le s predrzno, agresivno držo - če tega ni, ni ničesar. Ali gre pri nas le za odziv na prelom v družbenem življenju ali vsemu podrejeno spraševanje, kam z gledališkim razvojem ob koncu tega tisočletja oziroma kako z gledališčem stopiti v evropski gledališki prostor, so pač vprašanja še za kakšno okroglo mizo. Tokratna v kadilnici Prešernovega gledališča ni postregla s spoznanji, da je pri nas gledališče v zatonu ali da stagnira. Velikih dramskih besedil res ni, toda gledališče se vendarle dogaja, dogaja se tudi avantgardno gledališče: gledališče kot zapleteni fenomen vsekakor išče svoje odgovore na izzive časa, vprašanje pa je, ali jih že lahko prepoznavamo. • Lea Mencinger ODSTRTE ZAVESE Kako lepo zveni beseda resnica, poštenje, domoljubje. Ravno zaradi resnic, je društvo piscev zgodovine NOB Slovenije oddalo v tisk knjigo Ivana Jana Odstrte zavese s podnaslovom Okupator in gorenjsko domobranstvo. To je prva knjiga letošnjega programa, ki prihaja v času, ko nasprotniki NOB poskušajo izkrivljati zgodovinska dejstva iz 2. svetovne vojne. Pisec je s številnimi, v tem delu tudi prvič objavljenimi dokumenti dokazal dejstvo, ki temelji na resnici, da je slovensko domobranstva, še posebej pa gorenjsko ustanovila, plačevala in vodila nemška okupacijska policija - gestapo. V knjigi niso izkazane emocije avtorja, ampak je to knjiga dokumentov. Nacistični okupatorji, njihova policija in SS ter slovenski domobranci so si bili bratje po orožju - v skupnem boju proti slovenskemu NOG. Ivan Jan je v knjigi zbral in objavil veliko temeljnega arhivskega gradiva, z veliko navedkov z imeni vodilnih okupatorjevih in domobranskih voditeljev. Upošteval je okupatorjevo in domobransko gradivo, pa tudi pisanje nekaterih političnih emigrantov. Vse to dokazuje, da so gorenjski domobranci delovali pod poveljstvom gestapovskega podčastnika Ericha Dichtla in krajevnih gestapovskih izpostav, domobrancem samim pa so neposredno poveljevali slovenski poveljniki. Glavno vodstvo slovenskega domobranstva se je nahajalo v policijskem poveljstvu na Bledu, vodil pa ga je esesovski podpolkovnik Alois Perstere, ki je bil podrejen znanemu SS generalu Rosenerju. Objavljeni dokumenti zgovorno potrjujejo, daje pomoč za delovanje gorenjskega domobranstva (v obliki častnikov, podčastnikov in duhovnikov -kuratov) prihajala tudi iz Ljubljane. Prav zato Jan opisuje tudi delovanje osrednjega vodstva slovenskega domobranstva in vodstva katoliške cerkve. Pisec je segel tudi v jesen 1944, ko so se v tej pokrajini četni-ki in domobranski voditelji za skupne naloge dogovorili s policijskim nemškim vodstvom. Nasilje, ki so ga po Gorenjskem in drugod izvajali domobranci, je bilo grozljivo, predvsem nad sodelavci OF in njihovimi družinami. Pisec jih omenja, obenem pa tudi govori o domobranski vnaprejšnji in tudi usodni protikomunistični usmeritvi, ki je segala že izpred vojnih časov in je imela velik vpliv na celotno domobransko delovanje. Knjiga bo obsegala 360 strani. Izšla bo konec marca, njena cena v prednaročilu bo 350,00 SLT. Knjigo lahko naročite pri Društvu piscev zgodovine NOB, Ljubljana, Vrtača 11. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43, sta na ogled dve razstavi: Hrvaški vojni plakat in razstava Gorenjski likovni umetniki - modernejše smeri. V kadilnici Prešernovega gledališča razstavlja slikarka Melita Vovk svoje gledališke skice. V avli podjetja Gradbinec, Nazorjeva 1, razstavlja slikar Joie Peter-nelj - Mausar. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ISove pridobitve v etnološki zbirki Gorenjskega muzeja. VRBA - Prešernova rojstva hiša je spet odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure, v ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 9.30 do 13. ob nedeljah od 12 do 16. ure, ob sobotah zaprto. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan od 10. do 17. ure, v ponedeljek zaprto. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Obsavski sprehodi avtorja Ivana Pipana. V avli občine Radovljica razstavlja akt fotografije Jasmina Vidmar iz Maribora. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja akad. slikar Klavdij lutta. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavlja slike Irena Špendl V mini galeriji občine Škofja Loka je odprta prodajna razstava igrač, ki so jih izdelale vzgojiteljice vrtcev Ciciban, Čebelica in Kekec. V galeriji Iskra Železniki razstavlja risbe na temo Zu-pančevih pravljic Zlato pod Blegošem slikar Peter Jovanovič. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled tudi dopoldne po predhodni najavi na upravo muzeja. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava Nevidne strani vidne umetnosti. V okroglem stolpu Loškega gradu so še do 15. marca na ogled karikature Franca Jurija. TRŽIČ - V razstavišču tržiškega paviljona je na ogled razstava slik akad. slikarja Ferda \tayerja. V Kurnikovi hiši bo do 17. marca na ogled etnološka razstava Gregorjevo. BLED - V gradu Grimšice je na ogled razstava dokumentarnih fotografij zadnje uprizoritve Škofjeloškegapasijona v letu 1936. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: TEDEN SLOVENSKE DRAME - Na odru Prešernovega gledališča bodo v okviru Tedna slovenske drame danes, v petek, ob 19.30 uprizorili dramo POHUJŠANJE PO CANKARJU izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana. Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo uprizorili predstavo Matjaža Zupančiča SLASTNI MRLIČ - za abonma sobota I. in izven. CERKLJE: VERIGA - KUD Predoslje bo v nedeljo, 15. marca, ob 19. uri v Cerkljah ponovil svojo uspešno predstavo F.S Finžgarja VERIGA. PREDDVOR: ŠE ENKRAT SVATBA Ljudska igralska skupina iz Preddvora bo jutri, v soboto, ob 19.30 na domačem odru v Preddvoru še zadnjikrat uprizorila igro starih običajev, pesmi in plesov-Svatba med gorami. PREDOSLJE: TRIJE TIČKI - Dramska skupina KUD Velesovo gostuje jutri, v soboto, ob 19. uri z burko Trije tički v dvorani v Predosljah. ADERGAS: KOMEDIJA - Dramska skupina KUD Tuhinj gostuje jutri, v soboto, ob 19. uri v Adergasu s komedijo Sreča na upanje. ŠKOFJA LOKA: OTROŠKA MATINEJA - Na Loškem odru bo v okviru marčevskih gledaliških matinej jutri, v soboto na sporedu otroška predstava Veveričina slaščičarna. POLJANE: GODNIČ IN TITO - V nedeljo, 15. marca, ob 17. uri bosta igralec Ivo Godnič in slikarka Ljiljana Spasojevič v vlogi J. B. Tita in Jovanke Broz uprizorila tiskovno konferenco v kulturnem domu v Poljanah. PODLJUBELJ: PREBRISANA VDOVA - DPD Svoboda Boh. Bela gostuje v nedeljo, 15. marca, ob 19. uri v domu krajanov s komedijo Carla Goldonija Prebrisana vdova v režiji Toneta Kelbla. KAMNIK: KNJIGA O KOMENDI - V Matični knjižnici Kamnik bodo danes, v petek, ob 19. uri predstavili knjigo Komenda založbe Glavarjeva družba iz Komende. V programu sodeluje moški pevski zbor Janez Čebulj in člani društva Kaj ti mar iz Komende. Poslovni servis Jesenice nudi pomoč pri sestavi dohodnine IKS d.o.o., poslovni servis Jesenice pripravlja SVETOVANJE in pomoč pri sestavljanju napovedi za odmero dohodnine. Svetovanje bo vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure na Cesti železatjev 12 na Jesenicah - stavba poleg Jelena v nekdanji šoli in nasproti glavnega vhoda v Železarno. Svetovalci vam bodo pomagali sestaviti napoved in izdelali okvirni izračun vaše dohodnine za leto 1991. S seboj prinesite podatke ali zbrano dokumentacijo o dohodkih in izdatkih za olajšave, ki jih boste uveljavili. Cene: 200 tolarjev za upokojence in 300 tolarjev za ostale, družinam pa nudijo 30-odstotnipopust! TV-HIFI-VIDEO CENTER KRANJ Mm trn od p>mM,u do patk* »oo n OO »> »OO tSXX3 pn gostilni BlAŽUN Ml SMO NAJCENEJŠI SHARP TV 70 cm, digital, stereo, teletekst 78.990,- SLT SHARP TV 63 cm, digital. stereo, teletekst 72.990,- SLT SHARP TV 37 cm, daljinsko 27.990,-SLT SAMSUNG TV 51 cm, teletekst 36.990,- SLT SAMSUNG videorekorder, dal|insko, VPS 28.990,- SLT NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Elan je Komelov Begunje, 12. marca - Komel je finančno operacijo tehnično izpeljal s pomočjo SKB banke Ljubljana. Žeja po markah je bila v Sloveniji očitno velika, Darko Ostoja, direktor varaždinskega Consult investa je dejal, da so uspeli v 48 urah prodati 20 milijonov mark. Pri tem je zanimivo, da niti marke niso prodali bankam v sistemu Ljubljanske banke. Predstavniki Komela so na tiskovni konferenci povedali, da je Elan zdaj 75-odstotno hrvaški, novo vodstvo bo znano 1. aprila, v kratkem bodo sodišču predložili dokumentacijo za ustanovitev delniške družbe Elan. Ob njeni registraciji bodo izdali 750.000 delnic v nominalni vrednosti 100 mark. Komel je na tiskovni konferenci objavil, da je kupnina plačana, sam je plačal 394 milijonov tolarjev, nakar je bila aktivirana supergarancija Gospodarske banke Zagreb (Privredne banke Zagreb), v času tiskovne konference je na računu Elanove stečajne mase manjkalo le še 41.188.159 tolarjev, ki bodo po besedah Maria Porobije tekom dneva nakazani z nerezidenčnega računa pri Ljubljanski banki d.d. Ljubljana nakazani v imenu in za račun supergaranta. Kupnina je v celoti znašala 1.599.642.158 tolarjev. Verjetno bodo pravniki še nekaj časa premlevali, kako je bila kupnina plačana, dejstvo je, da je stečajni senat kranjskega sodišča v sredo, 11. marca, Komelu zaradi vnovčitve supergarancije dal naknadni, 6-dnevi rok, ko se je popoldne izkazalo, da Komel kupnine v celoti ni poravnal. Po dražbi 28. novembra lani je bila kupoprodajna pogodba podpisana 11. decembra lani, trimesečni rok seje torej iztekel 11. marca, vendar pa se je izkazalo, da ta datum ni bil tako pomemben. Predstavniki Komela so dejali, da je zdaj Elan brez dvoma Komelov in da se bo prah okrog njega polegel ter da bodo svojo pozornost zdaj usmerili v prihodnost. Mario Porobia je napovedal, da je izvršni direktor v Elanu zdaj Zeljko Lalič, menedžerska ekipa pa bo znana do 1. aprila, imena so še skrivnosti, dodal pa je, da bo glavni direktor Slovenec. Bivši stečajni upravitelj Elana Igor Triler žal ni v igri, je dodal, Darko Ostoja pa je navrgel besedico še. Sicer pa je Porobia dejal, da se lahko prav Trillerju zahvalijo, da Elanova podjetja uspešno delajo, da stresov ni in da bi brez Trillerja Elana danes ne bilo več. Elanje je zdaj 75-odstotno v hrvaških rokah, 24-odstotno v slovenskih , odstotek pa predstavljajo drugi upniki. V zadnjem času namreč ni več veliko upnikov preneselo terjatev na Komel, verjetno je nekaterim zdaj žal. Zanimiva je tudi ocena dr. Jakše Barbića, predsednik upravnega odbora Consult investa, ki je dejal, da jim je začasna odredba o prepovedi razpolaganja z Elanom premoženjem, ki jo je kranjsko sodišče izdalo zaradi pritožbe KiH banke v stečaju, prišla celo prav, saj bi sicer Elanove delnice prodajali po bistveno nižji ceni, kot jih bodo lahko zdaj. Odločitve o tem, če bodo z Elanovimi delnicami trgovali na Ljubljanski borzi, še ni, Darko Ostoja je dejal, da jih bodo z manjšim paketom verjetno preizskusili. Sicer pa jih bo lahko kupil kdorkoli,in torej rečeno, da bo Elan v pretežno hrvaških rokah. Kaj bodo napravili z njimi delničarji-upniki Elana je težko reči, v marsičem bo to seveda odvisno tudi od tega, kako bodo poravnali dolg Gospodarski banki Zagreb. • M. Volčja k < AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK h) ® 216-245 varnost KRANJ p.o. Podjetje za varovanje premoženja Bleiweisova 16 64000 Kranj razpisuje na podlagi sklepa DS prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe varnostne, tehnične, organizacijske ali splošne smeri, — 3 leta za VIL stopnjo, oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj za VI. stopnjo izobrazbe Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter program razvoja podjetja, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Varnost Kranj, p.o. Bleiweisova 16, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. INFOTRADE INŽENIRING IN RAZVOJ INFORMACIJSKIH SISTEMOV PE KRANJ Jaka Platiše 13 64000 Kranj K sodelovanju vabimo SAMOSTOJNO RACUNOVODKINJO ki obvlada delo na računalniku in tekočo zakonodajo. Obseg dela ni za poln delovni čas. Za vestno delo nudimo stimulativno plačilo. Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pričakujemo 8 dni po objavi. Blejske Vezenine zrele za stečaj Zadnji poskus v Vezeninah Tja do maja naj bi bila znana usoda Vezenin, če je seveda delavci s štrajki ne bodo zapečatili že prej. Bled, 10. marca - Vezenine so dobile novega v.d. direktorja, tja je 10. februarja prišel MILAN HUDOBIVNIK, ki je pred stečajem vodil kranjski Tekstilindus. Agonija Vezenih traja že nekaj let, v zadnjem letu se je zamenjalo kar pet direktorjev, delavci izgubljajo potrpljenje. Tudi Milan Hudobivnik ni prepričan, da bo uspel, saj je podjetje izgubilo pretežni del trga, zelo je zadolženo, blokada žiro računa je visoka, najbolj pa ga je strah spontanih štrajkov, ki bi ogrozili izpolnjevanje dobavnih rokov pri dodelavnih izvoznih poslih. "Agonija Vezenin traja že nekaj časa?" "Podjetje je zrelo za stečaj, žiro račun je blokiran v taki višini, da bi za njegovo odbloka-do potrebovali štirimesečno realizacijo, seveda pa je ta majhna. Pred dvema letoma se je sesul ruski trg, z njim so izgubili 48 odstotkov naročil za pozamentarijo, kar so poskusili nadomestiti z jugoslovanskim trgom. Vendar pa se je lani začelo neplačevanje, nato vojna, izgubili so se jugoslovanskega, zlasti posel z MTČ Čakovec, ko so se poleti, po letnih dopustih začele stavke. Vezenine so izgubile več kot 60 odstotkov trga. Ker agonija traja že nekaj časa, je velik problem pasivnost zaposlenih, zadnje tri, štri-ri mesece, od novembra do januarja je bil v podjetju dejansko tihi štrajk, imeli so nekaj dodelavnih poslov, vendar so jih v tem času zapravili, ker so začeli zamujati z roki." "Kaj Vas je privedlo v Vezenine?" "Dogovor o dobri nameri za sanaciji Vezenin, ki so ga napravili LB Gorenjska banka, radovljiški izvršni svet, delavski svet, sindikat in direktor Vezenin. Seveda pa s tem nihče še ne garantira, da je voz še moč potegniti iz blata, v katerem je obtičal. Vezenine so v hudi krizi, nobena poslovna funkcija ne deluje več primerno. Če bo prišlo do nekontrolirane zaustavitve proizvodnje, lahko pride do nekontroliranega stečaja, obstaja nevarnost likvidacije podjetja. V interesu občine je, da se delovna mesta ohranijo, v interesu banke, da se ohrani največji možni del proizvodnje, v interesu podjetja, da ima direktorja, ki bo predstavljal trajno kadrovsko rešitev, kar je bil doslej problem, saj se jih je v zadnjem letu zamenjalo pet. Podpisniki poudarjamo, da za dobro namero ne prevzemamo dodatne odgovornosti za nastali položaj, angažiramo se v upanju, da bo rešitev vsaj postopoma uspela." "Vezenine so zrele za stečaj, kaj o tem sodijo delavci?" "Vezenine so po vseh pogojih zrele za stečaj, tudi delavci vidijo rešitev v stečaju. Bolje je, pravijo, da gremo na zavod za zaposlovanje. Vendar jim skušam dopovedati, takšne so moje izkušnje, da to ni rešitev, da poti nazaj potem ni. Izkušnje s stečaji so slabe. Z njim lahko narediš presek in tako zamrzneš posojila, ki se rešujejo na sodišču, delavci pa gredo na zavod, kličeš jih nazaj, kolikor jih potrebuješ in pogodbeno plačuješ. Toda če se v stečaju stvari odvijajo tako, da se izkoriščajo medfazne zaloge, učinka ni, temveč to zanesljivo vodi v likvidacijo podjetja." "Hitro rešitev prikačkujejo, ker je že nekaj let v podjetju zelo slabo?" "Seveda, zdaj imajo zajamčene osebne dohodke, ki so za vse enaki, zadnje izplačilo je znašalo 8.000 tolarjev." "Strokovni kader verjetno odhaja?" "Dosti jih je že odšlo, vodja komercialne službe, financ, ve-zilke, risalke vzorcev. Vezilke je moč hitro priučiti, težje pa je s posnemanjem vzorcev, kar je zelo specifično delo. Novih kadrov nisem pripeljal, težko jih je dobiti, poskusili bomo z ljudmi, ki jih imajo v režiji tako ali tako preveč, mislim, da bo v financah to šlo, v komerciali pa bomo poskušali stvari reševati z zunanjimi sodelavci. Imenovan pa je bil upravni in nadzorni odbor, ki me kontrolira." "Kdo je v njem?" "Predstavniki Gorenjske banke, izvršnega sveta, delavskega svet in nepristranski zunanji član, podobno je sestavljen nadzorni odbor." "Je največji upnik Gorenjska banka?" "Največji, po sedanjih podatkih od 50- do 60-odstotni." "Kako ocenjujete sodelovanje z Gorenjsko banko, izkušnje imate že iz Tekstilindusa?" "Dobro, tudi v Tekstilindu-su, kjer so se nato v stečaju začele stvari drugače odvijati. Gorenjska banka je pripravljena sodelovati, morala bo podaljšati odplačilo dolgov in odpisati določene obresti, zainteresirana je, da se proizvodnja odvija na lastni nogi, če obresti odpiše zdaj, bi to pomenilo, da v primeru stečaja ostalim upnikom pusti več denarja. Izvršni svet je zainteresiran za izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov, saj bi bile sicer potrebne socialne pomoči, sicer pa se je pripravljen vložiti 500 tisoč do 1 milijona mark občinskih obveznic, ki bi jih odkupila banka, vendar le v primeru, če se bomo po treh mesecih pokrivali sami, seveda brez upoštevanja starih obveznosti." "Obveznice so bile za Vezenine predvidene že kmalu po izdaji, jih doslej še niso dobile nič?" "Ne, radovljiški izvršni svet je precej podjeten, tudi v smislu uveljavljanja hipotek, ne obnaša se, kot da je to družbena lastnina, temveč skuša dobiti čim več, podjetniško se obnaša. Hitro reagira, kar se je pokazala tudi pri hipoteki na obrat Vintgar, ki stoji že nekaj let, zemljiškoknjižni izpis je narejen, kupnina pa še ni urejena." "Ima več hipotek na Vezenino premoženje občina ali banka?" "Deloma občina, na obrat Vintgar, na sadovnjak in nekaj parcel, sicer pa banka." "Nameravate kaj prodati?" "Premoženje bomo najprej ocenili, preverili njegove funkcije, nato bomo videli, kaj bomo storili. Sicer pa ga sam ne morem prodajati, saj imam upravni odbor, v katerem sta glavna upnika. Če se bo pokazalo, da podjetje lahko živi in bo račun odblokiran, ga bomo verjetno porabili za pokritje starih dolgov, deloma pa za sfi-nanciranje proizvodnje. Če bi prodajali zdaj in životarjenje tako podaljšali za tri, štiri mesece, to ne bi imelo nobenega smisla." "Koliko je dolgov?" "110 milijonov tolarjev po stanju 31. decembra." "Kolikšna je realizacija?" "Optimalna bi bila 40 milijonov tolarjev mesečno, dejanska je le 12 milijonov tolarjev. Kalkulacije kažejo, da marca že lahko računamo na 40 milijonov tolarjev, vsaj po podatkih, ki sem jih uspel zbrati, ne morem pa reči, koliko bo tudi de- jansko prodanega, morda bo slabša za 20 odstotkov. Problematična pa je tudi oskrba, saj moramo za material plačevati avanse." "Kaj pa izvoz?" "Izvoza je malo, lani je imel 17-odstotni delež. Izdelavne posle je moč dobiti, toda pri njih smo v škripcih, saj gre pri rokih za minute, ne pa dneve, pri nas pa se pogovarjamo še o mesecih. Novi posli se morajo uteči, saj so razmere negotove, če plače 20. ne bo, se bodo nekaj dni pogovarjali samo o tem in pozabili na delo, ta mesec je že bilo tako, tujec pa nas je v Ljubljani čakal, da naloži blago. Nisem jih mogel prepričati, pravijo, da že dve leti delajo in poslušajo obljube, da sem že peti, ki spet obljublja, da mi ne morejo zaupati. Če pride do stihijske ustavitve proizvodnje, bodo roki zamujeni in še teh podaljšanih ne bomo izpolnili. Sicer pa ie konfekcija z naročili še kar pokrita, pozamentarija pa le 30-odstotno." "Kdaj boste lahko rekli, d 1 ste uspeli?" "Po treh mesecih, maja, ker se takrat zbirajo naročila za sezono jesen-zima, zato bo takrat moč oceniti proizvodnjo za šest mesecev naprej." "Vezenine imajo dislocirane enote, kaj se dogaja z njimi?" "V Vipavi je imel naš poslovodja zasebno firmo, s 1. aprilom sem mu dal rok za izselitev in prekinitev delovnega razmerja, tudi za 14 delavk, ki delajo pri njem. Naj gredo na svoje, mi bomo delali naprej, to sem naredil tudi zato, ker so bila znotraj trenja že velika, saj so ene delavke dobivale normalne plače, druge sploh ne, delale pa so enako. Vsaj to sem dosegel v Vipavi, da se je začela proizvodnja normalno odvijati. V Ilirski Bistrici je obrat | večji, tudi tam so zaposleni zelo pasivni, enota v Kočevju pa \ je bila januarja prodana, preden sem prišel." "Imajo Vezenine v Sloveniji kaj konkurence?" "V vezilstvu ne, velika pa je V Švici, Italiji, Avstriji in Nemčiji, kjer imajo po gorskih kmetijah čez zimo vezilske avtoma- j te, njihovo delo pa država subvencionira, da te kmetije ohranja. Veliko smo delali za MTČ | Čakovec, zdaj se stvari zapletajo, tudi zaradi plačevanja, vprašljivi pa so bili tudi roki in kvaliteta. Zakaj z Lisco in Beti ne sodelujemo, še nisem uspel do kraja preveriti, verjetno bi lahko, saj so mi v MTČ rekli, da ženskega spodnjega perila brez čipke ne morejo več prodati." "Kakšna ma?" "Odpisana je 98-odstotno, 2 odstotka rešuje tuje IFC posojilo iz leta 1989 za vezilne stroje, ki zdaj niso polno zasedeni, saj bi morali delati v treh izmenah. Posojilo mora biti odplačano do leta 1995, znaša pa še približno 2 milijona mark." • M. Volčjak je v tovarni opre- Skromen proračun za leto 1992 Zlom slovenskega železniškega sistema? Do krize železnic ni prišlo nenadoma, niti ne naključno. To drži tako za železnice razvitih industrijskih držav, kot tudi za železnice držav v razvoju in za Slovenijo. Železnica nikakor ni mogla slediti vedno novim zahtevam gospodarstva in tako se je velik del njenega prometa preselil h konkurenčnejšim cestnim prevoznikom. Neustrezna politika cen v preteklosti je nemalo pripomogla k povečevanju gospodarske škode železnic. Politika cen za železniške prevozne storitve je bila eden od elementov gospodarske politike države, ki seje izvajala v škodo železnic in tako vplivala na slabšanje njenega položaja v primarni delitvi, zmanjševala njene konkurenčne sposobnosti in slabšala gospodarski položaj. Že od leta 1968 je bila rast cen železniških prevoznih storitev z administrativnimi ukrepi zadrževana pod splošno ravnjo cen, negativna razlika v škodo železnice se je večala iz leta v leto. Razvojni plani za železnico se že v preteklih obdobjih niso uresničevali, stanje pa se še slabša iz leta v leto. Letni obseg vlaganj je bil v zadnjih treh letih le četrtina obsega iz leta 1981. Da gre za dejansko reduciranje investicij, dokazuje tudi padec deleža vrednosti osnovnih sredstev slovenskih železnic v vrednosti osnovnih sredstev gospodarstva Slovenije z 11,3 v letu 1980 na 5,0 v letu 1990. V zadnjih petih letih investicijska vlaganja ne dosegajo niti potrebne ravni enostavne reprodukcije osnovnih sredstev. O razširjeni reprodukciji in pravem razvoju doslej torej ni mogoče govoriti. Investicijska vlaganja padajo tudi glede na realiziran obseg dela izražen v reduciranih tonskih kilometrih (vsota potniških in netotonskih kilometrov), v zadnjih desetih letih pa povprečni 11,7-odstotni letni stopnji. • M. P. AVTOMEHANIKA KRMELJ (0Husqvarna TOMOS SERVIS in trgovina GORENJA DOBRAVA 7 64224 GORENJA VAS, tel. (064)68-051 VSEBINA: UaRKO ELSNER GROŠELJ: Kulturni sindrom ali posvetilo mestu fiAMJANJENSTERLE: Hochlander FRANCI ZAGORIČNIK: Cundričeva hiša jezika i ALEŠ ROTAR: Kritično paranoično mesto Kranj : NADA SEVER: Pesmi MARKO RUDNIK: Haikuji SLA VKO TARMAN: Kekec na vseh kontinentih Beseda urednice Tokratna Snovanja nekoliko izstopajo iz običajne programske zasnove. V celoti so namreč posvečena literarnemu ustvarjanju jeseniških literatov. Gradivo je zbral Edo Torkar in k lemu izboru napisal tudi uvodna razmišljanja. Besedila dopolnjujejo fotografije članov jeseniških foto klubov. Lea Mencinger ^tarko Elsner Grošelj Kulturni sindrom ali mestu Zima je. Vroče žganje v prijetni toploti pozabljenega bifeja. Kot bi ne užival v samoti zakajene noči, ki še prihaja, nezadržno, kot sitna zvestoba. Pa vendar. Še je nekaj lenobnih °pravkov, še nekaj stavkov resnobnega branja, misel, ki jo je niorda vredno razmisliti, kot občutje zatesnjenosti, nemara, *°t zimsko šalo, ali kot zgolj Pasažo nekega pogleda, ki no-ostati modno kreatorstvo 'losmerne drže, nove dobe gu-fujev in odrešenikov, prosvet-'jencev, preoblečenih politikov, [Jaivnih Častilcev in obupancev, *' se pretepajo z biči, da bi pregnali slo po življenju. Dolgočasno jeseniško obstajanje. In nič J^č. Brez energije, skrajni nihi-''Zem, primitivnost, pustota, Vase in v izgubljenost praznine °°rnjeno stanje. Marija, pomagaj nam! Marija, odpusti nam! Polina je res dolga, in kot ^ntflorjanska, poskrbljeno je *a posvetni užitek, ali za poza-°'jenje, v podeželskih lokalih, v čudni mešanici socrealistične *rhitekture. Sicer pa si imajo 'Judje toliko povedati, takih, Poduhovljenih stvari. Vsi lokali s° polni neke fluidne sproščenosti in vznemirljivosti. Tudi *'vljenje, tudi ta sončna stran čedalje: ženske, ki plapolajo v ''sočerih vonjih, očarljive čarne *)eveste lumpenproletariata. ^h, dolce vita, ki te použijem ^o zadnje kaplje čarobnega na-P'tka, duha. Ah, sladki razgovori o umetnosti sveta. Gledalce, poezija, slikarske razsta-ye. film, radio Triglav, večji, *°t gora, profesionalnejši od .seh radijev na Slovenskem. se, prav vse najdemo na Jese-!*'cah, v tej skromni vasi, kjer J? Bog komunizma delil interesa področja, kjer je zapovedal gaditi zaprta svetišča zavidajo- 'h staroselcev identitete. In, nekateri vladajo, vladajo kar naprej, kot dežek, ki se vsiplje ^a izsušeno žemljico. Jesenice, Center civilizacije in kulturne Saniozavesti aparatčikov, ki W nič ne morejo, če ni denar-P če je toliko kulture, da jo *°maj plačujejo. Plačujejo pla- čane, ki sami sebi pišejo hvalospeve. Seveda, tako se dela, sicer bi se kar samo po sebi postavilo vprašanje, kaj pravzaprav počnejo na teh mestih, kdo jih je postavil in kdo jih lahko odstavi? Res je zaznati sproščenost, na teh Jesenicah. Blebetanje o politiki in zastrupljena vdanost. Kje je skrit adut, joly, da prebijemo sranje naših očetov, politkomisarjev in. novih oračev, rodnic, vzrej-nikov prašičjih farm? Toliko je vsega, naplastenega, zbrisanega, izvijajočega, zašpehanega... da je lažje manipulirati, da je večji manevrski prostor, da je veliko več možnosti okrog vratu obesiti kravato in se na pravem mestu, ob pravem času, pojaviti s črnim diplomatskim kovčkom. Trda, prav nič zmehčana energija je v teh krajih in ljudeh, pa čeprav skozi Vrata pod Triglavom piha Primorska burja. Zima je še zelo hladna, ljudje sklonjeni odhajajo ne-vemkam, edina knjigarna na Jesenicah ostaja prazna prodajalna, kjer ni nič življenja, ampak mrzla, gorenjsko zaprta postrežba. Jeseniška lekarna je še veliko hujši primer ošabno-sti, nemara zaradi višje izobrazbe. Še eno vroče žganje, ali ne Salieri, saj si ljudje tako predstavljajo umetnike? Zafrkant-ske, neokusne, nore malarje, pijane lenuhe. Bleferje. Ali pa smo kar vsi umetniki, eni bolj, drugi manj posrečeno. Ampak zdaj je tudi tem delomrznežem odklenkalo, uveden je prosti trg, proizvodno-potrošna relacija DAJ-DAM. Delat bo treba, ali pa bojo klošarji. Sicer pa, kaj nam bo kultura, ta stara, obnošena cokla. Ko bi lahko vsaj dobro živeli, recimo tako, kot v sedemdesetih. Pa pustimo kredite pri miru! Kultura je množičen simptom, je identiteta posameznikove osebnosti, je pa tudi bolezensko stanje preživetih vzorcev, miselnosti in čustvovanja, in kot taka se šopiri v podalpski všečnosti gobelinskega stila. Analogno šopirjenju pa se naš duh sprehaja na površini "jaj- čne" emocionalnosti, v zrcalih trženja, svobode individualnosti, ki jo včasih imenujemo sebičnost, včasih larpurlartizem, včasih pa kar življenjski stil. Nekateri zatrjujejo, da je vse subjektivizem, kar ni splošno -dokazano. Naša duša se predaja ugodju, udobju, užitku in sa-moljubju. Numerično število, intimni statusni simbol. In zakaj ne, bi rekli Lacanovci, drug drugemu, najbolj od vsega, zavidamo prav užitek. Tako zdaj zvezde vsem kažejo najlepšo in najbolj pravo pot. Kupujemo Aure, Astromagazine in Ante-nine priročnike nebeških znamenj, bolje se počutimo, ali pa vsaj vemo za izvor in diagnozo slabega počutja. Časi totalitarizma so za nami, prisila, ki smo jo občutili v želodcih, kot metafizično mošnjo absolutnih idej, je izginila in se razpršila nekje na mejah deklarirane Velike Srbije. Za nas to niti ni pomembno, mi hodimo v pravo cerkev, molit k absolutno najvišjemu. Vendar to ni več moderno. Zdaj je moderno prepustiti se postmodernističnemu načinu življenja, majhnim, drobnim stvarem, ženskemu principu. Premikamo se v dveh smereh: v smeri kvazi razstvet-ljenih gurujev, ki so ugledali novega Boga, rešitelja in v smeri vupijevskih londonskih dokov, nove vladajoče kaste post-modernističnega kapitalizma. (Jesenice, kot locus delicti, v svoji miselni strukturi ostajajo še v obdobju med obema vojnama, na eni strani, na drugi pa so zapete v Župančičeve mladinske brigade, le da ni več pravega zanosa, upanja in žele-zarjev, ideološko, v obdobju socrealizma, pravovernih borcev diktature proletariata, in so torej Manzzinijeve Drobtinice skoraj edini adekvatni odgovor na stanje kulturnega siromaštva, ki je bilo preoblikovano v artistično snov literature in kasneje tudi filma). Moderni puer aeternusi iščejo svoje domovanje, izgubljenci v vesolju politične in kulturne manipulacije, ki se kaže v mer- jenju moči, statusnega simbola, laži in nizkih udarcev. Primer, ki ga navajam, ni iz kulture, je pa poučen. To je primer vode juliane, podjetja Perne in oblastnih struktur občine, in paradoksalno, rekel bi, abotno, tudi Vodovoda Jesenice, sicer si je težko pojasniti vse komplikacije, ki spremljajo podjetje Perne. Pravzaprav je nesrečna voda metafora za te nesrečne kraje pod Mežakljo, kjer ljudje zardevajo od jeze in besa, ker si je lahko nekdo drug izmislil tako preprosto, in zato tudi genialno, idejo, kot je ta o prodajanju vode petičnim Amerikancem. Voda bi že šla, toda zavist počiva na denarju. Pri tem so ljudje zelo občutljivi in velikokrat tudi nesramno primitivni. Tukaj se zgodba konča in spet v neskončnih preoblekah ponovno začenja. Očetovstvo je zanikano, je pre-agresivno, prenasilno, fanatično. Je tudi podedovano, kot vzorec, kot ideal. In je zanikano. Zanikano, kot avtoriteta, kot slaba naložba in slab gospodar. Zato se obračamo k dobroti Grande madre, ki nas vleče v objem ženskega, nas, sanjače, ki lajamo v luno. Predajamo se erosu in na gladini svoje lastne zrcalnosti obujamo mit o Narcisu. Iščemo Božansko Modrost in vedno znova naletimo na mikavno in zagrenjeno Sophio. Simbol prenove, kar naj bi puer aeternus bil, in simbol notranjega-celostnega človeka, nam nezadržno polzi skozi prste. Nevrotični puer postaja ujetnik svoje lastne majhnosti in šibkosti. Zapletli smo se v trivialnost, zamejeno lokalno vsakdanjost, misleč, da utripamo s svetom, kot čuvarji, ki skrbijo za utežen red st vari. Mreža informacij pa je vedno gostejša in nasilnejša, zgled da-jajoča. Interes je v moči kapitala, tudi v Kranjski Gori, kjer s pomočjo občine nekateri stvari jemljejo v svoje roke z najemno pogodbo. V takšni situaciji ni razlike med pametnimi in naivnimi. Razlika je samo med poštenimi in nepoštenimi! In to velja tudi za kulturo na Jesenicah. Hrepenenje po svobodi obstaja in obstoja do smrti. Obstaja pa tudi po njej, kajti za nami prihajajo živi. Edo Torkar Na rob jeseniški številki Snovanj V prejšnjih časih sem se v časopisih velikokrat obregoval ob jeseniško /ne/kulturo; zadnjikrat menda pred dobrim letom prav v Gorenjskem glasu, ko sem podvomil o uresničljivosti zamisli Matjaža Kmecla, da bi iz Jesenic napravili enega od slovenskih kulturnih "podcentrov". Tedaj sem dobil prijazno pisemce, povabilo na klepet od predsednice občinske vlade, na katerega pa se nisem odzval, ker se mi je zdelo, da je zgolj vljudnostne narave, razen tega pa gospe predsednici nisem hotel jemati dragocenega časa, saj je imela že tedaj čez glavo dela z reševanjem zavoženega občinskega gospodarstva. Dosti manj prijazen pa je bil odziv z nižjih instanc. Naj tale Torkar najprej pomete pred svojim pragom, potem naj se šele obrega ob druge, mi je bilo sporočeno. Kritiko sem si vzel k srcu in od tedaj mi na rovaš jeseniške kulture ni več prišla žal beseda izpod peresa. Namesto pisanja pamfletov in žalopojk v časopise sem zavihal rokave in pljunil v dlani, saj sem že tudi sam prišel do spoznanja, da ne smem računat na več kot to, kolikor bom sam naredil. Ustanovil sem založbo, odprl sem svojo knjigarno, (oz. "bukvarno"), in če bi imel sponzorje in kapital, bi se lotil tudi izdajanja lastne kulturne revije; od tega podjetja pa me je odvrnil tudi neslaven konec mariborske Pragme in ljubljanskega Takta, ki sta oba obtičala že po prvi številki... Toda - ali ne bi veljalo znova poskusiti pri Glasovih Snovanjih, ki sem jih pred časom že sourejeval, pa sem se potem od njih poslovil zaradi ene same pesmi Blaža Ogorevca, ki se mi je zdela odlična in sem jo po vsej sili hotel objaviti, drugi člani uredništva pa so mi to preprečili? Telefoniral sem na Gorenjski glas. "Bi odstopili naslednjo številko Snovanj Jeseničanom?" Urednica Lea ni imela nič proti. Takoj ko se mi je prižgala zelena luč, sem se lotil zbiranja prispevkov. Najprej se sem lotil Nade in ji izpulil skoraj ves lanski pridelek, pustil sem ji samo dve pesmi; "za seme, da bo tudi letos še kaj zraslo," sem ji rekel. Tudi Aleš se mi ni izmuznil, pričakal sem ga kar v gostilni. Marka sem našel na njegovem delovnem mestu v knjižnici in ga spomnil, da ima doma že za celo knjigo neobjavljenih haikujev. Ni zanikal. Slavka je bolezen priklenila na dom in se mi tudi ni mogel skriti. Mapa s teksti se mi je hitro debelila in kaj kmalu sem imel dovolj materiala za celo številko. To sem tudi pričakoval, saj jeseniški pisci, vsaj tisti, ki se nočejo vsiljevati ljubljanskim revijam in časopisom, zdaj po ukinitvi Že-lezarja, res nimajo več prave možnosti za sprotno preverjanje svojega srčnega utripa in umske kondicije. Ko pišem tele vrstice, se mi v misli stalno vpleta lanski božično - novoletni sejem na Jesenicah. Bilo je mrzlo, vetrovno, zimsko. In pa pusto, pusto. Kramarji na Čufarjevem trgu so že prvi ali drugi dan sejma obupali, da bi obubožani proletarski raji lahko kaj prodali. Prazne stojnice je podrl veter in na božični večer je na sejmišču ostal le še bife pod improviziranim gorenjskim kozolcem, v katerem se je nekaj gručic premražencev grelo ob ru-movem čaju in kuhanem vinu, na drugem koncu šanka pa je sama samcata vztrajala stara harmonikarica, junaško raztegujoč svoj meh vetru in mrazu navkljub, očitni aroganci gostov navkljub, praznim stojnicam navkljub, vsemu svetu navkljub. Torej - kaj bi tožili, kaj zmerjali, kaj čakali na druge! Če ni muzike, pa si jo naredimo - vsemu navkljub! SETGLAS 10. STRAN SNOVANJA Petek, 13. marca 1992 Damjan Jensterle HOCHLANDER Postava se je splazila iz skrivališča. Kamen, ki je manjkal v zidu, je bil ravno dovolj velik, da se je deček skrčil v luknjo. Megla in mrak sta ga skrila očem konjenikov. Drgetal je. V polmraku se je pritipal do ležečega. Pojemajoča svetloba se je ujela v steklene oči, ki so zrle široko odprte v vrt na drugi strani zidne odprtine. Ta je mrtev, je pomislil deček in sunkovito zadihal. Bel oblaček mu je ovil glavo. Gledal je usta ležečega, nič se ni kadilo. Taje mrtev,je pomislil. Ozrl se je. Zublji ognja so se lesketali v zlizanem tlaku ozkega pasu ceste pred mitnico. Šranga je gorela. Spodaj, doli, se je svetlikalo v vasi. Innichen je gorel. Hrup je pojemal, le zvon je enakomerno potrkaval. Kriki so se oddaljevali. Ozrl se je k ležečemu. Počasi mu je šel z roko čez oči. Nič se ni zgodilo. Čepel je ob mrtvem in pomislil, kje so ostali. Vstal je, se spet prihulil in preskočil truplo. Skoraj bi padel. Zapletel seje v ogrinjalo in roko mrtvega. Počepnil je odgrnil plašč in zagledal pest, ki je stiskala gubo ogrinjala. Zgrabil je zavihek in potegnil. Nič. Potegnil je znova, z obema rokama. Ni šlo. Zgrabil je prste roke in jih skušal zravnati. Roka je bila hladna in sluzava. Z muko je odkrivil prste. Pretipal je gubo. Nič. Še enkrat je premečkal tkanino in zazdelo se mu je, da je debelejša kot drugje. Odplazil se je na drugo stran. Najti moram nekaj ostrega, je pomislil. Skočil je skozi odprtino na vrt. Zadnji del strehe se je s truščem zrušil sam vase. Iskre so se dvignile v temo megle. Bilo je presvetlo, moral se je skriti in nič ni našel, kar bi lahko uporabil. Vrnil se je k mrtvemu. Sponka, je pomislil. Sponka. Morda je dovolj ostra, da bo razparal tkanino. Mrzlično je iskal sponko. Pretipal je vse, kar je dosegel. Ni je bilo. Takrat je zaslišal topot in prihulil se je v odprtino v zidu. Dva konjenika sta se ustavila ob mrtvem. Zalesketala se je kovina. Slišal je govorjenje, ki ga ni razumel. Potem je ujel besedo, ki mu je bila znana: hochlander. Slišal je šepetanja, naglas si nihče ni upal ziniti, da so ljudje, ki so se pred preganjanjem umaknili v hribe, drugoverci, preganja da jih lahko vsak, izobčenci, ker jih je papež preklel. Ni si upal dihati. Konjenik je s kopjem prevrnil mrtveca. Potem je razumel, da je mrtvak tot in obrnila sta konja in oddirjala mimo Šrange v temo. Kihnil je v roki in prestrašen prisluhnil. Stisnil seje v luknjo in čakal. Nič se ni zganilo. Prevalil se je do mrtvega in otrpnil. Prisluškoval je zvokom. Nič. Spet je tipal po tkanini. In otipal sponko. Zdaj ga moram obrniti, si je za-šepetal. Prestrašil se je lastnih besed. Dodobra se je namučil, da je truplo prevrnil. Našel je debelejši konec ogrinjala. Lotil seje paranja. Ni šlo zlahka. Končno je preribal tkanino in napravil luknjo. Roke je imel lepljive in prstene. Izvlekel je liste, popacane z lepljivo zdruzasto prstjo, popisane s črnimi znamenji in večjim poslikanim na začetku. Še nekaj večjih je bilo na listih in če jih je spustil, so se zvili. Zvitek je vtaknil za srajco, sponko stisnil v pest, še trenutek počepel ob mrtvecu in se zmuznil v temo onstran mitnice. Johannes se ni več plazil. Najprej se mu je zdelo, da se tudi premakniti ne bo več mogel, potlej pa je počasi šlo. Zdaj ni več čutil žerjavice v vampu in bil je stran od šklepeta težkih oklepov od škofa plačanih konjenikov, ki so preseljevali v imenu križa in prave vere, stran od sikanja rezil in grgranja zarezanih in pretrga-nih in ni se več bal, da bi mu še konj stopil na glavo. Vedel je, da mora stran, k zidovju, ker če je zid, potlej konj ne more čisto zraven, to se ve. Danes na soboto počno vsa ta grozodejstva, jutri, v nedeljo pa bodo na zapovedan dan počivali, je pomislil. Počasi je obrnil glavo in skozi prah je v prehodu med ruševinam innihenske Šrange zagledal vrt, z rožami, s kamnitimi oboki in po njih je plezala ovi-jalka. Potisnil je roko tja, kjer naj bi bil trebuh in zabrodil z njo v nekaj spolzkega, mehkega in lepljivega. Dvignil jo je spet počasi in bila je rdeča in prstena. Potlej se je poskusil dvigniti, pa ga je prepognilo, da je butnil z glavo v prah in okruške zidu. Prevalil se je na hrbet, naslonil glavo na kamen in se zagledal DANILO SVETLIN: Mrtvi gozd t IU( ll dr Pr Iti Kil v vrt, le veke so bile tako težke. Ni vedel, koliko časa je preteklo, zavedel se je pekočega ščipanja in ječanja, vrt je bil še vedno tam, med ruševinami, le da je bil zdaj rdeč. Zaprl je oči, peklo ga ni več, vrt je bil še vedno rdeč in potlej, potlej je začel še bolj rdeti, komaj je še kaj razločil, pa je že temnel in potlej je bila samo še tema. Drgetal je od mraza. Bilo je že svetlo in meglica se je kadila nad trsjem, kjer je deček ležal ob šopu trave. Čudno, ptica se ni oglasila. V daljavi je slišal žvižganje in pokanje biča ter vpitje. Počepnjen se je plazil med trsjem proti zvoku. Potem je zagledal pot in gručo vklenjenih ljudi, ki so jih na obeh straneh priganjali valpti. Spredaj so jahali konjeniki in kolona se je pomikala po dolini proti hribom, kjer se je rojevalo sonce. Poniknil je v ločje in bežal, bežal. Sunkovito se je ustavil, počepnil in nekaj trenutkov otrpnil, potem pa se kradoma napotil za uklenjenimi. Stopila sta na strme stopnice, boj lestev in na podstreho. Možje vodil drugega po podu, mimo skrinj do dimnika. Z roko je segel za dimnik in izvlekel omot in ga dal drugemu, ki ga je razvil. Prikazali so se listi pergamenta, obledeli, z orumenelimi fleki in orumenelimi pismenkami. Bral je naglas: DAS EVANGE-LIUM NACH MATTHAUS. Pri lini sta stala moža. Na desni strani pobočja Donnersko-gla, se je skozi drevje v temino gozdov Porezna zlovešče zari-savala belina zvonika soriške cerkve. Franci Zagoričnik Cundričeva hiša jezika (nadaljevanje iz prejšnje številke Snovanj) II. Kako je bilo mogoče ob Prešernovem Sonetnem vencu in ob Konstelacijah Vegrijeve sploh pomisliti na arhitekturo in gradnjo dela? Nemara zato, ker si sonet še lahko predstavljamo v ravnini, ploskovno, na listu papirja. Tudi Sonetni venec je izveden v ravnini, ki pa je že pokrajina, glede na to, da se vzdiguje v novo razsežnost, v telo, za katerega - ali za podobnega - zapiše Cundrič v svojih Sonetih: "ki je, ker ga ni." Je obojen, da je, ker ni, v nenehni povezavi skrajnosti. Pa ne da kar ni, hoče biti, in da kar je, morda hoče ne biti. Ali ne nastaja pri tem nekakšno energetsko polje, ki to telo šele omogoči? Tako se uteleša sporočanje. Tudi jaz sem sporočilo. Telo, ki je vidno samo navidez, ali ki je, a niti z videzom ni določljivo. V resnici je predstava v duhu ali sam duh in bralci takšne besed-noumetniške stvaritve si to predstavo nujno sami predstavljamo, v nekakšni svoji lastni ustvarjalnosti. Drugače ne ujamemo tistega, kar nam je ponudil umetnik: svojo vizijo utele-šenosti poezije. Le tako to telo posledično "je", le tako to telo vzročno tudi "ni". Besedila sonetnih vencev so kot nekakšne partiture, ki naj bi jih bralci izvedli v tisti "je, ker ga ni", kot v poglavitnih vzgibih naših lastnih hotenj. Toda, če pri Sonetnem vencu še pridemo do zamisli in do prepoznavanja njegove zgradbe, je to pri Konstelacijah že nekoliko težje. Kaj pa če nas lažja pot tudi zavaja? Pri Prešernu nas že pri naslovu na poseben način zadovoljuje - sicer motivirano, ne tudi nujno - zamenjana funkcija pridevnika "sonetni" z imenovalnikom "venec". Glavni je vsekakor "sonet", in "venec", za katerega naj bi predvsem šlo, deluje pridevniško. Če oboje nekoliko hudomušno povežemo, dobimo mogoče, da "sonetni venec". Mogoče je celo kaj na tem. Sonetnega venca si res ne predstavljam predvsem kot kak venec. To samo v nekem pogledu drži. Je samo neka pretveza, ime za namen, a bistveno postranski. Kot darilna stvar. Kot venec rož je venec sonetov. Zveza je v hoteni antologično-sti, v tem cvetoberu sonetov. Vegrijine Konstelacije me prisilijo k temeljitejšemu premisleku. Spomnimo se že omenjenih prvin njene gradnje Kon-stelacij - teh njenih ozvezdij: skica, tloris, armatura, pa kote obokov in kote temeljev. Zave- mo se, da tu neka zgradba vsekakor je. Ne vidimo je sicer, a nekaj sovpada v nekakšne, a gotovo trdno grajene konstelacije, nekaj vanje implodira, v ta pripravljeni prostor, ki je v manjši meri "posoda tvojega imena" in v večji "hiša jezika", vsakokrat vsakokratna. Tako si tudi Sonetni venec in pozneje Mega sonetni venec predstavljam kot hišo jezika, ali mogoče že kar svet jezika. V geometrijski zamisli se po daljših iskanjih odločim za kombinacijo pravokotnika v vlogi ka-tren in trikotnika v vlogi tercin. Dobljena skica najprej nenamerno in potem odločno spominja na hišo. Ta hiša ima tri-njast zunanjih prelomov, vogalov, kotov, ki kot takšna predstavlja zgradbo "iz štirinajst sonetov", ali kolikor že, tako da se v vrhu slemena prvi in štirinajsti kot (kot l + 14) spiralno ujameta. Kot se vsak sonet zre-ducirano prične z zadnjim verzom prejšnjega soneta in se konča z verzom, ki začenja naslednjega. Prvi kot je obenem tudi štirinajsti zaradi izključitve dvojne rabe. Takšno izključevanje narekuje že samo branje, težje pa zapis. Zapis - besedilo sšmo je sam6 načrt branja, ki je potem samovoljno in samoumevno. Pri Sonetnem vencu dobimo krožno gradnjo - imenovano "venec", ker se začetki in konci njegovih sestavnih sonetov ujamejo z enim in istim veznim verzom, ki je enkrat prvi in enkrat zadnji. To velja za linearni, ploskovni zapis. V telesni zamisli venca, navsezadnje kot žive strukture, "bitja" poezije, pa ni ne začetka ne konca. V ta krog lahko vstopamo kjerkoli, če smo res pripravljeni na vstop v to telo. "ki je, ker ga ni." Kot kaže, si lahko dovoljujem zelo samovoljne razlage. Če se mi zdi mogoča, če se mi zdi tudi upravičena, se je ne branim. Vsekakor ne zarisujem popolne skice. Mogoče je še prezgodaj, da bi si predstavljal, kakšna pa je hiša jezika, ta Sonetopolis, ta Univerzum jezika Cundričevih Mega sonetnih vencev: Sonetov, Na gori spremenjenja, Nasmehov, Ginungagapa. Bolj hitim s prerezom skoz različne plasti in ravni branja, da bi tako v malem zaobsegel kar največ od celote. Kot pri vsaki gradnji so zidovi, ker jih ni. So tudi tukaj mejni, med zunanjim in notranjim. Tvorijo prostor, ga razmejujejo in obenem povezujejo. Da je, ker ga ni. Pa ne mislim, da bi bila ta zunanja podoba Sonetnega venca ali Mega sonetnega Valentin Cundrič Nasmehi Ko kosec sem v temi. Obleka mi cvetna Strohni, čez pas sprhni. Me molka piš sesa, Obfrga v zadnji smeh. Vnebovpijoč skoz mrak Tožnik sem pri ljudeh, Rastljiv čez rosni prag, Osrežen čez oči, Hrustljav kot kostni sat. Nasilne nemoči, Ozebel, pahnjen v hlad... Bosjaka. lučna brata. Izginjata skoz vrata. II Vaniljevec zažiga vonj. Razgled skoz mali zvon Jelenjemu je znan. Učisti glas se in srce. Hiteč v razum, v ime. Izdan bi bil samo, prodan. Molčeč skoz sence rok in las. Edinec vetra in okras Sekiro boža in njen stan. Ognjen v zadnje od naju dveh Je človek božji, sveta bil Enakomiseln z mogoto. Drhte kot jok sem vanj se skril In vame on kot gorši smeh. Moda in i kvaliteta »Predsednik sveta RTV Rudi pligo nas je oni dan pred rrajkom novinarjev RTV med ^gim podučil, da bomo mi, Njubi gledalčki in cenjene pedalčke, ob morebitnem ^aJku na televiziji spoznali, da 'evizija ni najvažnejša stvar na Ni... , ^ajmanj, kar je, je po tej iz-'ayi predsednika sveta gledalček f^teno zmeden! V sveti preprogi se namreč svet RTV gle- dalčku zdi, da mora delati v korist gledalcev in da je vse prej kot »šiba božja« televizijcem: misli si pač, da je čelnik sveta RTV pač tista oseba, ki si bo najbolj prizadevala, da bi se gle-dalčkom od vsega dobrega programa na TV vsak večer kar sline cedile in bi trumoma buljili v ekran! Ne pa da gledalčkom sporoča, da je čisto »vse glih, ali gledate ali ne gledate, saj je še kaj drugega...« Drugič: gledalčki in gledalči-ce smo navsezadnje tudi naročniki, se pravi plačniki televizijskega programa, kakršnegakoli že producira jo! V tem kontekstu pa je izjava »saj je vse glih« prav nesramna! Plačujemo ali ne plačujemo, ali kaj? Televizija kot najbolj ali najmanj pomembna stvar v življenju gor ali dol, MI JO PLAČUJEMO! To je tako, kot bi mehaniku, ki ti sploh ne popravi avta, plačal storitev, nazadnje pa bi ti zabrusil: »Kva pa jamraš! Saj avto ni najbolj pomembna stvar v življenju! «• D. S. in Alberto Gregorič z ansamblom America vabita na nepozabni večer s pesmijo in plesom v soboto, 14. marca 92. Rezervacije po tel. 064/621-261 Radio triglav jesenice in gorenjski glas . UGANI ŠTEVILKO so stvari, ki niso nove In Jih bralcem Gorenjskega glasa ni treba po-**bej predstavljati. Med njimi je vsekakor tudi priljubljena kontaktna radijska oddaja "UGANI ŠTEVILKO" Radia Triglav Jesenice, v kateri *fe bralci Gorenjskega glasa s kuponi Iz časopisa že lahko sodelova- °gromno pisem, telefonskih klicev In osebno sporočenih želja smo Prejeli, naj za oddajo "UGANI ŠTEVILKO" Radio Triglav Jesenice In Gorenjski glas omogočita ponovno sodelovanje tudi s kuponi, ne le Preko telefonov. Poslušalci Radia Triglav se namreč Jezijo na to, da h med oddajo skorajda nemogoče dobiti zvezo s studiem. Veliko poslušalcev telefona nima In menijo, da bi z Gorenjskim glasom lahko faell možnost dobiti privlačno nagrado, če uganejo pravo številko. In ker smo časopis, ki ga ustvarjamo skupaj z bralci, smo - ob veliki Pripravljenost Radia Triglav Jesenice za dobro sodelovanje - oživili faro "UGANI ŠTEVILKO" v Gorenjskem glasu. Kaj je potrebno storiti *a sodelovanje? Na kupončku s 45 številkami obkrožite Vašo srečno številko, Izrezan kupon na dopisnici (z znamko za 5.-SLT) pošljite na: RADIO TRIGLAV JESENICE, 64270 Jesenice. Oddaja "UGANI ŠTEVILKO" bo na sporedu prihodnjo soboto, 21. marca, od 16.45 do 18. ure. V oddaji boste Izvedeli, če Vam številka z Vašega kupončka (če bo Izžreban) prinaša nagrado. V oddaji, ki poteka v živo, bodo namreč izmenoma žrebanl kuponi bralcev Gorenjskega glasa ter uganjeva-ne številke poslušalcev Radia preko telefonov. -»--•———-- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 l.:rezan kuponček za oddajo "UGANI ŠTEVILKO" pošljite na RADIO TRIGLAV JESENICE, 64270 Jesenice, najkasneje do 20. marca 1992, kajti oddaja je na sporedu v soboto, 21. marca. Ne pozabite pripisati svojega naslova! NORanna SATELITSKI TV INDIVID. SISTEMI • ECHOSTAR SR1500 3 LETA GARANCIJE ZAHT. DOD. INFORMACIJE tT 064 45 620 Mi Šeligo, predsednik sveta RTV: je čist' vse glih, Mi gledate ali ne gledate Tudi na Gorenjskem so letos še posebej z veseljem obudili star običaj na Gregorjevo, ko so v Kropi, v Kamni Gorici in v Tržiču spustili »luč v vodo«. Tržičani so se le posebej dobro izkazali, saj so obenem pripravili zanimivo etnološko razstavo, ki bo v Kurnikovi hiši odprta do 17. sušca. Vrtiljak v Šenčurju Društvo prijateljev mladine Šenčur bo v nedeljo, 15. marca, ob 16. uri pripravilo zabavno prireditev Vrtiljak, ki jo krajani že dobro poznajo. Na prireditvi bodo sodelovali: ansambel Mon-roe, Miki Šarac, plesna šola Kranj, domači glasbeniki... Prireditev bodo popestrili z modno revijo, na kateri se bodo predstavila oblačila butika Lady in Bimbo, za make up pa bo poskrbel kozmetični salon Barbara. Vabljeni gost naj bo za zdaj še skrivnost... Po končani prireditvi bo ples. Vstopnina ne bo previsoka: za otroke bo znašala 50 tolarjev in za odrasle 100 tolarjev. • D. S. Nazaj k naravi z orehovino in kamnom Predsedniško pohištvo Oskarja Kogoja Idrija - NATURE DESIGN 4 je naslov projekta oziroma razstave Oskarja Kogoja, ki so jo pred dnevi odprli v idrijskem gradu Ge-werkenegg. Oblikovalčeve zamisli sta proizvedla gorenjski Marmor s Hotavelj in Lesna industrija Idrjja. iftl Oskar Kogoj, ki se je rodil v Mirni pri Novi Gorici, je eden izmed naših najbolj priznanih industrijskih oblikovalcev tudi v svetovnem merilu. Industrijsko oblikovanje je doštudiral v Ljubljani, leta 1966 pa je v Benetkah diplomiral na višji šoli za industrijsko oblikovanje. Po dveletnem delu v novogoriškem Meblu, se je leta 1971 odločil za samostojno pot ter začel kot svobodni umetnik. Kogoj se na vsej svoji oblikovalski poti zavzema za načrtovanje, ki je tesno povezano z naravo. Med njegovimi številnimi projekti, ki so bili vpeljani v industrijsko oblikovanje lahko omenimo serijo igrač pri Cicibanu, ki so postale znane preko firme Chicco v Italiji. Leta 1988 so v begunjskem Elanu nastale MBX smuči in kasneje še ostali program. Nature design, oprema za razstavo je prvič pripravil leta 1985. Oskar Kogoj dela in živi v Mirni, svoja ateljeja pa ima še v Benetkah in Gorici. Njegova dela so na ogled v največjih svetovnih galerijah moderne umetnosti v New Yorku, Philadelphiji in Budimpešti. Sodeloval je na številnih mednarodnih razstavah. Mednarodni oblikovalski projekt z naslovom NATURE DESIGN 4, se v idrijskem gradu Gevverke-negg predstavlja s predsedniškim pohištvom imenovanim Leo-nardo da Vinci. Izvajalca te oblikovalske zamisli sta Marmor Ho-tavlje in Lesna industrija Idrija. Ob tej priložnosti pa je izšla še monografija Oskarja Kogoja z enakim naslovom. Kogojeva sodelavca pri tem projektu sta Isao Hosoe iz Tokia in Sergio Pau-sig iz Benetk. Orehovina in marmor ter funkcionalno oblikovano pohištvo narekuje, komu dejansko je namenjeno to pohištvo. Za enkrat so oblikovalčevi kosi predstavljeni v Idriji, pričakujemo pa jih čim prej še v kaki vrhunski pisarni, pa čeprav ni predsedniška. • Gorazd Šinik Novinarji stavkajo Ljubljana, 13. marca - Že od ponedeljka, 9. marca, traja stavka novinarjev vseh organizacijskih enot RTV Slovenija, ker se z vodstvom in svetom RTV ne morejo sporazumeti glede zahtev o izvajanju kole- ktivne pogodbe za poklicne novinarje. Tudi sindikat novinarjev Gorenjskega glasa podpira prizadevanja svojih poklicnih kolegov pri RTV Slovenije za uveljavitev določil kolektivne pogodbe. PREBERITE JEŽ: PTT »ŠTRAFNGA« TEMA TEDNA GLEJTE TAČKA IN ALFA! NA VALENTINOVO SE PTIČKI SNUBIJO, NA GREGORJEVO PA P0ŽENIJ0 Takole so pred nedavnim slavnostno odpirali karavanško vodo julijano na Jesenicah: z jeseniškim županom in celo ministrom za industrijo Izidorjem Rejcem. Voda naj bi bila v svet že prodana, firme pa doma sploh še ni, saj so se v družbi pojavili novi delničarji, tako da tulijana neslavno odteka v zemljo. Sicer pa je približno petnajst let od tega, kar se je ideja o prodaji vode pojavila v Jugoslaviji. V Nikšiču najprej in je potem tavala gor in dol po naši bivši domovini. In najbrž so Jeseničani toliko »za krajem« in za časom, da jih je ta ideja obšvrknila šele zdaj, po petnajstih letih... • D. S. Grb kot drsalka Ko so na Jesenicah govorili o uporabi novega grba Jesenic, ki ga je prepovedano uporabljati kot blagovno ali storitveno znamko, vzorec ali model, so se zavedali, da se bodo pojavili primeri, ko pa bi bilo grb le dobro uporabljati ob posebnih specifičnih primerih. Zato so vnesli še dopolnilo, da se lahko uporablja za druge namene le s predhodnim soglasjem upravnega organa... Tisti, ki jeseniškemu grbu nikakor niso naklonjeni in ga nikoli ne bodo marali, naj povemo, da so se za uporabo grba »v druge namene« zanimali izdelovalci drsalk, ki so želeli ob promocijah drsalk domoljubno v svetu promovirati tudi svoje mesto Jesenice. Zlobni nasprotniki grba bodo lahko nemudoma pripomnili, da zanimanje izdelovalcev drsalk niti ni naključje, saj grb, če ga malo obrneš, zgleda kot sprednji konec drsalke... • D. S. IVI Dež Vremenoslovci nam za vikend napovedujejo spremenljivo, oblačno vreme s padavinami. Lunine spremembe: V sredo, 18. marca, bo ščip ob 19. uri in 18 minut. Ker se Luna spremeni zvečer, bo po Herschlovem vremenskem ključu dež ali sneg ob jugu in zahodniku. PONUDBA VEL) Med rednimi bralci Gorenjskega glasa, ki na časopis niso naročeni, je bila ugodno sprejeta ponudba o "časopisu na pokušino". Izpolnjeno naročilnico nam pošljite na CP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, takoj po prejemu Vaše naročilnice Vam bomo začeli dostavljati časopis. Dostavo izvaja PTT podjetje. Najlepša hvala za zaupanje, spoštovani bralci! NAROČILNICA II. Gorenjski glas ml požljite na naslov (ime in priimek, ulica oz. naselje, hišna št., pošta) časopis je do konca marca 1992 brezplačen če tega naročila do 31. marca ne preklicem, sem od aprila 1992 dalje redni naročnik. Izrežite in pošljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN Pet '2A M PETEK, 13. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.20 Video strani 9.30 Program za otroke 9.30 Legende sveta, kanadska nanizanka 9.55 Pravljice iz lutkarjevega vozička 10.15 Jelenček, ponovitev serije HTV 10.45 Euroritem, ponovitev 11.05 Znanost in resnica, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.05 Video strani 14.15 Napovednik 14.20 Umetniški večer, ponovitev 14.20 Portret: Mile Korun 15.25 Ivan Cankar: Hlapci, predstava Drame SNG Ljubljana 16.20 Gospodarska oddaja, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Slovenska kronika 17.20 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 19.55 Forum 20.10 EPP 20.15 Bertinijevi, nemška nadaljevanka 21.00 EPP 21.05 Oči kritike 21.55 TV dnevnik, vreme, šport 22.20 Napovednik 22.20 EP, Video strani 22.25 Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Svetinik, angleška nanizanka Dvakrat v življenju, ameriški film 1.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.55 16.05 17.40 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 21.00 21.30 22.10 23.00 Video strani Sova, ponovitev Svetnik, angleška nanizanka Cellini, italijanska nadalje vanka Euroritem, ponovitev Regionalni programi - Maribor Jazz in blues Napovednik TV dnevnik ZDF Alternativni program: Studio City Dobrodošli Intervju Večer samospevov Huga VVolfa z Marjano Lipovšek Yutel, eksperimentalni program l, PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Glasba, risanka 9.15 Zgodbe stare lokomotive 9.30 Stanislavski, dokumentarni film 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Zdrav duh v zdravem telesu: Smučanje 11.35 Dragi John 12.05 Ljubljeni sin, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.10 3-2-1 kviz 15.10 Šeherezada 16.00 Poročila 16.15 Veni, vidi 16.20 Pregled sporeda 16.30 Gremo dalje 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu 21.30 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.35 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2, PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar SLOVENIJA l SOVA ENKRAT V ŽIVLJENJU ameriški barvni film; igrajo: Gene Hackman, Ann-Margret, Ellen Burnstvn, Amv Madigan, Allv Sheedv in drugi. Jeklarski delavec, trideset let srečno poročen in oče treh otrok, se na petdeseti rojstni dan zaljubi v privlačno natakarico Audrev... 17.00 Malavizija, otroška serija 19.30 Dnevnik 20.00 Zlato oko, angleški barvni film 21.50 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Fashion Tape 0.30 Gardijada KANALA 9.45 10.00 10.30 10.50 19.00 19.15 20.00 20.05 20.30 22.10 A Shop Ponovitev večernega sporeda V vrtincu Dick Tracv proti Gruesomu, ameriški barvni film A Shop Izbran mozaik mojstrov ameriške zabavne glasbe Dober večer Dnevni informativni program Jeklo in čipke, ameriški barvni film; Claire vVren, Bruce Davison A Shop Lahko noč TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.15 Leksikon umetnikov 15.10 Strup v živalskem vrtu, nemški film 17.30 Noetova barka 18.05 Simpsonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Rojstni kraji srednje Evrope 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 čas v sliki 22.30 Mojstrovine: John VVaters 23.25 Klasika animacije 23.50 Female Trouble, ameriški film; Divine, David Locharv, Edith Massev RADIO TRIGLAV JESENICE 11.46 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, Kulturna dediščina, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, aktualno, čestitke, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjcil - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.56 - še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 14.20 - Planinsko športni kotiček - 15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi -16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila -18.20 - Nebeška vrata - oddaja o filmu - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - Misel za dan - 14.30 -Devizni tečaj - 14.40 - Zrcalce, zr-calce... - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Borza živil - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Ziri spet z vami - napoved programa do 19.00 - EPP -17.00 - Športne novice - 17.10 - Še so zanimivi ljudje med nami - 18.00 - Novico osmrtnice - 18.15 - Ženske - mikrofon je vaš - 19.00 - Odpoved programa - KINO 13. marca CENTER amer psihol thrill KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 16. uri. amer. krim. drama FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 17.45 in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. LJUBEZENSKI STROJ ob 18. in 20. uri ŽE LEZAR amer akcij, trda erot. LJUBEZENSKI STROJ ob 18. in 20. uri DUPLICA evrop. melodr. SREČANJE Z VENERO ob 19. uri KOMENDA amer. akcij, film HLADEN KOT KAMEN ob 20. uri LAZE amer. krim. film VVARSHAvVSKI ob 19. uri ČEŠNJICA amer kom. TRAPASTI PSIHIATER ob 20. uri DOVJE amer akcij, film TATOVI PORSHEJEV ob 19.30 uri RADOVLJICA amer. krim. film SMRTNE MISLI ob 20. uri BLED amer. kom. FANTASTIČNA BRATA BAKER ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer west. PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. črna kom. KRALJEVI RIBIČ ob 19. uri Filmska nagradna uganka Sinoči so v filmskem gledališču vrteli ameriško kriminalno dramo Fantje iz soseščine, ki bo v teh dneh tudi na rednem sporedu. Film je posnel komaj 23-Ietni črnski režiser John Singleton in je bil lani med najbolj gledanimi v ZDA. Gre za zgodbo o odraščanju v trdem črnskem getu, o ropih, mamilih, nenehnem begu pred policijo... Tudi tisti, ki na tak način življenja ne pristajajo in ki skušajo navkljub "vojni na ulicah" ohraniti družino, moralne vrednote in red, so potegnjeni v socialno brezizhodnost in nasilje črnskega geta. Nagradno vprašanje: film je nominiran za letošnjega oskarja. Morda veste, za koliko Oskarjev ga predlagajo? Odgovore pošljite na dopisnici do 25. marca na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. Dva izžrebanca bosta prejela po dve brezplačni vstopnici za ogled kateregakoli filma v eni od dvoran Kino podjetja Kranj. Tokrat sta bila za enako nagrado izžrebana Uroš Iskra z Jesenic, Tavčarjeva 8, in Tadeja Kern z Golnika, Čadovlje 9. Čestitamo. Strah z velikimi očmi Znati bolje in več Kranj, 11. marca - Tudi v Sloveniji se po vzoru zahodnoevropskih dežel pojavlja vse več zasebnih firm, ki posegajo na različna področja izobraževanja. Tako je firma Jan učni sistemi izdelala program dopisne šole matematike in ga ponudila osmošolcem. »Ne gre za konkurenco osnovnim šolam ali celo za nezaupnico učiteljem matematike,« pravi predstavnik te šole Rajko Bakovnik. »Tak način je v svetu uveljavljen, povzeli smo ga po nemških izkušnjah, namenili pa osmošolcem kot pomoč za dosego boljših rezultatov pri sprejemnih izpitih na srednjih šolah. No, sprejemnih izpitov letos ne bo, bodo pa preizkusi znanja že ob zaključku osmega razreda. Povedati moram, da učitelji matematike, ki smo jih seznanili s programom in metodami dopisne šole matematike, te novosti ne jemljejo kot neželeno poseganje v delo osnovnih šol. Nasprotno, pobudo Jana pozdravljajo, saj sami priznavajo, da zaradi prenatrpanoga učnega načrta z učenci ne morejo delati individualno in utrjevati snovi tako, kot bi bilo potrebno. Gre torej za dopolnjevanje, ne za konkurenco delu osnovne šole.« Dopisna šola matematike je delana za obdobje štirih mesecev, ki je glede na sposobnosti in znanje učenca lahko tudi krajše ali daljše. Gre za metodo študija na daljavo, za individualno učenje, ki vključuje elemente programiranega izobraževanja. Program je sestavila Mojca Mihelič, učiteljica matematike v ljubljanski osnovni šoli. V prvem zvezku učenec, ki se odloči za dopisno šolo, dobi podrobno razlago matematike z vsebinami, ki po izkušnjah učiteljev osmošolcem najbolj manjkajo. Ko predela snov, reši naloge in jih pošlje mentorici, se z njo lahko tudi po telefonu posvetuje, dobi še štiri zvezke. Poleg matematike se učenci učijo tudi samostojnega študija, kar je vsekakor dragocena izkušnja za kasneje. Dopisna šola matematike je ne nazadnje tudi precej cenejša (5.000 tolarjev za takojšnje plačilo) kot najem inštruktorja. • H. Jelovčan Ko sem zvečer posedal na klopici v ulici, je bila že trda term Naenkrat pa sem od nekje zaslišal glasen krohot. Nekaj časa .tfjHra bil ves trd, nato pa sem urno skočil za visok zid. Bilo me je -^Hm strah. , stav Zagledal sem čudno glavo, kije plavala po zraku. Šla je nara^H nost proti meni. Imela je velike oči in bile so živo rdeče. žarj Prižgala se je luč na hiši. Videl sem soseda Jerneja, ki je in\i\\& na palici privezano bučo in v njej prižgano svečo. tod; Jule Nikler, 4. a r. OS Petra Kavčiča Škofja LoUpon "Totalka odštekan dan" Vtisi učencev 1. a razreda OŠ Ivana Tavčarja po ogledu predstave • Danes smo obiskali Cankarjev dom. Dobili smo prave vstop niče. Sedel sem na balkonu v peti vrsti. Najbolj mi je bil všeč Ifr dijanec Mokro koleno. Jalen Stremfelj • V četrtek smo šli v Cankarjev dom. Peljali smo se z avtobif som. Gledali smo predstavo, dolgo eno uro. V njej so nastopali deklica, Indijanec, policist in drugi. Gledalcev je bilo veliko Cankarjev dom in predstava sta mi bila všeč. Mateja Dolinar % Bilo je super. Dejan Breznik • Mama je po televiziji gledala otroke, ki so plesali. Nazadnj' so otroci prišli iz televizije. Marija Burjek • Bilo je smešno. Urška Čibej • "Fajn" se mi je zdelo, ker so plesali. Jernej Andreuzzi • Še bi šel rad v gledališče. Simon Potočnik • Bilo je lepo. Imel sem bonbone. Franci Zorič • Bili smo začudeni nad velikostjo Cankarjevega doma. Utto Pagon • Teta je prodajala dišave in zlato. Mateja Oblak • Najbolj smešno je bilo, ko je imel pes strica privezanega n*j vrvi. Barbara Gabrovec S čim najbolj ujeziš starše? • z žvečenjem • z jezikanjem • z ugovarjanjem • z grizenjem nohtov • če ne pospravljam § če zvečer nočem spat § če nočem narediti naloge § če se nočem učiti. Spraševala Nina Žvan, odgovarjale učenke 5. b r. OŠ Gorje 0, ti moja Staro mamo imam zelo rada. Za rojstni dan mi vedno podari kaj lepega. Nimam j< rada zato, ker naredi odličn« krofe za pusta, temveč zato, ker je zmeraj prijazna in me irrtf tudi ona zelo rada. Tako zelo s> želim, da me ne bi prekmalu zapustila. Zelo se mi smili, ko jo moram včasih poslušati, kako hudo kašlja in lovi sapo Mama je namreč pred nekaj le; ti zbolela za astmo. Rada bi j1 pomagala, a ji ne morem. Anita Velernik, 5. a r. OŠ Bistrici Hokejski tečaj Mami me je vpisala v hokejsko šolo. Kupila mi je hokejsko palico in drsalke. Ob štirih popoldne me je ati peljal na Bled v športno halo. Ko smo bili vsi zbrani na ledu, smo se postavili v vrsto. Potem smo se igrali povodnega moža. Vadili smo hitro drsanje. Po desetih dneh mi je mami rekla, da ne bom več hodil v hokejsko šolo. Vprašal sem jo, zakaj ne. Mami mi je odgovorila, da sem preveč utrujen. Od tega dne dalje sanjam in želim nazaj v hokejsko šolo. Uroš Kolman, 2. r. OŠ Radovljica Katera pot je prava? Pomagaj znanstveniku Milošu do ribje mumije Hofer VELIKONOČNI ZAJČEK 17,90 iz 200 g mlečne čokolade DRAGEE- JAJČKA 9,90 300 g, mehko polnjena ŽELE-P0UAJČKA 7,90 300 g ČAR0DEJSTV0 4,90 20 g z otroško igračo IGRALNE FIGURE 14,90 razi. motivi SLIKARSKI ZAJČEK 6,90 iz 60 g mlečne čokolade SEDEČI ZAJČEK 14,90 iz 150 g mlečne čokolade ZAJČJI PARČEK 9,90 iz 80 g mlečne čokolade ZAJCI IZ ŽELEJA 7,90 6 kosov, 115 g ZAJČJI MLADIČI 9,90 6 kosov, 78 g N0UGAT- JAJČKA 14,90 8 kosov, 136 g Upoštevajte prosimo, da so ti artikli samo prehodno v našem sortimentu. Cene vsebujejo vse davke. 4 x Celovec 10. - Oktoberstr, 25 Lodeng. 22 St. Veiterstr 70 Steing. 209 3 x Beljak VVidmanng. 18 Italienerstr. 14 Mana - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahrungsstr 6 Wolfsberg Packerstr. 2 x Spita I Oberdorfestr. 4 • 6 Villacherstr 106 MEŠANA VELIKONOČNA MOŠNJA 19,90 255 g čokoladnih figuric VELIKONOČNO GNEZDO 34,90 10 čokoladnih figur VELIKA VELIKONOČNA MOŠNJA 29,90 300 g mlečne čokolade DESERTNA JAJČKA 14,90 9 jajčk, 153 g, napolnjena s kremo TEKOČE BARVE ZA JAJČKA 7,90 5 barv SAMOLEPILNE SLIKE 4,90 različni motivi VELIKONOČNE ŽIVALI IZ PLIŠA 17,90 VELIKONOČNI ZAJČEK KUPUJE V Hofer rt ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC 'ZA zdravo prehrano Makrobiotika (2) ^ Hrana je, odkar človeštvo obstaja, tudi statusni simbol in način ko-"luniciranja. Pri nas je močan vpliv dunajske kuhinje, ki tudi pred-(ttvlja nezdravo hrano. "V zadnjem času se je temu pridružil tudi ra |vpliv kuhinje z juga, priča pa smo tudi poplavi različnih pi//.," opozarja Mojca Nastran iz škofjeloškega Peharja. "Klasična sloven- m s*a kuhinja v bistvu res ni raznolika in prav je, da se jo popestri, Na voditi bi na.s morala kvaliteta. Ljudem pa je žal še vedno naj- ' Pomembnejši okus, količina in videz. Ne vprašajo je, kako se po '"'ani počutijo in kaj ta hrana pomeni za njihovo zdravje." L Zdrava prehrana bistveno iz Poijša počutje in splošno zdrav- | styeno stanje. Sodobne civiliza-p i cijske bolezni so v porastu, ?Pj sporedno z našimi razvadami. Mnogi menijo, da priprava Zdrave hrane vzame preveč časa, da ni tako okusna in estetska, kar pa ne drži. Po mnenju Mojce Nastran te vrste prehrana ne jemlje preveč časa, niti |e zvišuje stroškov gospodinjstva, le pristop je povsem drugačen. Zato je najbolje, da svoje prehrambene navade spreminjamo postopoma, v skladu * željami, okusom, pa tudi s •št Potrebami in zdravstvenim stanjem. Ena izmed pomembnih sestavin makrobiotske prehra-l* ne je pšenično meso, imenovano tudi SEITAN. To je po posebnem postopku iz pšenične nioke izločen gluten. Naredijo ga lahko doma iz pšenične nioke tip 1100 ali 850, nerafinirane soli ter vode in je drago- cen vir beljakovin, uporaben v vsakem letnem času. 100 g svežega seitana ima 118 kcal in vsebuje beljakovine, kalcij, fosfor, železo, kalij, niacin in je brez maščob. Zelo je primeren za vse diete, prav tako tudi za zdravo prehrano v vseh življenjskih obdobjih. Uporablja se kot zamenjava za meso v juhah, enolončnicah, namesto zrezkov, v polpetih, nadevih, v kombinacijah z zelenjavo itd. In še recept: SEITAN Z GOBAMI Porebujemo: 300 g rezin seitana, 300 g gob, 2 čebuli, 2 žlici olja, strok česna, bazilika, timijan, peteršilj, sojino omako, sol. Na olju prepražimo na polmesce narezano čebulo, dodamo na lističe narezane gobe, posolimo s ščepom soli. Pražimo, dokler ne shlapi voda, dodamo seitan in začimbe, zalijemo z vodo in še nekaj časa du-šimo. Domači zdravnik Vrtna kresa Kresa ima obilo vitaminov, zlasti vitamina C, in rudninskih soli. Vsebuje več železa kot špinača, nima pa njene oksalne kisline, zaradi katere je včasih špinača težko prebavljiva. Ker ima zlasti veliko oligo elementov in joda, odlično čisti kri. Francoski zeliščar M. Messegue priporoča krešo pri težavah s krvnim obtokom, pri jetrnih obolenjih, pri vsakovrstnih kožnih boleznih in pri anemiji, ker spodbuja tek. Takole pravi: "Kozarec krešinega soka zjutraj na tešče krepi in uravna vse telesne funkcije. Organizem začne živahno delovati. Če se zdi komu njen okus premočan, naj ji doda druge sveže zelenjavne sokove. Pomešan z iztisnjeno čebulo je sredstvo za lepšanje polti! Krešo priporočam še pri pljučnih obolenjih in bronhitisu, ker pospešuje izkašljevanje. Uživajo naj jo bolniki z angino pektoris in sicer v juhi ali čaju. Včasih so predpisovali strogo dieto s krešo pri napadih omedlevice, katerih vzrok je bil večinoma neznan, in kmalu seje spet lepo obnovilo ravnotežje. Kot zunanje zdravilo uporabljam krešo za zdravljenje različnih bolezni. Za bolnike s protinom in revmo je kresa resnično dragoceno zelišče, ker jo lahko uporabljamo kot sok in kot obkladek za boleča mesta. Sok iz kreše lahko nanesete z vato tudi na razdražene dele kože, ki so jo napadle akne ali druge kožne bolezni, ter na sončne pege, seveda če jih želite odpraviti, kar pa danes nikakor ni potrebno. Če hočete imeti kot lilija belo polt, uživajte in uporabljajte na zunaj čimveč zelene." za dom in družino Krompir tako in drugače Pomlad je tu in če imamo v kleti veliko krompirja, ga kar pridno rabimo. Če ga nismo potresli proti kaljenju, pazimo, da bo vedno pokrit, najbolje s temnimi cunjami. Če bo v temi, kalčki ne bodo tako hitro pognali. Danes vam priporočamo nekaj receptov zajedi iz krompirja, ki so jih na razstavi sort in jedi iz krompirja v okviru prestavitve novejših sort krompirja novembra lani pripravile kmečke žene iz Komende. Krompirjevi žganci V 1,5 1 slane vode skuhaj 1 kg olupljenega in zrezanega krompirja. Ko je že skoraj kuhan, dodaj 1 liter bele moke. Ko prevre, naredi v sredi luknjo s kuhalnico in kuhaj še 15 minut. Odlij vodo, dobro pretlači in z vilicami oblikuj žgance. Zabeli z ocvirki. Dobri so kot dodatek k obari ali pa zraven pijemo mleko. Krompirjeva gorenjska mesta Naredi se podobno kot žganci, le da namesto bele moke dodamo 1 liter ajdove moke. Zraven postrežemo kislo zelje, obaro ali mleko. Krompirjeva omaka s hrenom 1 kg krompirja, 1 lovorov list, vejica peteršilja ali zelene, sol, 3 žlice masti, 1 žlica moke, 1 žlička paradižnikove mezge, 5 dag naribanega hrena. Olupljen, opran in na kocke zrezan krompir kuhamo v slani vodi. Dodamo peteršilj ali zeleno in lovorov list. Kuhanega odcedimo, dobro zmečkamo in prilijemo krompirjevko. Zgostimo še s prežganjem iz masti ne pozabimo Na vitamine Vitamin B2 (riboflavin) Vsakdanja potreba za odraslega človeka je 1,5 do 1,8 mg. Glavni učinki • zdravje sluznice (zlasti v ustni votlini) in kože • mehanizem vida • dobra izraba maščob, sladkorjev, beljakovin. Največ ga najdemo v jetrih, ki je izreden vir. 120 g jeter da dovolj vitamina za ves dan. Nekoliko manj ga najdemo v suhem kvasu, mastnih ribah in v gobah. Sicer pa se vitamin B2 nahaja v mesu, ribah, jajcih, mleku, sirih, črnem kruhu, mandeljnih in lešnikih, leči in suhem grahu, špinači, zelju in v žitnih kalčkih. * i IZBIR\ lm IZBIRO Mercator- Izbira Kranj Trgovsko podjetje, d.o.o., Kranj Če kupujete gradbeni material, nas obiščite v naših poslovalnicah v Stražišču in Hrastju, kjer vam nudimo: — ugodne pogoje kreditiranja — veliko izbiro lamelnega in klasičnega parketa — 5 % popust pri gotovinskem nakupu nad 2.000 SLT (razen za premog) Telefon: Stražišče 3J2-123, Hrastje 326-462 in moke, ki mu primešamo še paradižnik in z malo mrzle vode razkuhamo. Dobro prevre-mo in prav nazadnje primešamo zelo drobno nariban hren, pokrijemo in odstavimo. Po želji in okusu tudi malo okisamo. Tako omako ponudimo h kuhani govedini, pečenemu mesu, k mlincem ali širokim rezancem. Obrok dopolnimo s kakršnokoli zeleno solato. Krompirjev kruh Količine so velike, za kmečko družino in krušno peč, tako da si takšne peke v navadnem štedilniku v bloku ne bomo mogle privoščiti. Je pa recept že sam po sebi zanimiv in vreden, da ga spoznamo in se zamislimo nad zahtevnostjo kmečke peke. Skuhaj 6 kg krompirja, olupi, zmečkaj, prilij 5 1 mlačne vode in dobro zmešaj. Primerno toplo moko (10 kg mešane pšenične moke) daj v "mentr-go", dodaj 3 pesti soli, dve žlici sladkorja, krompir z vodo, vzhajan kvas (10 dag). Pregneti s kuhalnico, nato z rokami. Počiva naj 3 ure, nato spet pregneti. Zdaj zakuri peč. Testo naj počiva še 1 uro, nato ga daj v pehare in ko je primerno vzhajan, ga vsadi v peč, ki naj bo zelo vroča. Peče se eno uro. Tak kruh je dolgo svež in zelo dober. Peka tega kruha se je uveljavila po I. svetovni vojni, ko ni bilo moke. MODA Roza in koralno rdeča Kostim v aktualnih proporcih ima dolgo jakno in kratko krilo, kombiniran pa je s svileno bluzo. Vse je v nežnih, ženskih barvah. Moda letos priporoča za kostime mehke volnene gabar-dene, barve pa roza in koralno rdeče. Rojen je nov stil, klasičen, čist. Če boste zanj izbrali še pravo barvo, boste s tem poudarili svoj tip. SOBOTA, 14. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.30 Video strani 8.40 Izbor 8.40 Angleščina - Follovv me 9.00 Radovedni Taček Kobilica 9.15 Klub klobuk 11.00 Intervju, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Tok, tok, ponovitev 13.05 Video strani 13.15 Napovednik 14.30 Maja vam predstavlja, ponovitev 15.45 Video strani 16.00 Tednik, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16)65 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Bendži, ameriški film 18.15 EP, Video strani 18.35 Alf, ponovitev ameriške nanizanke 18.45 Koledar: Februar, ponovitev 19.05 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.10 EPP 20.15 Križkraž 21.15 EPP 21.20 Delo na črno, ameriška nanizanka 22.10 TV dnevnik, vreme, šport 22.35 Napovednik 22.45 Sova Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Svetnik, angleška nanizanka Hulkova vrnitev, ameriški film Ljudje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program 1.55 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.15 Video strani 15.25 Marlboro music shovv, ponovitev 15.55 Sova, ponovitev Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Svetnik, angleška nanizanka 17.05 Klasika 17.30 Prisluhnimo tišini 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Domači ansambli: Ansambel Slavček in Stoparji 19.00 Kremenčkovi 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik RTV Srbija 20.15 Tekmovanje, ameriški film 22.20 Alternativni program: Trača- rije 23.50 Yutel, eksperimentalni programi l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled programa 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Glasba, risanka 9.15 Stari poklici 9.30 Dokumentarni film 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Hrvaška v mojem srcu, posnetek koncerta 12.00 Poročila 12.05 Oddaja resne glasbe 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila 14.10 Risani film 14.20 Pomagajte Novski, danes za jutri, posnetek 1. dela koncerta 15.15 Dokumentarna oddaja 16.00 Poročila 16.15 Glasba 16.30 Poročila v angleščini 16.35 Leteči medvedki, risana serija 17.00 Pogovor z Otom Pienom 18.00 Poročila 18.10 V registraturi, dramska nadaljevanka 19.15 V začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.05 Me je kdo iskal?, zabavna oddaja 20.50 Dubrovnik - hrvaške Atene 21.20 Glasba 22.35 Dnevnik 21.55 Hrvaško nogometno prvenstvo 23.00 Slika na sliko 23.30 Glasba 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani SLOVENIJA 2 20.15 TEKMOVANJE ameriški barvni film; igrajo: Richard Drevfuss, Amv Irving, Lee Remick. Film nam odpira svet glasbe in riše izsek iz življenja mladih glasbenikov. Na pomembnem tekmovanju se šest glasbenikov poteguje za najvišja mesta in dva med njimi se v dneh, ko čakata na nastop, zbližata in zaljubita. 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Nonni in manni, nemško/av strijsko/španska nadaljevanka 17.50 New Kinds on the Block, posnetek koncerta 18.30 Zlatko in detektivi 19.30 Dnevnik 20.05 Klasiki oblikovanja, angleška dokumentarna serija 20.30 Šansoni 20.50 Pri Huxtablovih, ameriška humoristična nanizanka 21.20 Izziv, ameriški barvni film; Scott Glenn 23.10 Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.00 Hit DEPO 2.00 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega programa 10.30 Jeklo in čipke, ameriški barvni film 12.05 A Shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.20 Nostradamus 20.30 Intervju 21.00 Vihre vojne, ameriška nada Ijevanka 22.00 Video grom 23.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe 0.15 Erotična uspavanka Lahko noč RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Duhovna obzorja, Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, kuharsko nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II. Zabavno glasbena kontaktna oddaja izmenoma Ugani številko ali Moja je lepša kot tvoja, čestitke, 19.00 -Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - u./u -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.20 - Gorenjski utrip 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - še pet glasbenih želja -14.00 - Pesem tedna 14.20 - Velike ideje malih glav 15.00 - Regionalna poročila -15.20 Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi 16.50 -Koristne informacije - 17.00 - Glasbena lestvica 333 - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Pot do luči (verska oddaja) 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.10 -Naše okno - Misel za dan 14.30 -Devizni tečaj - 14.40 - Minute za družino 15.00 - Dogodki danes -jutri -15.10 - Dam-daš -15.30 - Pre nos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 - Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri vmes EPP in obvestila - 17.00 -Športne novice 18.00 - Novice osmrtnice 19 00 - Odpoved pro grama - KINO 14. marca CENTER amer. krim drama FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 17. in 19. uri, prem. amer akcij filma HLADEN KOT KAMEN ob 21. uri STORŽIĆ hongkon. akcij, film NINJA IN 13 KONDORJEV ob 16 uri, prem. ital. trde erot. RAZVEDENKA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, filma TATOVI PORSHEJEV ob 17., 19. in 21. uri DUPLICA prem. amer. krim. filma VVARSHAvVSKI ob 17., 19. in 21. uri RADOVUICA amer. kom. KO SREČA POTRKA NA VRATA ob 20. uri BLED amer. krim film SMRTNE MISLI ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. kom. FANTASTIČNA BRATA BAKER ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. črna kom KRALJEVI RIBIČ ob 28. in 20 uri ŽELEZNIKI amer. drama NORA LJUBEZEN ob 19. uri ZANIMIVOSTI NEDELJA, 15. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.30 Video strani 8.40 Program za otroke, ponovitev 8.35 Živžav 9.30 Superbabica, angleška nanizanka 9.55 Pred zborovskim tekmovanjem: Naša pesem '92 , 1. oddaja 10.30 Ona + on, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 EP, Video strani 12.10 Ljudje in zemlja 12.40 Domači ansambli: Ansambel Slavček in Stoparji, ponovitev 13.10 Video strani 14.00 Video strani 14.10 Čudaki, francoski film, ponovitev 15.55 Napovednik 16.00 Kapitan James Cook, angleška nadaljevanka 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Milijon let pred Kristusom, angleški film 18.35 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 18.45 TV mernik 19.05 Risanka 19.13 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 19.55 Zrcalo tedna 20.10 EPP 20.15 Zdravo 21.15 EPP 21.20 V navzkrižnem ognju, kanadska oddaja 22.10 TV dnevnik, vreme, šport 22.30 Napovednik 22.35 Sova Ko se vname star panj, angleška humoristična nanizanka Svetnik, angleška nanizanka 23.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 12.50 13.00 17.50 18.00 18.05 20.00 20.50 21.45 22.05 23.45 Video strani Oslo: Svetovni pokal v smučarskih skokih Video strani Napovednik Sova: Murphv Brovvn, ponovitev, Svetnik, ponovitev Potovanje, angleška poljudnoznanstvena serija Dekalog, poljska nanizanka Športni pregled Retrospektiva slovenske opere - Risto Savin: Matija Gubec Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA Pregled sporeda Poročila TV koledar Horoskop Glasba Priče preteklosti Sergej Vasiljevič Rahmanji-nov, dokumentarni film Spored za otroke Risanke Vid, znanstvena oddaja Poročila Plodovi zemlje, kmetijska oddaja Mir in dobrota Poročila Mikser M Veni, vidi Podvigi in usode Leteči medvedki, risana serija Nedeljsko popoldne Poročila v angleščini Mozart na turneji, dokumentarna serija Poročila Življenjske preizkušnje Dnevnik Sedma noč Tujec, nadaljevanka TV dnevnik Šport 8.25 8.30 8.35 8.55 9.00 9.15 9.30 10.00 11.00 11.30 12.00 12.05 13.00 14.00 14.10 14.40 14.45 15.05 15.30 17.00 17.05 18.00 18.10 19.30 21.30 21.35 22.25 22.50 23.05 Glasbena oddaja 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani SLOVENIJA 17.10 MILIJON LET PRED KRISTUSOM angleški barvni film; igrajo: Raquel VVelch, John Richard-son, Robert Brovvn, Percy Her-bert. Zgodba se dogaja pred milijon leti, ko je človek že imel vse osnovne človeške navade in razvade, in govori o ljubezni med dvema pripadnikoma različnih plemen. 2. PROGRAM TV HRVATSKA 16.45 16.50 16.00 17.00 19.15 19.30 20.00 21.05 21.30 1.10 Video strani TV koledar Hrvaško prvenstvo v namiznem tenisu, finale Veliko pričakovanje, ameriško/angleški barvni film; Michael York, Sarah Miles, James Mason TV fortuna TV dnevnik Hollvvvoodski spomini Bagdad Cafe, ameriška humoristična nanizanka Blue Moon Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Raji živali 13.35 Mobv Dick, ameriški film 15.25 Biblija za otroke 15.30 Jaz in ti, otroški program: Hobotnica, kviz 15.55 Jaz in ti, pregled otroškega programa za prihodnji teden 16.15 Dekle iz mesta 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.00 Čas v sliki 18.05 X large 18.30 Vichertovi iz soseske 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Regina na stopnicah, nadaljevanka 21.10 Kot iz daljnega življenja 21.35 Dalom 22.00 Sojenje v Šamgorodu 23.55 Robert Schumann 0.20 Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Pričetek, ura za najmlajše, minute z godbami na pihala, Slovenci v svetu, špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam, Nedeljsko popoldne, 19.00 - Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjcil 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.20 - Za ljubitelje klasike -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) - 11.00 - Po domače na Kranjskem radiu - 12.00 - Brezplačni mali oglasi - 13.00 - Danes do trinajstih - 13.20 - Dobrodošli med praznovalci - 15.20 - Radio Kranj popoldne 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Izbor pesmi tedna -17.20 - Športna oddaja -18.00 - Regionalna poročila - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Športne novice - 10.20 - Od tu in tam - 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis - pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po kinodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa - KINO 15. marca CENTER amer krim. drama FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 17. in 19. uri, prem evrop. melodr. SREČANJE Z VENERO ob 21. uri STORŽIC hongkon. akcij, film NINJA IN 13 KONDORJEV ob 16. uri, ital. trda erot. RAZVEDENKA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film TATOVI PORSHEJEV ob 17. in 19. uri, ital. trda erot. MUNDIAL 90 ob 21. uri DUPLICA amer. krim. film VVARSHAVVSKI ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. VEDNO PRIPRAVLJENA ob 21. uri TRŽIČ amer. akcij, film HLADEN KOT KAMEN ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. vvest. PLAVO-LASA IN PEKOS KID ob 18. uri, amer. krim. film SMRTNE MISLI ob 20. uri BLED amer. kom. FANTASTIČNA BRATA BAKER ob 18. uri, amer. zgod. krim. IME ROŽE ob 20. uri BOHINJ amer. pust. film HOJA PO OGNJU ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. črna kom. KRALJEVI RIBIČ ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. vvest. film PLEŠE Z VOLKOVI ob 19. V minulih dneh, ko so se televizijski in radijski novinarji odločno uprli, smo potrošniki televizijskega in radijskega programa doživljali skoraj totalno informacijsko blokado. Meni osebno je bilo daleč najbolj žal za radijskimi informacijami in komentarji, ki so praviloma izvrstni. Televizijcem se pa, olala, kar nekaj časa že pozna, da v svrho miru pred lastno oblastjo hudo »bremza-jo«: le kdaj je že bilo, ko smo slišali kakšen iskriv televizijski notranjepolitični komentar! Tisti novinarji, ki bi si upali, mižijo in na debelo požirajo sline, medtem ko se ob radijcih vidi, da imajo res prosvetljeno vodstvo. In da so izvirno iskrivi še v času štrajka, ko po triminu-tnih poročilih za prmejdun vedno vrtijo tisto glasno reklamo o... Kuhajmo skupaj, trala-la... Televizijski novinarji sami opozarjajo, da je program total-ka »podn« ali zanič, da vodstvo nenehno spreminja programsko shemo in ustvarja zmedo. Kaj takega brez posebnega napora opažamo tudi čisto navadni gledalci. Postane ti naravnost slabo, če gledaš tisto oddajo TOK TOK ali M O K MOK ali kaj je že, ki jo odkrito ignorira tudi publika, ki ji je oddaja namenjena; ne moreš se načuditi pretresljivi slaboumnosti nekaterih razvedrilnih oddaj, ki jih je zdaj na televiziji kot listja in trave. Ne rečem, da je tozadevno publika manj zahtevna, ampak podcenjevanje in poneumljanje ima pa tudi svoje meje, pa če- TEMA TEDNA Bravo, Taček in Alf! prav gre za tako megainstituci-jo, kot je državna TV.. Televizijce pa kljub zavoram od zgoraj »rešuje« vizualnost, se pravi slika. Če že ne smejo sami reči bobu bob, imajo neskončno veliko možnosti, da s sliko prikažejo, kakšen obraz imata resnica in skazica. Postavijo kamero, v parlament recimo in avtentično prenesejo v sleherni dom sleherno kozlari-jo, ki jo v parlamentu izumijo poslanci, ki smo jih menda volili. In imamo take poslance, ki se jim izjemno dobro zdi, da ves brezplodni čvek, ki ga pro-ducirajo, prenaša TV kamera. »Sem bil dober?« Krasen - rečejo sosedje, a bi ga najraje živega požrli, saj jim pred vso slovensko srenjo dela kapitalno sramoto! Ob TV informacijski blokadi navadni smrtniki, ki od A do Ž moramo plačevati radijsko in TV naročnino, pogrešamo pravzaprav »ksihte« iz našega političnega življenja. Kaj pa naj drugega pogrešamo, ko pa bo že leto in več, ko v informacijski blok ne vabijo tistih ekonomistov, zdravnikov, pravnikov, ki mislijo drugače kot naša zveličavna »ablast?« Temu se bojda reče strankarstvo in pluralizem, če že leto dni vlačiš pred kamero samo tiste, ki več ali manj simpatizirajo z vlado. Le v izjemnih primerih se kakšnemu novinarju posreči, da po-sede za mizo intelektualno opozicijo - a to je le na vsake kvatre in v zelo pozni večerni uri, da ne bo bognedaj kakšnega pohujšanja in nebodigatre-ba vznemirjanja javnosti! Ti intelektualci, ki se ne dajo ujeti v pasti dnevne politike, so za interno televizjsko oblast neke nepredvidljive pošasti, ki lahko raji » zrukajo « možgane do te mere, da bo začela dvomiti o zveličavnosti, dobrotljivosti in nezamenljivosti trenutne oblasti.. Naša oblast pa je seveda nezamenljiva, trdna kot kamen kost, stranke, ki se povezujejo zdaj na levo, zdaj na desno in predvsem v sredino in permanentno iščejo novega mandatarja, pa se mi vidijo kot v risankah. Z redkimi izjemami so nenačelne, z mlahavimi argumenti, ki se že jutri razblinijo kot milni mehurčki... Pod plaščem »mi smo za volitve takoj in zdaj in če bi bile že včeraj, bi bilo prepozno« se guncajo sem in tja in si izmišljujejo neke ideološke in programske razlike, v resnici pa so vse iz istega testa: iz realso- cialističnega smo vsi po vrsti gor zrasli, razlika je le v tem, da so eni sedeli pri koritu, drugi pa so po svoji volji stali pred vrati. In ko so se korita zamenjala, se je spremenila tudi pozicija sedečih in stoječih: eni ven, drugi noter. Ista figa! Saj bi bilo po svoje zabavno, če ne bi to neodgovorno gunca-nje in sprenevedanje vodilo države v domala nepopravljivo ekonomsko in socialno katastrofo. Madonca! Ali je res tako fletno biti oblast, da se je treba obdržati magari za ceno največjih nacionalnih katastrof? Mar nekateri sploh pomislijo, kakšna doživljenjska »štrafnga« jih čaka, ko jih bodo pometle naslednje volitve? Take zadeve narod pomni in zgodovini bo malo mar, da je šlo za prvo demokratično oblast, če obenem ne bo mogla molčati o vseh polomijah, ki bi jih oblast lahko preprečila, pa jih ni znala ali hotela... Zato se čisto nič ne razburjajte, če v TV dnevniku zaradi upravičenega štrajka novinarjev niste nekaj dni mogli videti oblastnikov, kako si podajajo zdaj to zdaj ono kljuko, saj je bilo vse skupaj spet samo videz in prozorna laž, da sploh kaj hočejo rešiti. Sama improvizacija in en sam ljubi stokrat prežvečeni dolgčas! V takih razmerah totalne politične blokade, ko že vnaprej vemo, kako bodo hoteli biti prisiljeno politično ustvarjalni, je že najbolje gledati Tačka ali Alfa: v svojih vragolijah sta vsaj neizčrpno izvirna in zmeraj hudimano prepričljiva... • D. Sedej Strašna formula! K - prt1)'q(l) + pn(2a)*q(2«0 +■ prt2b)*q(2b) + pn(3a)*q(3a) + pr<4a)'q(4«) + pr<4b)'q(4b) + pn(4c)*q(4c) + pr\Sa)*q(S«) + pnt.5t>)*q(St>) / ps0)*q(1) + pe<2a)*q<2a) + pe(2b)*q(2b) + ps(3trj*q(3»*) + p8f3b)'qpc0 t pe(4«)*q(4«) * pe(4b)*q(4t>) + pe(4c)'q(4c) + ps(58)*q(5a) + pa(Sb)*q(S» K - 36,BO77-3800OO + 4,664*120386 + 11,382'67 430 + 1,32*6682*» + 5,644*104020 + 3,1 88'124 706 + 10868*27.219 + 7,382*10087 + 8,702*143.889 + 18,404*371.872 K = 24 8 79 284,53/22.988.890,44 Dandanes se vse neznansko draži, a tudi včasih se je dražilo. Včasih so računovodje vzeli navaden svinčnik in papir pa še radirko in izračunali stopnjo kakšne komunalne podražitve, danes, v času robotike, pa gre vse skozi formule na računalnikih. Taka je, poglejte, formula za izračun »dovoljene skupne stopnje rasti cen komunalnih storitev na Jesenicah«. Koliko številčnega prekucevanja, da na konec prideš do skromnega K = !!• D. S. PTT-jevska >štrafnga< Če se boste odločili, da vaše telefonske številke ne bo v imeniku, vam bodo naši vrli ptt-jevci zaračunali mesečno po 100 tolarjev. Česa? Ja, tega, da vas ni v imeniku! Ni čudno, da tisti, ki imajo telefone in ki iz povsem upravičenih razlogov ne želijo biti v imeniku, ne morejo razumeti, čemu zaračunati neko imaginarno storitev: to namreč, da NISO vpisani v imenik. Le kakšni stroški pa nastanejo, če nočeš biti vpisan v imenik? V telefonskem imeniku neimenovani telefonski uporabniki so zatorej besni in se sprašujejo, ali je to posebna ptt-jevska »štrafnga«, ker te ljudje potem manj kličejo? Povprašali smo na PTT Kranj, kjer so nam pristojni za te zadeve dali približno takole pojasnilo: »Vsi, ki niso želeli biti imenovani v imeniku, so bili obveščeni o pravilniku PTT Podjetja in njegovem ceniku, kjer piše, da v primeru, če naročniki nočejo biti v imeniku, plačajo 100 tolarjev. Na Gorenjskem je od 15 do 20 takih primerov in še nihče se ni pritožil! Tako pristojbino plačajo povsod po svetu, tudi v Avstraliji. Zakaj? Zato, ker imamo s takimi naročniki same težave, saj tisti, ki jih kličejo, obremenjujejo naše službe in zahtevajo njihove telefonske številke.« Tako PTT! Mi pa še vedno mislimo, da je »zadaj« tisto, o čemer razmišljajo v telefonskem imeniku neimenovani naročniki. Da gre za «štrafngo« in za poslovni moto PTT, ki se preprosto glasi: «Telefone imate ljube duše ja zato, da vam čimveč telefonirajo in da vi čimveč telefonirate in da imamo mi, PTT, večji in boljši »kšeft«! • D. S. Dol s Paviljonom NOB! Zelo me skrbi, da ne bi bili naši bralci promptno obveščeni o vseh spremembah, ki jih novodobna oblast uvaja na področju preimenovanja ulic, ustanov in tako dalje. Zato na tem mestu objavimo vse velenujne spremembe ob preimenovanju ulic, trgov, ustanov, da se naši bralci ja ne bi kdaj zmotili in kaj po starem imenovali ter si morda še kakšno zamero nakopali. Tokrat obveščamo, da je priporočljivo vedeti, da v Tržiču, kjer so v tem smislu jako napredni, ni več Paviljona NOB, ampak da se bo treba navaditi na čisto navadni Tržiški paviljon. Kmalu od poimenovanja po NOB ne bo čisto nič več ostalo, kar je seveda popolnoma vseeno, če le ne bi vsa stvar ne le v Tržiču, ampak tudi drugod po Sloveniji, tako hudo dala čutiti, da gre za izredno znan in in že doživeti primitivizem in revanšizem... • D. S. Anketa Oblast pritiska na novinarje Na kranjskih ulicah smo ustavili nekaj mimoidočih in jih vprašali za mnenje o stavki televizijskih in radijskih novinarjev. Vsi so podprli pravico novinarjev do stavke, niso pa si bili edini, ali poročila in komentarje na radiu in televiziji pogrešajo ali ne. Ob množici medijev v Sloveniji je očitno, da si lahko poiščeš informacijo tudi drugod, če si le pri volji. Nekateri so si celo glasno oddahnili - in hoteli biti neimenovani - da ni toliko poročil in da je končno le slišati več prijetne glasbe. In mladi mož v anketi je celo uganil, da gre pri stavki novinarjev za »nekaj več«: za neznosen pritisk oblasti na novinarje... Vikica Sauver iz Kranja: »Vsi, tudi novinarji imajo pravico, da stavkajo, zato jih v njihovi stavki osebno podpiram. TV dnevnik redno gledam, vendar me sedanji »izpad« poročil na televiziji in na radiu ne moti toliko. Zato ne, ker smo kar zasuti z raznimi časopisnimi in elektronskimi mediji - kamorkoli se obrneš, lahko slišiš poročila, če le hočeš. Radijsko in televizijsko naročnino pa smo vsi prisiljeni plačevati, vendar bi se takoj pridružila tistim, ki bi javno zahtevali, da se naročnina plačuje po volji in izbiri naročnika.« Milica Kondič iz Kranja: »Seveda spremljam televizijski dnevnik in poslušam radijska poročila, vendar se mi pomanjkanje običajnih poročil ne zdi tako tragično. Saj lahko zavrtiš drugo postajo in slišiš, kar te zanima. Drugače pa sem na strani novinarjev in jih v stavki podpiram.« Branka Košič iz Naklega: »Vesti pogrešam, razloge za stavko pa premalo poznam, da bi lahko komentirala. Kar se naročnine tiče, je jasno, da bomo naročniki oškodovani, vendar je obenem tudi jasno, da nam nazaj že ne bodo nič dali. Bolj kot stavka novinarjev se mi zdijo upravičene stavke v firmah, kjer so ljudje na robu preživetja. Gorje, ko se bo sprožil plaz socialnih nemirov!« Tomaž Ažman iz Kranja: »Osebno pogrešam dnevne informacije, predvsem tiste s področja nekdanje Jugoslavije. Šele v poročilih tujih radijskih ali televizijskih postajah lahko zveš, kaj se v drugih republikah zdaj dogaja. O stavki pa mislim, da bi se lahko tudi drugače pomenili in da ni nujno, da bi moralo priti do stavke. Očitno je, da gre za hud pritisk oblasti na novinarje...« Marko Kepic z Jesenic: »Običajno sem gledal televizijo zvečer, dnevnik in zvedel, kar je bilo dnevnih novic. Zdaj tega ni, vendar upam, da se bo kmalu uredilo. O razlogih za stavko televizijskih in radijskih novinarjev pa premalo vem, da bi bil lahko za ali proti..« Jože Ldir z Besnice: »Vem, zakaj novinarji stavkajo in mislim, da imajo povsem prav, saj uveljavljajo svoje pravice. Ni prav, da so jih v času stavke ignorirali. Gledalci televizije pa najbrž vsi najbolj pogrešamo večerni TV dnevnik, ko se je običajno zvedelo vse, kar se je pomembnega zgodilo. Če hočeš biti na tekočem, moraš v tem času pač gledati ali poslušati programe tujih postaj..« • D. Sedej REPORTAŽA Slovenski običaji Na Valentina se ptički snubijo, na Gregorja pa poženijo... V Tržiču so pripravili zanimivo etnološko razstavo pod naslovom Gregorjevo. Razstavo so odprli minulo sredo v Kurnikovi hiši, odprta pa bo do 17. sušca vsak dan med 16. in 18. uro, le ob ponedeljkih je Kurnikova hiša zaprta. Ob otvoritvi razstave so si ?biskovalci lahko ogledali še izdelovanje gregorjevih hišic, fočno spretnost čevljarskega Mojstra Joža Zaplotnika in izdelke mojstra domače obrti Jerneja Kosmača. Pod zgornjim mostom pa je bila že tradicionalna prireditev Luč v vodo, z seštetimi lučkami, ki so jih spustili po Bistrici. Poleg Zavo- je stari julijanski koledar po Juliju Cezarju zamenjal gregorijanski po papežu Gregorju XIII, ki ga uporabljamo še danes. Julijanski koledar je bil netočen za U minut na leto in zato se je god svetega Gregorja, ki je najprej sovpadal s koledarsko pomladjo 21. marcem počasi pomikal proti sredini marca. Da pa si je ljudstvo ravno Gregorjevo zapomnilo za spomladansko enakonočje, nam dokazuje tudi nemški rek: »Gregori macht den Tag gleich der Nacht« -Gregor naredi dan tak kot noč. Nekdaj so komaj čakali na prihod pomladi in ni čudno, da so se povsod po Sloveniji ohranili številni vremenski pregovo- Zgornjem Brniku. Delavcem na Krasu so začeli nositi popoldansko malico, saj je bilo sicer do večerje predolgo: Sveti Gregor južino prinese... Na Gregorjevo pa so se v spominu Slovencev ohranile tudi številne šege. Medtem ko so v Prekmurju na 12. sušca »gregorjevali« učitelji in učenci, saj je bil sv. Gregor njihov patron, so se na Gorenjskem in v okolici Ljubljane povsem na drugačen način pomladi veselili obrtniki. Ti so že prejšnji večer »vrgli luč v vodo«, »zanesli luč v vodo«, »zažgali luč«, celo »luč dali v vodo«. Skoraj povsod je bila ptičja ohcet, fantiči v Železnikih pa so se na Gre- Tita Ovsenar, kustosinja Trži-*kega muzeja za varstvo in izobraževanje Tržič so prireditev pripravili še "Čenči treh tržiških osnovnih šol, Turistično društvo in komunalno podjetje ter kmečke zene iz okolice Tržiča. Tita Ovsenar je kustosinja Trži škega muzeja, ki je o običajih na Gregorjevo razmišljala takole: »Zima v času po svetih Treh kraljih pa vse do srede marca še kar krepko gospodari, vendar je v naravi že čutiti njeno prebujenje. Menda so se berači v Kropi ze na sv. Antona - 17. prosinca -med seboj spraševali, kje so zimo prebili... Tam okoli svečnice * 2. svečana - se dnevi začno jjaljšati. Slovo od zime prinaša *e Pust, za njim pa se v postnem ^asu zvrstijo še Gregor, Jedrt, Jožef in Benedikt. Gregorjevo je god enega izmed nabolj imenitnih in najbolj Priljubljenih svetnikov - papež Gregor Veliki - 540 do 604 - ve-'ja med krščanskim ljudstvom za prvi pomladni dan. Od kod le 'a ljudska zmota? Vsekakor iz S|,ednjega veka, iz leta 1582, ko ri in reki, tudi o živalih. Ptički so se snubili že na sv. Valentina - 14. svečan - na gregorjevo pa se ob živahnem žvrgolenju še poženijo. V vodo so vrgli luč Kmete čaka prvo spomladansko delo. Dan je bil že tako dolg, da je kmet uspel še pravočasno zorati najdaljšo njivo -»O svetem Gregorji ta dolgo njivo orji«. Da je Gregor, se je vedelo tudi po obilnejšem kosilu in obvezni maši, denimo na gorjev dan »muštrali« ali postavljali eden pred drugim v soldaški opravi. V Vogljah, Suhi pri Predos-ljah in Beli pri Preddvoru so otroci pripravili majhne deščice in nanje pritrdili stare pločevinaste ali glinaste posode, v katerih je bila s petrolejem polita smola. Te so na Suhi in Beli spustili po vaškem potoku, v Vogljah pa so jih prižgali sredi vasi na luži. Tudi v Šenčurju, v Srednji vasi, na Lužah, Olševku, Vo-klem, na Brniku in morda še kje v okolici Cerkelj so še med obe- Tržičani in drugi obiskovalci so lahko občudovali tudi ročno spretnost tržiškega čevljarskega mojstra Jožeta Zaplotnika... ma vojnama »kurili gregorčke«. Za Kropo, Kamno Gorico in Tržič pa so značilne gregorjeve hišice, ki jih v prvih dveh imenujejo tudi barčice. Staro kro-parsko izročilo pravi, da so najprej spuščali po vodi kos deske ali obod peharja, rešeta ali sita, celo kakšno staro coklo, na kateri je gorela svečka. Na »splave« so naložili dračje, oblance ali oljnate cunje iz fužin in vse to zažgali. Vse to so na Gorenjskem počeli razni obrtniki, «končuje Tita Ovsenar, »to so počeli vajenci ali otroci v čast prihajajoče pomladi. Povsod pa pomeni prenehanje obrtniških del pri petrolejkah in drugi umetni luči. Voda, simbol večne »rotacije« spomladi odplakne slabo luč, vendar jo na jesen spet prinese. S krikom so najprej odganjali zle duhove zime, kasneje pa je bil to znak veselja. Hišice, ki so značilne za Tržič in Kropo pa najdemo tudi drugod v Evropi, le da jih spuščajo na različne dni v letu. 6. sušca se ob velikih kresovih veselijo Švicarji, v delu nemško govorečih dežel in na Ogrskem pa so na Gregorjev dan poznali koledovanje in Gregorjeve pesmi. Torej so tu praznovali krščanski praznik god sv. Gregorja in ne prihajajočo pomlad.« • D. Sedej Kaj ste pa napravili z našim Igorjem, da je tako vesel? Učenci kar pozabijo na šolski zvonec ^Sloveniji je 23 osnovnih šol, na katerih se v četrtih razredih uveljavlja posebna učna metoda dela. Z njo je učenem prepuščena večja samoiniciativnost in samostojnost. Na Gorenjskem so integralni pouk uvedli v Tržiču in na Jesenicah. Na jeseniški osnovni šoli Tone Čufar ta pouk z ve-%o zavzetostjo vodi pedagoginja Branka Ščap, ki jo imajo njeni učenci izredno radi. »Cilj teh projektnih nalog, ki Jih uveljavljamo v 4.a razredu, je Predvsem v tem, da učenci v oproščeni obliki znajo najprej Poiskati pravi in najbolj pomembni vir ter ugotoviti bistvo. mojem razredu so učenci iz-redno dovzetni za pouk, zadovoljna pa sem predvsem zato, *er dobro sodelujejo tudi starši. Najprej smo temeljito obdelali f'stlinsrvo in živalstvo v alpskem svetu, s poudarkom na pravilnih zeliščih. Učenci so "elali povsem samoiniciativno: ^kateri so odšli k zdravniku, ,rugi v lekarno in domačo le-I arno in spraševali tisto, kar jih J zanimalo. Nato smo se o vsem Pogovorili. Ob tem pouku prihaja do povezave pouka slovenskega jezika, družbe in narave ter drugih predmetov, vedno pa je poudarek na ohranjanju zdravega človekovega okolja, zdravega življenja in ekologije. Otrokom je bilo zelo všeč, ko smo obravnavali turizem, kjer je prišlo do povezave ne le naravnega okolja, ampak tudi kulture, športa, rekreacije. Ko smo na koncu pripravili nazorni prikaz življenja na kmetiji, smo celo skuhali žgance in zelje in povabili starše. Zdaj smo pri projektu energije, ki jo bomo temeljito obdelali - z anketami in drugimi metodami ter na zanimiv način preizkusili. Branka Ščap kakšno je bilo življenje tedaj, ko elektrike še ni bilo. V redovalnici je za ta razred poleg ostalih predmetov vpisana tudi rubrika delo v skupini: tradicionalnega spraševanja pred tablo ni, ocene so dodelje- ne na osnovi otrokovega sodelovanja in prizadevnosti. Veseli me, ker se že vidi, da so učenci postali zelo dovzetni in da vedno bolj prihaja do povratne informacije otrok. Mislim, da bi bilo dobro, da bi s takim poukom nadaljevali tudi prihodnje leto, saj se je izkazalo, da so se uresničili vsi nameni integriranega pouka, ki so ga za zelo dobrega sprejeli tudi starši.« Pri pouku v 4.a razreda na osnovni šoli Tone Čufar je tako prijetno in tako zanimivo, da učenci kar pozabijo na šolski zvonec. Branka Ščap s poukom kar nadaljuje, toliko časa, dokler so učenci motivirani, pozorni in preneha tedaj, ko postanejo utrujeni. Branka Ščap dobiva izredno veliko pohval in morda so najlepše tiste, ki jih izrečejo starši. Neredko se zgodi, da jo sprašujejo: »Ja, kaj ste pa napravili z našim Igorjem, da je tako vesel in komaj čaka, da gre v šolo...« • D. Sedej PONEDELJEK, 16. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.45 Video strani 8.55 Program za otroke 10.10 R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke 11.10 TV mernik, ponovitev 11.15 Forum, ponovitev 11.30 Utrip, ponovitev 11.46 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 16.35 Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Slovenska kronika 17.20 Program za otroke 17.20 Radovedni Taček: Jež 17.35 Jelenček, serija HTV 18.10 Obzorja duha, ponovitev 18.40 EP, Video strani 18.45 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 EPP 20.05 Gospod Bean, angleška nanizanka 20.30 EPP 20.35 Mednarodna obzorja: Izrael 21.15 T. Kempinski: Ločitev, angleška drama 22.50 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.15 EP, Video strani 22.00 TV dnevnik, vreme, šport 22.25 Napovednik 23.20 Sova Svetnik, angleška nanizanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka 1.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.50 16.00 16.50 18.10 18.30 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20.30 21.30 22.00 22.30 22.50 0.15 Video strani Oči kritike, ponovitev Sova, ponovitev Ko se vname star panj, angleška nanizanka Svetnik, angleška nanizanka Euroritem Svetovni pokal v smučarskih skokih, posnetek iz Osla Videošpon Napovednik TV dnevnik, Koper-Capodi- stria EPP Žarišče Po sledeh napredka San Remo '92 Mostovi Sedma steza Ciklus filmov A. Hitchcocka: Mlada in nedolžna, angleški film (čb) Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8 30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Glasba, risanka 9.15 Priče preteklosti: vonj bencina 9.30 Portret Marca Chagalla, kanadski dokumentarni film 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Srečni ljudje, serija za otroke 11.20 Zlatarjevo zlato, lutkovna serija 11.35 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Lovejov, angleška nanizanka 13.00 Pomagajte Novski danes za jutri 14.00 Poročila 14.10 Nedeljski živec 15.10 Polnočni klici 16.00 Poročila 16.15 TV razstava in pregled sporeda 16.25 Poročila v angleščini 16.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.10 Vihar nad Mojstrano, dokumentarna oddaja 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Svet športa 20.50 Hrvaška v svetu 21.25 7/7, zunanjepolitična oddaja 21.45 Dnevnik 22.10 Ogenj, opera B. Bersa 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani SLOVENIJA l 21.25 LOČITEV angleška drama; igrata: Rosa na Arquette in David Suchet. Sarah bi rada igrala v Joejevi edini uspešnici v off broadvva yski produkciji. V medsebojnih telefonskih pogovorih se zbližujeta in postaneta velika prijatelja. 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija - Daktari, ameriška nanizanka 19.30 Dnevnik 20.15 Popolna tujca, humoristična nanizanka 20.45 Po kateri poti domov, ameriška nadaljevanka 21.35 Električni kavboj 22.30 Gabrielov ogenj, ameriške KANALA 9.46 A shop 10.00 Ponovitev sobotnega programa 10.30 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka 11.35 A Shop 19.00 A shop 19.15 Rolanje s hobotnico, glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.50 Businness - Velika poslovna igra 21.15 Avto šola, ponovitev ameriškega barvnega filma 22.50 Dance Session, oddaja o modernem plesu 23.35 A Shop TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Velike ceste sveta 17.00 Lipova ulica 18.00 Roseanne 18.30 Srček, oddaja z Rudijem Car rellom 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Vaški zdravnik 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, glasbena rubrika -klasična glasba, pregled nastopov gorenjskih športnikov. Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.000 -Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjcil - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.56 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.56 - Še pet glasbenih želja -14.00 - Pesem tedna -14.20 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) -15.00 - Regionalna poročila -15.20 - Radio Kranj popoldne - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter -18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - i. radio žmi 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - Misle za dan - 14.30 -Devizni tečaj - 14.40 - Tolar za knjigo - 15.00 - Dogodki danes - jutri -15.10 - Od srca do lonca - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP - Gorenjski glas se predstavlja - 17.00 - športne novice - 17.10 - Otorški program - 18.00 - Novice - osmrtnice - 18.15 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa - KINO 16. marca CENTER amer. akcij. krim. film EKSEKUTOR ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ evrop. melodrama SREČANJE Z VENERO ob 19. uri RADOVUICA amer. kom. KO SREČA POTRKA NA VRATA ob 20. uri BLED amer. vvest. PLAVOLASA IN PE-KOS KID ob 20. uri GLASBENI KOTIČEK TOREK, 17. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.46 Video strani 8.56 Program za otroke Zgodbe iz školjke 9.50 Šolska TV 10.20 Nekoč je bilo... življenje: Iz življenja odhaja 10.15 Angleščina - Follovv me 10.35 Zdrava prehrana 10.50 Euroritem, ponovitev 11.15 Sedma steza, ponovitev 11.30 Prisluhnimo tišini, ponovitev 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.40 Video strani 14.50 Napovednik 14.55 Mlada in nedolžna, ponovitev angleškega filma (čb) 16.20 Mostovi, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Slovenska kronika 17.20 Program za otroke 17.20 B. Čopič: Čriček išče sonce 17.35 Alf, ameriška nanizanka 18.00 P. Golia: Jurček, posnetek 1 dela gledališke predstave 18.25 EP, Video strani 18.30 Svet poroča 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 EPP 20.05 Pravi junak, angleška nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Novosti založb 21.10 Osmi dan 22.00 EP, Video strani 22.00 TV dnevnik, vreme, šport 22.35 Avstralija, prikloni se; avstralska dokumentarna oddaja oddaja 23.06 Napovednik 23.10 Sova Chelmsford leta 123, angleška nanizanka Svetnik, angleška nadaljevanka 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.15 16.25 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20.30 21.25 23.25 23.40 Video strani Sova, ponovitev Svetnik, angleška nanizanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka Regionalni programi - Koper Orion Napovednik TV dnevnik, Sarajevo EPP Žarišče Nixon, ameriška dokumentarna oddaja Omizje Alternativni program: Under 25 Yutel, eksperimentalni program PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled programa 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Glasba, risanka 9.10 Priče preteklosti: čarobno vreteno 9.25 Portret malega Chagalla, kanadska dokumentarna serija 10.00 Poročila 12.05 Ljubljeni sin, ponovitev 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila 14.10 Gabrijelov ogenj, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Risanka 15.10 Po kateri poti domov, ponovitev 16.00 Poročila 16.15 Malavizija 16.45 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Spekter 21.05 Fluid - Ročk cafe 21.35 Dnevnik 22.00 Razseljena Hrvaška 22.45 Glasba 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.55 Video strani 16.05 TV koledar 16.15 Malavizija, ameriška zanka SLOVENIJA l 20.05 PRAVI JUNAK Hugh začne redno vaditi z Marjorie. Ko z njo obišče svoja starša, mu oba prigovarjata, naj pusti vojsko in se zaposli v reklamni agenciji njihovega sorodnika, vendar Hugh je pre pričan, da bo še kdaj letel. 19.30 Dnevnik 20.05 Odloženi raj, angleška nanizanka 21.00 Na zdravjel, ameriška humoristična nanizanka 21.40 Po kateri poti domov, ameriška nadaljevanka 22.30 Jazz 23.00 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Teden na borzi 10.45 Avto šola, ameriški barvni film 12.15 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Rolanje s hobotnico, glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 S kolesom vzdolž Himalaje, potopisna serija 21.00 Celovečerni film za filmske sladokusce 22.50 A Shop TV AVSTRIJA l 9.00 10.30 12.05 13.00 13.10 13.35 14.00 14.50 15.00 15.05 15.30 16.05 16.30 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.30 19.53 20.00 20.15 21.00 22.15 21.15 22.50 Jutranji program Deseti človek, ponovitev filma šport ponedeljek Čas v sliki Mi Čudovita leta High Chaparral Mojstri jutrišnjega dne Jaz in ti Tudi hec mora biti Am, dam, des Športna abeceda Glasbena delavnica Mini čas v sliki VVurlitzer Čas v sliki Mi VVichertovi iz soseske Čas v sliki Vreme Šport Universum: Igre življenja, 8. del Naredi si sam Pogledi s strani Sovražnikov odvetnik, ameriški film, Susan Blaklev, Robert Carradine, Peter Firth Kari May, nemški film - 2. del RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitke in obvestila, BBC London - večerna informa tivna oddaja, 19.00 - Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja -14.00 - Pesem tedna - 15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.10 -Naše okno - Misel za dan - 14.30 -Devizni tečaj - 14.40 - Vse za moj avto - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Od srca do lonca - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure EPP 17.00 - Športne novice - 17.10 - Aktualna tema -18.00 - Novice - 18.10 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa - KINO 17. marca CENTER amer. melodr. DEVET NOČI IN POL ob 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ ital trda erot RAZVEDENKA ob 16. in 18. uri ŽELEZAR amer. srhlj. HIŠA II. ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA evrop. melodrama SREČANJE Z VENERO ob 20 uri RADOVUICA Ni predstave! BLED amer. kom. KO SREČA POTRKA NA VRATA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče ob 20. uri NARODNOZABA-VNA LESTVICA RADIA ŽIRI Piše: Drago Papler V sredo, 18. marca, bo med 17. in 19. uro na valovih Radia Žiri v okviru Glasbenih sred tudi oddaja V ritmu valčka in polke z narodnozabavno lestvico Radia 2iri naj prilj ubij enejših viž ter novosti narodnozabavne produkcije. V sredo, 1. aprila, pa bo oddaja Glasbeni gost, ki je izdal novo kaseto m ga boste morali uganiti ter si s tem prislužili nagrado. UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ: 1. Ostal bom muzikant - Alfi Nipič in njegovi muzikantje 2. Karavanke - Ansambel Tonija Iskre 3. Zvezda, ki se utrne -Ansambel Lojzeta Slaka 4. Planinski krst - Karli Gradišnik 5. Ljubezni cvet - Ansambel Jasmin PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ: 6. Vse življenje same želje -Ansambel bratov Avsenik 7. Dopustnik Joža -Ansambel Ekart 8. Mama zapoj - Šaleški fantje 9. V spomin Valentinu Vodniku - Slovenski kvintet 10. Jamniška - Ansambel Obzorje Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah smo izžrebali Marijo Ferkulj, Britof 304, 64000 Kranj, ki bo prejela glasbeno kaseto. Objavljeni kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri 64226. Sodelujte! KUPON Ime in priimek: Naslov: Glasujem za: Novi predlog skladbe: Mnenje o oddaji: Za glasbenega gosta predlagam: MARIJA PRIMC |P| JR lik OPTIKA Cesta na Klanec 3, Kranj • DI0PTRIJSKA OČALA (na recept in brez recepta) • ZDRAVNIŠKI PREGLEDI vsak ponedeljek, od 16. do 18. ure • VELIKA IZBIRA OKVIRJEV (tudi uvoženih) t KVALITETNA SONČNA OČALA Informacije: 064/211-202 20 let prijateljstva med občinama Sele m Škofja Loka Sele, - Prejšnji petek so v Selah na avstrijskem Koroškem proslavili 20-letnico pobratenja med občinama Sele in Školjo Loko. V gostilni Pelra Malleja so se zbrali predstavniki družbenih in političnih organizacij obeh občin in večina županov, ki so v zadnjih 20 letih vodili pobrateni občini; s strani Sel Toni Hribernik in Engelbert VVass-ner, s strani Škofje Loke pa Zdravko Krvina, Tone Polajnar, Viktor Zakelj in Peter Havvlina. Na slovesnosti je bil tudi predsednik Izvršnega sveta občine Škofja Loka Vincencij Demšar. Pred uradnim srečanjem so Ločani položili cvetje na grob pokojnega selškega župana Hermana Velika, ki je pred 20 leti skupaj s takratnim loškim županom Zdravkom Krvino podpisal listino o pobratenju. S kulturnim programom je slavje dopolnil mešani pevski zbor katoliškega prosvetnega društva Planina pod vodstvom Pavla Olipa. Predsednik tega društva Toni Olip pa je v nagovoru predstavil dolgoletno delo društva, iz česar ni bilo težko sklepati, zakaj so slovenska beseda in navade v tej hriboviti občini pod Košuto ostale tako žive in pristne. Celovit utrip selske občine so predstavili še drugi domačini, ki so omenili tudi sodelovanje med obema občinama na kulturnem in športnem področju in dobre odnose med gasilci. V prijateljskem kramljanju, ki seje nevsiljivo zavleklo pozno v noč, je večina ugotavljala, da bi sodelovanja lahko bilo več, ker imamo oboji precej sorodnih pogledov na družbene spremembe na poti k evropskemu obnašanju. Zato bo drugi del praznovanja, ki bo predvidoma konec meseca v Škofji Loki, zagotovo potekal tudi v meri konkretnih programov sodelovanja. Peter Pokom NOVICE Nothing else matters Pot, ki jo je začrtala skupina GNR, je zelo dobičkonosno orientirana. Modni trend '90 izdati naenkrat dva albuma. VELIKA HAGRABNO PRODAJNA AKGUA Hišna regulacija za centralno kurjavo, hladilnik GORENJE, 5 kopalniških omar KOLPA-SAN, 5 obtočnih črpalk IMP, 2 sistema UNIFLEX za zalivanje, ročna škropilnica, 3 ročne žage 10 ur GORENJE, 10 tehtnic GORENJE, 51 premoga 3? Ml« [M)M Sodelujete lahko ob nakupu nad 3000 SLT v prodajalnah Kovinotehne v času ugodnih nakupov do - 20.marca kovinOtehna O nagradah vas bomo obvastili v dnevnem časopisju Kajti najava Bruceja Springsteena, da bo aprila izdal dva albuma, niti ne preseneča. Prvi album z delovnim naslovom "Human To; cuh" je posnel v LA z znanimi in vrhunskimi sesssion glasbeniki. Drugega je posnel v domačem studiu v veliko bolj skromni zasedbi. Naslov "Lucky Town". Drugi primer je skupina The Cure. Zaenkrat še globoko skrivajo vse podrobnosti. Vendar vedno več je govoric in predvidevanj o veliki količini posnetkov z mračno in psiho-horror nežno vsebino za prvi album. Medtem ko naj bi bil drugi bolj lahkotno in Popi orientiran. Nova glasba: The Pasadenas: Your since-rely Naughtv by Nature: Evervt-hing's gonna be allright Sugarcubes: Stick around for Joy James: Seven Les Negresses Vertes: Famil-le Nombreuse Še pomnite imena John Hi-att, Jim Keltner, Nick Lowe, Ry Cooder. Imena, ki so v glasbi pustila svoj pečat. Svoj delček sr; ca in duše. In so se zbrali skupaj. Vsak s svojo usodo in pečatom življenja. Vse to je vsak posebej zaprl v hišo glasbe. In več hiš nam je prineslo majhno vasico. Ime skupine Little Village nosi v sebi veliko prestane-ga, kajti Rock'n'Roll so predvsem ljudje. Prisluhnite jim, kajti vsak trenutek življenja je dragocen. Little Village! Little Village! Koncerti: Les Negress Vertes - 26. marca Miinchen Zeleni Francozi polni presenečenj, vedno pripravljeni na zabavo. Naj bo to valček, ska ali Punk, vedno smo mi doma. Tom Petty & The Heartbrea-kers - 27. marca Miinchen Tom si je priboril mesto med legendarnimi. Dober Rock'n'Roll nas popelje "Into The Great VVhite open", ali kamorkoli že. Petek, 13. marca 1992 17. stran :mMmmmsiLAs KRANJ, LIKOZARJEVA 15 TEL. 064/216-764 DEKLIŠKE IN FANTOVSKE OBLEKE IN ČEVLJI ZA OBHAJILO IN BIRMO OBČANI SELŠKE DOLINE AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA vam omogoča praktično vožnjo B kategorije na vozilih GOLF in OPEL CORSA. Začetek in zaključek vožnje po vaši želji. Čas vožnje po dogovoru. Pokličite nas - ne bo vam žal! telefon: 631-729 "SKOKlCA" TRGOVINA Z OTROŠKO OPREMO IN TEKSTILOM Krani, Gregorčičeva 8, nasproti trgovine CHEMO _ SVETILA SIJAJ HRASTNIK V BLAGOVNICI METALKA KAMNIK 15 do 30% POPUST pri gotovinskem plačilu Do konca marca! mQ metalka * nyxrn zrn l/ud l pojabnmi mmnk. AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROME-TNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK 16. 3. 1992, ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA J «5? 311-035 Ef GAULOISES BLONDES WJ> Kranj - (v hotelu Creina. tel.: 064/213-650) PETEK 13. 3. 1992 veder dixielanda s shupino HLMfl dixieland band ČETRTEK 19. 3. 1992 Koncert Boris Novkovič AVTO ŠOLA VIKTOR prireja vsak ponedeljek ob 16. uri TEČAJ CPP v prostorih Srednje gradbene šole Kranj, Cankarjeva 2 (center mesta Kranja). Informacije po tel.: 324-746 IMGLAS Terme Topolšica hotel Vesna v v POIŠČITE SVOJ MIR V POMLADNEM PREBUJANJU NAŠIH GOZDOV Nudimo vam 7- ali 10-dnevni oddih po izjemno ugodnih cenah: 7 dni 10 dni marec, april '92, 175 DEM 240 DEM upokojenci in invalidi 155 DEM 205 DEM Paketi vsebujejo: • 7 ali 10 polnih penzionov v 1/2 sobi t 1 x zdravniški pregled § 1 x medicinska storitev po odredbi zdravnika • neomejeno kopanje v termalnem bazenu in uporaba savne • vsak dan, razen nedelje, telovadba v bazenu in telovadnici • zabavne prireditve, rekreacija, plesni večeri, kulturne prireditve... Popusti: • otroci do 5 let imajo brezplačno bivanje • otroci od 5 do 12 let imajo 40 % popusta (na tretjem težišču oz. če spijo s starši) VELIKONOČNE POČITNICE Stari običaji v novem okolju 3 dni: od 17. 4. do 20. 4.1992 2.490 SLT/osebo v 1/2 sobi upokojenci: 2.200 SLT/osebo v 1/2 sobi 5 dni: od 15. 4. do 20. 4.1992 4.690 SLT/osebo v 1/2 sobi upokojenci: 4.220 SLT/osebo v 1/2 sobi 7 dni: od 13. 4. do 20. 4. 1992 7.000 SLT/osebo v 1/2 sobi upokojenci: 6.600 SLT/osebo v 1/2 sobi V CENO JE VKLJUČENO: • 2, 4 ali 6 polnih penzionov • neomejeno kopanje v termalnem bazenu in uporaba savne • velikonočni zajtrk in kosilo • obisk velikonočne maše (po želji) • rekreacija in animacija pod strokovnim vodstvom • družabne prireditve • turistična taksa in zavarovanje POPUSTI: • otroci do 5 let imajo brezplačno bivanje • otroci od 5 do 12 let imajo 40 % popusta (na tretjem leiiiču oz. če spijo s starši) INFORMACIJE: Terme Topoliica, Hotel VESNA REZERVACIJE: 063/892-120/141/049 FAX 063/892-212 SREDA, 18. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Video strani 9.20 Program za otroke Geniji in genialci, igrana seri- 10.10 A. Vivaldi - R. Petit: Štirje letni časi, ponovitev 11.10 Pravi junak, ponovitev angleške nadaljevanke 12.00 Poročila 12.05 Video strani 15.40 Video strani 15.50 Napovednik 16.00 Potovanja, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Slovenska kronika 17.20 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 EPP 20.05 Film tedna: Čarovnice iz Eastvvicka, ameriški film 22.05 EPP, Video strani 22.10 TV dnevnik, vreme, šport 22.35 Napovednik 22.40 Sova Krila, ameriška nanizanka Svetnik, angleška nanizanka Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 0.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.25 15.35 16.25 17.40 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 23.05 23 35 Video strani Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev * Chelmsford leta 123, angleška nanizanka Svetnik, angleška nanizanka Euroritem, ponovitev Regionalni programi - Maribor Psiho Napovednik TV dnevnik, ORF EPP Športna sreda Komorna glasba skozi stoletja: Ekspresionizem in prehodni tokovi, ponovitev 8. oddaje Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 8.30 8 35 8.55 9.00 9.30 9.35 10.00 10.05 11.05 11.35 12.00 12.05 13.00 14.00 14.10 15.00 15.20 16.00 16.15 16.25 16.30 18.00 18.10 18.40 19.30 20.05 21.40 23.00 23.45 23.50 23.55 0.00 0.05 Pregled sporeda Poročila TV koledar Horoskop Glasba, risanka Priče preteklosti: Skrivnost starih mačk Portret Marca Chagalla, zadnji del kanadske dokumentarne serije Poročila TVšola Risanka Dragi John Poročila Ljubljeni sin, ponovitev; Har-ry Hamlin, Linda Kozlovvski Slika na siiko Poročila Odloženi raj, ponovitev angleške nanizanke Risanka Po kateri poti domov, ponovitev Poročila Glasba Poročilo v angleščini Gremo naprej Poročila Nuštar bo živel, dokumentarna oddaja Santa Barbara, ameriška nadaljevanka Dnevnik V velikem planu TV dnevnik Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila v angleščini Horoskop Poročila Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija Risanke 19.30 Dnevnik 20.05 Nogomet: Četrtfinale pokala UEFA - Liverpool : Genova, 1. polčas SLOVENIJA 1_2005 ČAROVNICE IZ EASTWICKA ameriški barvni film, glavne vloge: Jack Nicholson, Susan Sarandon, Cher, Michelle Pfe-iffer, Veronika Cartvvright, Ric-her Jenkins. Film predstavlja tri ženske: učiteljico, kiparko in novinarko. Potem, ko so ostale same, fantazirajo o idealnem ljubimcu, ki se resnično pojavi, vendar pa, na vsesplošno grozo vsega Eastvvicka, zadovoljuje vse tri... 22.00 Balada o Gregoriju Cortezu, ameriški barvni film; Edward James, Tom Bovver in drugi 22.40 D. J is hot 0.40 Video strani KANALA 9.45 10.00 10.30 11.05 12.40 19.00 19.15 20.00 20.05 20.30 20.45 22.20 22.45 A shop Ponovitev večernega sporeda S kolesom vzdolž zahodne Himalaje, dokumentarna oddaja Ponovitev celovečernega filma A Shop A Shop Dance Session, ponovitev Dober večer Dnevno informativni program Male živali Smrtonosni pogled, ameriški barvni film; David Soul, Pam Davvber Oddaje o kulturi A Shop TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.55 Leksikon umetnikov, kipar VVilli Kopf 17.00 Multikulturno življenje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Roseanne 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Aktualna TV igra 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski teie-graf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, novosti v narodno zabavni glasbi, Domače novice I, Kupim-prodam, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, aktualna tema, ura s Simono Vodopivčevo, čestitke, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja 14.00 - Pesem tedna - 15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila - 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje - l. RADIO žnu 14.00 - Napoved programa 14.10 -Naše okno - Misle za dan - 14.30 -Devizni tečaj - 14.40 - Pehar zdravja - 15.00 - Dogodki danes jutri -15.10 - Od srca do lonca - 15.30 -Prenos dnenvo-informativne oddaje R Slovneija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami napoved programa od 19. ure - EPP - 17.00 - Športne novice - 17.10 - Narodno-zabavna lestvica 18.00 - Novice - osmrtnice - 18.40 Heavv metal na Radiu Žiri - 19.00 - Odpoved programa - KINO 18. marca CENTER amer. akcij, film HLADEN KOT KAMEN ob 16. in 18. uri, amer vojna drama ROJEN 4. JULIJA ob 20 uri STO RŽ IĆ ital trda erot RAZVEDENKA ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer srhlj. HIŠA II. ob 18. uri, evrop. melodrama SREČANJE Z VENERO ob 20. uri DUPLICA amer. akcij. krim. film EKSEKUTOR ob 20 uri RADOVLJICA amer. krim. film SMRTNE MISLI ob 20. uri BLED Ni predstave! ŠKOFJA LOKA amer kom KAJ BOMO Z BOBOM ob 18. in 20. uri UGANKARSKI KOTIČEK ČETRTEK, 19. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.50 10.00 10.00 10.30 11.00 11.00 11.25 11.45 11.55 12.00 12.05 15.00 15.10 15.15 16.50 16.55 17.00 17.10 17.20 17.20 17.45 18.35 18.40 19.10 19.17 19.24 19.30 20.00 20.05 20.30 21.35 21.40 22.30 22.55 23.05 23.10 0.50 Video strani Program za otroke Pedenjžep Japonske pravljice Šolska TV, ponovitev Nekoč je bilo... življenje: Iz življenja odhaja Angleščina - Follovv me Zdrava prehrana Fosili v okrasnih kamninah Poročila Video strani Video strani Napovednik športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Slovenska kronika Program za otroke Superbabica, angleška nanizanka Živ žav EP, Video strani Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja Risanka Napovednik EPP TV dnevnik, vreme, šport EPP Razrednik, ameriška nanizanka Maja vam predstavlja EPP Tednik TV dnevnik 3, vreme, šport Poslovna borza EP, Video strani, napovednik Napovednik Sova Božji mlini na veter, ameriška nadaljevanka Šingen, japonska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 11.10 11.20 14.40 14.50 17.00 17.40 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20.35 23.20 Video strani Crans Montana. Finale SP v alpskem smučanju Video strani Sova, ponovitev Krila, ameriška nanizanka Svetnik, angleška nadaljevanka Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija Finale SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž) Euroritem Regionalni programi - Koper Video lestvica Napovednik TV dnevnik RAI EPP Gospodarska oddaja Umetniški večer - Igralec šaha, francoski nemi film (čb), stoletnici filma naproti Yutel, eksperimentalni program L PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 9.00 Glasba, risanka 9.30 Priče pretelosti: Zakleto son ce 9.35 Festivali sveta: Benetke, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Smogovci 11.35 Dragi John 12.00 Poročila 12.05 Ljubljeni sin, ponovitev 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.10 Spregledali ste, poglejte 16.00 Poročila 16.15 Risani film 16.20 Pregled sporeda 16.25 Poročila v angleščini 16.30 Gremo dalje - družinsko popoldne 18.00 Poročila 18.10 Znanost in mi 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.05 3-2-1, kviz 21.00 Spekter 22.05 Dnevnik 22.30 Jazz Time 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.50 Video strani 16.50 TV koledar SLOVENIJA l 23.10 BOŽJI MLINI NA VETER ameriška barvna nadaljevanka; igrajo: Jacklvn Smith, Robert Wagner, Franco Nero, Chri-stopher Cazenove in drugi. Junakinja nadaljevanke je polito loginja in velika strokovnjakinja za vzhodnoevropske države. Na podlagi člankov, ki jih napiše, postane ambasadorka ZDA in zaplete se v težave z Odborom, ki hoče uničiti mirovno politiko obeh velesil. RADIO ŽIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98,2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavž: 96,4 Mhz 16.10 Svetovni pokal v smučanju -superveleslalom (ž), prenos 17.00 Malavizija Cirkus, otroška serija Alf, ameriška humoristična nanizanka Risanke 19.30 Dnevnik 20.05 Zgodba z naslovne strani 20.30 Po kateri poti domov, zadnji del ameriške nadaljevanke 21.45 Življenje brez Georgea, angleška humoristična nanizanka 22.15 Eurogol RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, vedno zelene melodije, Domače novice I, tečaj angleškega jezika - BBC London, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II. aktualna tema, čestitke, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci I - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Oziramo se - 13.00 - Danes do trinajstih - 13.56 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.20 -Skriti reporter - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje - RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - Misle za dan - 14.30 -Devizni tečaj -14.40 - Obrtniki vam in sebi -15.00 - Dogodki danes - jutri -15.10 - Borza živil - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovenije - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP - Gorenjski glas se predstavlja - 17.00 - športne novice -17.10 - Zdravstvni nasveti - 18.00 -Novice - osmrtnice -18.15 - Iz zgodovine naših krajev - 19.00 - Odpoved programa - ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz. 89.8 Mhz 96.0 Mhz 87.7 Mhz 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice. Radovljica, Gorenjska Bohinj KINO 19. marca CENTER amer. akcij, film HLADEN KOT KAMEN ob 16. in 18. uri, ev-rop. melodr. SREČANJE Z VENERO ob 20. uri STORŽIĆ ital. trda erot. RAZVEDENKA ob 18. in 20. uri DUPLICA ital. trda erot MUNDIAL 90 ob 20 uri RADOVLJICA amer. kom. GOLA PIŠTOLA ob 20. uri BLED amer. kom. KO SREČA POTRKA NA VRATA ob 20. uri BOHINJ amer. pust. rom. VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. DOC HOLLYWOOD ob 20. uri Nagradna igra MAGIČNIH 100 - iv del Z igro "MAGIČNIH 100" nadal|U|emo, čeprav je od prejšnje sobote elektrika krepko dražja in vsakogar že misel na električno energijo močno strese, kaj šele branje o njej. "MAGIČNIH 100" smo pred mesecem dni začeli zato, da pokažemo neumnost, ki jo prinaša tarifni pravilnik o cenah elektrike. Če je mesečna poraba gospodinistva pod 100 kWh električne energije, pri čemer glavna varovalka ne sme biti močneiša od 16 A, se to šteje kot "mali gospodinjski odjem" s popustom 50 odstotkov Stvar je absurdna iz najmani dveh razlogov: prvič, povprečno gospodinjstvo z (vsa|) nekai lučmi, manjšimi gospodmiskimi aparati, pralnim strojem, hladilnikom in fenom za lase, nikakor ne more preživeti celega meseca s samo 100 kWh energije Električnega bojlerja, zamrzovalne skrinje in kakšnega očetovega ročnega električnega orodja nikakor ne šteiemo zraven, ker takemu gospodinjstvu že poraba pod 200 kWh predstavlja težavo. In drugič: s tarifnim pravilnikom o cenah elektrike slovenska država na pragu 21. stoletja "stimulira" državljane, da se bodo naučili živeti skorajda brez elektrike. Če namreč na dan gospodinjstvo potroši največ 3 kWh električne energije oziroma na mesec manj kot 100 kilo-watov, je to skoraida enako kot živeti brez nje. In zato sploh nismo bili začudeni, ker lahko na prste ene roke pre-šteiemo vsa gorenjska gospodinjstva (z najmanj tremi člani), ki izpol-njujejo pogoj za akcijo "MAGIČNIH 100". 0 njih bomo v tej rubriki še pisali, ker so pravi rekorderji in nam bodo morda povedali kaj koristnega, da ne bomo električni potratneži. Ker pa so časi resni, razlogov za dobro voljo malo, ob misli na položnico elektro podjetja pa dobra volja sploh splahni, nas ni prav nič začudila dopisnica bralca Alojza Hostnika s Podvasce pri Tržiču, ki nam svetuje: "Spremljaje vaš Sizifov posel in zapravljanje dragocenega časopisnega prostora, predlagam koristnejši in donosne|ši posel: v vašem odmevnem časopisu bi lahko tematsko in preprosto predstavili: nov tarifni sistem EGS; spremembe v korist tega monopolista; varčevalni način potrošnje; izkušnje potrošnikov, ki porabi|0 manjše količine elektrike; cene in smotrnost uporabe enotarifnega merjenia v malem gospodinjstvu... Prepričan sem, da bi serijo člankov lahko sponzorirali Elektrogospodarstvo, ministrstvo za energetiko in proizvajalci električnih naprav." Vsekakor hvala za dober nasvet, ki ga bomo realizirali. S tem bo namen nagradne igre "MAGIČNIH 100" dosežen - čeprav igra še poteka Vabimo Vas, da nam sporočite, če ste med porabniki elektrike s porabo pod 100 kWh mesečno. Naš telefon: 218-463, lahko nas obvestite tudi pismeno. Knjiga Kuhajmo po domače" bo nagrada za sodelovanje. Pa še to: natanko predvčerajšnjim smo prejeli Uradni list Republike Slovenije z datumom 6. marca 1992, v katerem je pet slovenskih javnih podjetij za distribucijo električne energije objavilo spremenjene "Tarifne postavke za prodajo električne energije". Veljajo že od prejšnje sobote, 7. marca... Peremo le ob nedeljah Za križanko, objavljeno prejšnji teden, smo prejeli 1896 rešitev. Komisija sestavljena iz bralcev Gorenjskega glasa in glasovcev je izžrebala naslednje srečneže. Sponzor križanke MINI METRO na Koroški v Kranju je znan po pestri izbiri in dobri založenosti akustike, velikih in malih gospodinjskih aparatov protivlomnih naprav... Tokrat je prispeval nagrade za prve tri izžrebance, ki jih lahko dvignejo na zgornjem na-slovu 1. nagrada: Franci Gašperlin, Bašelj 22, Preddvor 2 nagrada Tone Blaznik, Škofjeloška 36, Kranj 3. nagrada: Peter ftremžar, Kokra 46, Jezersko Za naslednje tri izžrebance je nagrade prispeval Gorenjski glas. To so lepe praktične nagrade in upamo, da jih boste veseli. 4. nagrada. Marjan Fende, Bratov Praprotnik 3, Naklo 5. nagrada Diana Novak, Kalmškova 28, Kranj 6. nagrada: Brigita Biderman, Hlebce 15, Lesce □fflEUUun Kranj, 11. marca - Že pretekli petek smo pisali o pismu, ki smo ga dobili iz Kranja. Poslal nam ga je Andrej Šušteršič. V njem piše, da nam pošilja listek zadnjega plačila za električno energijo. In na listku piše, verjeli ali ne, da v njihovem gospodinjstvu porabijo mesečno le slabih 53 kWh elektrike! Seveda nas je zanimalo, kako jim to uspe in kako živijo. Obiskali smo jih na domu in se pogovorili z njimi. Ze v pismu je Andrej zapisal, da imajo pralni stroj, električno pečico, da perejo le enkrat tedensko in to vedno samo ob nedeljah, da luč prižgejo res samo takrat, ko je nujno potrebno. "Peremo obvezno ob nedeljah, v pečici pečemo takrat, ko je poceni tok. Na splošno rečeno, precej pazimo pri elektriki. Vseeno pa gledamo televizijo, tudi popoldne in zvečer, imamo radio, hladilnik, likamo, skratka..." Andrej Šušteršič se je pred kratkim starostno upokojil. Zaposlen je bil v podjetju Jelovica, v Preddvoru. Poleg njega v dvosobnem, 60- kvadratnem stanovanju v bloku, živita še njegova 83-letna mama, ki se za svoja leta izredno dobro drži in opravi vsa gospodinjska dela, razen pranja - kot sama pravi, se na stroje ne razume - in 25-letna hčerka, kije zaposlena v pralnici hotela Union v Ljubljani. Večinoma mama Marija kuha za tri osebe, včasih pa tudi za enega ali dva vnuka, ki se oglasita na kosilo, preden odideta v šolo. Kljub vsemu je 53 kWh porabljene elektrike izredno malo in Andrej prizna, da je tudi sam presenečen nad tako nizko porabo. Ko smo pregledovali izpiske o porabi za lansko in celo predlansko leto, pa smo prav tako ugotovili, da so vedno porabili tako malo elektrike. Torej? "Res je, da poračuna za lansko leto še nismo dobili. Lahko, da bomo morali kaj doplačati. Možno je, saj se tudi nam zdi, da je naša poraba elektrike, kljub temu da varčujemo, izredno majhna. Ampak s števcem je vse v redu, lahko se prepričate." Že pred začetkom pogovora smo Andreja vprašali, ali želi ostati anonimen. "Ne, ne. Zakaj le? Ničesar nimam skrivati," nam je zatrdil in tudi slikali smo ga lahko. V pismu pa nam je Andrej še zagotovil, da bo poslal tudi izpiske o poračunu, takoj ko ga bo dobil. Tako, skušali smo vam predstaviti skrivnost 53 kWh porabljene elektrike na mesec, ampak kot ste lahko prebrali sami, nobenih posebnih varčevalnih ukrepov, nobenih drastičnih odpovedovanj, kot smo si predstavljali. Torej, naj vas še enkrat povabimo, da se nam oglasite, če ste tudi vi med tistimi, ki porabite manj kot 100 kWh elektrike. • M. Peternelj, foto: J. Ci-gler || Agromehanika Hrastje 52 a ® 064/324-033, 324-034 □ TV 10 O B A A T A R K TV3 TV, TV< TV, A U Č A TV T V 8 C KRIŽANKA VINKO KORENI N S E G C □ TV9 N R Izrezano križanko z vpisano rešitvijo in svojim naslovom pošljite v modri ali beli pisemski ovojnici na naslov: TV Slovenija, p.p. 380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico pripišite: Križkraž. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do srede, 25. marca V naslednji oddaji Križkraž, ki bo na sporedu v soboto, 11. arpila 1992, bomo med pravilnimi rešitvami izžrebali tri nagrade v vrednosti 48.000, 29.000 in 19.000 tolarjev. Med reševalci, ki so pravilno rešili križanko iz januarske oddaje, so bili za nagrade izžrebani: Saša TOMC, Željne 37, 61330 Kočevje (37.000 SLT), Spela SLATNAR, 61216 Smlednik 35 a (22.000 SLT) in Jolanda Zevnik, Breg ob Savi 71, 64211 Mavčiče (15.000 SLT). Pravilna rešitev križanke iz februarske oddaje: Vodoravno: PFENIG, MILAN, ROKOKO, IRENA, ELSNER, NAMIG, ŠK, KŠ, KAMA. ELSEVIER, AS, ROOSA, NAGOTA, ERNESTO, AMOK, NAGRADA, JURI. Vaš naslov: petek, 13. marca 1992 SNOVANJA 19. STRAN ;r glas Aleš Rotar Kritično paranoično mesto Kranj Janez, potegn za štrikc na kotličku!" Tkole, Franci, a bo, a laufa Projektor?" Pa, ja, zdej pa tišina. Evo, film!" Kajenje v dvorani strogo Prepovedano! testa v Kranju je varljiva, ^a primer: po cesti tiho drsijo kamele v copatah, vendar vejo, da so kamele prej namizne bivali. Postavijo se med fontano z zeleno solato in hrib bele-8a kruha ter s prežvečenimi čestitkami dopolnjujejo puščob-tost nedeljskega kosila, zaradi sončne narave alpskega duha gornjekranjska metropola teži k soncu. Na tla jo pritrja Prešernova lobanja. To je vsekakor potrebno, saj bi se hiše v Nasprotnem primeru nekoliko Premaknile. Premik bi poslabšal orientacijo in ogrozil brezciljnost gomazenja širokih ljudskih množic v jedru mesta. PRAZNOVANJE Bliža se Dan sesanja, primerljiv edino z velikim vseslovenskim poskakovanjem pod Pon-cami. Posebno aktivno je Teo-retsko društvo za analizo Ho-0verjevega predsodka. Temeljne ugotovitve: oblike sesanja 'edenih sveč se štejejo za sodobne, žarnic in glav surovih Postrvi za novejše, najmodernejši pripomoček pa je valj z Vgrajeno optično prizmo, izstopajoč, vendar nevsiljiv, uporaben tako na delovnem mestu kot v družinskem krogu. Izdelujemo ga v obliki obeska za ključe, priponke za večerne obleke in značke za lovske klobučke. Obiščite nas v mestni veleblagovnici! Dekliška spalnica (prostorsko je omejena s Pungartom in ku-polastim svetiščem ob Prešernovem spomeniku) praznično diši. Dekleta ob Jutranjem studencu pojo tihe ode Afroditi. Nedaleč proč miličniki odpeljejo dolgolasega izgrednika, ki si je privoščil odkitarirati Afro-diziak Blues. Velika matije zle-knjena v zatemnjeni sobi. Ced-nice umivajo telesa z dišečimi kopelmi. Delni hlad je oče dr-getajočih ustnic. Zvečer prižgejo neonske luči. Dekleta se v velikih dvigalih spuščajo k Savi poljubljat roko Matiji Čopu. Iz množice ginje-no izstopi dolgolas možak in mladenkam deli sladke sadeže. Pravijo mu Doktor fig. Po glavni cesti se iz smeri Ognjena zemlja, Globus in naprej proti mestnemu trgu peljejo uradniki ob štiri metre visokih mizah. V višini treh metrov jih kot simboli administracije spremljajo s helijem napolnjene morske deklice brez jezikov. Sem ter tja kakšna poči, kar izzove vsesplošno evforijo nagnetenih zijal. Uradniki za mizami so prezaposleni z urejanjem dekliške korespondence. Dekleta se vračajo z obrežja velike reke. Napetost na trgu narašča. Sindikalni pevski zborček Lige za mentalno higieno zapoje trenutku popolnoma neprimerno patriarhalno narodno pesem Deklic, le pojd' orat, ženka sejat'. Skozi množico se rinejo traktorji, vpreženi v lepo okrašene lojtrnike. Na slednjih ljudje v narodnih nošah sedijo in srepo zrejo predse. Naslov točke: izumrli ljudski običaji na Slovenskem. Na levi udari pleh banda. Slavnostni govornik, ki so ga gasilci v košari na pnevmatični lestvi dvignili že kakšnih petinštirideset metrov visoko, maha in kriči, naj ga spustijo dol. Sklicuje se na svojo srčno bolezen. Gasilci se sklicujejo na napako v stikalni oamri. Ko je napaka odpravljena in je možak spet na zemlji, se prisotni strinjajo, da se človek lahko v nekaj minutah precej postara. Ampak potem je še primernejši za slavnostnega govornika. Navdušeno gledalstvo nižje že vpije: prihajajo, prihajajo! Matere mašijo zvedave pionirje med noge, da bi bilo več prostora za baklonosca. Skladno grajenega telesa se z elegantno lipicanskim kasom pojavi mladenič s plamenico, državni prvak v heksatlonu vzdržljivosti, specialist za ježo ježa na kro-nometer, z državnim rekordom sedem ur, dvanajst minut, šest sekund, dvesto petintrideset ti-sočink, zajahal, pojahal je bodice, kot temu pravimo in se pridružil paketu najboljših domačih športnikov, skratka brezhiben blondinec z eno besedo: domovina. Ponosno se vzpne do ponjave, z veličasno gesto prižge praznični ogenj, pri tem se močno popeče, v bolečinah se valja po tleh. Da bi prikrili škandal, gledalci sočutno zaploskajo. Nenadoma trg preplavi histerija, ki se prelije v zamaknjenost tisočerih odprtih ust. V zamol- klem bobnenju velikih bobnov, s katerimi gonjači spodbujajo desetine jeklenih mož, se proti mestu razglasitve pomika velikanska postelja, okićena z baldahinom. Na njej milo drhtijo najlepših najlepše, najkrasnej-ših najkrasnejše, najbrhkejših najbrhicejše in podobne skupine deklet. Veliki bobni potihnejo. Ob zvoku vojaških bobnov posteljo spustijo na tla. Splošno tišino trga prerežejo fanfare. Z zatemnjene sobe prihaja Velika mati. V roki nosi z dragulji okrašeno Amorjevo puščico, s katero bo izbrala najlepšo. Dolgo si ogleduje, počasi obkroži posteljo, mesto zadržuje dih. "Orka duš, je mogl glih zdej koluta /mankat! Dej, Janez, koj ta novga sm!" "Na, Franci, pa pohit. To j tko napet, da ni za zdržat!" "Sam tle skoz, hop, evo, je že! Kr luč ugasn, pa štrikc na kotličku potegn! Dobr patent, ane?" KAJENJE V DVORANI STROGO PREPOVEDANO! ... mesto zadržuje dih. Slednjič se odloči in z naglo kretnjo pokaže na Njo. Množica huron-sko zatuli. To je Ona, lepa, marmornata. Brez odprtin. Spominja na morskega leva, le da nima plavuti. ŠKANDAL Prineso jo na oltar. Ker je spolzka, se nosačem izmuzne. ANDREJ MALENŠEK: Svetlobni prameni Pade na tla in se prelomi. Na tla pade deviški venček. Slon (nerodna, uporna žival, prisoten ne po lastni krivdi) ga pohodi v tla. V blatna tla. Tla niso tlakovana, so netlakovana tla, tla blatna, ne prašna. Slon stoji na tleh, ne v oblakih, oblakih prahu, ki se ne dvigajo, ker so tla blatna, ne prašna. Slona pretepejo in napodijo. Slon trobi: "Jaz nič kriv!" Množica vzklika: "Kaj boš trobil, slon!" Slon: "Trobil bom!" In zažge svetišče. Kaos! Iz svetišča priteče Rdeča kapica, za njo volk, za njim Janko in Metka. Hudobna čarovnica ostane zaklenjena v spovednici. V daljavi zavija sirena gasilskega društva Pepelka s slavnostnim govornikom v košari. Mojstri tehnike hitijo s podiranjem visokih miz korespondentov, zakaj bliža se karavana črnih avtomobilov. Josip Broz, navdahnjen s prizorom, žuga ekstati-čni množici. Odpelje se na Brdo, kejr strelja divjačino. Ustreli tudi jelena, ki nosi družinsko ime Jalen in izvira iz dolenjskih step. Jalen prepeva: "Se en pogled na naše planine...", in se transcendira v bobra, ki ga zbegana mati rodi sredi mestnega trga. Slon se razneži ob pogledu na prisrčno bitjece. Prešeren okrepča porodnico s figo. Velika mati prereže popkovino. Močno blisk-ne. Mesto obstane. KONEC DOBER, VSE DOBRO Sprehajam se med negibnimi ljudmi. Ob zanimivem obrazu obstanem, ob lepih očeh odobravajoče prikimam. Pridruži se mi slon. Počasi jo mahava proti Pungartu. Slon potoži: "V tem mestu se počutim tuje!" "Tudi midva, tudi midva," v en glas pritrjujeta Čop in Prešeren, prihajajoča iz Starega Mavra. "Počekajte, počekajte!" vpije neki mož, ki med negibno množico spretno izvaja slalom na berglah. "Drugovi i drugarice," prisopiha Tito, "kurčev vam je život bez noge. Ali i bez piča! Dečki, idemo na pivo. Ja častim!" THE EN D "Na, viš, pa j fertih, Janez!" "Ti, Franci, tole j pa fajn patent! Tkole se fletn na skret usedeš, pa štrikc pr kotličku potegneš, pa že film gledaš Dobr si s zmislu!" "No, sej ni kej posebnga. Ampak konc filma j biu pa tak, da j ta bol, da greva koj u kuhno, pa za vsakga en pir odpreva!" "To j beseda!" Venca izpisana z verzi. Arhitekta bi to dopuščala. Vendar li to ne zanima, ^tirinajstverzni sonet v Sonetnem vencu me vznemirja z nečistim ponavljanjem prvih in *adnjih verzov. To ni dovolj v skladu z zamislijo zbitega, težkega Atomija sonetnega venca aH Mega sonetnega venca. Ni v skladu z zamislijo telesa kot hi-.e jezika, ki vendar ne more bi-ll v vsem določena. Še naprej °staja nedoločena in trdna le v Svojih kultnih in okultnih zamislih. Kot takšna ostaja tudi °b branju pesniških uprispodo-°'tev, ki po svoje minevajo kot £'asba, kot film, kot nekaj, kar Je v času, nima pa materialne °°stojnosti. preseneti me, da na svoji skici .obim tudi sedem vodoravnih 1(1 vzporednih črt, vsako za dva Verza, za "notranjega" in "zunanjega", za verz na črti in verz Pod črto - in podobno - kamor °i si lahko upisal cel sonet in v Prostornini te zgradbe seveda tudi cel ciklus in ciklus ciklu-s°v, ki ga pokriva in oklepa s'eme te hiše, vselej po natanko določenem programu sa-^o določeno dopustno število sonetov, plasti in ravni. ^Praviti imamo z razvojem t-undričevih Mega sonetnih ^encev vse do Ginungagapa, kjer ekonomičnost v rabi sonetna besednega gradiva za zdaj posega vrh izraznih možnosti '1 Vrh svoje gostote, ki ni samo £frnalna, ampak tudi vsebin- ka in jezikovna. l^aJprej: ne gre samo za modu-Tanje zunanje forme klasične-«a obrazca Mega sonetnih ven-ev. Cundrič modulira tudi DO* ,ranje prostore svoje hiše jezi-■a- Ne prepušča je zgolj vse-°lr>ski vsebnosti. Skratka, for-^a'no živahen in premišljeno razvejan je tudi njegov sonetni interier. Cundriču se gotovo zdi škoda, da bi ta interier kar prepustil nekakšnemu prostemu teku svoje lirične zgodbe, zadošču-joč pri tem samozaukazani in samouzakonjeni rimi in ritmu. Te notranje modulacije, te "nenavadnosti" pri Cundriču nastajajo že v njegovem prvem Mega sonetnem vencu - v Sonetih. Se pravi, da Cundrič ves čas permutira klasičen model, ki ga je nasledil od Mitje Šara-bona. Temu modelu je vseskozi zvest. Zvest pa mu je lahko ravno na ta način, da ta model na vseh ravneh dograjuje, izboljšuje, izpopolnjuje. Recimo, da je k temu šteti triado oblikovalne, vsebinske in jezikovne ravni, ker jih je več, seveda vključno z vsemi povezavami med njimi. Vsebinska raven ne zaobsega samo snovnega dogajanja in čustvovanja, samo osebno zgodovinske zgodbe. Pri tem bi Cundričevi Soneti lahko obnavljali Šarabonovo tematiko, iz njegovega Sonetnega venca sonetnih vencev, zgodbo (zgodovino) Šarabonovega pesniškega spopada. Ta raven ni samo lirična zgodba, je tudi osveta, pri kateri se film ponovi, vendar na novem obratu ustvarjalne spirale, ki je hkrati višja in globlja. Ponovitev pa je mogoča pri ponovnem premisleku, računajoč na možnost drugačnega izhoda. Višja lega bi pri tem ne zadevala samo eventualno boljši umetniški učinek. Mislim tudi predvsem na razmerje med snovnim in nesnovnim svetom, med realnim in irealnim, med svetnim in nadsvetnim. In pri tem je globlje, denimo, seganje k temeljem bitja, iz eksistence k esenci, ki ni zasnovano samo na namenih telesa in družbe -sveta. Ti temelji so po svoje brezna-menski, saj so to temelji večnosti; neki namen ima lahko samo detajl ali posamična zgodba. Vesoljna struktura ("vse olje, vsa mast") nas lahko navaja k temu da določamo, daje zgoraj kaj spodaj, po zaslugi težnosti. A že v duhovnem polju težnost ne deluje več. Duh je antigravitacijski pojav. To lahko vidimo pri gradnji hiše jezika. Jezikovna raven pri Cundriču ni samo v današnji normi jezikovnega komuniciranja. Njegova jezikovna izkušnja je v univerzaliziranju celotnega jezikovnega dogajanja - tako v prostoru tako v času. V prostoru, da ni izključno slovenska (samo slovenskega pojmovnega izvora), in v času, da ni samo jezikovno razvojna, zgodovinska ali sočasna - je tudi zu-najčasna, zgolj domišljijska ali tudi bodočna. V tem pogledu je Ginungagap naravnost zaklad-nega pomena. Marsikaj je potem drugačno, kot se nam zdi. Hiša jezika je ena takšnih gradenj, ki se začenja pri strehi. Kar mogoče ni v skladu z znanim ljudskim rekom, sicer ne o tovrstni gradnji, pač pa o gradnji hiše nasploh. V našem primeru je to hiša jezika Mega sonetnemu vencu. Ne gre samo za domislico, kot bi lahko pomislili ob moji zvezdasti skici, pri kateri bi bil njen vrh lahko težnostno nedoločljiv. Ravno to, da govorim o skici spominjajoči na hišo, in da lahko govorim o slemenu hiše, uvaja neko težnost. Kljub temu, da je način gradnje antigravitacijski. V Sonetih, v Na gori spreme-njenje in v Nasmehih tak vrh predstavlja vsakokratni magistrale kot motto in v njem akro-stih, ki ni pesnikovo posvetilo kaki osebi, pač pa njegovo sporočilo - kot petnajsti verz v magistralu, ki na papirju vertikalno povezuje prvih štirinajst verzov, v bistvu pa je sleme-njak. Linearno je to zadnji verz, dejansko pa je vrhnji verz vseh sonetov. S Cundričevo prekvalifikacijo magistralov v motto je to v resnici prvi verz (prvi zapisani verz) Mega sonetnega venca. Je vodilni verz in s tem tudi v skladu z nastankom celotnega dela (rešitev kot 1 + 14). Pri prvih treh realizacijah so to akrostihi: 1. Sto nožev v hrbet (Soneti), 2. Na gori noč in dan (Na gori spremenjenje), 3. Ko smo v trohnobi (Nasmehi). Pri Nasmehih že pride do redukcije z izpustitvijo paralelnega magistralnega sonetnega venca, ki ima tudi svoj magistrale z akrostihom. Pa Ginungagap z opustitvijo obeh paralelnih magistralnih sonetnih vencev, obeh njunih magistralov in obeh slemen - akrostihov: 1. V rjuhi mesojedi (Nasmehi II.), 2. V hudičevcu lica (Ginungagap L), 3. Za koscem v megli (Ginungagap II.). Te redukcije so svojevrsten prispevek k anti-gravitaciji in odzemljitvi gradnje - stvaritve. Obenem tudi določanje in uzakonjanje novih koordinat ustvarjalnosti. Re redukcije dajejo tudi izvirno možnost, ki je zanimiva, čeprav ne nujna, kdo sestavi in objavi Cundričeve sonetne vence, "ki so, ker jih ni". (nadaljevanje sledi) ^©ISIf^glELGLAS 20. STRAN SNOVANJA Petek, 13. marca 1992 Marko Hudnik: H Al KUJI i. Tri zvezde nad streho sosednega bloka. Hej, hej - Pitagora ? 2. Ilaiku pred zajtrkom: besede, zluknjane od murnovih rovov. 3. Cigo - amigo -rečem vetru, ko zjutraj stopim iz hiše. 4. Kostanj pod hribom z rjo okužen. Okrog -samo zelenje. 5. Drevo življenja -v črnem lončku -postane drevo smrti? 6. Hš! hš! hš! oponaša gorski krokar v preletu moje sopenje. 7. Lubje macesna: žalostni pepel. Veje: zeleni zublji. 8. Vse pinije so poševne v okviru okna, v brezvetrju. 9. Kdo je bolj nag pod lučjo v kampu -človek ali drevo? 10. Ta dolina. Hrum ceste, zvečer potopljen v molčanje gozdov. 11. Na morskem bregu. Od tu do zadnjih daljav - en sam korak. Nada Sever: PESMI NAIVCI Med preklami fižola se jahajo oranžne buče Na telegrafskih žicah veter razobeša mokre cunje oblakov In vrni mi črne kljukice odletelih vran V veliki voz vprežene mutaste krave vozijo dračje po poteh blatne margarine Naivci pomakajo žlice v barve iz mleka ko puha dimnik tanke laske čopičev na zavihek slavonskega večera LESOREZ ABORTUS Zaspala sva na seskih iz mleka na razgreti bakreni džezvici trebuha Greva v kino peš po priheftanih tračnicah mimo voznega reda štejva do tri Prijateljstvo je možno na homeopatski način z obližem čez usta Na tvoji strani preštevaš mrtve hajduke jaz pa ostajam v projekciji sintetičnih smrti ■ pod plastičnimi pokrovčki ko sva stisnila fetuse v v tubice Karbon lepila Imava nekaj, kar ima gozd: rast, višino in skrivnost Nebo v ustih je sinje pomodrelo ko brišem z vato rdečih krvavečih ustnic med stegni. In vendarle človeška kri ni modra ko odteka v globine samotnih straniščnih školjk Ljubiva se v belini poškrobljenega srca, ko mi zavezuješ trakce bolniške srajce Nekega dne bi začeli izseka vat i gozd in midva bi polnila ljubezen s pohištvom. PREHOD SKOZI RDEČE MORJE V konjušnici morja konjarji krotijo morske konjičke in ribiči hranijo veter na penastih uzdah valov Na prehodnih za pešce mrtve zebre Pozejdon v jahalnih škornjih priganja ljudstvo Na skrhanih osteh trizoba plašnih srnic odpadli beli gumbi bamijevskih peg Semafor Rdečega morja utripa s peketom izgubljenih podkev K RIŽEV POT Veter keglja z zvonovi Starke gredo k maši s kovanci v rokavicah Med riževimi zobki deklic kleče trebijo rožni venec Galjoti v stranskih ladjah veslajo križev pot Naj ne ve levica kaj dela desnica ko mežnar niza na laks srebrne in zlate kolute Jezus, slep od peska v očeh z žulji težka mošnjo v naročju Slavko Tarman Kekec na vseh kontinentih "Na 13. filmskem bienalu v Benetkah, je prejela slovenska kinematografija zasluženo odličje - GRAND PRIX. Režiser Gale je dokazal, da gre slovenska ustvarjalnost v korak s svetovno elito. Film KEKEC je mednaroden in ogledala si ga je mlada publika po vsem svetu..." (THE SUN - F. J. HALMARICK - 1954) Pokojni pisatelj in pedagog Josip Vandot je dlje časa služboval na Gorenjskem. Napisal je troje mladinskih povesti s skupnim imenom Kekec z naših gora. Generacija, ki je obiskovala osnovno šolo v prvem desetletju po prvi svetovni vojni, je prebirala Kekca z navdušenjem. Jože Gale - štipendist praške igralske akademije Svojo umetniško pot je začel v gledališču. Bil je igralec Slovenskega narodnega gledališča. Leta 1943 je odšel v partizane ter postal član Partizanske gledališke družine. Nastopal je v frontnem gledališču do leta 1945. Nato se je nekaj let posvetil filmu in režiserskemu delu. V začetku leta 1947 je Gale odšel na šestmesečno izpopolnjevanje v filmsko središče Ba-randovo na Češkem. Po vrnitvi v domovino je najprej sodeloval pri snemanju filma Na svoji zemlji. Pozneje je ustvaril še več dokumentarnih filmov. Najuspešnejše Galetovo delo je mladinski film KEKEC, ki je prejel leta 1953 na beneškem bienalu GRAND PRIX DAR-GENT. Jože Gale je bil rojen 11. maja 1913 v Grosuplju. Najprej je deloval kot gledališki igralec, pozneje pa kot uspešen filmski režiser in profesor na akademiji AGRFTV. Ko je Gale pisal scenarij za film Kekec, je vzel za osnovo Vandotovo povest. Režijo je prevzel kar sam, snemalec je bil Jože Marinček. Zu- nanje posnetke so posneli v okolici Martuljkove skupine. Film je bil posnet prej kot v šestih mesecih. Režiser Gale je ustvaril umetnino, ki je s svojo vedrino in toplo domačnostjo razveseljevala, plemenitila mladi rod. Filmske kopije Kekca so odkupile Rusija, Bolgarija, Romunija, Češkoslovaška, Poljska, Velika Britanija, Turčija, Indija, Japonska, Burma, Egipt, ZDA, Argentina, Čile, Urugvaj, Kuba, Venezuela in Avstralija. Film so povsod sprejeli z navdušenjem. Režiser Gale se spominja, kako so ustvarjali film: "Pri pisanju scenarija sem se znašel pred neštetimi težavami. Vandotove povesti so pisane izrazito ne-filmsko in z dolgimi dvogovori. Dogajanju sem moral vdihniti dramatično zasnovo, marsikaj dopolniti in spremeniti. Vsi smo bili prepričani, da bi literarni ali odrski jezik motil mlade gledalce. Zato smo se v dogovoru s privolitvijo akademije znanosti in umetnosti zedinili za gorenjsko narečje. Delo z mladimi igralci je bilo zahtevno. Najboljši barometer za uspeh Kekca je mladina petih celin, ki ga je sprejela za svojega..." Bogata odmevnost Ocene poklicnih kritikov po svetu niso vljudnostne, temveč plod resnične, umetniško doživete filmske zgodbe. Uradna utemeljitev viceprezidenta žirije beneškega bienala je bila kratka: "Publika je živela s filmom in njegovimi junaki. Ga-letov film KEKEC je značilno narodnostno obarvan, hkrati pa prav toliko mednarodno doživet. Mlada publika po svetu bo doživljala film, ne oziraje se na barvo kože z enakim zadovoljstvom. Filmu podeljujemo nagrado Grand prix d'argent." Film Kekec je obdelan z lahko roko, vendar z notranjo poglobitvijo in pravo čisto poezijo. Določeni kadri filma vsebujejo umetniški jezik. Ob spontanem ploskanju mladega občinstva ob zaključku filma nam daje misliti, da je tak način filmske predstavitve prava formula pri ustvarjanju mladinskih filmov. Sam film nam daje priložnost uživati v lepotah gorskega sveta in nepokvarjene narave. Svet in čas, v katerem se film dogaja, je Galetov svet. Lirična izpoved ni niti malo v nasprotju z dramsko upodobitvijo. Režiser igra v svojem delu z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Ob tem mu pomaga izredno uigran mladi igralski ansambel. Pri tem pa Gale ni samo veliki dirigent v orkestru. Iz tega orkestra s čarobno dirigentsko palico izvablja neverjetne utripe otroške notranjosti. V celotno delo je režiser vnesel samega sebe. Sporočilnost filma je v sebi slovenska, a prav tako blizu vsem ostalim ljudem. Režiserjeva izpoved je pristopna povprečnemu gledalcu. Biti preprost, enostaven, a pri tem brez meja umetniško izpoveden, da prebudiš nekaj plemenitega tudi v najbolj trdem in nesprejemljivem gledalcu. To so odlike režiserja Galeta. Zgornji zapis naj bi ohranil dosežke, ki bogatijo našo kulturno dediščino. Podobni uspehi so ponesli glas po svetu o maloštevilnem, a žilavem narodu pod Triglavom, ki je v stoletjih potujčevanja ohranil svojo narodno bit... FRANCI KOLMAN: V Srednjem vrhu KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Pred sadjarskim srečanjem v sadovnjaku Resje Sadjarje ne skrbi vreme, ampak tudi lastninjenje Sadovnjak je v četrt stoletja polne rodnosti le trikrat "pridelal" izgubo, kar dvajsetkrat pa je pomagal drugim dejavnostim v TOK-u. ^°dvin, 10. marca - V sadovnjaku Resje obrezujejo v teh dneh zadnje revje, pripravljajo se na sadjarsko srečanje, ki bo v soboto, razmišljajo P* tudi o vremenu in nenazadnje o tem, kakšna bo po sprejetju lastninske zakonodaje nadaljnja usoda sadovnjaka. Dolgoletni vodja sadovnjaki Tine Benedičič, ki je v sadovnjak skupaj s sodelavci vložil veliko zna-]j* in truda, razmišlja še o nečem - namreč o tem, da bi se iz osebnih in •rugih razlogov predčasno upokojil. Pa pojdimo po vrsti! Kaj je Be-"edičič povedal... ■••o sadjarskem srečanju Sadovnjak Resje, ki je del Vjercatorja - Temeljne organiza-'■'Je kooperantov Radovljica, in ladjarsko društvo Slovenija primata jutri, v soboto, ob 10. uri v sadovnjaku tradicionalno sadjarsko srečanje. Letos bo gost sreča-nJa tudi Slavko Zgonc iz Agro-'^hnike, voditelj radijske oddaje selena posvetovalnica in eden najboljši h poznavalcev nege. °skrbe in varstva okrasnih rast-•n, vrtnin in sadja. Zgonc bo naj-Pfej predaval o največjih sadjarskih problemih, potem pa bo odgovarjal tudi na vprašanja obiskovalcev. Tine Benedičič bo prikazal obrezovanje in vzgojo sad-J\ega drevja, Milena Jazbec s brneti i skesa inštituta Slovenije, ki v sadovnjaku Resje opazuje štiri hektarje velik poskusni nasad odpornejših sort sadnega drevja, pa bo povedala marsikaj o ekološko bolj prijaznem pridelovanju sadja. V sadovnjaku Resje so namreč lani v tem nasadu škropili le dvakrat, v mlajšem delu celo samo enkrat, pa je bila okuženost s škrlupom še vedno občutno manjša kot v klasičnem nasadu, kjer so, odvisno od sorte, škropili 12-krat do 16-krat. Na sadjarskem srečanju bo mogoče kupiti tudi sadike sadnega drevja, vendar bo ponudba verjetno precej skromna, ker v drevesnicah zaradi velikega povpraševanja nimajo več velike izbire. Prodajali bodo tudi sadjarsko orodje, predvsem kakovostne in ne posebej drage japonske žage, pa tudi sadjarsko literaturo iz založbe Sadjarskega društva Slovenije. ^formativni dan na mlekarski in kmetijski šoli Več kmetij zanimanja za živilske kot ijske poklice *anJ, 10. marca - Odziv na petkov in sobotni informativni dan na sred-"ji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju je bil srednje velik, med osnovnošolci pa je bilo več zanimanja za živilske poklice (triletno izobraževale za mlekarja, mesarja, slaščičarja itd. ter štiriletno za kmetijskega Hnika), manj pa za kmetijske poklice (kmetijski delavec, kmetovalec, etijski tehnik). Kot je povedal ravnatelj šole Štefan Oštir, je v kmetijskih oddelkih se dovolj prostih mest, prav tako tudi v oddelkih triletnega izobraževanja za živilca. Na šoli razmišljajo o tem, da bi v prihodnjem šolskem letu uvedli tudi slaščičarstvo, za katero je precej zanimanja, in ^a bi na šolskem posestvu v Strahinju enega od prostorov preuredili v delavnico, v kateri bi dijake usposabljali za obdelavo lesa na kmetijah. Kranjski šoli povzroča nekaj težav tudi usmeritev ministrstva za *°lj>tvo in šport, da bo treba za vsako izobraževalno smer vpisati najmanj dva oddelka učencev, vendar ravnatelj upa. da bo ministrstvo d°Pustilo tudi izjeme. Na srednji gozdarski šoli v Postojni so za prihodnje šolsko leto spisali tudi šolanje za kmetovalca-gozdarja. Program je prilagojen *a potrebe znanj, ki jih mladi potrebujejo na hribovskih in gorskih kmetijah, kjer je gozdarstvo poleg živinoreje zelo pomembna dejav-"°st. Šolanje bi bilo primerno tudi za marsikaterega gorenjskega os-pvnošolca, vendar izkušnje kažejo, da se kmečki otroci neradi šola-j0 daleč od doma.« C. Z. Pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo tristo do petsto sadjarjev in ljubiteljev sadjarstva z Gorenjskega in tudi od drugod. ...o sadjarskih delih in zgodnji spomladi V sadovnjaku v teh dneh končujejo z obrezovanjem, toplo vreme pa jim vzbuja strah, da jim bo spomladanska pozeba uničila prezgodaj "prebujeno" sadje. Z zanimanjem spremljajo vremenske napovedi, predvsem pa si želijo, da bi se ohladilo. Če bi v nekaj dneh padel sneg, ne bi bilo škode; če pa bi ga po sedanjem "toplem valu" nasulo čez dva tedna, pa bi zmrzal že postavilo pod vprašaj letošnjo letino. ...o krčenju sadovnjaka V sadovnjaku so skrčili dva hektarja nasada zlatega delišesa, ki ga imajo v ponudbi nekoliko preveč, saj predstavlja kar polovico vsega pridelka. Nadomestili ga bodo s sorto jonatan, po kateri je precej povpraševanja. Za zamenjavo so se odločili tudi zato, ker je nasad jonatana star več kot trideset let in ga bo čez nekaj let treba zamenjati. ...o lastninjenju Sadjarjev ne skrbi samo toplo vreme in prezgodnja rast, ampak tudi to, kakšna bo usoda družbenega sadovnjaka. Že sprejeta zakonodaja in tista, ki se še pripravlja, jim ne daje jasnega odgovora. V sadovnjak je bilo v treh desetletjih vloženo veliko znanja in truda, le trikrat v 25 letih polne rodnosti so "prigospodarili" izgubo, sicer pa so dvajsetkrat v tem času pomagali iz težav drugim dejavnostim v temeljni organizaciji kooperantov. Izračunali so, da se je iz sadovnjaka "prelilo" drugam okrog milijon mark denarja, kljub temu pa jim je še uspelo obnavljati in širiti nasad, urediti skladišče in drugo. Z osebnimi dohodki so bili ne glede na uspešnost poslovanja vedno na repu, tako da imajo (ob nižji izobrazbi in manjši uspešnosti) boljše prejemke celo tisti, ki so v pokoju ali na čakanju na delo. Čeprav je sadovnjak nastal na arondiranih zemljiščih, ne pričakujejo veliko denacionaliza-cijskih zahtev; še tiste, ki bodo, pa bi lahko rešili z delniškimi odnosi, če bi zakonodaja to omogočala. ...o sadjarstvu kot dopolnilni dejavnosti gorenjskih kmetij Sadjarstvo je dejavnost, ki je povezana s precejšnjimi tveganji. Na Gorenjskem so še izrazite sadjarske lege z dobrimi naravnimi možnostmi za pridelovanje sadja, vendar je te lege treba poiskati in jih strokovno preveriti. Pretirano vlaganje v nasade brez ureditve trga in zagotovitve prodaje bi bilo lahkomiselno. Izvozne možnosti so sicer precejšnje, vendar pa glede na ugled lahko računamo na izvoz predvsem tedaj, koje v Evropi slaba letina.• C. Zaplotnik Ponovno kviz Mladi in kmetijstvo Ljubljana, 10. marca - Predsednik poslanskega kluba Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik, predstavniki podeželske mladine in kmetijske svetovalne službe so se na nedavnem sestanku dogovorili za ponovno oživitev kviza Mladi in kmetijstvo. Kmetijska svetovalna služba bo prevzela strokovni del kviza, podružnice Zveze slovenske kmečke mladine in Slovenske ljudske stranke pa bodo pomagale pri organizaciji. Kviz bo tako kot v preteklosti najprej na občinski in regijski ravni, nazadnje pa še na republiški.• C. Z. Zakon o posebnih dajatvah pri uvozu in izvozu kmetijskih pridelkov Zaščita domačega kmetijstva Ljubljana, II. marca - Zbor združenega dela in {bor občin republiške skupščine sta na zasedanju v sredo sprejela predlog za izdajo zakona o posebnih dajatvah pri uvozu in izvozu kmetijskih pridelkov in živil skupaj z osnutkom zakona. Poslanci zbora združenega dela so predlog sprejeli brez razprave, medtem ko je bila v zboru občin razprava precej burna. Zagovorniki zakona so namreč vztrajali na tem, da je treba domače kmetijstvo zaščititi tako, kot so ga zaščitili v kmetijsko razvitih evropskih državah, in da je trgovcem treba preprečiti, da na račun uvoza ustvarjajo velike dobičke. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in Prehrano je zakon o posebnih uvoznih in izvoznih dajatvah (prelevmanih) pripravilo predvsem zato, da bi po vzoru drugih zahodnoevropskih držav zaščitilo domače kmetijstvo pred dumpinškim uvozom in pred nihanji cen na zunanjih trgih. Kmetijstvo se namreč od drugih gospodarskih dejavnosti razlikuje predvsem v lem, da je zelo odvisno od vremena in da že rnanjša sprememba v količini ponudbe povzroči velika nihanja pri cenah in dohodkih pridelovalcev. Da bi to preprečili, tudi v najbolj tržnih tropskih gospodarstvih cen kmetijskih pridelkov in živil ne oblikujejo povsem tržno, ampak je povsod zelo močna vloga države in državnega Posredovanja. V večini držav Evropske gospodarske skupnosti zaradi dnevnega spreminjanja uvo2nih cen in cen v mednarodni trgovini dnevno predpisujejo tudi uvozne dajatve, s tem pa sProti preprečujejo, da bi se nestabilnosti na mednarodnih trgih prenašale na domače in da ne bi prišlo do uvoza po dumpinških cenah. V sosedni Avstriji je tržišče kmetijsko-živilskih iz-, delkov urejeno z zakonom o tržnih redih, v katerem je posebej opredeljeno delovanje trga mleka in mlečnih izdelkov, žita in žitnih izdel- kov ter živine in mesa (govejega in prašičjega). Sestavni del zakona je tudi spisek kmetijskih pridelkov in živil, za katere je pri uvozu treba plačati posebne dajatve. Poleg uvoznih dajatev poznajo tudi izvozne dajatve ter posebne sezonske izvozno-uvozne dajatve in omejitve. Ker v Sloveniji ugotavljajo, da je sedanja zaščita domače kmetijske pridelave, ki še vedno temelji na starem, jugoslovanskem zakonu, preveč toga in premalo učinkovita, je vlada pripravila nov zakon. V ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izrecno poudarjajo, da ne gre za "pestovanje". "potuho" ali zaščito domačega kmetijstva pred tujo konkurenco, ampak le za postopno prilagajanje sedanje zaščite tovrstnim evropskim ureditvam. Zakon predvideva, da bi posebne uvozne dajatve določali v odstotku od uvozne cene ali v absolutnem znesku kot razliko med uvozno ceno, povečano za carinske in druge dajatve, ter ciljno ceno oz. ceno, ki ustreza ciljem kmetijske politike. Sezonske uvozne ali izvozne dajatve naj bi uvajali le izjemoma in sicer zalo. da bi pospešili prodajo domačih kmetijskih pridelkov ali preprečili motnje pri oskrbi, ki bi utegnile nastati zaradi pretiranega izvoza. Posebne uvozne dajatve bo določal minister za kmetijstvo, izvozne dajatve minister za trgovino, kmetijske pridelke in živila, za katere naj bi predpisali uvozne ali izvozne dajatve, pa bo določala vlada na predlog obeh ministrstev. Zakon tudi predvideva, da posebnih uvoznih dajatev ne bi plačevali pri intervencijskem uvozu ali uvozu za potrebe republiških blagovnih rezerv, medtem ko za začasni uvoz zaradi oplemenitenja ali dodelave vsebuje dve različici. Vlada se bolj nagiba k rešitvi, da bi podjetja tudi pri začasnem uvozu najprej plačevala posebno uvozno dajatev, ki pa bi jo potem pri izvozu zahtevala nazaj. • C. Zaplotnik Razstava ročnih del in peciva Hotavlje, 10. marca - Aktiv žena zadružnic s Hotavelj prireja v sodelovanju s kmetijsko zadrugo Škofja Loka in kmetijsko svetovalno službo razstavo ročnih del in peciva. Razstava bo v nedeljo v prostorih zadružnega doma na Hotavljah, odprta pa bo od osmih zjutraj do sedmih zvečer. Ob treh popoldne bo igralska skupina iz Vrha Svetih treh kraljev nad Zirmi uprizorila igro z naslovom Lokalna železnica. Po igri bo tudi srečelov.# C. Z. Predavanja 0 krmljenju krav in oživljanju prašičereje Škofja Loka, 10. marca - Škofjeloška enota gorenjske kmetijske svetovalne službe pripravlja ta mesec več predavanj za kmete. Prof. Andrej Orešnik bo v petek, 20. marca, ob 9. uri v sobi kmetijske zadruge Škofja Loka predaval o prehrani krav in prehodu na poletno krmljenje krav, ing. Matjaž Meglic pa v sredo. 25. marca, ob 9. uri na istem mestu o oživljanju prašičereje na kmetijah« C. Z. iVIlftAMlLK Denacionalizacija -nova "drobitev" zemlje? Velikost slovenskih kmetij močno zaostaja za evropskimi. Povprečna slovenska kmetija ima skupaj z gozdom nekaj več kot pet hektarjev zemlje, od tega približno polovico obdelovalne, povprečna nemška pa 14 hektarjev, belgijska 12 hektarjev, francoska in danska 23 hektarjev, nizozemska 13 hektarjev, angleška 64 hektarjev, povprečna kmetija držav Evropske gospodarske skupnosti 13 hektarjev... Primerjave kažejo, da je bila med obema (svetovnima) vojnama posestna struktura v Sloveniji dokaj podobna evropski, vendar je Slovenija po drttgi svetovni vojni krenila po svoje: v evropskih državah so se odločili za koncentracijo zemlje (in kmetij), pri nas pa smo izvedli dve agrarni reformi in uvedli zemljiški maksimum, ki je še zmanjšal število največjih kmetij in onemogočil njihovo rast. Povprečna velikost kmetij se je zmanjšala za tretjino, tako da temelj kmetijske pridelave predstavljajo (majhne) kmetije, katerih število je v državah Evropske gospodarske skupnosti najhitreje in najbolj upadlo. Pa ne gre samo za velikost! Od velikosti sta močno odvisni tudi intenzivnost in produktivnost. Čeprav je slovenska kmetijska posest že močno razdrobljena, pa vse kaže tako, da jo bo zakon o denacionalizaciji, ki je začel veljati decembra lani, še bolj razdrobil. Nekateri politiki, kmetijski strokovnjaki in vplivni člani kmečke zveze so sicer opozarjali na to še pred sprejetjem zakona in zahtevali hkrati z zakonom o denacionalizaciji tudi (malo) agrarno reformo, vendar je bila skupina, ki je na podlagi načela pravičnosti zagovarjala stališče, da je zemljo treba vrniti vsem, ne glede na to, kaj so in kje so, močnejša. Ce se bo zakon izvajal tako, da se bo - na primer - za vrnjenih deset hektarjev zemlje enakovredno potegovalo pet dedičev, poleg kmeta še štirje nekmetje, in da bo vsak pograbil svoj kos, potem se bo tolikokrat kritizirani "socialistični slog" drobljenja kmetijske posesti še nadaljeval. S tem bi se še bolj odmaknili od Evrope, v katero si tako želimo, in od njenih procesov koncentracije zemlje: poglobil pa bi se tudi prepad med politiko in stroko. Strah pred posledicami denacionalizacije, predvsem pred drobljenjem zemljišč in prehajanjem zemlje v roke nekmetov, je velik zlasti zato, ker ni predpisov, ki bi vse lastnike (stare in nove) učinkovito zavezali k temu, da bi zemljo skrbno obdelovali in ravnali z njo kot dobri gospodarji. # C. Zaplotnik MEŠETAR Po koliko so mineralna gnojila, krmila in semena v nekaterih zadružnih in zasebnih trgovinah na Gorenjskem? vrsta krmila, gnojila.. cena (v SLT/kg) Zasebna trgovina Agropromet Cerklje KAN NPK 15-15-15 NPK 7-20-30 krmila za nesnice brofinišer Emona brofinišer (mešalnica Šk. Loka) broštarter Emona broštarter mešalnica Šk. Loka telpit telštarter Emona telštarter mešalnica Šk. Loka koruza - vrečena koruza - razsuta ječmen - vrečeni ječmen - razsuti oves pšenica krmilo Favorit za krave (uvoz) semenska koruza BC 272 Eta semenska koruza BC 318 in 312 semenska koruza pionir Eva in Deja Prodajalna KZ Naklo v Naklem KAN (27-odstotni) NPK 8-26-26 krmila za krave NSK (za nesnice) telštarter BEK 2 koruza pšenica ječmen šrot sojine tropine sončnične tropine otrobi mešanica žit semenska koruza Helga semenska koruza BC318 semenska koruza Medimurac semenska koruza Eta 272 čebuljček pesa brigadir 16.00 19,50 23,50 27,60 37,40 35,20 40,80 36,50 21,85 36,20 29,50 16,00 15,00 15,00 14,00 16.00 17,00 21,00 272,00 285,00 310,00 16,30 26,36 27,52 29,87 38,69 26,34 17,33 19,93 15,00 24,40 37,55 23,55 9,31 14.68 330,00 314.00 250.00 332,00 300,00 630.00 Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a Podjetje AGROMEHANIKA KRANJ, Hrastje 52 a, zaposli za določen čas 6 mesecev PRIPRAVNIKA OZ. PRIPRAVNICO s končano srednjo šolo ekonomske ali komercialne smeri za usposabljanje na administrativno komercialnih in računovodskih delih. Pogoji: končana srednja šola ekonomske smeri znanje enega tujega jezika Pisne prijave sprejema 8 dni po objavi komisija za delovna razmerja podjetja Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a. ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Začela se je končnica državnega hokejskega prvenstva - S torkovo tekmo v dvorani Tivoli za prvo mesto in tekmo na Bledu za tretje mesto, se je po vseh zapletih vendarle začel superfinale prvega državnega hokejskega prvenstva. V Ljubljani so hokejisti Olimpije Hertza premagali ekipo Acroni Jesenice z rezultatom 4:3, ekipa Bleda Promoli-nee pa je na domačem ledu zasluženo slavila zmago nad mlado jeseniško ekipo / rezultatom 9:3. Prvenstvo seje nadaljevalo z včerajšnjo tekmo za prvo mesto na Jesenicah, prav tako na Jesenicah pa bo danes ob 18. uri tekma za tretje mesto. Ker se hokejski finale nadaljuje po pospešenem tempu, bo že jutri spet tekma v Tivoliju, v nedeljo pa na Bledu. Več o končnici bomo poročali v torkovi Glasovi stotinki. V. Stanovnik, foto: G. Sinik Zbor planinskih vodnikov Ljubljana, 11. marca - Do 15. marca 1992 je še čas za prijavo na republiški zbor planinskih vodnikov v zimskih razmerah, ki bo konec prihodnjega tedna, 21. in 22. marca, v domu v Tamarju. Prvi dan srečanja - zbor bo ob 13. uri - bodo sestavili skupini turnih smučarjev in pohodnikov. Pregledali bodo tudi opremo; prvi morajo imeti vse potrebno za turno smuko, drugi pa popolno zimsko planinsko opremo. Sledil bo teoretični del izobraževanja, med katerim bodo udeleženci zvedeli vse o podhladitvi in prvi pomoči, osebni zimski opremi, tehnični opremi pohodnika, nevarnostih v gorah pozimi in gibanju v snegu. V nedeljo dopoldne bosta obe skupini praktično preizkusili svojo usposobljenost na skupni turi v okolici Tamarja.• S. S. Pokal Cockta Planica, 8. marca - V Planici se je 40 tekmovalcev pomerilo na 90-metrski skakalnici na zadnji tekmi za pokal Cockta za mladince do 18 let. Največ uspeha so imeli Kranjčani in Tržičani. Tekma je tudi odločala, kdo bo četrti predstavnik na mladinskem svetovnem prvenstvu. Ob treh znanih si je to mesto zagotovil Robi Meglic iz Tržiča. Na nedeljskem tekmovanju si je zmago priboril član kranjskega Triglava Jure Žagar 84.5 in 86 m 202,4 točke. 2. Dejan Jekovec (Tržič) 81,5 in 84 m 190,4 točke, 3. Franc Urban (Triglav) 78,5 in 82,5 m 181,2 točke, 4. Robi Meglic (Tržič) 75 in 79 m 165,5 točke, 5. Zoran Zupančič (Alpina Žiri) 77 in 76,5 m 164,2 točke. V soboto odpotujejo na Finsko Jure /.agar, Urban Franc (oba Triglav), Robi Meglic in Dejan Jekovec (oba Tržič) kot skakalci. V klasični kombinaciji pa bodo nastopili Franci Jekovec iz Tržiča, Erih Pečnik iz Fužinarja in Igor Jelen iz Velenja. Vodja odprave je Bojan Jošt. mladinski trener Sandi Cimžar, pomočnik Peter Jošt in trener kombinatorcev. Janez Bešter INa podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj INOVATOR LETA in nagrad za pomembne movaci|ske dosežke, Odbor za raziskovalno dejavnost pri Izvršnem svetu SO Radovljica objavlja RAZPIS ZA DOSEŽKE NA PODROČJU INOVATORSTVA V OBČINI RADOVLJICA 1 Natečai velja za dosežke, ki jim je bila v letih 1990 in 1991 priznana pravica od nadomestila m še niso bili prijavljeni na razpis za priznanje INOVATOR LETA v preteklih letih. PRIJAVA MORA VSEBOVATI: 1. osebne podatke kandidata (ime in priimek, naslov, poklic, zaposlitev) 2 opis inovacije in čas nastanka inovacije 3. podatke za vrednotenje inovacije a) višina prihranka oz. povečanja dohodka, ki ga daie inovacija v enem letu b) uporabnost dosežka (v enem ali več podjetjih, na enem ali več delovnih mestih) c) izvirnost in pogoji nastanka Za nagrado so lahko predlagani tudi kandidati, katerih inovaci|e ni možno vrednotiti po navedenih kriterijih, vendar pa so večletni inovatorji. Priznanje INOVATOR LETA prejme vsakdo, ki pridobi patentno listino. Kandidata za priznanje in nagrado lahko prijavijo strokovne službe podjetij, direktorji, posamezniki, druge organizacije in ustanove. Prijave pošljite na naslov: OBČINA RADOVLJICA, Odbor za raziskovalno dejavnost, Radovljica, Kopališka 10, do vključno 28. marca 1992. WoMjC[rad&D 324-401_2968 Prodam JUGO 45 A, prevoženih 37.000km, letnik 1987 in Z 850, obnovljena, registrirana do marec/ 1993, motor star 2.5 leti. « 65 488 Prodam VW HROŠČ, letnik 1968, z novim pogonskim motorjem, neregistriran, cena 600 DEM. » 45 066_3054 Ugodno prodam Z 101, starejši letnik, neregistrirano, v voznem stanju. 9 216-728 3058 Menjam ali prodam FIAT Uno D, za cenejši avto, 241 -508 2978 Prodam karamboliran VVV hrošč, registriran do decembra. Ogled možen v Tupaličah 55. 2983 NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA D00ATNA OPREMA RADIJI. SONČNE STREHE. SP0JLERJI. PREPROGE RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel 9943 463 544000 St. Veiter Ring 25-27 Prodam DIANO, letnik 1977 za 1100 DEM. Kuraltova 14, Šenčur Prodam FORD FIESTO, 1978.« 401-249 letnik 3010 Ugodno prodam GOLFA diesel, letnik 1984 ali menjam za cenejši avto. ?f 312-255_30n Prodam Z 128, letnik 1985, registri-ran do novembra, g 312-364 3012 Prodam KOMBI Z 850, letnik 1985. •g 45-479_3018 Prodam JUGO 45, letnik 1985, registriran do marca 1993. ■gr 41-225 Prodam OPEL KADET, dobro ohra' njen, letnik 1977. •» 695-088 od 18 do 19 ure_3023 Prodam R 4, letnik 1978. registri-ran do junija 1992. g 65-520 3024 Prodam R 4 GTL, letnik december 1983, bele barve, prevoženih 83000 km., za 2500 DEM. « 801 -282 _3028 Prodam JUGO 45 koral, letnik 9/1989, prvi lastnik. Jauh, Kališka 18, Drulovka 3035 B DAIHATSU Naivarčneiši in najgospodarnejši taponski avtomobili. Pridite, obiščite nas in se seznanite s ceno. opremo, porabo in življenjsko dobo avtomobilov DAIHATSU. NOVA VOZILA • NAD. DELI - DELAVNICA - SERVIS CUDRE KOROŠKI "DAIHATSU CENTER" AUTOHAUS R TEYROWSKY 9020 KLAGENFURT / CELOVEC, VVaidmannsdorferstr. 195, Keutschacherstr 24 Tel. 9943-463-281425-0, telefax 281425-10 IŠČEMO PARTNERJE V SLOVENIJI (z delavnico ali brez). Obiščite nas! E9 DAIHATSU RDE in J R P R n M't AUTOHAUS SUDRING gg Aspernig CEkOVEC. SUDRING 332, Tel.: 9943-463-37238 OPEL VECTRA že od neto ATS 140.000.- • VELIKC SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME • HITER IN TEHNIČNO BREZHIBEN SERVIS 2 Petek, 13. marca 1992 MALI OGLASI, OGLASI 27. STRAN WSW$mm*LAS PRODAJAMO VSAK DAN SVEŽA DOMAČA JAJCA SPREJEMAMO TUDI VEČJA NAROČILA - Z DOSTAVO CENA OD 6 DO 10 TOLARJEV VOKLO 49 PRI KRANJU TEL 49-250 2 101, letnik 1978, vozno, neregistrirano, prodam. Kriška 7, stanov. 3^Kranj - Drulovka_3037 Prodam HONDO Civic 1.6 i, 16 V, 130 KM, črne barve, letnik marec/ 1991. g 242-815 zvečer. 3045 Prodam tračni OBRAČALNIK Fa-vorit 220 in CIRKULAR, ter ŠKODO Favorit 136, letnik 1990 in GOLF Diesel, letnik 1984. Čirče 29. najboljša nemška hrana za pse vseh starosti in mleko v prahu, vitamini in dodatki za dlako, vsa oprema za pse - tudi za šolanje Sp. Besnica 79/b, tel.: 403-286 Prodam 4 mesece star FORD - es-cort 1.4 CLX, prevoženih 2.500 km. y 214-544_3062 Prodam Z 750, letnik 1978, registrirana do decembra in P 126 letnik 1979, registriran celo leto, cena po dogovoru. TS* 802-002 3064 Prodam 126 P, letnik 1987, dobro ohranjen.^ 061/823-451 3070 Prodam tovorno PRIKOLICO, za osebni avto, g 241-093 3074 GOLF GLD, letnik 1984, prodam, g* 45-208_3081 Prodam GOLF Diesel, letnik 1983. Razgledna 14, Bled._3083 Prodam GOLF, letnik 1988/decem-ber in FIAT 126 P, letnik 1988/7. flp 328-840_3084 Prodam JUGO Koral 45, letnik 1988/89, registriran do januarja 1993. ^ 41 661_3092 Ugodno prodam karamboliran R 18, letnik 1984. Orehovlje 27, zvečer od 19. ure dalje._3096 Prodam Z 750 - 850, letnik 1982. Cena po dogovoru. Potočnik Rok, Bukovica 23. * 64-034 popoldne. Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. * 242-521 3007 Mercedes 190 d, letnik 1985, Prevoženih 130.000 km, prodam. Cena 24.000 DEM. 403-081 2946 Zelo poceni oddam psa VOLČJA-KA z rodovnikom, starega 9 mesecev g 41-802_2973 KUPIM teden dni starega BIKCA! g 66-901_2977 Kupim BIKCA simentalca, težkega do 120 kg. "g 79-457_2987 PURANE za nadaljno rejo, prodamo na naslovu: Grčar, Reteče 66, Šk. Loka, flfr 061/331-224 zvečer Rjave KOKOŠI pred nesnostjo in JARKICE stare 9 tednov s šipanimi ali celimi kljuni, vse cepljene, prodajamo. Gašperlin, Moste 99, Komenda. ^ 841-471 2989 OPRAVIČILO Pri zahvali za STANETA LENARČIČA, je prišlo do neljube pomote. Zahvala prav tako velja prijateljem iz Ohringena, ki so ga pospremili na zadnji poti. NAGROBNI SPOMENIKI OKENSKE POLICE STOPNICE,TLAKI • izdelki so globinsko impregnirani (sistem goretex) • svetovanje in montaža KAMNOSEŠTVO KAŠPAR Naklo, Na kalu 16 tel.: 47-875, 47-286 Prodam bele Pl ŠČANCE Brojlerje, stare 4 tedne, za nadaljno rejo. Strahinj 64. 2992 Prodam mlado jalovo kravo. ^421-361_3005 Prodam TELIČKO simentalko, težko 150 kg. g 311-581_3022 Prodam en teden staro TELIČKO simentalko. g 217-830_3032 Prodam BIKCA simentalca Pernuš Valentin, Černivec 4, Brezje 3039 Prodam BIKCA simentalca. Lahov-če21. 3062 Prodam dva TELETA, črno bela, težka 100 kg. Porovne Martin, Po-ženik 6, Cerklje 3137 Prodam KRAVO pred telitvijo in več OVAC, g 725-063_3154 Prodam TELIČKO simentalko 120 kg in kupim simentalce do 300 kg. «■ 49-444 3160 Prodam 6 mesecev brejo TELICO. Krmelj, Sv. Duh 23._3166 Kupim BIKCA simentalca, za rejo, starega 4 - 5 tednov, flf 44-146 popoldan. 3167 Prodam 220 kg težkega BIKCA, za rejo. 9 725-610_3168 Prodam plemenskega MERJASCA (švedski landrez). ■g 85-483 3169 Prodam KRAVO simentalko. ^ 695-097_3170 Ugodno prodam KRAVO 8 mesecev brejo. Prešeren Janez, Vrbnje 36, Radovljica. 3175 Prodam teden dni starega BIKCA. Zaloše 5, Podnart._3181 Prodam 2 TELETA, stara 10 dni. 310-512_3185 PURANE stare 6 tednov bomo prodajali od 2. aprila dalje. flf 241-189 3188 Prodam 4 leta staro KRAVO simentalko za zakol ali zamenjam za brejo, g 77-994_3063 Prodam 7 tednov starega BIKCA simentalca. Begunje 45. ^ 73-725 Prodam brejo TELICO. HS" 66-244 OSMRTNICA Za vedno nas je zapustila naša draga mami, mama in tašča. ŠTEFANIJA VEHOVEC roj. Pegam Od nje se bomo poslovili v soboto, 14. marca 1992, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: sinova Roman in Marjan z družino Kranj, Koper ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica VINKA SLIVNIKA -CENETA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, ga zasuli z venci in cvetjem, prižigali sveče, ter ga tako množično ob zvokih njemu tako ljube godbe pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala prijateljem godbenikom, govornikoma, gasilcem, praporščakom, obrtnikom, planinskemu in turističnemu društvu, Špeceriji, sodelavcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki čutite z nami, še enkrat hvala! Vsi njegovi Gorje, 12. marca 1992 OSMRTNICA V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in ded ANTON BRCE Pogreb bo v soboto, ob 14.30 uri na Smledniškem pokopališču. ŽALUJOČI: žena in otroci z družinami Solze, žalost, bolečina Te zbudila ni. Tiha - nema je gomila, kjer počivaš mirno Ti. (narodna) V SPOMIN 14. marca mineva 10 let, kar nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat, stric, svak, mož in očka MILAN KOŠENINA iz Škofje Loke Hvala vsem, ki obiskujejo njegov prerani grob. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame PAVLE PAPLER rojene Jenko, Žnidarjeve iz Besnice se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste se s spoštovanjem poslovili od nje in jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni Zg. in Sp. Besnica, Jama, 4. marca 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE m BIZAJ iz Čirč pri Kranju se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, ter vsem drugim, ki ste jo imeli radi, jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče in nam izrekli sožalje. Hvala tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred, ter pevcem - upokojencem iz Kranja. Žalujoči vsi njeni Čirče, Naklo, 7. marca 1992 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in tete IVANKE TOLAR roj. Šmid, Lukove mame s Prtovča se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem tovarne Niko, Iskra, Al-ples Železniki in sodelavcem Železniške postaje Jesenice za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala dr. Možganu za dolgoletno zdravljenje in obiske na njenem domu. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in MPZ Niko Železniki za zapete žalostinke ob njenem grobu. Vsem še enkrat hvala za darovane sveče, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: Vsi njeni Prtovč, Podlonk, Železniki, Zali Log, Dovje, Kranj Pred opozorilno stavko slovenskih delavcev V sindikatih niso jezni kar tako Škofja Loka, 10. marca - Neugodne gospodarske, socialne in zaposlitvene razmere na Gorenjskem so bile tema tokratne seje območne organizacije svobodnih sindikatov Gorenjske, ki so med drugim premlevali tudi odločitev za opozorilno stavko. V sindikatih se čutimo poklicane javno opozoriti na stisko gorenjskih delavcev, je dejal predsednik območnih svobodnih sindikatov Sandi Bartol. Sodeč po podatkih o stanju gospodarstva je na Gorenjskem še veliko slabše kot sicer v Sloveniji. Akumulativnost gospodarstva se zmanjšuje. 71 podjetij ima blokirane žiro račune, med njimi je ducat lakih, za katere je SDK že pred sprejetjem moratorija prijavila stečajni postopek, danes pa je za stečaj zrelih že 32 podjetij. Temu ustrezni so tudi prejemki delavcev, za katere v gorenjskih sindikatih ugotavljajo, da se večidel ne ravnajo po kolektivnih pogodbah. Izhodiščne plače zaostajajo za več kot magičnih 20 odstotkov, delavci od I. do V. tarifnega razreda ne dobijo dovolj plače, da bi z njo pokrili minimalne mesečne stroške, v mnogih podjetjih plač ne izplačujejo dogovorjenega 18. v mesecu, ponekod ukinjajo prejemke v zvezi z delom (regrese za prehrano, povračilo prevoznih stroškov), delavcem ne izdajajo pogodb o zaposlitvi, vse več podjetij se odloča za izplačila dela osebnih dohodkov v bonih... Vrh vsega gorenjske plače za desetino zaostajajo za republiškimi, vsak dan več podjetij izplačuje zajamčene plače, odvisna od finančne injekcije ministrstva za delo. Največ socialnih problemov se pojavlja v klasičnih industrijskih središčih, denimo, na Jesenicah in v Tržiču, še hujši kot stiska zaposlenih pa je položaj brezposelnih, ki jih je na Gorenjskem že nad 10 tisoč. Konfederacija sindikatov 90 napoveduje stavko Koper, 13. marca - Tudi sindikati, iz Konfederacije 90, za 18. marca napovedujejo stavko, in sicer zato, ker vlada in parlament nista izpolnila zahtev velike večine sindikatov glede odmrznitve plač. Sodišče odpravilo pripor za majorja Radovanovića Ga bo varščina zadržala v Sloveniji? Kranj, 12. marca - Javni tožilec Andrej Polak je povedal, da se bo tožilstvo pritožilo na včerajšnji sklep senata Temeljnega sodišča v Kranju, da se odpravi pripor za Danila Radovanovića, obtoženega umora dveh avstrijskih novinarjev junija lani na letališču Brnik. Tožilstvo kot razlog navaja, da je kaznivo dejanje umora eno najhujših in da se bo major, če bo izpuščen, bržkone izmuznil iz Slovenije. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. 41-letni major JLA Danilo P'dovanovič je v priporu od 24. oktobra lani. Senat kranjskega temeljnega sodišča je po treh dneh prekinil glavno obravnavo proti obtoženemu poveljniku tankovske enote, ki je bila v junijski vojni na položajih ob južni stezi letališča Brnik in od koder je kapetan Stanko Ignjatović domnevno na Radovanovičev ukaz streljal na avstrijska novinarja, ki sta v džipu umrla. Senat pod predsedstvom sodnika Antona Subica je včeraj sklenil, da se Radovanoviču pripor odpravi - trenutno je še v radovljiških zaporih - brž ko položi varščino v znesku sedem milijonov tolarjev. Varščina se lahko plača bodisi v tolarjih, bodisi v enaki protivrednosti K stavki 18. marca pozivajo v Svetu kranjskih sindikatov. Z njo bodo vlado in parlament znova pozvali k sprejetju ukrepov, ki noj zajezili naraščajočo revščino, brezposlenost in druge socialne posledice gospodarskih razmer. Pogovori sindikatov in vlade niso dali nobenih rezultatov, divjanje cen in zamrznitev plač onemogočata sklenitev socialnega pakta. Zato vztrajajo pri izpolnitvi skupnih zahtev: uveljavitev kolektivnih pogodb in odpravo zakona o plačah: celovit ekonomski in socialni program ter opredelitev ciljev, ki naj bi bili doseženi s sklenitvijo in izvajanjem socialnega sporazuma: zagotovitev pravnega varstva delavcev: takojšnje oblikovanje tridelnega skupnega organa vlade, zbornic in sindikatov za medsebojno usklajevanje zadev socialnega, materialnega in pravnega položaja delavcev, nezaposlenih in upokojencev. Koliko {e vreden tolar Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 13. marca naprej: nakupni srednji prodajni Avstrija 100 ATS 698,1315 700,3222 702,3329 Nemčija 100 DEM 4.912,6139 4.927,3960 4.942,1782 Italija 100 ITL 6,5534 6,5731 6,5928 Švica 100 CHF 5.424,0169 5.440,3379 5.456,6589 ZDA 1 USD 82,0701 82,3710 82,5641 Jugoslavija 100 YUD 60,0000 R. Hrvaška 100 CRD 70,0000 V menjalnicah so bili v četrtek, 12. marca, ob 13. uri tečaji naslednji: marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Gorenjska banka 52,35 55,00 7,43 7,73 Abanka 52,50 53,75 7,30 7,58 SKB 52,30 53,80 7,43 7,64 Hida lj. tržnica 52,70 53,70 7,38 7,60 Aval Bled, Ljubljanska 8 52,50 53,80 7,45 7,65 Otok Bled, Ljubljanska 15 52,30 53,80 7,43 7,64 Slovenska hranilnica 52,50 53,60 7,40 7,63 in posojilnia Kranj dragocenosti ali premičnin, bodisi s hipoteko. Senat v obrazložitvi sklepa navaja, da je varščina tako visoka, da ni bojazni, da bi Radovanović po izpustitvi iz pripora pobegnil, se skrival oziroma ne odzival na vabila sodišča. Predlog za določitev varščine in odpravo pripora je sodišču poslal Radovanovičev zagovornik. Zagotavlja, da bo obtoženec po izpustitvi stanoval pri svoji sestri v Mengšu, kjer bo na voljo sodišču. Glavna obravnava je bila prekinjena za nedoločen čas, po zaslišanju "kronskih" prič iz starešinskih vrst JLA, ki so bile navzoče pri umoru avstrijskih novinarjev na Brniku, zdaj pa so v Beogradu. • H. Jelovčan Almira prodaja modno hišo Pristava Tudi tretjič brez kupcev Radovljica, 11. sreda - Tudi tretja javna dražba, ki bi morala biti v torek in na kateri je Almira želela prodati modno hišo Pristava na Bledu, ni uspela. Predsednik licitacijske komisije je tudi tokrat lahko ugotovil samo to, da do predvidenega roka nihče ni položil varščine v višini deset odstotkov od izklicne cene. Cena je bila tudi na tretji dražbi enaka kot na prvi in drugi - 2,6 milijona mark oz. ustrezna protitolarska vrednost. Kot smo zvedeli, so se v dosedanjih dražbah za nakup modne hiše zanimali štirje kupci; Almira pa bo novo dražbo razpisala šele tedaj, ko bodo večje možnosti, da jo tudi proda. Občutno znižanje izklicne cene ne pride v poštev, ker bi to pomenilo razprodajo, pa tudi sicer bi si z manjšo kupnino bolj malo pomagala pri razdol-ževanju in plačevanju starih obveznosti. Almira si je s prodajo gradu Grimšče na Rečici pri Bledu, s prodajo družbenih stanovanj ter z denarjem, ki ga je dobila od prodanih občinskih obveznic, sicer že precej opomogla, vendar pa ji na poti do popolne finančne konsolidacije manjka še približno toliko, kolikor naj bi iztržila s prodajo modne hiše. Da doslej za Pristavo še ni bilo kupca, sta verjetno predvsem dva razloga: neurejena zakonodaja in precej "trda" najemna razmerja med lastnikom (Almiro) ter podjetji, ki imajo v modni hiši poslovne prostore. • C. Z. Ko prihaja žalost, prihaja v trumah Ostali bomo skupaj in zdržali bomo Bačne, 12. marca - Se še spominjate lanske akcije Gorenjskega glasa, v kateri smo predstavljali in (skromno) nagrajevali nadšte-vilne gorenjske družine? Septembra smo bili tudi v Bačnah v Poljanski dolini, v vasici z devetimi hišami nad Rudnikom urana Ži-rovski vrh, kjer so doma Peterneljevi, po domače Bačnarjevi. Tedaj je minilo tri mesece, kar je traktor pokopal pod seboj gospodarja Pavleta, na lepi kmetiji, veliki 48 hektarov, z več kot 20 glavami živine v hlevu, je ostala mati Milena s sedmimi otroki Povabili smo jih na skupni jesenski izlet številnih družin; prišla je le najstarejša, šestnajstletna Mateja, druge je gripa položila v posteljo. Drugič smo Bačnarjeve obiskali pred novim letom, ko so jim sokrajani namesto "ovna"pomagali napeljati vodovod v hišo. Obakrat smo občudovali materin pogum. Obvladovati tako veliko kmetijo, zraven pa še sedem mladoletnih otrok, je pogum, čeprav sosedje, prijatelji, sorodniki pomagajo. Ko prihaja žalost, prihaja v trumah, je zapisal slavni dramatik Shakespeare. Dejal je tudi: izrazi svojo bolečino z besedo! Bol, ki ne govori, duši polno srce, dokler ne poči. Senca bolečine sega daleč, ko človek že upa, da jo je premagal, jo ugleda. Mater, izčrpano, nemo v veliki bolečini, je zlomilo. Od prejšnjega tedna je sedmero Bačnarjevih otrok sirot brez obeh staršev. Kako bodo sami naprej, nas je zaskrbelo? Najstarejša Mateja je šele v drugem letniku zdravstvene šole v Ljubljani, Janez v prvem letniku lesarske v Škofji Loki, Mihaela in Milan sta še osnovnošolca, dvojčka Marko in Blažka stara komaj štiri leta, najmlajša Jana pa pol manj. Še pred letom srečna, zdrava, zadovoljna družina se je razletela kot porcelanasta skleda, ki pade na tla. Na kmetiji je ob otrocih ostala samo očetova mama, stara 72 let. Resnične bolečine prezirajo uteho besed. Pa vendar, živeti je treba. Otrokom smo se šli ponudit, če jim lahko kaj pomagamo, olajšamo. Doma smo našli samo petnajstletnega Janeza, ki mu je mati po očetovi smrti ljubeče pravila mladi gospodar, drugi otroci so razkropljeni pri sorodnikih, vrnili se bodo, ko bodo dovolj močni za to. Janez je bil razumljivo redkobeseden. Odraslo, s ponosom, značilnim za hribovce, je odklonil pomoč. Povedal je le, da bodo otroci ostali skupaj na kmetiji, da je najbližji sosed Romih pripravljen prevzeti skrbništvo in da so mu za to hvaležni. Ob zrnu bridkosti, ki je pri Bačnarjevih obrodilo tisočeren sad, je težko najti besede utehe. Resnične bolečine jih prezirajo. Zato morda le še tale misel otrokom in njihovi stari mami, izrečena iskreno, dobronamerno: bolečina ni vredna spoštovanja. Velika postane samo tisti trenutek, ko jo premagamo. Da bi jo čim prej premagali! • H. Jelovčan TEČAJI KOV Ljubljanska borza: Za torkov sestanek je bilo prav tako značilno mirovanje tečajev vrednostnih papirjev in nekoliko manjši promet. Čeprav je bilo največ povpraševanja po obveznici RSL I, seje tečaj povečal za 0,5 indeksne točke,*' prometuje bilo skoraj 14.000 njenih lotov v vrednosti dobrih 1,5 milijona mark. Pri obveznici RSL II je promet znašal 465 lotov, v prometu pa je bilo še šest drugih obveznic. Borzni strokovnjaki ocenjujejo, da je čutiti izplačilne dneve, saj podjetja bolj kot sicer ponujajo svoje vrednostne papirje, kar seveda pomeni, da je pomanjkanje tolarjev resen problem. Med delnicami pa je bila v prometu le delnica Mladinske knjige Ljubljana, prodali so 104 lote v vrednosti 1.791 tolarjev. Pri blagajniških zapisih Banke Slovenije za tuj denar so se prvič pojavili v prometu zapisi na 120 dni, poleg zapisov na 60 dni. Prometa z njimi je bilo za 260 tisoč mark, marka je bila vredna 52,75 tolarja, toliko kot na četrtkovem sestanku v preteklem tednu. Na četrtkovem sestanku se tečaji prav tako niso bistveno spremenili, za 0,1 točke je narasel pri obveznici RSL I (prodali so 16.302 lota), pri obveznici RSL II pa je padel za 1,1 točke. Z drugimi vrednostnimi papirji večjega prometa ni bilo. Pri blagajniških zapisih Banke Slovenije za tuj denarje bila pri 120 dnevih marka vredna 52,65 tolarjev, pri 60 dnevih pa je ostala vredna 52,75 tolarjev, saj prometa z njimi ni bilo. SAM0ZA0DRAS N E M Š Č I NA ŠPANŠČINA A N G L E Š Č I NA INFORMACIJE IN PRIJAVE: do 20. MARCA 1992, vsak delavnik od 8. do 12. ure PO TEL. (064)323-892 (oz. 213-042) IN OB PETKIH OD 17. D019. URE NA POŠTNI UL. 3. 3. aprila odhajamo z naročniki Gorenjskega glasa na dvodnevni izlet vTOPOLŠICO Ne zamudite torkove številke Gorenjskega glasa, kjer bomo objavili vse podrobnosti!!! NARAVA UJETA V MARMOR IZREDNA PRILOŽNOST od 10. do 30. marca Izdelki MARMOR Hotavlje po izjemno nizkih cenah v MERKURJEVIH prodajalnah: t DOM Naklo • GRADBINKA Kranj t ŽELEZNINA Ljubljana • KAŠMAN Škofja Loka t ŽELEZNINA Gorenia vas • KOVINA Lesce • UNIVERZAL Jesenice • GRADBENI MATERIAL Petelinje • GRADBENI MATERIAL Litija t PTC Nova Gorica Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v Merkurjevih prodajalnah tO** 1 1