POŠTENA KRITIKA

Ljudje imajo pogostoma navado
o vsakem človeku najprej nekaj j
slabega misliti in seveda takoj na-,
to tudi govoriti. Brez podlage, z j
nejasnimi sumnjičenji in kar tako
iz zraka snamejo posamezniki tr-,
ditve, ki se pozneje izkažejo kot'
izmišljotine ali vsaj plod bujne
fantazije, ee jih morajo dokazo¬
vati.

Na žalost se le poredkoma doga¬
ja, da morajo obrekovalci prena¬
šati breme dokazovanja. Običajno
požge ogenj opravljanja ali zlob¬
nega namigovanja vso pampo,!
preden obrekovani zagleda prve:
oblake dima okoli sebe. Kje bo po¬
tem lovil povzročitelja besedičenj?:

Zlasti nevarni so bili takšni ne¬
poklicani “kritiki” in večni neza¬
dovoljneži v našem javnem življe¬
nju. Marsikaterega našega moža
ki je z idealizmom nastopil v po¬
litiki, so z neprestanim obrekova¬
njem pripravili do tega, da je o-
pustil vse javno delovanje in se v
škodo skupnosti umaknil v zaseb¬
no življenje, kjer je končno na¬
šel svoj mir.

Takšni godrnjači so bili v vseh
dobah našega političnega življenja
"'tevilni in jih seveda ne primanj-
kuie niti v našem begunstvu. Ne¬
kaj čudovitega je, kako znajo z
besedami graditi najlepše progra¬
me, zidati najveličastnejše stavbe,
učiti vse in vsakogar, kaj je prav
in česa ne bi smeli delati tisti, ki
slučajno opravljajo nehvaležni po¬
sel dela za skupnost. Če pa pride¬
jo na dejanja — in kako težko jih
je do tega pripraviti! — se poka¬
že votla praznina. Ko jim potrdi¬
te, da želite kritiko, hočete slišati
nove misli in videti njihove načrte,
vam odgovarjajo s frazami in po¬
navljajo kritiko vsega in vseh, le
tistega ne znajo razložiti, kako  bi
prišli do uspehov, ki si jih mi vsi
skupaj želimo. Vedno ponavljajo
naše itak dobro znane skupne že¬
lje, nikoli pa ne vidimo, da bi nam
mogli pokazati novo pot, po kateri
bi prej prišli do zaželenega smo¬
tra.

Prav pogostoma smo tudi videli,
da takšni nezadovoljneži sploh ni¬
so razumeli smisla in nalog kriti¬
ke, pač pa smo v vseh dobah do¬
življali brezmejno in večno godr¬
njanje: čim nesposobnejši je bil
kdo za ustvarjanje, tem bolj je
zabavljal. Izviren ni znal biti niti
tam in ste ga večkrat zasačili, ko
je zahajal v tuj zelinik po dflšev-
no hrano. Prav nič nenavadnega
ni, ča naletite pri teh godrnjačih
na^meglene misli, ki so jih v dru¬
gačnih oblikah svoj čas širili po
svetu črni, rjavi ali celo rdeči pro¬
pagandisti.

Resni ljudje še nikoli niso zah¬
tevali, da bi kritik sam pesnil bo¬
lje kot pesnik, ki ga ocenjuje, ali
nisal boljše povesti kot pisatelj,
katerega opozarja na napake ali po
zaslugi hvali. Teh darov nima in
za to tudi ni poklican. Zahtevamo
pa od njega, da temeljito pozna
predmet, o katerem razpravlja, in
predvsem — da je vsaj pismen.

V leposlovju in tudi realnih ve¬
dah so kritiki ustvarili že velike
dobrine. Tudi v naši književni
zgodovini imamo nekaj kritikov,
ki so s svojim delom naravnost u-
stvarjali našo književnost. Ti mo¬
žje so imeli izobrazbo in tudi da¬
rove, torej vse osnove in nogo j e za
svoje delo. Različni pisuni, ki so se
v kritiki poizkušali zaradi stre>-
muštva, mode ali morda celo zara¬
di osebnih užaljenosti ter želje po
maščevanju, so izginili kot muhe
enodnevnice, čeprav so v času svo¬
jega kratkega nastopa pogostoma
prizadejali veliko škodo in nezace-
Ijive rane.

('isto nekaj drugega je v politi¬
ki. Tu ni merila dva krat dva je

V A'M E N

st s s k Argentini

PREDSEDNIK GENERAL PERON JE OSEBNOST MOČNE VOLJE IN SILNE
OSEBNE PRIVLAČNOSTI — IZJAVLJA EDWARD G. MILLER

V nedeljo popoldne je prispel z
letalom na obisk v Argentino ED-
WARD G. MILLER, šef odseka za
latinske ameriške države v sever¬
noameriškem zun. min. Na letali¬
šču ga je v imenu predsednika re¬
publike generala Juana D. Perona
sprejel in pozdravil vrhovni šef
državnega protokola, veleposlanik
Raul A. Margues, načelniki  j
zun. ministrstva, ameriški velepo¬
slanik v Bs. Airesu Stanton Grif-
fis in ostalo osebje ameriškega ve¬
leposlaništva.

Istočasno je prispel v Bs. Aires
tudi argentinski veleposlanik v
Washingtonu Jeronima Remori-
no.

G. Miller je s svojo delavnostjo
začel takoj v ponedeljek. V sprem¬
stvu amer. veleposlanika in osta¬
lih am. diplom, osebnosti je že zju¬
traj obiskal zun. ministra dr.
Paza. Po četrturnem razgovoru z  j
njim so se vsi podali v vladno pa¬
lačo, kjer je visokega gosta in nje¬
govo spremstvo sprejel predsed¬
nik republike general JUAN D.  j
PERON. Ta obisk, ki je trajal UO
minut, je bil vljudnostnega zna- \
čaja.

V ponedeljek opoldne je g. \
Miller podal prvo izjavo domačim '
in inozemskim časnikarjem. V  j
prostorih am. veleposlaništva se
jih je zbralo nad sto. Dejal je, da
prihaja sedaj že tretjič na obisk v
Argentino. Vesel je, da ta obisk
prihaja ravno v sanmartinskem
letu. O prvih stikih s predsedni¬
kom generalom Peronom je dejal,
da predstavlja g. predsednik oseb¬
nost močne volje in silne privlač¬
nosti.

Zatem so se pa vrstila najraz¬
ličnejša vprašanja  — gospodarska
in politična —, ki se nanašajo na
obe državi. Na vsa je Miller odgo¬

varjal. Omenjal je težavo na ar¬
gentinski strani zaradi pomanjka-  j
nja deviz in prizadevanja obeh
strani, da se gospodarski stiki še
povečajo in poglobe.

Po tem razgovoru s časnikarji
je ..bil Miller z vsem spremstvom
gost na kosilu pri zun. min. dr.
Pazu. Popoldne tega dne je pa bil
Miller znova pri predsedniku re¬
publike. Z njim sta bila tudi am.
veleposlanik Griffis in M ali org, z
argentinske strani pa zun. min.
dr. Paz in argent. veleposlanik v
USA Remorino. Ta razgovor je
trajal polne tri ure. Zvečer je Mi¬
ller časnikarjem samo dejal, da so
se na tem sestanku razgovarjali o
odnosih med posameznimi država¬
mi, predvsem pa o odnosih med  j
Argentino in USA. Ob tej priliki  •
je predsednik general Peron po -j
jasnil argentinsko stališče do go-  j
tovih mednarodnih vprašanj. Raz-  i
govori med predsednikom genera-
lom Peronom in med g. Millerjem
so bili tudi v torek dopoldne. Po¬
poldne pa si je visoki gost v
spremstvu predsednika republike
generala Juana D. Perona in nje¬
gove gospe soproge ogledal razne
socialne ustanove v Capitalu. Ta¬
ko predvsem Mesto otrok  — Ciu-
dad Infantil., Dom uradnic in dru¬
ge zavode, nakar so se vsi odpelja¬
li v letno rezidenco g. predsednika
v Olivos na okrepčilo. V čast g.
Millerja je bil v torek zvečer spre¬
jem na ameriškem veleposlaništvu.
Po sprejemu se je g. Miller skup¬
no z am. veleposlanikom Griffi-
som odpeljal v letno rezidenco g.
predsednika v Olivos, kamor ga je
povabil g. predsednik s svojo go¬
spo soprogo na intimno večerjo,
med katero je g. predsednik z g.
Millerjem govoril o vseh vpraša¬
njih, ki se tičejo obeh prijateljskih
držav.

POŽAR V AZIJI SE ŠELE ZAČENJA

LA TRAGEDIH DE UN ESLOVENO EN EL ACONCAGUA

El Aconcagua, rey de las montanas de la America atraia siempre
poderosamente a los andinistas. La belleza encantadora de sus fieros
ventisgueros les arrastra a su abrazo glacial. Venian de todas partes
del mundo para arriesgar la subida con mayor o menor exito. Varios
pagaron su audacia con la vida, hallando muerte en aquellos precipios
Y algunos su ultimo padadero en el cementerio de Puente del Inča.

En los primeros dias de maržo de 1940 se apresto para la escension
del Aconcagua un grupo de andistas de farna entrs los cuales Jorge
Link, su seposa, Franki. Semper. Se les agrego tambien un sacerdote
esloveno P. Jose Kastelic, capellan de la colectividad eslovena en la
Argentina y un alpinista entusiasta. Hallandose entre las montanas, en
Puente del Inča, el Aconcagua ejercio sobre el tal encanto que no pudo
resistir a la inviatacion de Link y que lo invito para que se agregue
a! grupo.

Se apodero de el una idea noble: plantar una cruz en el Aconcagua
y, a pesar de invencibles obstaculos, quiso realizar su proposito. Nunca
se sabra si logro su objetivo. Una tremenda tormenta le intercepto el
pašo. Su cadaver fue hallado recien un ano despues. La cruz que lle-
vaba no ha sido localizada. Sus restos mortales han sido transportados
a! cementerio de Puente del Inča, donde esperan el dia del Juicio ya
varics andinistas y donde tres anos mas tarde hallo su etemo descenso
tambien Link con su esposa.

Al conmemorar el decimo aniversario de su tragedia recordaremos
del P. Jose Kastelic sus connacionales eslovenos y sus amigos argen-
tinos. Algunos aprovecharan la fecha de su desaparecion para visitar
eu tumba. En Mendoza habra el dia 12 de maržo tambien actos recor-
datorios del querido finado.

SLOVENSKA TRAGEDIJA NA AC0NCAGU1

Aconcagua, kraljica ameriških gora, je bila stalno hrepenenje na¬
vdušenih alpinistov. Njena divjeromantično očarujoča lepota jih je va¬
bila v svoj ledeni objem. Iz vseh delov sveta so prihajali in se skušali
povzpeti na njen najvišji vrh. Mnogim se je to posrečilo. Veliko jih je pa
tudi na njenih ledenih pobočjih in v strahotnih globelih našlo smrt in se¬
daj snivajo svoj večni sen ob njenem podnožju v Puente del Inča.

V prvih dneh meseca marca pred desetimi leti so se zbrali znani
argentinski alpinisti Linka, Franke in drugi in se podali na Aconcaguo.
Pridružil se jim je tudi skromen slovenski duhovnik JOŽE KASTELIC. Bil
je to tedanji slovenski duhovnik v Argentini, navdušen planinec, ki je
svojo veliko ljubezen do slovenskih planin prenesel v novi domovini na
argentinske planine. Hotel je za vsako ceno uresničiti svoj načrt: PO¬
VZPETI SE NA VRH ACONCAGUE IN TAM ZASADITI KRIŽ, ki ga je v
ta namen nosil s seboj. Ali je ta cilj dosegel ali ne, bo ostala večna taj¬
na. V strahotni ledeni višini se je namreč tedaj nenadno razbesnel vihar
in zapel svoj mrtvaški spev Jožetu Kastelicu.

Njegovo truplo so našli šele leto dni kasneje. Položili so ga v grob
ob stran ostalih alpinistov, ki so svojo ljubezen do planin plačali s svo¬
jimi življenji. Tri leta pozneje se mu je pridružil tudi Linka s svojo ženo
in še več drugih.

V teh dneh se bomo spominjali dobrega Jožeta Kastelica. Spominja¬
li se ga bodo njegovi številni argentinski in slovenski prijatelji, pred¬
vsem pa tisti, ki so bili deležni njegovih dobrih del in vsi tisti številni ro¬
jaki, katerim je kot velik ljubitelj Argentine utiral življensko pot v njiho¬
vi novi domovini.

Nova pogodba med Kitajsko in sovje¬
ti je bila v Moskvi podpisana, potem ko
so pogajanja z Maocetungom trajala
skoraj dva meseca. Po podpisu pogodbe
so kitajskega kom. diktatorja in njego¬
vega zun. ministra Čuenlaja odpremili
iz Moskve z največjimi slovesnostmi.
Nova Kitajska je postala satelit Mos¬
kve. Na zunaj so Maocetungu dali pre¬
cej koncesij, prejel bo Port Artur in
druga mandžurska pristanišča ter na¬
zadnje tudi železniško progo čez Man¬
džurijo; proga je bila že pod carji in je
tudi sedaj v rokah ruskih železniških
oblasti.

Po podpisu te pogodbe je završalo v
vsej Aziji. Siam je bil do zadnjega še
za naslonitev na USA in Veliko Brita¬
nijo, toda po tem dogodku je predsednik
siamske vlade izjavil, da Siam ne želi

iz USA samo orožja in vojno gradivo,
ampak tudi vojake — ameriški vojaki
naj pridejo branit neodvisnost Siama.
Če ne — bo Siam tudi priznal režim
Maocetunga in se skušal zavarovati v
okviru sovjetskega prijateljstva. Tri če¬
trtine Indokine je v rokah Hočiminho-
vih kom. guerilcev, v Birmaniji je zme¬
da zelo velika in nadzira vlada le del
dominijona, nova republika Indonezija
je zaprosila v Moskvi za vpostavitev di¬
plomatskih stikov.

POPOLNA PODREDITEV SOVJETOM

Tako je slika o kom. ofenzivi v Aziji
vsaj na zunaj popolnoma v prid sovje¬
tom. Vendar prinaša ta slika tudi svoje
senčne strani. V Moskvi se je sovjet¬
skim zahtevam za podreditev celotne
Kitajske upiral Čuenlaj, kitajski zuna-

štiri. Včasi je tri, včasi pet in zgo¬
di se celo, da je zares štiri. (Nam,
ki smo kot zmagovalci v zadnji
vojni danes v begunstvu, politična
matematika gotovo ne kaže štiri!).
Zato tudi nobene stvari ne morete
dokazati, preden se ni izvršila.
Lahko samo dokazujete in ljudi
prepričujete: če imate prav, vam
navadno ne bodo verjeli. Prav za¬
radi tega, ker je politika neotip¬
ljiva in na videz preprosta zadeva,
se pojavlja tudi večje število kri¬
tikov.

Koristno in potrebno delo opra-
j vij a v politiki tisti, ki nastopa za¬
res kot pošten kritik. Poleg po¬
trebnega znanja, načitanosti in
daru opažanja mora imeti še do-
| bro mero tenkočutnosti, ki je pač
glavna lastnost, zaradi katere pra¬
vimo da nekateri ljudje imajo,

drugi pa nimajo “političnega da¬
ru”. Takšni kritiki so bili pri nas
v politiki še redkejši kot v litera¬
turi : saj nimamo napisane niti
poštene politične zgodovine našega
naroda!

Če smo imeli — po zatrjevanju
sedanjih godrnjačev — slabe vo¬
ditelje, smo imeli še slabše “kriti¬
ke”, ki voditeljem niso znali poka¬
zati prave poti. Ponavadi sploh
niso bili kritiki, pač pa navadni
zabavljači in to je eden izmed vz¬
rokov, zakaj naše stvari niso bile
vedno na najboljši poti.

Kbt narod smo še mladi in be¬
gunstvo nam daje izredne prilike
učiti se koristnih stvari: med dru¬
gimi tudi, kako je mogoče države
pametno upravljati in kako to u-
pravljanje koristno in pošteno kri¬
tizirati. Rr.

/ -

nji minister, ki ga v Moskvi dolže, da
je pristaš titovskih nazorov o komuniz¬
mu na državni oblasti. Sovjeti so tudi
dosegli, da mora biti kit. policija pod
vodstvom in nadzorstvom sovjetskih pol.
strokovnjakov. Gospodarska pogodba
med Moskvo in Kitajsko še ni sklenjena;
kitajska industrija pa hromi, ker je
dovoz iz Anglije in USA ustavljen. Ki¬
tajsko prebivalstvo ni živelo od doma¬
čega pridelka, ampak od uvoženega riža
in žita. Uvoza ni, iz Rusije pa bo dovoz
žitaric dolg in drag, skoraj tako drag,
kakor je bil ta pridelek na kitajskem
notranjem trgu (zaradi notranjih slabih
prometnih zvez je bilo tuje žito na ki¬
tajskem trgu cenejše, kakor pa domače,
dasi domač pridelek ni bil premajhen).
Med triletno okupacijo po 1. 1945 so so¬
vjeti Mandžurijo — kitajsko Porurje —
popolnoma “demontirali” in odpeljali
vse tovarne in stroje kot vojni plen za¬
radi zmage nad Japonsko. Obnova in¬
dustrije v Mandžuriji bo trajala deset¬
letja, tovarne v Šanghaju in v drugih
industrijskih središčih, ki so ob morju,
pa so pod ognjem nac. letalstva. In so¬
vjeti ne dado letal, da bi bila vsaj ta
industrija ohranjena.

Glavna središča azijskih riževih polj
niso na Kitajskem, ampak v Siamu in v
1  Indokini. Riž iz teh pokrajin redi mno¬
žice od Kitajske do sredine Indije. Toda
Indokina je v ognju in sovjetski am¬
basador v Bangkoku, prestolnici Siama,
je skoraj da ultimativno terjal od siam¬
ske vlade, da mora Siam skoraj ves pri¬
delek riža prodati sovjetom. Ako bo
siamska vlada na to pristala, bo pome¬
nilo to lakoto in izbruh neredov pri
vs^h tistih množicah, ki v jugovzhodni
Aziji na riž več dado, ko na katerokoli

drugo živilo.

Sovjeti so Maocetunga s svojo pogod¬
bo prisilili, da gre naprej po poti kom.
revolucije in da razširi požar nad vso
Azijo. Sovjetska dipl. zastopstva bodo
od Indije do Indonezije in Indokine ter¬
jala take koncesije in ukrepe, ki bodo
kaos povečavah. Vsi ti ukrepi bi dali
slutiti, da hoče Moskva kot prvo stop¬
njo razmaha svoje oblasti v Aziji doseči,
da ves ta svet izkrvavi in nazadnje klo¬
ne v popolno opešanje. Šele na takem
polju bodo sovjeti varno gradili temelje
svoje nadvlade. Vsej Aziji bi nato vla¬
dala Moskva. Pred sedmimi stoletji je
Džingiskan iz sredine Azije krenil pro¬
ti zahodu na pot za nadvlado sveta. Se¬
daj so sovjeti krenili na to pot v obratni
smeri. V novejših časih v Moskvi oma¬
lovažujoče zmajujejo glavo nad Evropo,
češ da naj Rusija Evropo kar pusti sa¬
mo dozoreti za propad; vojna v ta na¬
men ni potrebna. Toda na zahodu je
mnogo komentarjev, ki pravijo: pustimo
sovjete v Azijo, kjer da bodo našli svoj
konec. Razlika je samo ta: tisto, kar se
v zahodnem svetu razjasni v nekaj le¬
tih, potrebuje v Aziji desetletja, če ne
celo stoletja.

Tito je te dni pripravil novo presene¬
čenje zahodnemu demokratskemu svetu.
Kot stoodstotni komunist je priznal ko¬
munistično uporniško vlada Hočiminha v
Vietnamu. To vlado je prva priznala So¬
vjetska zveza, za njo pa vse njene sate¬
litske komunistične države. Titova ko¬
munistična vlada za njimi seveda noče
zaostajati, ker zasleduje iste komunis¬
tične cilje doma in v svetu, ter je sedaj
tudi ona prizr ala vietnamsko kom. upor¬
niško vlado.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23. II. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

V SPOMIN JOŽETU KASTELICU

OB DESETLETNICI NJEGOVE TRAGIČNE SMRTI

tem ko so ostali nadaljevali pot in
prišli na vrh ob 16 uri. Bilo jih je 6.

Ko so se vračali so g. Kastelca
dobili na istem mestu, šel je z nji¬
mi nazaj do naj višjega šotora, ki
so ga imeli v višini 6850. Na moč
so se prizadevali, da bi ga spravi¬
li še niže, toda gospod Jože se ni
dal pregovoriti. Namenil se je pre¬
nočiti tam in naslednje jutro do¬
vršiti svoj namen, da zasadi na
vrh Aconcague križ, ki ga je imel
s seboj. Mal kovinski križec nabit
na lesen križ.

USODNA NOČ IN NEVIHTA
NA GORI

Franke, najbolj utrjeni in krep¬
ki član ekspedicije, je ostal z go¬
spodom Jožetom tako dolgo, da
mu je skuhal čaj in ga spravil v
spalno vrečo, da bi tako mogel
varno prespati noč v tistem vse-
mirskem mrazu, nakar je odšel in
je gospod Jože ostal sam  v tihi
gorski samoti.

Naslednje jutro bi bila morala
priti tam mimo na vrh gore dva
druga turista. Na ta dva je hotel
gospod Jože počakati in z njima
tvegati zadnji korak.

Kaj je bilo potem, tega ne bomo
zvedeli nikdar. Pričakovana pla¬
ninca naslednji dan nista mogla
izvršiti nameravanega poskusa za
naskok na Aconcaguo. Bil pa je
krasen dan. Najbrže g. Kastelic ni
opustil svojega načrta, da stopi na
vrh naj višje ameriške gore.

Popoldne 8. marca je pa zadi-
vjala strahotna nevihta. Orkan z
200 km hitrosti, ki nosi za pest de¬
belo kamenje kot prah, dvigne tu¬
di človeka kot peresce. Kje je bil
tedaj gospod Jože? Z grozo so str¬
meli člani ekspedicije v vimvo,
kjer so slutili usodno nesrečo. To¬
da nevihte ni hotelo biti konec.

Šele čez 5 dni je bilo mogoče mi¬
sliti na to, da bi šli gledat kaj se
je zgodilo, ker pogrešanega ni bilo
odnikoder. Skozi debele plasti sne¬
ga, ki je ta čas zapadel, so si utirali
not in šele H marca,  po dveh ne¬
uspelih. poskusih, so prišli na me¬
sto, kjer je ostal v šotoru g. Ka¬
stelic tedaj, ko se je zadnji od nje¬
ga poslovil.

Šotor je - še stal, toda prazen.
Niašli so pač dve Kasteličevi noga¬
vici in nekatere stvari njegove o-
oreme; daleč naokrog so vso okoli-
’o skrbno preiskali, v kolikor so
oač mogli v visokem snegu, toda
ledu za pogrešanim nobenega!
Toda eno so pa ta dan še z goto-
'ostjo vedeli: šiv . gotovo več ni,
'•a j ti brez spalne vreče, katera je
ostala v šotoru, gotovo v tistem
nrazu nihče ne more preživeti no¬
bene noči.

Prve časopisne vesti so poročale
L o, da je pogrešan, toda na podla¬
gi te zadnje ugotovitve, je postalo
'asno, da aospoda Kastelica ne bo
Uvega nihče več videl.

17 marca 1940 je vse časopisje
prineslo vest, da se je zgubil eden
od Linkove ekspedicije na Acon¬
caguo. Ker je bil g. Jože Kastelic
tiste dneve na potovanju po tistih
krajih, sem pozorno iskal med no¬
vicami, kaj bo na stvari. Iz raznih
potvorb njegovega imena je po¬
stalo slednjič le jasno, da gre zanj,
a po prvih vesteh je ostalo še ved¬
no upanje, da je morda še živ, ker
poročila so pravila le o tem, da se
je zgubila sled za njim.

Toda stvar je postala kmalu ja¬
sna, kajti naslednje dneve so že
prišli v Mendozo nekateri od tis¬
tih, ki so g. Kastelica nazadnje
videli.

Dober teden kasneje sem govoril
z Linkom, ki je bil voditelj tiste
ekspedicije in iz njegove izjave
sem zvedel tole:

PRVI KORAK V GORE

24. febr. je Link prihitel v Ho¬
tel Puente del Inča po nekatere
poslednje potrebščine, katere so
rabili za naskok na Aconcaguo.
Tamkaj se je srečal z gospodom
Jožetom. Dva tako navdušena pla¬
ninca sta takoj postala prijatelja
in ker ga je Link povabil, da bi
šel z njim na Plaza de Mulas (vi¬
šina 4600 m), kjer bi imel nasled¬
nji dan, v nedeljo, sveto mašo, je
gospod Jože povabilo z veseljem
sprejel.

Po naporni poti na hrbtih mul
sta že v jutranjih urah 25 febr.
prišla do taborišča na Plaza de
Mulas, kjer je bilo vsega kakih 25
foseb ekspedicije.

Potem, ko sta se prišleca male
odpočila, so vsi z veseljem sodelo¬
vali pri pripravah za altar in je
bila sveta maša, najbrže doslej
najbolj visoko v argentinskih go¬
rah. Vsi značilni dogodki, in seve¬
da tudi zadnja Kasteličeva maša,
so bili filmani.

Popoldne je g. Jočeta bolela gla¬
va. Višinska razlika je namreč ve¬
lika. Počasi je glavobol popustil.
Naslednje dneve je porabil za raz¬
ne manjše ture v bližini, da se ta¬
ko usposobi za zadnjo najbolj
drzno potezo, katero so imeli v
načrtu.

4. marca je ekspedicija odrinila
iz Plaza de Mulas. Prenočili so v
zasilnem taborišču in naslednji
dan spet nadaljevali pot. Tako so
plezali vse više. Sem pa tja je bi¬
la pot nekoliko nevarna, večinoma
pa ne.

7. marca je bil'dan, ko naj bi
dosegli cilj vsi, kateri so še vztra¬
jali. Med njimi je bil tudi g. Kas¬
telic, Čeprav mu je vodja ekspedi¬
cije zelo odločno odsvetoval, ker je
bilo očitno, da je višina nanj delo¬
vala preveč občutno. Ostali so bili
v gorski višini že 14 dni pred
njim. zato so se že lahko aklimati¬
zirali. Gospod Jože pa je smatral,
da njegova krepka narava ne mo¬
re opešati. On, tako strasten lju¬
bitelj planin, pač ni mogel spreje¬
ti te misli, da ne bi napravil še ti¬
stih par korakov do vrha.

Vse bolj očitna pa so postaja¬
la znamenja njegove oslabelosti.
Prvi del poti je še precej dobro
slo. Potem je pa začel gospod Jo¬
že pešati. Na vsakih 20 korakov
so se ustavili, da se odpočijejo.

Ostal je slednjič le še košček po¬
ta, nič več kot iz Tacna na šmar¬
no' goro. Tako lepo je vabila gora,
toda v višini 6950 m se je gospod
Jože ustavil in. izjavil, dame' gre
več dalje.  Ostal je tamkaj, med

IZ TEDNA V TEDEN

Bolgarska vlada je te dni vložila pri¬
tožbo pri jugoslovanski zaradi jug. po¬
seganja v plovbo po Donavi na škodo
bolgarskih interesov.— Laške oblasti
so pri Gorici zajele dva jug. vojaka —
prebežnika, ki sta izjavila, da “je živ¬
ljenje v jug. armadi neznosno”.— !Na
meji med jug. in ameriško zono v Trstu
je prišlo do streljanja, ko so nekateri
podaniki jug. zone hoteli uiti v ameriš¬
ko zono. V Trstu je bila po 19 dnevih
končana splošna delavska stavka, v ka¬
teri so vsi sindikati, komunistični in an-
tikomunistični skupno nastopili za po¬
višanje dnevne plače za 60 lir.

★

Italijanska vlada pripravlja poseben
načrt o povečanju emigracije v Južno
Ameriko in Mehiko.— Italijani tudi še
ne nameravajo priznati rdeče kitajske
vlade.— Maršala Grazianija bodo v Ri¬
mu te dni ponovno sodili pred vojaš¬
kim sodiščem. — V Neaplju je prišlo do
ostrih spopadov med 3000 študenti in
policijo.

★

Na Češkem so v kampanji za kolekti¬
vizacijo zemlje prijeli nad 5000 kmetov,
ki “niso razumeli novega časa”; od
7.480.000 ha zemlje je že 500.000 ha ko-
lektivizirane.— Poljaki so diplomatskim
uradnikom USA prepovedali zapustiti
poljsko ozemlje brez predhodnega do¬
voljenje poljske vlade.

*

Na Madžarskem sodijo isti sodniki,
ki so obsodili Mindzsentija, sedaj tudi
Amerikanca Vogelerja, podpredsednika
Mednarodne telefonsko-telegrafske druž¬
be ter Angleža Sandersa, zastopnika
Standard Electric Company v Budim¬
pešti, skupno z nekaterimi Madžari, ki
so vsi obtoženi vohunjenja v korist za¬
hodnih sil; na razpravi sta tako Voge-
ler kako Sanders priznala, da sta de¬
lovala vsak za svojo državo, in Voge-
ler je celo izjavil, da je bil posebej iz-
vežban za vohunske posle; za njima so
tudi ostali obtoženci priznali sodelovanje
v špijonski mreži. Tožilec je za oba

zahteval najhujšo kazen. Vogeler je bil
obsojen na 15, Sanders pa na 13 let.
Dva Madžara so pa obsodili na smrt.

V dneh procesa je ‘siva eminenca’
angl. zun. politike lord Vansitart zah¬
teval naj Anglija prekine sploh vse

stike z vlado sedanje Madžarske.

★

Zahodni Berlin je dobil 100 milijonov
mark podpore iz Marsehallovega plana,
da bo lažje vzdržal borbo s tkzv. 'malo
sovjetsko blokado’ Berlina.— Medtem
ko so sovj. zasedbene sile v vzhodni
Nemčiji dosegle 400.000 mož, javljajo
iz zahodne Nemčije stalno večanje
brezposelnosti s trenutnim stanjem 2
milijonov.— Komunisti so berlinskega
kardinala Preysinga opozorili, naj nikar
ne vztraja še nadalje v svojem ukrepu
o prepovedi udejstvovanja kat. duhovni¬
kov v vrstah kakršnih koli formacij,
vodenih od komunistov.

Nastopi francoskih komunistov proti
natovarjanju voj. materiala za Indo-
kino in pri izlaganju amer. voj. mate¬
riala so francosko vlado prisilili k po-
ostrivi policijsko-vamostnih ukrepov
in tudi kazni.

★

Ameriško zunanje min. je v torek urad¬
no objavilo sporočilo, da je ameriška
vlada prekinila diplomatske odnose z
Bolgarijo. O tem sklepu so istočasno ob¬
vestili bolgarsko vlado v Sofiji in njene¬
ga diplomatskega predstavnika v Wa-
shingtonu, kateremu so tudi sporočili
željo am. vlade, da bolgarsko dipl. osebje
čimprej zapusti USA. V Washingtonu
so politične osebnosti mnenja, da bo'
ameriška vlada prekinila diplomatske
odnose tudi z Madžarsko zaradi zadnjih
obsodb ameriškega državljana v Bu¬
dimpešti.

★

V Angliji so danes parlamentarne vo¬
litve na katerih bodo volilci ali odobrili
politiko dosed. laburistične vlade, ali jo
pa odklonili in dali svoje zaupanje kon¬
servativcem.

TITO Z\OVA POIJDABJA, DA .JE

I* OSTANE KOMUNIST

TRUPLO NAJDENO

Šele čez leto je bil privzdignjen
zastor, ki krije Kastelčevo planin¬
sko tragedijo.

20 marca 1941 so objavili časni¬
ki, da so na Aconcagui našli tru¬
plo. ki je najbrže Kastelčevo.

17 marca je neki gonjač tekel
za mulo, ki mu ie v gori utekla  in
je pri tem zadel na truplo. Takoj
so si ogledali vse okolnosti. Kraj
leži na pol pota med vrhom Acon¬
cague In Plaza de Mulas v višini
5800 m. Brez težave so identifici¬
rali truplo, ga naložili na mulo in
odnesli v Puente del Inča.

Meni je takoj brzojavil najdbo
rojak Mahnič,  ki je bil tedaj u-
služben v hotelu Puente del Inča.
Po prevdarku in posvetu z drugi¬
mi smo odločili, da je nemogoče
misliti na to, da bi ga prepeljali v
Buenos Aires. Čeprav je bilo tru¬
plo dobro ohranjeno—, saj je bilo
ves čas v ledu in snegu; le koža je
bila očrnela, kjer je prišla v dotik
s svetlobo, — je takoj začelo raz¬
padati in v takih okolnostih pač ni
bilo mogoče misliti na prevoz na
tako daljavo.

V Mendozi je bil tedaj salezi¬
janski ravnatelj P. dr. Peter Ser-
doč,  na.š rojak. Z njim sem se tele-
fonično dogovoril in je on oskrbel
takoj primerno krsto in prevzel
skrb, da se izvrši krščanski po¬
greb.

Dva dni je truplo bilo na mrt-

Maršal Tito je v spremstvu Rankovi-
£a, Petra Stamboljiča ter L. Djuriča
nepričakovano obiskal predvolilno zbo¬
rovanje v Titovih Užicah ter tamkaj
pred 50,000 glavo množico (po, naved¬
bah Tanjuga!) imel odločen volilen go¬
vor, v katerem je ponovno in najodloč¬
neje izjavil, da FLRJ nikakor ne misli
kreniti s poti socializacije vsega jav¬
nega življenja, da bodo vlada FLRJ in
vsi njeni organi še nadalje najdosled-
nejši zagovorniki komunistične države
in “da se niti on niti njegovi navadi ne
dajo prodati zahodnim silam za peščico
dolarjev ali nekaj materiala; “rajši bo¬
mo hodili bosi”, je dejal Tito, “kakor
pa da bi za ceno nekaj dolarjev spreme¬
nili linijo pohoda naših narodov!” -

Umljivo je, da je takšen' govor' vzbu¬
dil silno in neprijetno presenečenje v
zahodnem svetu in da vsi merodajni
krogi pričakujejo podrobnejših poročil;
najprej se je znašel ameriški ambasa¬
dor Allen, ki je — verjetno strogo sle¬
deč navodilom svoje vlade — takoj iz¬

javil, da. “ameriška vlada ves čas že
stoji na stališču nevmešavgnja v not¬
ranje zadeve FIRJ in da niso bili da¬
ni nikaki pogoji maršalu Titu ob prili¬
ki njegove zaprositve za posojilo”.
Beograjski vladni krogi pa ostri Titov
govor talmačijo tako, da je 1) Tito ne¬
zadovoljen zaradi dolgega zavlačevanja
pri izplačilu že odobrenega posojila 25
milijonov dolarjev, 2). da Titu ni prav,
ker so mu Amerikanci namignili, naj
nikar prehitro ne prizna komunistične¬
ga režima Ho Či Minha v Vietnamu in
3) da Titu in njegovim diplomatom ni
po volji' zahodno prišepetavanje o
nujnosti ureditve položaja tujcev, poda¬
nikov zahodnih držav na teritoriju
FLRJ.

Pripomniti je treba, da bodo zahodne
sile, zlasti USA, še marsikatero drugo,
morda celo ostrejše Titovo dejanje ali
besede mirno prenesle, ako se to ujema
z njihovim gledanjem, da jim je trenu¬
tno Tito nujen zaveznik pri rušenju
‘obrambnega obroča satelitov Moskve’.

vaškem odru v kapeli v Puente del i
Inča, nato pa so ga nekateri prija¬
telji spremili na njegovi zadnji
poti na pokopališče, je tam blizu
in kjer čaka vstajenja že več pla¬
nincev, kateri so svojo drznost pla¬
čali z življenjem.

TUKAJ POČIVA. . .

Takoj smo začeli misliti na to,
da postavimo rajnemu na grob
primeren spomenik. Kamnosek
Justo Marušič  je vzel na skrb iz¬
delavo plošče, arhitekt Sulčič  je
izdelal načrt, gradbeno podjetje
Forn  je vzelo skrb. ra materija!,
slovenski sorojaki pa smo se za¬
vzeli. da poravnamo račune.

Šele 8. febr. 1942, torej skoraj
dve leti po smrti in eno leto po
tem, ko je bilo truplo najdeno, je
bilo vse urejeno in tedai se bil s
primerno slovesnostjo blagoslov¬
ljen grob in nagrobnik. V navzoč¬
nosti Linka in mnogih drugih čla¬
nov ekspedicije ter članov men-
doškega planinskega kluba In vseh
turistov v tistih gorah se je izvrši¬
la ganljiva slovesnost najprej s
sveto mašo v kapeli nato pa na pa-
■ kopališču, ki leži dober četrt ure
| hoda od hotela v smeri nazaj pro¬
ti Mendozi, prav blizu križišča ce¬
ste in železnice, ki tam skozi pelje¬
ta v Čile.

Tamkaj stoji še danes tisti na¬
grobnik, ki pove obiskovalcem v
kasteljanskem jeziku:

Tukai počiva Oče Joše Kastelic,
star 12 let,

Sin slovenskih gora
Kaplan jugoslovanske kolonije,  j
Hotel je zasaditi kriš na Acon-
čagui

Toda telo mu je pri tem odreklo,  j
Duša njegova pa, vneta za vse
vzvišeno,

Se je dvignila čez vse višave
8 marca 19. $.0.

Po slovensko sledi:

V miru počivaj slovenske
zemlje sin

Vneti ljubitelj visokih planin
Narodu bil si vodnik do večnih

višin.

Hvaležni rojaki.

Po kasteljansko sledi še zahvala
tvrtki Forn in arhitektu Sulčiču.

Rajnemu so pa na isti poti sle¬
dili že mnogi tovariši iste ekspedi¬
cije in prav na istem pokopališču
počivajo tudi zemski ostanki Lin¬
ka in njegove šene,  ki sta zgubila
življenje tri leta pozneje pod vr¬
hom Akonkague.

Janez Hladnik

ARGENTINA

V petek bo štiriletnica, odkar je bil
general Juan D. Peron izvoljen za
predsednika republike. Te važne ob¬
letnice se bodo vse nameščenske in
delavske organizacije spominjale s
številnimi proslavami.

O Generalu San Martinu je izšla
nova knjiga. Izdal jo je Nacionalni
SanmartinoV zavod ter so v njej po¬
natisnjeni najlepši odlomki iz naj¬
boljših del o Osvoboditelju. To je
prva knjiga, ki jo je ta zavod izdal
letos. Napovedanih je pa še več.

V soboto bo 172 obletnica rojstva
Generala San Martina. Nacionalni
San Martinov zavod je za ta dan pri¬
pravil vrsto proslav v počastitev spo¬
mina Osvoboditelja. General San
Martin se je rodil v mestu Yapeyu.

V Buenos Aires je prispela močna
skupina članic Združenja za kultur¬
no zbliženje med ameriškimi država¬
mi s sedežem v državi Texas v USA.
Tu si bodo predvsem ogledale števil¬
ne najmodernejše argent. socialne
ustanove, predsedniku republike ge¬
neralu Juanu D. Peronu bodo pa iz¬
ročile osebno poslanico guvernerja
države Texas. Argent. akad. mladino
bodo tudi povabile na študijski tečaj
na Poljedeljsko-tehnični akademiji v
državi Texas. Vsi akademiki, ki bodo 1
določeni za ta tečaj", bodo uživali
am. štipendije.

V Bs. Aires bo v kratkem prispel
am. strokovnjak za sovjetska vpraša¬
nja Kennan. Sedaj potuje po raznih
južno-ameriških državah in v njih
proučuje stanje komunizma.

Edward Miller, šef odseka za lat.
am. države, ki se sedaj mudi na obi¬
sku v Argentini, je za Kennana de-
al, da po Južni Ameriki ne potuje'
t  uradni misiji.

V Capitalu so bile tudi letos veli¬
ke pustne slavnošti. Trajale so 3 dni,,
zaključili jih pa bodo v soboto in ne¬
deljo. V soboto bodo izvolili kraljico
karnevala.

Prosvetni min. dr. Ivanissevich je
izdal odredbo o začetku šolskega le¬
ta na vseh argent. ljudskih in sred¬
njih šolah. Po tej" odredbi bo v Ar¬
gentini na vseh teh šolah začel re¬
den pouk dne 13. marca. Med 10. in
20. avgustom hodo vsi učenci imeli
počitnice. Konec šolskega leta bo 18.
novembra.

. .V Buenos Aires bo prispela v za¬
četku marca skupina švedskih spe¬
cialistov za srčne bolezni. Vodil jo
bo prof. Cia renče Grafford, ki bo'
imel v Capitalu več konferenc o'
srčnih boleznih ter ho na vseuč. kli¬
niki izvršil tudi vež zadevnih opera¬
cij'.

Nekateri" ameriški' senatorji in po¬
slanci so poslali ameriški vladi pismen
predlog o nujnosti premestitve vseh vla¬
dnih organov, kongresa in predsestva
vlade iž Washingtona v zahodni del USA
“zaradi možnosti sovjetskega atomske¬
ga napada na "VVashington, s čemer bi
bil v enem' samem trenutku uničen živ¬
čni center ameriške obrambe.” Vsa mi¬
nistrstva naj" bi po tem' predlogu zgra¬
dili globoko nod zemljo, kjer bi bila var¬
na pred bombnimi napadi!

■Ar

Ameriški generalštab je objavil, da
bo USA razposlala v 20' srednje in juž¬
noameriških republik svoje vojaške mi¬
sije, ki bodo imele nalogo' izvesti poeno¬
tenje oborožitve vseh teh držav in izve-
žbanje njihovih armad po ameriškem
načinu. V programu ima ameriški ge¬
neralštab tudi periodično izdajo vojaške
revije “Mifitary Reviecv” v španskem
in portugalskem jeziku.

V Bangkoku se je končala konferen¬
ca ameriških diplomatov na Daljnem
vzhodu ter so na njej izdelali podrobno
poročilo o položaju na tem področju po
napredovanju komunizma na Kitajskem
in v Indokini. V poročilu, ki ga je pri¬
nesel Trumanu ameriški potujoči velepo¬
slanik Jessup, veleposlaniki zahtevajo
čim prejšnjo vojaško, gospodarsko in
tehnično pomoč USA za ustavitev pro¬
diranja komunizma v Aziji. Na konfe¬
renci je prišlo do ostrejših kritik poli¬
tike sedanjega ameriškega zunanjega
ministra Achesofia ter so se pojavile
vesti o skorajšnjem njegovem odstopu;
na njegovo mesto naj bi prišel Jessup,
strokovnjak za vprašanja Daljnjeg-a
vzhoda. Acheson je te vesti odločno za¬
nikal.

★

Šef štaba američkih suftozemskih sil
Collins je izdal ukaz o povečanju ame¬
riških protiletalskih sil zaradi možno¬
sti sovjetskega letalskega napada ha
USA. Do sedaj je bil v stalni' priprav¬
ljenosti samo en protiletalski bataljon..

Buenos Aires, 23. II. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA

Stran S.

V kraljestvu Aconcague

Aconcagua — kraljica And. Ob njenem
pobočju sniva večni sen pok.

Jože Kastelic

Sin slovenskih planin ima seveda ob
besedi Aconcagua predstavo planin, ka¬
kršne pozna iz domovine. Kadar ga pa
pot zanese v Ande, tedaj vidi, da mora
v marsičem popraviti svoje predstave.

. . Ko sem prvič šel v Mendozo, sem si
tudi jaz predstavljal, da bom poiskal
tam nekje nad deročim potokom hlad¬
no senco pod košatim drevjem. Med žu¬
borenjem potoka in žvrgolenjem ptičev
bom odmolil brevir, nato jo bom pa
mahnil po bregu čez pašnike mimo čre¬
de ovac...

Prav nič takega nisem našel.

Ande so 7000 km dolga gorska veriga
vzdolž cele Južne Amerike. To gorovje
meri v višini Mendoze skoro 300 km
širine, drugod bolj na severu pa tudi do
1000 km.

Centralni del argentinskih And je
značilen po brezkončnih skladih grušča,
ki očituje vse mogoče barve, ki razo¬
devajo mineraloško bogastvo notranjo¬
sti zemlje.

Predgorja se polagoma dvigajo, vsa
razsekana z globoko vrezanimi rečnimi
strugami in dolinami. Centralni del tvo¬
rijo veličastni gorski velikani, med ka¬
terimi je v ozadju San Rafaela značilen
Tupungato, v osrčju And pa kraljuje
Aconcagua, katere trojni vrh doseže
7040 m višine.

Kakor predgorja tako je tudi v no¬
tranjosti nižji del And v vrhnji plasti
pisan grušč, toda nad njim v tisočme-
trskih višinah pa kipijo v nebo ogrom¬
ne skalnate stene, pred katerimi je tri¬
glavska stena kakor igrača. Sama južna
stena orjaške Akonkague je 3000 m vi¬
soka in nudi očesu strahotno veličasten
prizor, katerega ne najdeš nikjer v
Alpah.

V Alpah se menjavajo zelene doline
z bujnimi gozdovi, nad katerimi zelene
pašniki in cvete rododentron in planike.

V Andah je vse golo, dokler gledaš
od daleč, šele kadar stopiš v strmo bre-

govje, opaziš v nižjih legah nizko g-r-
mičje (jaramilla), podobno kot po pu¬
stinjah v ravnini. Med tem redkim gr¬
mičjem pa se ti zablesti nasproti kra¬
sen kaktov cvet in nemara boš našel
tudi sladki sad.

Če  greš više, zgine v višini 4500 m
vsaka sled zelenja. Niti žuželke nobene.
Edino mravlja je še v tej višini.

V globokih dolinah in soteskah ne
najdeš človeških selišč. V Uspallati in
v Punta de Vacas so ugodni pogoji, da
se je naselilo nekaj kmetij, v ostalem
pa na razdalji 50 km ne vidiš drugega
kot goličave, strmine, skalovje in ne¬
mara v globini drvečo reko Mendozo ali
kako drugo vodo.

Prav v osrčju Mendoških And je Puen-
te del Inča. Ob naravnem mostu, pod
katerim drvi reka Mendoza, so toplice
z zdravilno vodo, ki so dale pogoj zdra¬
vilišču in hotelu. Prav poleg je tudi že¬
lezniška postaja transandinske železni¬
ce, ki veže Mendozo z Valparaisom, vo¬
jašnice in nekateri uradi obmejnih ob¬
lasti Puente del Inča je zatorej izhodiš¬
če izletov v tamkajšne planine in gor¬
ske velikane.

Za pešhojo pohite izletniki na Bande-
rito Norte ali Banderito Sur. Kar je pa
dalje, je treba iti z mulami.

Kranjski turist se bo nemara pomilo¬
valno nasmehnil: češ malo so vredni!
V planinah je treba hoditi peš. Da. V
slovenskih planinah je lahko sram tis¬
tega, ki ni tega zmožen, če hoče biti
planinec. Tukaj je drugače. Vzpon na
velike gorske orjake, pa naj bo že Ce-
rro Cuerno, Cerro Cadedral ali kateri
drugi gorski orjak, zahteva nekaj ted¬
nov napora. Kdo bo nosil na lastnih ra¬
mah toliko potrebščin?

Velika višina nujno zahteva aklima¬
tizacijo. V višini 400 m občuti redkost
zraka in zmanšanje pritiska tudi naj-
i bolj močan organizem. Treba je preži-
| veti v tej višini par tednov, da se člo¬
vek usposobi za nadaljne korake. Za
življenje je pa treba primernih šotorov
in poleg hrane in odeje tudi goriva.

Tako se dvigajo proti višini večinoma
na hrbtih mul, katere gredo najviše do
6400 m. Tam se pa žival ustavi in je
ni palice, ne biča ne slaščice, katera bi
žival spravila više. Njen organizem ne
prenese več. Od tam šele se začne peš-
hoja na Aconcaguo.

Višina pa s spremembno zračnega
pritiska spremeni tudi človekovo pa¬
met. Trma, prividi, lahkomišljenost in
drugi različni pojavi so ugotovitve, ka¬
tere je dobilo človeštvo kot sad več ali
manj uspelih ekspedicij na Aconcaguo.

Mraz, silni vetrovi in silovito nagle
spremembe vremena so tudi silna ovira
za pot na Aconcaguo. Lz krasnega son¬
čnega dne se nenadno razdivja strahot¬

na nevihta. Iz globeli se pripodi megli¬
ca, katera v hipu zavije vse gorovje in
že zadivja strahoten vihar, kateri je pa
čez pol ure nemara že odvihral brez sle¬
du kdo ve kam.

Če gledaš Ande iz daljave, kadar ble¬
ste v jutranjem soncu, je to nekaj čud-
nokrasnega. Če strmiš v veličastno juž¬
no steno Aconcague potem, ko si stopal
eno uro od Puente del Inča nazgor ob
reki Los Horcones, te mami ta pogled
in te vleče naprej, naprej. Toda če se
začenjaš poganjati kvišku, pa kmalu
prideš do spoznanja, da to planinstvo
nima niti sence z našim slovenskim.

Tam si stopal v breg, srečaval plan¬
šarje, prisluškoval zvončkljanju pasočih
se čred, občudoval bogastvo višinskega
rastlinja in objemal z radostnim pogle¬
dom čudovito sliko slovenske zemlje, ka-

nejša podjetja so direktno, manjša pa
indirektno, odvisna od centralne vlade.
Ker nobena tovarna ne sme razpola¬
gati s svojimi dohodki, nobena svojega
dobička ne more porabiti za lastno raz¬
širitev ali podobno.

2. Mnoge proizvodne naprave so že
zelo stare, izrabljene zaradi dolgega u-
porabljanja; prav posebno pa še zaradi
tekmovanj za čim večjo proizvodnjo, ko
podjetja izkoriščajo strojne naprave čez
mero. Popravljajo in obnavljajo zelo
malo; predvsem zaradi pomanjkanja za¬
nimanja, časa in materiala. Vse, kar še
napravijo, je mašenje “razpok”.

3. Poseben zakon dovoljuje ministru
zvezne vlade prestavljati delovne sile
iz ene republike v drugo. Tako so posla¬
li številne skupine slovenskih kvalifici¬
ranih in specializiranih delavcev v dru¬
ge republike; v zameno pa so prišli neiz-
vežbani težaki. V Sloveniji morajo to¬
varne zato nastavljati v naglici “for¬
mirane” novince.

SVOBODNA SLOVENIJA

Priloga štev. 2
23. FEBRUARJA 1950.

Ano del Libertador
General San Martin

sile mora iz Slovenije na zvezna gradiš¬
ča: avtostrado Zagreb—Beograd, Novi
Beograd, gradišča železnic po raznih ju¬
žnih pokrajinah države. Prav tako so
že preselili nekatere slovenske družine
iz Slovenije; namestili so kmete pred¬
vsem v Vojvodini, izobražence ter stro¬
kovnjake pa v Bosni in Makedoniji.

PROBLEM INVESTICIJ

Ker je politika investicij, ki jo vodi
vlada FLRJ, usodna za razvoj gospo¬
darstva LR Slovenije, preglejmo, kak¬
šen delež investicij predvideva petletni

Kaj bi dal, da bi mogel spet na Tri¬
glav! Toda dokler ne bomo mogli obis¬
kovati naše slovenske domovine druga¬
če kot v sanjah, bo pa le tudi pogled
na argentinske gore toplo zaželen nam,
kateri živimo v nižavah, kjer samo me¬
gle v večerni zarji zaslonijo pogled v
neskončno praznino.

Janez Hladnik

Planinec uživa veličastno lepoto ledenika
pod Aconcaguo.

Slovenija in petletni plan FLRJ

SLOVENIJA ŠE NIKDAR NI BILA TAKO ZAPOSTAVLJENA IN IZKORIŠČANA KAKOR SEDAJ

TEMELJNI PROBLEMI

Dosedanji razvoj komunistične FLRJ
nudi že dovalj jasno sliko o ciljih in
načinih izvedbe nove državne ureditve,
ki jo na vseh področjih izvaja KPJ. Na
razpolago so seveda le uradni podatki.
Skopi so in približni; nikakor ni mogo¬
če pretehtati njih verodostojnost. Mor¬
da bi se le ne zmotil preveč, če bi sma¬
tral, da so razmerja med posameznimi
statističnimi podatki točna, in da so po¬
tvorbe vnešene le v celoto podatkov sa¬
mih. Bodi kakorkoli saj že objavljene
suhe številka • same povedo marsikaj
in potrdijo nepristransko kritiko kolek¬
tivizma in komunistične družabne ure¬
ditve.

Oglejmo si le gospodarska dejstva, ki
jih izvaja komunistična diktatura v Ju¬
goslaviji. Vsi politični vidiki in vpraša¬
nja, združena z diktaturo KPJ, tu ne
bodo vpoštevana. S tem pa še ni rečeno,
da ne priznavamo ali da podcenjujemo
posledice komunistične diktature v ver¬
skem, kulturnem, duhovnem, znanstve¬
nem in političnem delovanju slovenske¬
ga človeka. Gospodarsko področje je le
eno od številnih področij, na katerih se
izvršujejo komunistični proizkusi; ma¬
terialistični nauk marksizma jim pripi¬
suje prav poseben pomen in komunistič¬
na praksa se relativno v največji meri
bavi s preureditvijo gospodarstva.

Gospodarski položaj in gospodarsko
bodočnost LRS v luči petletnega plana
precej dobro označujeta peti in osmi
člen (VIII) prvega poglavja o petlet¬
nem planu FLRJ. Naslov členov je pre¬
cej skromen, a vendar odkrije to, kar

najbolj prizadeva prav slovensko gospo¬
darstvo: “Odpravljanje nesorazmernega
ekonomskega razvoja ljudskih republik.”
Tiste republike, ki so gospodarsko slabše
razvite, ki nimajo tako razvite indus¬
trije, poljedeljstva, obrtništva... kot
tiste republike, ki v tem oziru presega¬
jo državno povprečje, bodo deležne go¬
spodarske okrepitve predvsem v obliki
investicij. Te “okrepitve” bodo morale
žrtvovati v različnih oblikah” napred¬
nejše” ljudske republike.

Slovenijo smatrajo za najnaprednejšo

republiko v FLRJ in zato prav na njo
padejo najtežja bremena. Njej so dolo¬
čili največji delež za pomoč drugim re¬
publikam s tem, da ji država, ki je last¬
nik glavnih industrijskih obratov v Slo¬
veniji, odvzame določen znesek vredno¬
sti industrijske proizvodnje in ga pre¬
nese v “manj razvite” republike. Poleg
tega država investira relativno veliko
več v “ubožnejših” republikah kot pa
v Sloveniji. To sta glavna dva načina,
ki omogočata državi prenašati kapital
iz Slovenije na jug FLRJ.

nim procentualnim poviškom. Pred pla¬
nom je znašala vrednost industrijske
proizvodnje Slovenije 25% ali eno če¬
trtino vrednosti vse industrijske proiz¬
vodnje Jugoslavije, a ob koncu prvega
petletnega plana v letu 1951 bo dosegla
le 18.5% ali 1|6 vrednosti industrijske
proizvodnje cele države. Ako bi se vred¬
nost industrijske proizvodnje Slovenije
povečala vsaj toliko, kot kaže povpreč¬
je državnega poviška (za 494%), bi
morala biti vrednost slovenske indus¬
trijske proizvodnje 1. 1951 31.616,000.000
din, to je 8.216,000.000 več, kot pa do¬
loča petletni plan.

pot dviganja slovenske industrijske pro¬
izvodnje šla hitreje kot pa državno pov¬
prečje. To prav zaradi številnih predpo¬
gojev, ki jih zahteva industrializacija
dežele; ti so v znatno večji meri dani

Največji relativni padec investicij je
v Sloveniji. V petih letih plana morajo
pasti investicije na 10% ali 1|10 vred¬
nosti vseh investicij FLRJ, dočim so do¬
segle 1. 1938 eno sedmino ali 10%.

1. V absolutni vrednosti pomeni ta
primankljaj izgubo več kod 2.800,000.000
din. Seveda je to zelo skromen račun,
kajti upoštevati bi morali še marsikaj,
kar bo dejansko izgubo povečalo.

Tako se v industrijski proizvodnji
Slovenije kapital hitreje povečuje, kajti
produkcijski sistem je bolj ustaljen kot
v južnih republikah, kjer začetna in
mlada industrija ne more dati enake
produktivnosti. Strokovna moč je v Slo¬
veniji številnejša, bolj usposobljena in
delavnejša kot pa v delih države, kjer
po volji države nastaja industrija. V
sistemu proizvodnje, kakršnega danes
uveljavlja Jugoslavija, bi odstotek vred¬
nosti slovenske industrijske proizvodnje,
kakršen je bil pred začetkom petletnega
plana, še hitreje rastel v korist Slove¬
nije, ako bi ne bilo državne intervencije.
Če bi industrijska proizvodnja Slovenije
ostala slovenska last, bi se investicije
tudi hitreje večale. Normalni tek slo¬
venske proizvodnje in lastnih investicij
bi stalno presegal državno povprečje.

2. Sedaj je slovenskemu gospodarstvu
letno odtegnjen velik odstotek njegove
proizvodnje in njegovega kapitala; od¬
tegnjeni del je dodeljen drugim repu¬
blikam, kjer pa dodeljeni kapital zaradi
socioloških in gospodarskih pogojev ne
doseže tolikšne produktivnosti kot v
slovenskem gospodarstvu. Kapital se
počasneje obnavlja in njegova “naravna
obrestna mera” je manjša v južnih re¬
publikah kot pa je v Sloveniji.

Posledica je oslabitev kapitalne pro¬
dukcije in harmonične industrializacije
Jugoslavije.

3. Še bolj usodna posledica za Slove¬
nijo pa je dejstvo, ki je postalo ne samo
praksa, temveč zakon in državno nače¬
lo: ropanje slovenskega gospodarskega
ustvarjanja. Kapitalna sila Slovenije je
bila že od nekdaj šibka, gospodarske po¬
trebe ogromne za narodno obnovo in
socialno ojačitev slovenskega človeka.
Naša narodna obramba je bila prav za¬
radi tega nemočna proti vdoru tujega
kapitala. Vse, kar smo imeli, je bilo
plod vztrajnega dela slovenskega člo¬
veka.

Monarhistična Jugoslavija je uporab¬
ljala različne metode za prestavitev in¬
dustrije s slovenskega na neslovensko
ozemlje Jugoslavije. Poleg tega je skr¬
bela, da je izsesala čim več vrednosti slo¬
venskega dela za financiranje del, ki
jih je narekovala centralistična politika.
Toda tako načrtnega izrabljanja Slove¬
nije, kakršno izvaja FLRJ, doslej še ni
dosegel noben okupator slovenskega o-
zemlja. Danes centralna državna upra¬
va ne iztiskuje le prekomernih davkov in
indirektnih dajatev, temveč izrablja na
najbolj zvit način glavno slovensko in¬

dustrijo in njen izkupiček prenaša dru¬
gam, ne glede na pravice in potrebe slo¬
venskega naroda.

Vse nove in nesorazmerne investicije
v južnih republikah financirajo iz sred¬
stev “državne akumulacije”, ki je v bis¬
tvu razlika med vrednostjo celotne pro¬
izvodnje nekaterih republik in med de¬
ležem za investicije in obnovo kapital¬
nih sredstev, ki so ga te republike do¬
bile od centralne državne uprave.

To razliko ustvarjajo tri republike:
LR Slovenija, LR Hrvatska in LR Sr¬
bija. Sorazmerno največ mora dati LR
Slovenija, kajti razlika med državnim
povprečjem povečanja investicij in med
odstotnim povečanjem investicij v ome¬
njenih republikah je sledeča: LR Srbija
—77%, LR Hrvatska —50%, LR SLO-
venija —148%.*)

V absolutnih številih dobimo sledeč
primanjkljaj: LR Srbija 3.288,000.000,
LR Hrvatska 1.908,000.000, LR Slove¬
nija 2.804,000.000.

V LR Srbiji se zmanjšujejo investi¬
cije le v nekaterih pokrajinah in sicer
predvsem v Vojvodini, medtem ko so na
pr. v Beogradu in v njegovi okolici v ve¬
likem porastu. Dodati bi bilo treba o-
gromne investicije, ki jih zvezna vlada
izvršuje na področju Beograda. Le-ta
kot prestolnica FLRJ takorekoč ni vštet
v LR Srbiji, čeprav je tudi sedež srb¬
ske vlade. Tako lahko računamo, da ce¬
lotne investicije na področju LR Srbije
in Beograda ne le da dosegajo državno
povprečje, ampak ga celo močno prese¬
gajo. Podatki kažejo nazorno: celotne
investicije na omenjenem področju so
tolikšne, da industrijska proizvodnja v
LR Srbiji (vključen Beograd) hitreje
raste kot pa industrijska proizvodnja

, cele države.

j Prav tako LR Hrvatska zaradi odstot¬
no zmanjšanega investicijskega poviška
5 ne predstavlja na splošno zapostavlje¬
nega področja, temveč le v nekaterih
| delih (Slavonija); zagrebško področje
pa se spreminja v važno središče, kjer
država investira velike kapitalne grad-
! nje. Velikih dajatev so deležna hrvat¬
ska pristanišča in njih okolica: Reka,
Bakar, Split.

Splošno, načelno in zelo nevarno za¬
postavljanje je delež le slovenskega o-
zemlja, združenega v LR Sloveniji.
Medtem ko hočejo doseči višek proiz¬
vodnje iz slovenskih tovarn in iz sloven¬
skih delavcev, skušajo istočasno dobljeni
uspeh in dobiček v čim večji meri raz¬
lastiti in ga prenesti v last drugim
ljudskim republikam. Te s tem zvišujejo
svojo produkcijo in tako brez lastne za¬
sluge povečujejo svoje bogastvo. To je
odkrito in jasno gospodarsko ropanje
Slovenije in izrabljanje celega naroda.

Nesorazmerje med vrednostjo indus¬
trijske proizvodnje in med investicijami
nazorno kaže na “silne gospodarske ko¬
risti”, ki jih uživa Slovenija v okviru
Jugoslavije.

Stran 4.

SVOBODNA

■■} 3

SLOVENIJA Byenos Aires, 23. II. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

Naši skladatelji in njih mesto
v mednarodni družbi

i.

Pred kratkim nam je prišla v roke
razkošna in ena najbolj popolnih glas¬
benih enciklopedij, kar smo jih doslej
poznali. Trenutno je to gotovo najbolj
znano in upoštevano delo s tega pod¬
ročja, kar jih je na svetovnem trgu:
“The International Cyclopedia of Mu¬
sič and Musicians. Oscar Thompson, 4.
izdaja. Uredil Nicolas Slonimsky. New
Tor k — 1946. Dodd, Mend &  Co. 2380
strani velikega formata.

Poslednjo izdajo je uredil Slonimsky,
znani rusko - ameriški dirigent, kritik
in muzikolog, in sicer ob sodelovanju 98
svetovnih kritikov najrazličnejših na¬
rodov. Slovenski skladatelji, ki so v tej
velikanski enciklopediji omenjeni, so
naslednji: (navajamo jih po abecednem
redu in brez rojstnih podatkov):

“Anton Lajovic, jugoslovanski skla¬
datelj in kritik. Pionir moderne sloven¬
ske glasbe. Med njegovimi deli je naj¬
bolj znan “Psalm”, capncci za orkes¬
ter, zborovske pesmi (“Pastirji”, “Kro-
parji”) in samospevi.”

“Osterc Slavko, jugoslovanski skla¬
datelj, študiral na praškem državnem
konzervatoriju, kjer so mu bili profe¬
sorji Irak, Viteslav Novak in za četrt-
tonski sistem Alojz Haba. Zdaj je pro¬
fesor na ljubljanskem konzervatoriju in
sourednik latinsko-amerikanskega gla¬
sila v Montevideu. Nekaj njegovih del
je bilo izvajanih na mednarodnih festi-
velih v Pirenzah (1934), v Pragi (1935)
in v Londonu (1938). Važnejša dela so:
Tri miniaturne opere, ballet, kantata za
otroke, dva godalna kvarteta, trio za pi¬
hala, sonet, sonata za saxofoh, samo¬
spevi, klavirske skladbe in velijo števi¬
lo kompozicij v četrt tonovskem siste¬
mu.”

Tretji omenjeni v Enciklopediji je
Viktor Parma. V italijanskih leksikonih
ga imajo za Italijana, ker je bil v Trien-
tu rojen. Navadno je Slovencem bolj
znan po svojih “Mladih vojakih” kakor
po svojih ostalih delih in je edini, ki je
v tej Mednarodni Enciklopediji omenjen
kot “slovenski skladatelj”. “Viktor Par¬
ma, rojen v Trientu, umrl v Mariboru.
Slovenski skladatelj, sprva pravnik v ra¬
znih važnih državnih službah, kasneje
dirigent mariborske Opere. Napisal je
štiri opere: “Urh grof celjski”, “Kse¬
nija” “Stara pesem”*, “Zlatorog”. Štiri
operete, orkestralne skladbe, odrsko gla¬
sbo, godalne kvartete, zborovske pesmi
etc.”

“Škerjanc Lucijan Marija, jugoslo¬
vanski skladatelj, dirigent, pianist, in
kritik, študiral je v Pragi (Joseph
Marx), v Parizu in v Bazlu (Felbc
W e ingartner). Trenutno je profesor na i
državnem konzervatoriju v Ljubljani,
dirigent orkestra Glasbene Matice in
orkestra ljubljanskega konzervatorija.
Njegove skladbe vsebujejo simfonije,
Uverture, koncert za violino in orkester,
dela za godalni orkester, kantati “Zedi¬
njenje” in “Sopejni venec”, odrsko gla¬
sbo, štiri goda}ne kvartete, trie, solo
sonate, klavirska skladbe, samospeve in
zborovske pesitji. Obenem fe tudi pisec
raznih pedagoški^ del.”

(Nadaljevanje s 3 strani)

LR Srbija ima, že ji prištejemo vred¬
nost industrijske proizvodnje in vred¬
nost investicij s področja Beograda, ze¬
lo ugoden in celo nadpovprečen položaj.
LR Hrvatska ohranja enak procentualni
delež na vrednosti industrijske proiz¬
vodnje in na novih investicijah. Položaj
je povprečen.

Prav kričeče nesoglasje pa kaže raz¬
merje med vrednostjo industrijske pro-
izvoclnje in med investicijami v LR Slo-
vepiji: Odstotek investicij je stalno da¬
leč pod odstotkom proizvodne vrednosti.
Pgdanje odstotka investicij in vredno¬
sti industrijske proizvodnje sta dva po¬
polnoma jasna dokaza za mačehovsko
stališče zvezne vlade FLRJ Jugoslavije
do gospodarskega razvoja FLRJ Slove¬
nije.

živo nasprotje usode LR Slovenije pa
predstavljajo načrti gospodarskega raz¬
voja treh podpiranih republik: Bosne in
Hercegovine, Makedonije in črne gore.

Izgube, ki jih povzroča Jugoslavija
slovenskemu narodu na gospodarskem
področju so silnega pomena za ves naš
narod in za njegovo bodočnost. Izrab¬
ljanje po današnjem načrtu, katere žr¬
tev je Slovenija, bo povzročila gospodar¬
sko zaostalost, fizično izčrpanje prebi¬
valstva, obubožanje ih vse ostale pos¬
ledice, ki jih tak položaj ima ha kultur¬
ni in socialni razvoj naroda.

p. š.

Jacob Gallus, nastopa kot nemški
skladatelj in Enciklopedija pravi o njem
naslednje: “Handl (Haendl, Haehnel,

Gallus) Jacob (rojen Krain ali Car-
niola, umrl v Pragi). Nemški skladatelj,
zborovodja pri škofu iz Olomuca, kas¬
neje kantor pri Sv. Janezu v Pragi.

Napisal 16 maš, motet« in drugo cerkve¬
no glasbo. Dela so ponatisnjena v D. T.

O., zvezki VI, XII, XV, XX, XXIV,

XXVI; njegov motet za štiri glasove
"Ecce, quam moritur justus” si je izpo¬
sodil Haendel za svoj “Funeral Ant'
hem”, Napisal je tudi “Epicedion Har-
monieum” (1589) in “Moralia” (1596)”.

Ko že govorimo o Gallusu, naj omeni¬
mo, da ga tudi muzikolog David Hall
v knjigi “The Record Book”, ki je izšla
v New Yorku leta 1943, stavlja med nem¬
ške mojstre, ko omenja pesem “Adora"
mus Te Christe” — koliko nam je zna¬
no, edino Gallusovo pesem sneto na
ploščo, ki je naprodaj po vsem svetu
— ko pravi... “skladatelj nima nobe¬
ne zveze s Haendelom, a je bil eden
največjih zgodnjih nemških mojstrov.”

Foersterja ne prišteva med Slovence.

O njem pravi, da je “bohemski organist
in skladatelj”. Strogo loči bohemske in
ceske skladatelje. Drži se izrazov, ki so
bili v rabi takrat, ko se je godilo opi¬
sovano dejanje. Na primer: Bedrich

Smetana se je rodil kot “bohemian”
skladatelj in umre kot največji “czech”
glasbenik. Foerster je bil organist v
Laibach, medtem ko je Škerjanc profe¬
sor v Ljubljani. Včasih je besedilo ne¬
dosledno: Parma je umrl leta 1924 v
Marburgu. O Foersterju samo pravi, da
je študiral na praški orglarski šoli in da
je bil od 1868 pevovodja v ljubljanski
stolnici. Napisal je “Gorenjskega slav¬
čka” in nekaj maš. Zadeva s Foerster¬
jem je tudi zaradi neke druge stvari
zanimiva. Slovenci ga imamo za Slo¬
venca. Knjiga pravi, da se je rodil na
Osojnicah in umrl v Novem mestu. Ima
ga za “bohemian” skladatelja, to je iz
ozemlja današnje Češke. Njegov sin —•
pianist — se je rodil v Zenggu, bil nem¬
ški profesor, kasneje se poamerikanizi-
tal kot profesor na muzikalnem kolegi¬
ju v.. Chicagu-v Združenih držaVah, pa
nastopa v Enciklopediji kot “hrvaški
pianist”.

Članka o slovenski narodni pesmi, ki
jo samo delno. obravnava v poklavju o
narodni umetnosti v Jugoslaviji, ne bi
podpisali. Med drugim pravi: “V Slo¬
veniji prevladuj'e nemški vpliv. Do ne¬
ke mere spominjajmo nj'ih pesmi na pes¬
mi iz alpskih predelov. Različne so v
tem, da so popolnoma brez značilnih
okraskov jodlanja. Slovenci radi upo¬
rabljajo velike skoke in intervale v svo- j lam, če se
dh pesmih. Ritem in zgradba njih pes- | sovražnika,
mi je simetrična in v novejših je videti
tako vpliv Italije kakor Nemčije. V
Medžimurju _ del Hrvaške, ki je blizu
madžarske meje — najdemo naravnost
čudovite glasbene ustvaritve, ki skupno
s slovenskimi pesmimi predstavljajo
najlepše bisere jugoslovanskega narod¬
nega genija.”

■ . Prav tako je tudi omenjen PRIMOŽ
TRUBAR,”... duhovnik, ki je postal pro¬
testant in je moral pobegniti iz Slove¬
nim. Njegov katekizem v slovenščini
vsebuje kot dodatek tudi protestantov-
ske pesmi z melodijami. Napisal je “Tri
duhovske pesmi”.”

Iz uvoda Enciklopedije vidimo da je
podatke za slovenske glasbenike kakor
tudi izbor določila Ivana Fischer, diri¬
gent iz Zagreba, ki je vodila orkestre v
Jugoslaviji kakor tudi v Salzburgu,
kjer je dovršila svoje študije. Kakor je
videti, si ni dala prav preveč dela. Po¬
datki so verjetno iz kakšnega starejše¬
ga leksikona. Na primer: po njenih
podatkih bi moral Osterc še živeti. Tudi
ee ne omenjamo napak v pisanju slo¬
venščine, se moramo le ustaviti ob mi¬
sli, da ne vidimo nobenega pametnega
razloga, zakaj bi morala pri slovenskih
skladateljih uporabljati nemške izraze,
čeprav nas niti najmanj ne moti, da v
isti knjigi najdemo podatke o enem naj¬
večjih iiederskih skladateljev, — Hugo
Wclf ki se je rodil v Windischgrazu
(Slovenj Gradec) in je študiral v Mar-
fcurg an der Draug (Maribor). Nedosled¬
na je tudi v citiranju pesmi, kakor tu¬
di v prevodih v angleščino. (Recimo pri
Trubarju).

Mislimo, da bi pri tako velikem in
važnem delu, kakor ga predstavlja ta
knjiga, ki bo. še dolgo po vsem svetu
vir najrazličnejših informacij, morali
sodelovati' ljudje z nekoliko večjo odgo*-
vernostjo. Razni drugi jugoslovanski —•
h ne ;  slpvenski ^ skladatelji upa jo,, svo j

dostojen prostor v knjigi. Kako je to"
rej mogoče, d a na jirimer ni omenjene¬
ga našega Kogoja, Žebreta in drugih.

II.

V argentinskem glasbenem časopisu
“Buenos Aires! Musical”, št. 65., se pri¬
tožuje kritik Rodolfo Arizaga v članku
“Musicos de hoy”, češ da “tukajšnja
javnost ne pozna skoraj nobene moder'
ne skladbe. “Poznamo sicer Alojza Ha-
bo, a ničesar nam ni znanega o njego¬
vih učencih: DIMITRIUS ZEBRE...”

ra kar sledijo druga imena. V nasled¬
nji številki iste revije mu odgovarja

sicion arematica establecida’’. Vsi skla-

dice que nada conocemos de 1  datelji, ki jih ti članki omenjajo obe-

znani argentinski skladatelj Juan Car¬
los Paz:”.,
prodigos discipulos de Alois Haba: Di-

• . '"i

mitrius Zebre — Dimitrij, senor Ariza"
ga — ... Con perdon, debemos recordar-
le, que ia “Agrupacion Nueva Musiča”
ha dado a conocer, ejecutandolas repeti-
damente, tres composiciones en estilo
atematico de Dimitrij Zebre: “Tres poe-
mas liricos”, “Preludio y Capriccio”,
ambas para violin y piano, v “Trio”,
para 1'lauta clarinete y fagot...”

Isti umetnik in kritik piše tudi v u-
metniški reviji “ARS”, št. 44, 1949 v
članku “Feruccio Busoni, orientador y
profeta” o naših skladateljih. Med no-
vcklasieisti omenja našega Osterca,
kasneje spominja na “el microtonalis"
mo de Zebre, katerega omenja spet
kasneje, ko govori “de estilo de oompo-

nem z našimi predstavniki — s tem
Spet prehajamo na izbor siovenskin
skladateljev za Mednarodno Enciklope¬
dijo — vsi ostali pa naj bodo to srbski,
avstrijski, češki ali kateri koli že manj
važni skladatelji modernih struj, vsi
imajo svoje mesto med bibliografijami
omenjenega dela. IN NAŠI?

Če bi bila ta Enciklopedija knjiga
‘muha enodnevnica”, ne bi bil izbor no¬
bene večje važnosti, a ko že gre za de¬
lo, ki bo šlo po vsem svetu in še ne¬
kaj desetletij tako med sotrudmki, ki
so najbolj znani živeči muzikologi, ka¬
kor tudi med glasbeno javnostjo širilo
podatke, mislimo, da bi res morali z
vso večjo resnostjo in neprfctranostjo
doprinesti svoji delež. —Z S-

Južna Amerika in bodoča vojna

Vojna tehnika je v zadnjih letih do¬
segla ogromen napredek. In to na vseh
področjih: od navadnega pehotnega

orožja, podmornic in raket pa do zbolj¬
šanja atomske bombe. Zato si trenutno
še ne moremo napraviti jasne slike o iz-
gledu, poteku in učinkih bodoče vojne.
Državniki in vojaški strokovnjaki se
pač vsi strinjajo v tem, da bo bodoča
vojna že od samega začetka zajela vso
zemeljsko oblo, vse kontinente. Vsaka
država in državica bo hote ali nehote
prisiljena vstopiti v vrsto sobojevnikov
na eni ali drugi strani. Prav tako je
tudi že danes mogoče presoditi, da bo¬
doči oboroženi konflikt ne bo več sa¬
mo spopad in dvoboj rednih vojsk, ar¬
mad, mornaric in letalskih krdel, am¬
pak bodo vanj aktivno posegli vsi naro¬
di z vsem svojim prebivalstvom, zem¬
ljo, imetjem in znanjem. Lahko rečemo,
da bo bodoča vojna najprej strahoviti
spopad in. obračun med narodnimi množi¬
cami raznih pogledov, zrevolucionanira-
nimi in pripravljenimi na vsako žrtev.
Redne vojske jih bodo samo še podprle
v borbi za dosego- postavljenih' ciljev.

Osnova za tako presojo bodočega vo¬
jaškega spopada nam daje ravno Sovjet¬
ska zveza, ki ima že popolnoma organi¬
zirane tri vrste vojaških moči in tor
a) narodno rusko vojsko, b) vojske sa¬
telitskih, držav jn, v c) . podtalne , vojske
komunističnih “petih kolon” po vsem
svetu. Od teh treh je verjetno tretja'
skupina ideoloških komunističnih pod¬
talnih množic v inozemstvu največja,
najmočnejša in najbolj' nevarna. Pred¬
vsem zato, ker še ne vemo kako bo raz¬
vila in uskladila svoje sodelovanje v
bodoči vojni. In ker je iniciativa vseka¬
kor na vzhodni strani, je samo po sebi
razumljivo, da mora event. nasprotnik
razpolagati ravno tako s sličnimi
protisredstvi proti ysem tem petim si¬
li oče ohraniti in premagati
Zob za zob!

Dva tabora v svetu: sovjetsko-komuni-

stični in Anglosaksonsko-latinski.

Splošen politični razvoj že dovolj jas¬
no kaže, da obstojata na svetu samo
dva tabora, ki se z vso naglico priprav¬
ljata za bodoči spopadi To sta: sovjet-
sko-komunistični in anglosaksonsko-la¬
tinski. Prvi z ZSSR, drugi pa z USA na.
čelu. Seveda še obstoja tretji, tkzv.
nevtralni tabor, ki pa bo vsled pritis¬
ka razmer že ob samem začetku vojne
zginil v velikem vrtincu splošne vojne
poplave. Z ozirom na medsebojni zem¬
ljepisni položaj obeh taborov in zaradi
dejstva, da se vojne morajo začeti pred¬
vsem na dotikajočih se mejah ih in¬
teresnih zonah, lahko sodimo, da bodo z
začetkom vzpostavljene tri vojne fron¬
te ogromnih razmer in sicer: evropska,
vzhodnoazijska in še nezadostno jasna
arabsko-orientalna fronta.

Vse te tri ogromne fronte so zelo od¬
daljene od ameriškega kontinenta. In
tako bo ostala Amerika več ali manj
neogrožena in izven prvih vplivov in
posledic novoaktivirane vojne, kakor je
bil to slučaj tudi v zadnjih dveh svetov¬
nih vojnah. Vsekakor razveseljivo dejst¬
vo za tuk. prebivalstvo. Ker pa so Zdru¬
žene Ameriške Države voditeljica za¬
hodnega tabora in danes nimajo več
drugih velesil, ki bi jim lahko, služile
vsaj za predstražo ali pa za prvi “boj¬
ni ešalon” za izvedbo uvodnih velikih
operacij, pomeni ta velika oddaljenost
USA od njihovih bodočih bojišč za nje,
same že. močno občutljivo točko. USA
bodo namreč morale prevažati ogromne
narodne mase čez oceane na druge kon¬
tinente, Za to pa je zopet potrebna še
posebna vojska ih velikanska mornari¬
ca poleg še ostalih prevoznih sredstev,
ne upoštevajoč pri tem seveda še velike¬
ga rizika, ki bo, nastopal'. Toda, če kdo
želi in hoče .obvladati in, potolci, sovraž¬

nika, ga mora poiskati, pa naj bo kjer¬
koli in ga zadeti na najbolj občutljivi
točki! .

Sporazum v Rio de JaHeiro in Južno¬
ameriške države.

Vsa ta velika oddaljenost od verjet¬
nih bodpčih bojišč in sorazmerna var¬
nost in majhna ogroženost pa ameriške¬
ga kontinenta vendar le ni čisto uspa¬
vala pred, bodočo vojno nevarnostjo do¬
ma ter je bil že predlansko leto skle¬
njen tkzv. Rio de Janeiriški sporazum,
pogodba, s katero so se vse ameriške
države slovesno obvezale za solidarno
obrambo svojega kontinenta. Na pod¬
lagi te pogodbe sedaj že obstoja v Wa-
shingtonu tkzv. Stalni odbor za inter'
amerikansko obrambo, ki pa je samo
posvetovalni organ brez pravice povelj¬
stva in tudi nima svojega.,generalnega
štaba. Po tem takem ni še nobenih
striktnih obvez, posebno ne za latinsko
ameriške države, za sodelovanje, in med¬
sebojno podpiranje na bojiščih izven a-
meriške zavarovalne varnostne zone. V
primeru bodoče svetovne vojne bodo
take odredbe in načrte morali šele naj¬
prej' izdelati, proučiti in sprejeti. To je
drugi' činitelj', ki poleg oddaljenosti
zmanjšuje nevarnost vojne za južno-
i>uerilke države v pogledu njihovega
aktivnega sodelovanja. Toda račupati
pa moramo le s tem, da bodo ravno na
podlagi omenjenega sporazuma morale
vse ameriške države v primeru vojne
nevarnosti sprejeti gotove vojaške ob¬
veznosti in to predvsem materijalnega
iti tehničnega značaj'a.

Argentina — oaza miru in napredka

Če govorimo o južnoameriških drža¬
vah, mislimo predvsem na našo novo
domovino — Argentino. Samo pogled
na svetovno, karto zadostuje, da takoj
lahko ugotovimo, da je Argentina z o-
zirom na. sedanjo, politično napetost v
svetu poleg čilske republike najmanj
ogrožena država, na svetu. Na vzhodni
hemisferi bi imeli sličen položaj še No¬
va Zelandija, in. Avstralija, ki sta pa
ravno isedaj po padcu'Kitajske pod ko¬
munistično oblast in zaradi nesigurne-
ga režima v Indoneziji,, prišli že v obseg
neposredno ogroženih področij in sta za¬
radi tega v mnogo, slabšem položaju
kot Argentina.. i«

Argentina pa. tudi nima večjih in re¬
snejših sporov s sosedi, ki so poleg te -
ga še znatno inferiornejši iti vojaško
mnogo šibkejši: ; od nje- Tako Argentini
tudi s te stramS ne grozi nobena nevar¬
nost. Edina temna: točka, so Mahvinski
otoki, ki si jih je pred sto leti prisvoji¬
la Anglija, ki pa. po vseh naravnih in
mednarodhih zakonih: pripadajo Argen¬
tini! Končno bo Anglija le morala u-
videti, da ji ne preostaja ničesar druge¬
ga, kakor-na miren način: rešiti to za¬
devo in to v korist, obeh strank.

Argentina pa ima danes poleg vsega
tega tudi še moderno, dobro opremlje¬
no in vseskozi disciplinirano vojsko,
ki smo jo lahko že večkrat občudovali
pri impozantnih paradah ob raznih
državnih praznikih. Na drugi strani pa
vemo, da so vojaški kontingenti ostalih
južnoameriških držav več ali manj o-
rodjo raznih političnih gibanj in strem-
Ijen ter so kot take bolj policijskega
kot vojaškega značaja, kar pa pri Ar¬
gentini z njenim solidnim in modernim
vladnim režimom sploh ne prihaja v po¬
štev. Vendar Argentina ne izključuje
možnosti aktivnega posega v bddoči
vojni.

Nosilec bodoče tretje svetovne vojne
na zahodni strani bodo vsekakor USA,
ki bodo prisiljene,, da bodo večino svo¬
jih vojaških moči čim prej . premestile
na že znana bojišča na ostalih kon¬
tinentih. Ni verjetno, .da bi razen ka¬
nadskih čet vključile v sestave opera¬

tivnih ameriških armad še čete ostalih
latinsko - ameriških-, držav, ker za ta¬
ke vloge niso zadostno opremljene, ni¬
ti odgovarjajoče izvežbane in tudi ne
fizično vzdržljive. Pač- pa bodo potre¬
bovalo za prevoz številnih armad vse;
razpoložljive pomorske enote, za kar'
bo prav prišla vsaka ladja, že sama
ameriška solidarnost bo zahtevala, da
bodo vsa taka sredstva z odgovarjajo¬
čimi posadkami na razpolago. USA bo¬
do morale za ta svetovni konflikt in za
vse razvlečene fronte aktivirati ogrom¬
no armado:,, ki jo do sedaj svet še ni
videl, t. j. armado s približno 20—-30 1
milijonov boj'evnikcv. Odhod teh silnih
množic na. bojišča bo zapustil občutno
vrzel doma. Zato ni izključena, da bo¬
do morale ostale' države priskočiti na:
pomoč s svojo delavsko rezervo in po¬
slati več milijonov dobrih dekcvccv v
severno - ameriške rudnike, tovarne, na
kmetijska’ posestva in v razne pomož¬
ne službe. Nekaj' sličnega smo videli v
zadnji svetovni vojni' v Nemčiji s prisil¬
nimi delavci, med katerimi je bilot žal,
tudi precej Slovencev - .

Ekonomska in »stala pomoč.

Južnoameriških, držav

Toda glavno sodelovanje južnoame¬
riških držav bo. dejansko, obstojalo v e-
konomski in materijalni pomoči. Znana
je izkušnja, da za vojno nikdar ni zado¬
sti. sredstev. - In tako tudi USA z vsem
svojjm bajnim bogastvom: ne bodo sa¬
me zmogle vseh vojnih bramen. Ne bo
zadosti gume, petroleja, bencina, bak¬
ra, živega srebra, tanina,, kož, masti,*
kobalta, kroma itd. itdi. In: tu bo Juž¬
na Amerika tista, zaveznica,, ki bo lah¬
ko najbolj uspešno pomagala svojemu
vodilnemu severnemu sosedu, dobro se
zavedajoč, da bi bila s porazom USA
zapečatena tudi njena usoda. Seveda
pa je treba že v mirnem', času. ustvariti
vse potrebne predpogoje, dvigniti indu¬
strijski potencial prizadetih držav in
že vnaprej rešiti problem* prevoza in
obsega potrebnih količin..

Medtem, ko se bodo na: domačih tleh
pripravljale- ogromne zaloge vojaških
potrebščin, se bodo operativne armade
severnoameriške vojske in njenih evrop¬
skih ter ostalih zaveznikov premikale
in pripravljale za odločilne bitke na bo¬
jiščih po vsem. svetu. Mnogi, vojaški
kritiki že danes sodijo, da bo še prehi¬
tro zmanjkalo zadostnih kontingentov
moštva za . vsa bojišča. Tak jq. bil slu¬
čaj z nemško vojsko, ki. je v. vseh voj¬
nah trpela na kronični bolezni presla¬
bih vojnih moči, čeprav ji nihče nj mo¬
gel odrekati organizatorne sposobnosti.
Ne smemo pa pozabiti tudi dejstva, da
v prekooceanskih operacijah, potrebu¬
jemo za vsakega bojevnika še dva ne-
bojevnika za pomožne službe. Tako bo¬
do potrebne močne enote za. zasedbo
nezanesljivih predelov, za zavarovanje
komunikacij, za ureditev letališč, za
vzdrževanje pomorskih baz, za notra¬
njo policijsko službo, za prevoz materi-
jala, za evakuacijo ljudi in pobijanje
bolezni itd. itd. Zelo malo je verjetno,
da bi vse te potrebe lahko zadovoljili z
večinoma nezanesljivim tamkajšnjim
prebivalstvom; odnosno, da bi vse te
naloge mogle, reševati same že v voj¬
ne zapletene države. Vse kaže, da bo¬
do morali ustanoviti še posebne ekspe¬
dicijske zbore- za opravljanje vseh teh
pomožnih služb in kot delavske moči.
Jasno je, da bi n. pr. za afriške prede¬
le prišli v poštev predvsem južnoame¬
riški kontingenti. Te naloge ni' podce¬
njevati! •

V začetnih izvajanjih smo naglasili,
da bo. bodeča vojna nosila predvsem o-
beležje . svetovne revolucije kot glavno
Sredstvo Sovjetske zveze za razkroj na¬
sprotnika s pomočjo petih kolon iz nje-
(Nadaljevanje na 4. strani)

luenos Aires, 23. II, 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA

(sl

o . ,• •!.: > . •• ••• . :  < • f! : !

Za naša mladino

BODOČNOST ZAHTEVA CELE LJUDI: NOČI POLOVIČARJEV!

Fantje in dekleta!

Če bi se postavil danes pred vas in
bi vam rekel, da je na vas ležeča bo- j
dočnost našega naroda in naše domovi- i
ne, bi nekateri gladko preslišali te be¬
sede, češ: “To se ne tiče nas. To velja
za neko drugo mladino, ki bo prišla za
nami. Mi ne moremo ničesar storiti. Mi
hočemo imeti mir!”

Ni malo mladih, ki godrnjajo čez uso¬
do, ki jih je vrgla na svet v tem zme¬
šanem 20. stol., ko človek nikjer na
svetu nima miru, ko je v stalni nevar¬
nosti, ko mora romati iz kraja v kraj,
iz kontinenta na kontinent.

Marsikdo toži za tistimi pravičnimi
časi, ko so fantje v miru doma živeli,
čez dan delali, po večerih malo pova-
sovali, oblekli od Jnedeljah praznično
obleko in šli v cerkev, ker je bila pač
taka pradavna navada pri nas doma.
Dekleta so gojile svoje nageljne, plele
vrtove in se pripravljale ob skrbnih ma¬
terah na svoj bodoči poklic.

To je šlo iz leta v leto, iz mladosti v
starost.

Malokdo je poznal meje naše domovi- !
ne. Če bi ne bilo treba iti k vojakom v
Bosno in dekletom služit v mesto, bi
mnogi ne prišli tri fare daleč. O tujih
deželah in o drugih narodih se je bralo
le po časopisih in knjigah. Da bi izven
materinščine znal kdo še kakšen drug
jezik, ni bilo potrebno.

Prišla je druga svetovna vojna m z
njo revolucija, ki nas je pognala iz sta¬
rega tira.

Vrženi smo bili iz ozkega slovenske¬
ga okolja v tuji sVet, ki se nam je zdel
nekoč, ko smo o njem brali v šolskih
bukvah, ves lep in pravljičen. Zaživeli
smo novo, vse širše življenje, ki nam
daje bogate vpoglede na svet, saj je
marsikdo “skozi djal” vso Evropo in pol
Afrike in sedaj še Ameriko. Zdi se mi,
da bi kljub neprilikam in težavam, ka¬
tere srečujemo vsak dan,, morali, biti
hvaležni Bogu, da nas je poslal malo po
svetu, kjer si lahko razširimo obzorje
in si sami brez tuje učenosti ustvarimo

sodbo o novih krajih in ljudeh. Danes
ni težko tudi navadnemu fantu m de¬

kletu ustvariti si sodbo o svetovnih na¬
zorih, ki prevladujejo na svatu.

Po tolikih bojih in življenjskih pre¬
izkušnjah, ki jih ima vsak izmed nas za
sabo, po tolikem trpljenju in strašnih
borbah za ohranitev vere naših očetov,
bi morali mi vsi biti fanatično zagrizeni
katoličani, ki bi se vsako uro in minuto
borili proti vsem, ki niso našega pre¬
pričanja. Mi, živi dokazi čudežnega he-
roizma malega naroda, bi morali biti ena
sama mišica in en sam živec, ki trepe¬
ta le zato, da bi čimbolj uveljavil s^-oje
katoliško prepričanje, radi katerega je
zanustil dom in domovino in zašel na
veliko cesto, ki pelje v tujino. Zares se
bodo morali čuditi zanamci, če bodo o
kom izmed nas zvedeli, da je celo po¬
pustil v svojih načelih, da ga je pre¬
motila tujina, da va je iztirila skušnja¬
va. da ga je za sabo potegnil slab vzgled
plehkega.-.sveta,..ki danes še nič ne ve,
kaj je boj za vero ,in .načela.

Grškj modrijan Arhimed je dejal:

“Pokažite mi v vsemirju točko, na
katero naj se uprem, in iztiril bom svet

iz njegove osi.

Moder in pogumen ;je bil Arhimed.
Do Hahfeš se še ni našel čfoVek, ki bi
mogel pokazati točko, na katero bi se

mogel upreti.

V nastajanju, vrvenju in hehanju ča¬
sov imamo mi katoličani edini tisto trd¬
no in nepremagljivo točko -— sveto ka¬
toliško vero — na katero se lahko trdno
upremo.

Bog je tisti Pol, okrog katerčga se
mora sukati svet. Na katoliška načela

trdno uphti/He btimo iztirili sveta, am¬
pak ga bomo zopet uravnali v pravi
tir in tek.

Zdi se mi, da je že tudi za nas enkrat
nastopil tisti čas, ko bomo nehali z
večno defenzivo in začeli z ofenzivo.
Dozdaj smo se samo umikali. Zakaj pa
ne bi še mi začeli z napadom!' Zakaj bi
moral biti napad samo privilegij naših
nasprotnikov! Zakaj bi morali prav mi

(Nadaljevanje, s 4, strani)
govih lastnih vrst. Gotovo ni države na
svetu, kjer komunisti ne bi bili že pri¬
pravili vse potrebno za trenutni izbruh
raznih neredov, požigov, sabotažnih ak¬
cij, vstaj in celo guerilske vojne, samo,
da bi paralizirali vojaški potencial do-
tične države in ga izrabili v bratomor¬
ni državljanski in notranji borbi. Za
akcije teh vrst so posebno ugodna tla v
Južni Ameriki, kjer so državljanske
vojne in vstaje skoro na dnevnem redu
in so narodi že izvežbani v podtalnem
delu. Da pa Sovjetska zveza ne bo ni¬
česar opustila, da bi omrtvila Južno
Ameriko kot glavno dobaviteljico USA,
je tudi jasno. Zato moramo računati s
tem, da bo ob izbruhu bodoče vojne vsa
Južna Amerika preplavljena z revolu¬
cionarnimi gibanji, vstajami in držav¬
nimi udari. Vsplamtelo bo nad sto par¬
tizanskih oporišč in ognjenih stolpov
po planinah in planinskih grebenih, pri¬
stanišča in industrijska mesta bodo pa
pc-prišča poskusov nenadnih pokoljev in
sabotaž. Razumljivo je, da je večina
držav in državic že sedaj predvidela
vse primerne protiukrepe, da bodo čez
noč pozaprli vse sumljive elemente.
Tako bo verjetno večina držav lahko
obvladala položaj. Nekateri režimi pa
bodo gotovo padli.

Kar se tiče naše Argentine, lahko
popolnoma mirno spimo in ni niti naj¬
manjšega povoda za strah. Je pa Ar¬
gentina obdana z znatno manjšimi in
slabo naseljenimi državami, vse od U-
ruguaya čez Paraguay, Bolivije, Peru
do Chile-ja, kjer so slične revolucije že
večkrat bile in ni izključeno, da bodo
tokrat komunistične pete kolone z
znatno višjim potencialom -tamkaj še
prehitro uspevale. Prepričani smo, da
v  takem primeru sovražniku ne bodo
dovolili oporišč že zaradi samoohranit¬
ve ter bo zato argentinska vojska že
iz solidarnosti do kontinenta in v srni-
slu določb pogodbe iz Rio de Janeira
priskočila ogroženim državam na po-
moč.

Vrhovno poveljstvo za bodočo vojno
bo vsekakor v rokah USA oziroma
njhovega generalnega štaba. Jasno je,
da samo z obrambnimi ukrepi ni mogo¬
čo premagati sovražnika in mu Izbiti iz
rok njegovo prednost v pogledu upora¬
be petih kolon, temveč bo sama potre¬
ba narekovala, da bodo zahodni zavez¬
anki morali ustanoviti svoje pete kolo¬
ne. in guerilsko vojno prenesti tudi v
sovražnikovo zaledje, posebno na pod¬

ročja njegovih satelitov. Kpr. pa v do-,
tičnih državah ne bo tako lahko orga¬
nizirati podtalnih gibanj in najti spo¬
sobnih sodelavcev, posebno organizato¬
rjev, bo treba take ljudi vtihotapiti.
Za tak naloge pa prihajajo v poštev
samo nad vse hrabri, požrtvovalni in
zanesljivi bojevniki, pri katerih mora
biti poleg hrabrosti še kaka druga go¬
nilna sila, kot n. pr. sovraštvo in maš¬
čevanje. Poznati morajo razen tega tu¬
di tamošnji narod, predele in obvladati
jezile dotične dežele. S takimi sposob¬
nostmi im lastnostmi pa razpolagajo
samo novi begunci doseljenci in bre-
zdemci iz druge svetovne vojne, ki so se¬
daj v Ameriki in Afriki in med katere
spadamo tudi mi. Po vsem sodeč zahodni
zavezniki na tem polju dosedaj še niso
ničesar,iEPdvzplb V ostalem . pa je to
poglavje tudi tako obširno in svoje¬
vrstno, da ga tukaj samo nakazujemo
in da prijatelje opozorimo na ta popol¬
noma novi vojni činitelj, ki lahko igra
v doboči svetovni vojni zelo. važno vlo¬
go.

Da se južno - ameriški narodi že res¬
no zanimajo za svojo vlogo v bodoči
tretji svetovni vojni, nam potrjuje po¬
sebno članek g. A. Braya v “Prensi” z
dne 6. januarja t. 1. pod naslovom “Ob¬
ramba Amerik (Defensa de las Ame-
ncas). Toda, kakor ostale študije, tako
tudi ta članek daje premalo važnosti in
pozornosti nevarnim armadam komu¬
nističnih petih kolon, čeravno jih pred¬
videva, samo z znatno manjšim delo¬
krogom in s tem manjšo nevarnostjo,
eal se tudi izjave ameriških vojaških
strokovnjakov v pogledu tretje svetov¬
ne vojne vrtijo predvsem okoli upora¬
be letalstva in atomske bombe in popol¬
noma zanemarjajo in zanikajo ideolo¬
ško stran vojne, kateri bodo dale svoj
pečat predvsem armade komunistič¬
nih fanatikov in guerilcev, ki so raztre¬
sene po vsem svetu, predvsem pa daleč
za hrbtem zelo izločenih operativnih
armad. Na koncu koncev pa vojne re¬
šuje vendar le duh, ne pa materijal!

Čeravno živimo danes v bogati, mir¬
ni in urejeni Argentini, ki leži tako da¬
leč od glavnih bodočih bojišč, vendar
vse kaže, da razvoja bodoče vojne ne
bomo spremljali s prekrižanimi roka¬
mi, ampak bomo, ravno nasprotno, na-
vsestransko zaposlitev, kar bo pa tu¬
bi čeravno v skromni meri, doprineslo
svrboditev in ponovno vstajenje naše
'zgubljene demovine Slovenije.

V. V.

I vedno le “kratko potegniti”., molčati in
se umikati!

Za ofenzivo, za napad je treba mladih
in zdravih moči.

Mi jih imamo!

Morda se mi na tihem posmehuješ,
češ, kaj se navdušuješ, revež, ko veš,
da smo mi Slovenci miroljuben narod in
pustimo vsakogar da misli in počenja,
kar se mu zljubi.

Prav je tako!

Saj tudi jaz ne mislim, da moramo
začeti ofenzivo z orožjem in izzivanjem,
ampak z mečem krščanskega prepriča¬
nja, s katerim mora biti prežet vsak
protikomunistični borec. Danes je silo¬
vitejši boj idej, kot orožja. Nobena a-
tomska in hidrogenska bomba ne more
uničiti ideje komunizma, razen če z
orožjem zatre nositelja te ideje. Fant
in dekle, prežeta z duhom živega kato¬
licizma, pa moreta s svojim živim vz¬
gledom poraziti idejo komunizma v duši
sočloveka. Kar ne zmore orožje, zmore
prepričanje!

Morda te vznemirja misel, da jih je
tako zelo malo, ki bi se bili voljni boriti.
Naj te to ne plaši. Ta misel more plašiti
samo tiste, ki se ne zavedajo, da je z
našo borbo Bog sam.

Kako lep vzgled nam daje Sveto pis¬
mo starega zakona, kjer se jasno vidi,
da Bog nikoli ne računa s kvantiteto,
marveč s kvaliteto borcev.

Gedeon je vodil Izraelsko vojsko pro¬
ti Madijancem. Izraelcev je bilo 32.000,
Madijancev pa kot listja in trave.

Gedeon je prosil Boga za pomoč in
Bog vojskinih trum je tako-le govoril:
“Številna je tvoja vojska. Stopi med

vojščake. ,in jim .reci: Kdor je; plašen in
kdor se boji, naj takoj odstopi!”

In tisto uro je vstalo 22.000 mož. ki
so zapustili Gedeonov© vojsko in odšli
ležat in lenobo past v svoje šotore.

Z 10.000 vojaki je Gedeoii nadaljeval
pot proti sovražniku. Vsi so trpeli hudo
žejo. Približali so se reki Haradu in žej¬
no moštvo je planilo k vodi, poleglo in
pilo.

Tedaj je Bog ponovno govoril Gedeo¬
nu: “Vse preveč je tvojih vojakov, ki
so mehkužni in niso sposobni za boj.
Vsi tisti, ki so legli in pijejo vodo iz
reke in leže, naj se umaknejo. Ostanejo
naj samo tisti, ki zajemajo vodo z reke
z rokami in si tako tešijo žejo.” In ta¬
kih je bilo samo 300 mož.

Z božjo besedo opogumljeni in z Ge¬
deonom na čelu ohrabreni so Izraelci
korakali proti sovražniku. Kot bi z ne¬
ba padli, so stali pred sovražnikovimi
šotori. Vzeli so v roko pozavne, prižgali
so baklje in pričeli so strašno tuliti in
kričati: “Meč Gospodov in Gedeonov!”

Tega so se sovražniki tako prestrašili,
da so vse popustili in zbežali.

Bog za zmago ne potrebuje mase
oklevajočih cincarjev, neokretnih počas-
nežev in večnih polovičarjev, ki bi radi
malo dali Bogu in se po drugi strani
tudi hudiču ne bi radi zamerili.

Bodočnost zahteva cele ljudi. Bodoč¬
nost bo pometla s polovičarji!

Slovenski fant, bodi cel fant!

Slovenka, bodi cela Slovenka!

Stoodstotno izrabimo svoje sile, da
zmaga med nami, okrog nas in po vsem
svetu krščansko načelo pravičnosti, mi¬
ru in ljubezni. Janko Mernik

KRIZA PRAVA V KRIZI NAŠE CIVILIZACIJE

PRAVO — OSNOVNI ELEMENT
CIVILIZACIJE

Nihče danes ne zanikuje, da je člo¬
veštvo doseglo v zadnjem času silno
stopnjo napredka, tako, kot je pred sto¬
letjem ni bilo mogoče predvidevati. Zla¬
sti čudoviti napredek fizike in drugih
eksaktnih ved s takim tempom hiti po
poti novih dognanj in izvedb, da se člo¬
vek upravičeno sprašuje, do kje še, kje
so vendar meje spoznanja. Tehnična
sredstva, ki se vsak dan izpopolnjujejo
in včerajšnja Zastarevajo, so napravila
zemljo-vedno manjšo, čim manjšo oviro
predstavlja razdalja, toliko manj je ob¬
čutna, in čim manj se občutijo razdalje,
tem manjši je svet. Tako so pridobitve
znanosti približale narod narodu, celino
celini, sloj sloju in posameznika posa¬
mezniku. Danes skoraj ni več snovne
ovire, ki bi je človeški um vsaj ne
zmanjšal, če že ne sploh odpravil. Po¬
mislimo na podmorska in zračna poto¬
vanja okoli sveta, na obveščevalna sred¬
stva o dogodkih po vsem svetu, na silo¬
vite bojne mehanizme modernih armad,
na napredek v medicini in prehranje¬
valni tehniki. Tempu razvoja sledi tempo
življenja. Ljudem se tako rekoč mudi
živeti. Splošno se govori, da je naša
civilizacija napredovala.

Vendar ta sodba samo po ugotovitvi
o tehničnem napredku še ni utemeljena.
Pod pojmom civilizacija namreč razu¬
memo še nekaj več kot zgolj snovne do¬
brine v posesti ljudstva. K civilizaciji
nujno pristopa tudi pravo. Odkar je člo¬
vek, je pravo. Brez prava namreč ni
oblasti in brez oblasti ni družbe, druž¬
ba pa je ena od osnovnih zahtev člo¬
veške narave. Enoten cilj je prvi ana¬
litični element človeške družbe. Cilj
označuje družbi njeno naravo, oblast ali
pravico do sredstev in razmerje do dru¬
gih družb. Vsi atributi uresničene tež¬
nje človeške narave po združevanju se
najdejo v državi« kot suvereni nosilki
popolnega cilja, ki je v svojem redu
najvišje dobro. Ta cilj je obča blaginja
ali skupnost pogojev, ki omogočijo, da
morejo vsi organski udje dosegati ne¬
posredno vsestransko časno blaginjo,
podvrženo končnemu smotru človeka.
Med temi pogoji zavzema prvenstveno
mesto uživanje pravnega reda, nofreb-
nega za vzdrževanje harmonije svobo¬
de, kakršnega zahteva sestav naravne
družbe. Na drugem mestu teh pogojev
pa je zadostna množina duševnih in
tvarnih dobrin, s katerimi se more ohra¬
njati časna blaginja in katere se zgolj z
zasebno dejavnostjo ne morejo v za¬
dostni meri pridobivati. Smoter člove¬
ške družbe kot take je torej obča bla¬
ginja, ki ni sama sebi namen, ampak
je podvržena končnemu smotru človeka.

Civilizatorna in splošno kulturna pri¬
zadevanja pa niso nič drugega kot pri¬
zadevanje človeštva pri doseganju smo¬
tra družbe in čim višja stopnja civiliza¬
cije je ta smoter sam. Civilizacija je tako
skupek vseh tvarnih in duhovnih sred¬
stev, ki so človeštvu ‘dostopna in ki mu
dajejo možnosti za doseganje čim višje

obče blaginje. Z drugimi besedami, ci¬
vilizacija je dejanska fizična in psihič¬
na, ne pa moralna možnost doseganja
smotra družbe.

Kot rečeno, prvi pogoj, ki stori, da
morejo vsi organski udje dosegati ne¬
posredno vsestransko časno blaginjo, je
uživanje pravnega reda kot ohranjeval¬
ca harmonije svobode, ki pa mora biti
v soglasju s sestavom naravne družbe.
Pravni red je tedaj osnovni princip vsa¬
ke družbe, skupnost norm, ki urejajo
medsebojne odnošaje, t. j. ki vodijo de¬
lovanje in utesnjujejo svobodo zaradi
skupne blaginje, tla se ne-bi. družba in
njeni člani ovirali pri zasledovanju nji¬
hovega končnega smotra.

Človek je po naravi svoboden, da z
danimi sredstvi in po lastnem odloča¬
nju dosega svoj cilj. Tako ima Slovak
osnovne, naravne pravice, uživati živ¬
ljenje, telesno celovitost, čast in druge
naravne dobrine, ki se mu ne smejo
kršiti. Družba mora zaščititi posamez¬
nikom uživanje njihovih pra.vic, tako da
uredi uživanje svobode posameznikov
zaradi sorazmernega uživanja pravnih
dobrih vseh članov družbe. Človek v
družbi namreč zadeva s svojo svobodo
svobodo drugih. S tem nastanejo nujni
medsebojni odnosi med posameznimi čla¬
ni družbe, ko vsak skuša naravnavati
svoje delovanje k lastnemu cilju. Prav¬
ni red svobode omejuje, vendar le toli¬
ko, da nihče ni oviran pri doseganju
lastnega smotra, družba pa da ima ta¬
ko zavarovano svoje dobro, ki je njen
smoter. Brez pravnega reda si ne more¬
mo misliti ne materialnega napredka ne
duhovne kulture. Brez prava bi ne bilo
civilizacije, obča blaginja bi bila logično
nemogoča, ne le praktično otežkočena.

DVE ZMOTI: PRVA — ZAKON
BREZ PRAVICE

Poglejmo zdaj v luči teh ugotovitev,
kakšna je današnja civilizacija človeš¬
tva in kako služi idealu smotra družbe.

V uvodu smo spomnili, kakšen silen
napredek je dosegel današnji človek v
fizičnem obvladovanju zunanje narave.
Toda ali ob tem splošna blaginja napre¬
duje in dela človeštvo srečno? Odgo¬
vora ni treba šele iskati. Kričijo ga mi¬
lijoni svežih grobov po vsem svetu, je¬
čijo toliki živi mrliči po ječah in tabo¬
riščih, hrumijo ga bombniki in oklepniki
največjega formata in končno strahotni
molk atomske bombe jasno odgovarja
ria vprašanje. Civilizacija v tvaamem
pogledu tako visoka, človeštvo pa tako
nesrečno kot še nikoli! Civilizacija je
torej v krizi, zašla je v slepo ulico in
ne ve izhoda. Človek se trudi, da bi pro¬
drl čim globlje v notranjost vseh skriv¬
nosti, gotovo z namenom, da bi si olaj¬
šal in osladil življenje, torej pripomo¬
gel k tisti naravni blaginji, v katero je
naravnana vsaka človeška družba. Uči¬
nek je pa nasproten. Ob toliki višini
eksaktne vednosti je toliko zla, da se
zdi, da se bo človeštvo v njem uničilo.

Ali je tvarni napredek vzrok odda¬
ljevanja od obče blaginje? Taka trditev
bi bila nelogična. Kaj je namreč obča

Stran 5.

SLOVENSKA REPORTAŽA 1950.

.. . ■ ' • ■ • • _ : f ;; ..

Oeo piša sinu  . . .

Od domotožja bil sem ves bolan,
ko pride pismo mi čez ocean,
od tebe, sin moj, tisto drobno branje,
da boste tam imeli birmovanje:

da pojdeš k birmi letos tudi ti,
da si izbiral botra in da si
naprosil že priletnega Matevža,
ki je možak, ne majavec in mevža.

To mene veseli — in da si zdrav —
me veseli — da v šoli je vse prav,
da vsak nasprotno bere vse, kar more.
ko vtepajo vam Marksove nazore...

Pa žogo, pišeš, da bi rad imel,
za ribe trnek in za zbor svirel —
si pevovodja? — sem čez oceane
zvene mi včasi tiste pesmi znane,

ki jih od vas prinaša radio,
da sem mehak in da mi je hudo. . .
Tedaj objemam v duhu tebe, sina,
grenko občutim, kaj je domovina!

Zadeneš misel, ko vprašuješ kdaj,
veliko mojo misel, kdaj nazaj?

Od nje na tujih tleh srce boleha,
a vam doma edina je uteha. . .

Kako je kipnil naš slovenski kvas!
Postavil ga je tujec — ne za nas!

Testo je naše šlo čez rob posode,
zdaj nimamo ne kruha ne svobode!

Zatorej, sin moj, od srca želim,
naj praznik tvoj ne bo obredni dim!

Naj se nad vami v cerkvi razsvetljeni
prikazali jeziki bi ognjeni —

Obstre naj vas po vrsti sveti Duh,
da zveste, kaj je laž in kaj napuh,
kdo poniglav in kaj je vera kriva,
kje se razbojnik za besedo skriva. ..

Vse drugo gre naprej in gre okrog,
motor stoletij, silni večni Bog,
pripelje nas nazaj in vas ohrani,
verujte tam, da je na naši strani!

Jaz v bluzi sivi delovni ves dan
teptam, garam umazan in oklan,
zvečer doma, ko zlezem iz slačila,
ogledam si že kupljena .darila. ^

Bo žoga. . . Trnke in svirel dobiš,
pa športne čevlje in še kak drobiž,
od ust pritrgam si za srce mlado
en liter ob nedeljah in — asado.

Pozdravim te, pozdravljam hrib in dol,
domačo vas, današnjo njeno bol...

In znaj, ko toži šmarni zvon v doline,
da v njem je nekaj moje bolečine. . .

Dr. ANTON NOVAČAN

Opomba: Asado je na ražnju pečena
slastna goveja pečenka, argentinska na¬
rodna jed.

blaginja drugega, kot zadovoljenost po¬
treb, telesnih in duhovnih, z dobrinami,
dostopnimi splošnosti. Saj ima človek
kot tudi tvarno bitje poleg duhovnih še
nujne tvarne potrebe, ki jim mora za¬
dovoljevati. Če jim zadovoljevati ne mo¬
re, je brez nečesa, kar mu je potrebno,
blag-inja pa obstoji v čim popolnejši za¬
dovoljitvi potrebam. Tako materialni
napredek sam po sebi z logično nujnost¬
jo prinaša človeku blaginjo, ki pa, kot
doživljamo, ostaja danes tako enostran¬
ska, da je obča ne moremo imenovati.

Drugi element civilizacije je skupnost
duhovnih dobrih, ki jih more in mora
družba posredovati in pospeševati. Ali
se te danes razvijajo tako, da pomagajo
k doseganju obče blaginje? Odgovor bo
spet negativen. Prizadevanje za tvarnim
napredkom je postavilo v ozadje priza¬
devanje za duhovnimi dobrinami. Tvarni
napredek je napravil slep skok naprej,
pri tem nekako zatemnil duhovni napre¬
dek, sam pa iztiril, tako da ne najde
več svoje smeri. Vsi vidimo degenera¬
cijo današnje umetnosti in ostalih du¬
hovno kulturnih panog. Kar se pospe¬
šuje in razvija, se dela zgolj pod vidi¬
kom tvarnega razvoja ali pa se izgublja
v bledi tožbi nad človekom. Duhovno
prizadovanja človeštva ima zavrto raz¬
vojno pot, je v krizi.

A omejimo se na oceno prava, ki re¬
gulira udejstvovanja človeka kot člena
družbe.,

Rekli smo, da ima pravo trojno nalo¬
go: a) ohranja svobodo in neodvisnost
posameznika glede njegovih dobrin, b)
pospešuje blaginjo družbe in c) ščiti
člene družbe glede njihovih dobrin na-
pram družbi sami. V tej trojni nalogi

(Nadaljevanje na 6. strani)

Stran 6.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23. II. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

KAKO SEM POSTAL SEDLAR

Kakor je bila čudna in mnogokrat
skoraj neverjetna pot naših ljudi od
Ljubelja pa do Argentine, prav tako
čudna,, cesto naravnost romantična, je
bila pot nekaterih do svojih novih pok¬
licev v novem svetu. Obrtniki so hitro
našli sebi primerno zaposlitev, prav ta¬
ko kmečki ljudje, vajeni trdega dela.
Mnogo teže pa je bilo z izobraženci, ki
sebi primerne zaposlitve niso mogli naj¬
ti in so se morali lotiti česarkoli. Prav
zanimivo bi bilo sestaviti statistiko,' ki
bi nam pokazala, kakšne poklice so lju¬
dje opravljali poprej doma in kakšne
imajo zdaj, v novih razmerah. To bi
bila kaj zanimiva slika.

Od časa do časa nameravamo objav¬
ljati pogovore z raznimi našimi ljudmi,
kako so se uveljavili v novem svetu.
Naše bralce bo to gotovo zanimalo, saj
bo marsikdo zagledal v teh pripovedih
sani svojo usodo, svojo življensko pot.

Te dni se je oglasil v našem uredni¬
štvu naš stari prijatelj 1  in ker sem rav¬
ne. razmišljal, koga bi povabil na tak
razgovor, sem kar njega prvega ‘'na¬
bodel” na svoje pero, ker je bil ravno
pri roki.

“Kakor slišim, izvršuješ nekak sed¬
larski poklic. AJi bi mi hotel poveda¬
ti. kako si prišel do tega novega pokli¬
ca in kaj §i bil prav za prav doma?”

Ponudil sem mu cigareto in, ko sva
si jih nažgala, se je prijatelj lagodno
naslonil v naslanjač, globoko potegnil
dim, nato pa začel pripovedovati:

Bil sem uradnik, književnik, novinar...

“To je kaj čudna zgodba. Skoraj ka¬
kor tista o carju in tesarju, le da je
obrnjena. Doma sem imel še kar dobro
službo upravnega uradnika. Ustanovil
som si bil že družino, pripravil svet za
hišico in, če bi ne bilo te vojne ih vse¬
ga, kar je prišlo za njo, bi po vsej
verjetnosti danes stanoval že pod svo¬
jo streho. Bavil sem se tudi s knji¬
ževnostjo in novinarstvom. Deloval sem
pri mnogih kulturnih društvih in bil ta¬
ke v pravem pomenu besede aktiven
kulturni delavec.

Vojna in begunstvo pa sta prekrižala
vse moje načrte. Z desettisoči sem be¬
žal čez Ljubelj, prišel po srečnem nak¬
ljučju v Italijo, kjer sem tri leta živel
v raznih begunskih taboriščih. Ko se je
ustanovila slovenska begunska gimnazi¬
ja in je primanjkovalo pravih učnih
moči, so me povabili, da sem poučeval
na tej gimnaziji razne predmete, pred¬
vsem slovenščino, zgodovino, naravo¬
slovne vede, in nekaj časa celo mate¬
matiko. Postal sem torej po sili raz¬
mer “gimnazijski profesor” in sem to¬

rej tudi v begunstvu opravljal strogo
inteligenčni poklic. Tudi novinarskega
in književnega posla nisem opustil.

Ko pa me je poslala IRO v Argenti¬
no, na kak inteligenčni poklic — vsaj
za začetek —- ni bilo misliti. Treba je
bilo potegniti črto čez preteklost in pri¬
jeti za kakršnokoli delo. Vsak dan sem
iskal po časopisnih oglasih, če bi mo¬
gel kje najti svojemu poklicu vsaj pri¬
bližno primerno delo, a nisefn našel
nič takega. Emigrantski hotel je bilo
treba že zapustiti. Prav takrat so zbi¬
rali skupino, ki bi šla delat verrkaj v ;
neko novo predmestje, ki ga je gradila ]
država. Kaj sem hotel drugega kot izra¬
biti to priliko. Ker se je priglasilo k !
tem javnim delom več mojih znancev
in prijateljev, sem že zaradi družbe
sklenil iti z njimi.

Naložili so nas š prtljago vred na
kamione in nas odpeljali na delo. Bil
sem kar vesel, ko smo prišli tja, saj
sem našel tam mnogo prijateljev, ki so
že pred nami prišli v Argentino. Bil
sem prepričan, da bodo tudi našo sku¬
pino pridelili k njim. Gradili so hiše in
pripovedovali, da so se kar dobro vži¬
veli v novo delo. Če so se oni, se bom
jaz tudi, sem si mislil.

Prijel sem za lopato

Toda bil sem nemalo razočaran, ko
so nas naslednje jutro odpeljali na
drug sektor, kopat rove in globoke jar¬
ke za kanale. Dali so nam v roke kopa¬
če in lopate in hajdi na delo. Moje si¬
le so bile dosti .prešibke za to. Mogoče
pa se le privadim, sem si mislil. Kma-
lu sem imel roke polne žuljev. Ker je
bilo ravno v zimskem času, je bilo tu¬
di to neprijetno, da šem moral več¬
krat iz toplih jarkov, ves razgret in
znojen, ,na mrzlo burjo in sem se ne¬
kajkrat pošteno prehladil. Kmalu sem
uvidel, da tu ne bom! vzdržal, že zaradi
zdravja ne. Zato sem po dveh tednih
zapustil to delo in se vrnil v mesto
iskat zase primernejšega posla.

Prav tedaj sem dobil od svojega so¬
rodnika v notranjosti dežele povabilo,
naj pridem k njemu na njegovo posest¬
vo. Odzval sem se. Pa kmalu sem spo¬
znal, da je tudi to delo zame pretežko.
Ker sem želel vendar tudi nekaj zaslu¬
žiti, mi je sorodnik sam svetoval, naj
se vrnem v Bs. Aires. Dal mi je pripo¬
ročilo za neko veliko podjetje. Zato
sem se spet vrnil in z njegovim pripo¬
ročilom poprosil za službo pri tistem
podjetju.

Res so me sprejeli. Prosil sem za
peonsko službo. A v personalni pisarni
mi je svetoval neki Hrvat, naj vendar

(Nadaljevanje s 5. strani)

pravo oblikuje človeško družbo. — V
konkretnem pomenu pa je pravni red
sistem zakonov z odgovarjajočimi pra¬
vicami in dolžnostmi. Kot zakon tu ni
razumeti samo to, kar označuje izraz
v formalnem pomenu, ampak vsako ob¬
če, trajno in primerno razglašeno obve¬
zno določilo zakonitega oblastnika v
dobro podrejenim.

Kdo je zakoniti oblastnik kot postavo-
davec in kdo pravu podvržen, pa je prav¬
no politično vprašanje, ki v vsaki dobi
dobiva povsod spreminjajoče se vidike.
V človeški družbi so vedno bila mnoga
pravna področja z različnimi potreba¬
mi dejanske ureditve in zato mnogokrat
različnimi pogledi na načela, ki so se
uveljavljala v pozitivni zakonodaji. Mo¬
derna država, ki več ali manj temelji na
narodnostnem načelu, je svoje pravno
področje najostreje ločila od ostalih.
Meddržavno javno pogodbeno pravo po¬
godbeniki na vseh straneh grobo kršijo,
zato je postalo dejansko neučinkovito.
Velja tako edino notranje pozitivno
pravo, dano z državnimi zakoni ali zra¬
slo na pravnih običajih. Za najvišje in
edino počelo obveznosti pozitivnega za¬
kona se priznava samo volja zakonodav-
ca, ki je absolutna in od kogar koli ne¬
odvisna. Ta zakonodavec je postal tudi
v formalnem pogledu ena sama fizična
oseba (Fuehrerprinzip) ali pa ljudstvo,
katerega skupna dobrina je dobrina ene¬
ga samega razreda, ki ga predstavlja
ena sama stranka in je poosebljena v vo¬
lji enega samega človeka (“progresivna
demokracija”). V prvem primeru so se
pozitivno pravne pravice omejile na pri¬
padnike enega plemena, jezika, krvi, ki
so edini subjekt prava, vsi drugi pa kot
objekt prava brezpravni. V drugem pri¬
meru pa je pravo le začasno sredstvo
do popolne socializacije družbe; je torej
nujno zlo, ki bo v brezrazredni družbi
nepotrebno.

Razvoj tehnike je pravo postavil pred
težko nalogo: poenotenje različnih prav-

| nih redov, združitev pravnih področij,
postavitev svetovnega zakonodavca.
Vedno tesnejši stiki med suverenimi in
doslej dokaj avtarkičnimi družbenimi
skupinami zaradi tehničnega napredka
nujno zahtevajo, da se urede vse bolj
določno razmerja med posameznimi dru¬
žbenimi edinicami, zlasti glede izmenja¬
ve dobrin in njih zaščite. Zavest oseb¬
ne svobode in enakosti glede naravnih
pravic se je toliko razvila, da se ne mo¬
re ohranjati civilizacija brez solidne
pravne podlage, ki naj svobodo in ena¬
kost zavaruje.

Te naloge danes pravo še daleč ni iz¬
polnilo. Nasprotno, z nesorazmernim
razvojem je zašlo v splošnem razvoju
civilizacije v disharmonijo. Zlasti sodob¬
no državno in meddržavno kazensko
pravo kaže na krizo, v kateri je danes
pravo. Simptom te krize je kriza zako¬
na. Z zakonodajnega področja pa se je
razširila že tudi na pravosodno in u-
pravno. Pojav te krize je predvsem za¬
konodajna inflacija (Carnelutti). Ozna¬
čuje jo na eni strani kopičenje pravnih
norm, ki se tičejo vseh pravnih podro¬
čij, na drugi strani pa zato nujna sla¬
bitev njihove veljave, kar pa zahteva
spet novih zakonov. Vedno naraščajoče
potrebe vsesvetovne človeške družbe so
prinesle zakonodaji nove nujnosti.
Pravnih primerov je vedno več; treba
jih je presojati pod vedno novimi vidiki
in z novo učinkovitostjo. To zahteva
vedno več pravnih norm, ki se kopičijo
v gmoto, pada pa njih učinkovitost. For¬
malistični pravni pozitivizem je priso¬
dil volji zakonodavca najvišje in edino
počelo obveznosti njegove zakonodaje.
Zaradi prevelike raznolikosti interesov
je prišlo do silne različnosti volj, ki so
odločene za vsako ceno doseči svnie.

Pravo je tedaj doseglo veliko širino,
ne dosega pa svojega namena, ker se
vedno bolj oddaljuje od svojega notra¬
njega počela.

(Konec v prihodnji prilogi.)

B. Fink

prosim za kaj boljšega. “Vi Slovenci
ste sposobni za vse, znate se znajti
povsod. Čemu bi bili tako skromni?”
Toda jaz nisem vedel, za kaj bi prosil.
“Prijavite se kot mizar! Nekaj pojma
že imate o tem, saj se je tudi več dru- ;
gih vaših prijavilo s kako obrtjo in — ;
uspevajo!”

Poslušal sem ga. Prijavil sem se kot
mizar. Tisto podjetje ima več obrti.

Naloždi so me na avto in me odpe¬
ljali v svoje delavnice. Ustavili smo se
pred neko mizarsko delavnico in urad-
nik, ki me je spremljal, mi je rekel,
naj nekoliko počakam. Kmalu se je'
vrnil z nekim starim mojstrom, mu iz¬
ročil neke papirje, potem pa se spet
odpeljal.

Mojster me je nezaupno premeril od
vrha. do tal.

Bilo mi je kakor obtožencu pred
sodnikom, ki si mu ne upa povedati res¬
nice. Izgoltal sem nekaj, kar naj bi bi¬
lo podobno pritrdilu in tesno mi je po¬
stalo pri srcu. Tisti hip sem bil uverjen,
da ne bom mogel temu človeku prikri¬
vati resnice.

Mojster me je še enkrat'z mežikujo-
čim pogledom premeril in obraz se mu
je nakremžil v čudnem nasmehu.

“Odkod prihajate? Po vaši govorici
sklepam, da ste emigrant, ki je pred
kratkim prišel semkaj.. . Znate nem¬
ški?”. 1

“Da, znam,” sem mu veselo pritr¬
dil v nemškem jeziku, v upanju, da bom
s tem bolje uspel. In res, nisem se
varal!

“Dobro, me veseli” je nadaljeval v
nemščini, in obraz se mu je razjasnil.
“Nemški razen naju tu nihče ne razu¬
me. Kar po pravici mi priznajte, da ni¬
ste mizar po poklicu, temveč inteligent.
Po obrazu bi sodil kak profesor, uradnik
ali kaj podobnega!”

Globoko, toda prijazneje me je pogle¬
dal v oči in moral sem mu priznati, z
izgovorom, da upam, da bom nekaj poj¬
ma o mizarstvu že imel, če pa ne, pa
se bom še privadil. Lahko bi tako ne¬
kaj več zaslužil kot pa peon.

“Claro,” mi je pritrdil. “No, pa poiz¬
kusiva!”

Izpit za mizarja

Peljal me je v delavnico in odprl ve¬
liko omaro, v kateri je Viselo različno
mizarsko Orodje. Moral sem mu po
vrsti razložiti, kako se to orodje ime¬
nuje, zakaj se uporablja. Bil je očitno
zadovoljen. Potem sem moral posamez- j
na orodja vzeti v roke in pokazati, ka¬
ko se praktično uporablja. Ker sem bil
dokaj nemirem, sem se tu in tam izka¬
zal precej nerodnega in mojster me je
sproti opozarjal, naj ne hitim, temveč
delam počasi.

“Veste, zakaj vse to vprašujem?” je
rekel naposled. “Ker prihajajo sem naj¬
različnejši ljudje, ki niti tega ne zna¬
jo, pa pravijo, da so izučeni mizarji.
Pri vas pa mi je všeč, da ste mi odkri¬
to priznali, kaj ste!”

Bil sem vesel, kajti videl sem, da bi
z lažjo slabo opravil in da mi je resni¬
coljubnost pridobila mojstrovo naklo¬
njenost. Na tihem sem zahvalil Boga
za to.

“Za pomočnika Vas bom že upora¬
bil,” je pripomnil mojster. “No, pa mi
napravite še to nalogo!”

Prinesel mi je desko in mi velel, naj
napravim iz nje obod za zaboj, ki je
zvezan brez žebljev. Vprašal me je, če
znam. Toda ni čakal odgovora, kajti
nekdo, ga je prišel klicat in opravičil
se mi je, da ga kličejo v neko delavni¬
co v drug okraj mesta. Naročil mi je,
naj poskusim napraviti to nalogo, ker
bi me potem lahko porabil za kaj bolj¬
šega, če bom pokazal sposobnost. Čez
eno uro ali kaj se bo vrnil in naj ga tu
počakam.

Bil sem sam s svojo nalogo in gledal
Vanjo kakor učenec v neznano mate¬
matično nalogo. Postalo mi je tesno pri
srcu. Končno sem se približno spomnil,
kako so to delali doma mizarji in lotil
| sem se dela. Premeril sem desko, jo
I primerno razdelil in jo pričel žagati.
Delal sem hitro, da mi je pot curkoma
lil s čela. Pri tem pa nisem opazil, ka¬
ko me iz temnega kota nekdo opazuje.

“Počasi, počasi, prijatelj, saj se ne
mudi” sem zaslišal opomin v italijanšči¬
ni. Obrnil sem se in zagledal starejšega
moža, ki se je s smehljajočim obrazom
in z mežikujočimi očmi zabaval nad
mojim delom. Pograbila me je jeza, da
bi mu najrajši vse skupaj vrgel v gla¬
vo. Kakšen zlodej ga je prav zdaj pri¬
vedel semkaj! Morebiti pa ga je moj¬
ster poslal, da bi nadzoroval izvrševa¬
nje dane mi naloge?

Vesela slovenska družba v Miramaru. Na praznik sv. Neže se je zbrala v gosto¬
ljubnem Gornikovem domu in je v veselem razpoloženju proslavila godovni dan
domače gospodinje in njene hčerke.

“Veste kaj, prepustite meni to delo!
Vam bom hitro napravil!”

Spočetka sem mislil, da me izkuša.
Zato sem ga zavrnil: “Prav lepa hvala,
ga bom že sam opravil!”

"Saj mojster ne bo nič vedel.’, mi je J
prigovarjal. “Kar tjale sedite, pa si
odpočijte! Nikomur ne bom povedal,
da sem Vam pomagal!”

Pogledal sem mu v jasne in iskrene
oči in spoznal, da misli resno. Ves nje¬
gov obraz mi je razodeval, da je dob¬
ričina in da mi torej le dobro hoče.

“Dobro, jta zdelajva oba.” sem sled¬

njič pristal.

Mož je bil vesel, da sem mu privolil.

Hotel sem, da bi delala oba, a on mi
ni pustil. Delo mu je tako hitro in.
spretno šlo izpod rok, da ga je bilo ve¬
selje gledati. Vse mi je . sproti natan¬
ko razlagal, kako se to dela in če bi
dobil še enkrat to delo v roke, sem bil
prepričan, da bi ga napravil.

Ko je končal, mi je velel naj sedem.
Sam pa je odhitel iz delavnice in se
kmalu vrnil s čašo črne kave ter mi
postregel. Izpraševal me je, odkod sem
in je bil vesel, ko sem mu povedal, da
sem iz Ljubljane. Ves navdušen mi je
potem pripovedoval, da je že bil v Ljub¬
ljani kot ujetnik -V prvi svetovni vojni.
Takoj po vojni pa je odšel v Argentino.
Postala sva koj zaupna prijatelja.

Slednjič je pogledal na uro, vstal in
rekel, da mora iti in mi naročil, naj
mojstru nič ne povem, da. mi je on kaj
pomagal. Kmalu nato se je vrnil moj¬
ster. Vzel je v roke izvršeno delo, gle¬
dal nekaj časa delo, nekaj časa mene,
kakor da ne more verjeti. Končno je
pokimal z glavo in pripomnil: “Znate

več, kot sem si mislil!”

Potem je nekaj napisal v papirje, ki
mu jih je ob prihodu izročil uradnik,
vstal in mi stisnil roko: “Jutri zjutraj
pridite na delo! Upam. da bova prav
dobra prijatelja!” --

Drugo jutro sem šel s težkim srcem
na delo. Z ozirom na tako dobro izvrše¬
no nalogo sem se bal, da me bo dodelil
k prvim mizarjem, in kaj potem?
To bo razočaranje! Že sem mislil iti k
mojstru in mu povedati, da si pravih
mizarskih del še ne upam izvrševati.
Toda mojster mi je takoj ob prihodu
stisnil roko in mi rekel, kakor da bi
vedel za mojo skrb: “Nič strahu—spo¬
četka boste samo pomagali drugim!”
Kar kamen se mi je odvalil od srca!

Peljal me je v neko delavnico in na
veliko veselje sem zagledal tam onega
Italijana, ki mi je včeraj pomagal. Pri¬
jazno se je nasmehnil, mi stisnil reko
in rekel: “Le brez skrbi! Česar še ne
znate, se boste pa naučili! Nihče ni u-
čen padel z neba. Tudi jaz nisem bil
mizar, ko sem prišel semkaj, človek vse
zmore, da ima le voljo in razum!”

Ostal sem več mesecev pri tem Itali¬
janu, s katerim sva postala prav dob¬
ra prijatelja. Vsako stvar mi je natan¬
čno razložil in mi sam pomagal, če mi
ni šlo. Tudi glavni mojster se je več¬
krat oglasil. Bilo mu je všeč, da se je
lahko z menoj pogovarjal v nemščini
in moral sem mu na dolgo in široko pri¬
povedovati o dogodkih iz zadnje vojne.
Tudi z Italijanom sva se o vseh teh
dogodkih večkrat pogovarjala.


Nenadoma pa se je moj položaj te¬
meljito poslabšal. Italijana so poslali
v drug del mesta in tudi glavnega moj¬
stre. so nekam premestili. Nisem ga od
takrat nikoli več videl. Mene pa so do¬
delili k veliki žagi za hlode.

Nekoč je prišel tja glavni šef vseh
delavnic. Že po postavi in obrazu sem
spoznal, da mora biti Hrvat. Vprašal
sem tovariša in mi je to pritrdil. Sto¬
pil sem k njemu in ga nagovoril v hr¬
vaščini. Debelo me je pogledal in vpra¬
šal, če sem Hrvat. Povedal sem mu, da
sem Slovenec. Povabil me je v pisarno,
kjer mi je povedal, da ima Slovenko
za ženo. Vpraševal me je, kako sem
prišel sem in jaz sem mu vse odkrito
razložil. Prosil sem ga, če mi more da¬
ti kako lažje delo, ker je vzdiganje
hlodov zame prenaporno. Rad mi je u-
stregel. Čez nekaj dni me je dodelil k
črkoslikarjem. Tako sem postal “pin-
tor”.

In sedaj sem sedlar

V našo delavnico je večkrat zahajal
papataz sedlarske delavnice, ki je tudi
vključena v tisto podjetje. Bil je Itali¬
jan, zelo ljubezniv star možiček. Ne
vem, zakaj sem se mu priljubil. Morda
zato, ker sem mu večkrat pripovedoval
o njegovem rojstnem kraju, ki sem ga
spoznal v begunstvu v Italiji in hvalil
lepoto tistega mesta. Nekoč sem mu
postregal celo s slikami tega kraja. Bil
je ves blažen.

Nekoč je prišel k meni in me prijaz¬
no vprašal, če bi hotel iti k njemu v
njegovo delavnico.

“Moj Bog, saj nimam niti pojma o
tej obrti!” sem ugovarjal.

“Nič ne de, tudi jaz ga nisem imel,
ko sem prišel sem. Saj ti bom vse po-
i kazal in s časom se boš že privadil!
Eden od delavcev mi je obolel in se ne
bo več vrnil. Potrebujem te. Tudi za¬
služek ti zvišam”.

“Kaj pa ste bili vi poprej?” sem ga
vprašal.

“Ribič,” se je nasmehnil.

“Dobro, pa presedlam!”

In tako sem postal sedlar.

“Pa misliš še kdaj presedlati” sem
vprašal prijatelja.

Nasmehnil se je. “Bomo videli! Naj¬
rajši bi seveda presedlal na svoj nekda¬
nji poklic doma. Bog daj, da bi bilo
to kmalu!”

ZAHVALA IN PRIZNANJE

Prijatelj iz Koroške nam piše:
“Za ‘Črno mašo’, sem se že zdav¬
naj zahvalil. Sedaj se moram še
za Koledar Svobodne Slovenije,
Svobodno Slovenijo in Duhovno
življenje. Koledar me je resnično
presenetil po svoji obsežnosti, svo¬
ji zanimivosti in tolikih klišejih.

Vse poslane stvari ne zanimajo
samo mene, ampak tudi druge in
i zato stalno krožijo okoli, tako, da
sam niti do branja ne pridem.
Koledar so mi zaradi tega ljudje
že precej “zdelali”. Je res svetov-
no-slovenski”.

Če ga še nimate, ga naročite
čimprej ali v upravi na Victor
Martinez 50, Buenos Aires, ali pa
pri naših zaupnikih. Dobite ga za
m$n. 22 .—

Nušičeva humoristika je še vedno živa knjiga. Pot ji utirajo sati¬
rični poudarki, posrečeni domisleki in dobri komični prijemi, ki nu¬
dijo gledalcu smeh in oddih.. . Med temi deli je posebno značilen:

? \I\  A 11  O » X I POSLANEC”

Komedija v 3 dejanjih

ki jo bodo igrali člani S. I. Odra, v nedeljo, 26. februarja 1950.
ob 6. uri v cerkveni dvorani Ciudadela.

VSTOPNICE: po običajnih cenah, v predprodaji Alvarado 350, Ramos
Mejla in pol ure pred pričetkom predstave.

Buenos Aires, 23. II. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 7.

L

Novice iz Slovenije

Umrli so: Neža Linke v Škofji Lo¬
ki, fr. Boštjan Lunder, O.F.M. v Ljb.,
Ana Glušič v Ljb., Franc Ostrelic, biv.
trgovec v Ljb., Rihard Zupan v Ljb.,
Rija Sevčik v Ljb., Feliks Eksel, šol¬
ski upravitelj v p. v Ljb., Leopold
Močnik, stavbni tesar v Domžalah,
Franc žerjav, orož. postajevodja v p. v
Središču ob Dravi, Albina Sem roj. Ra¬
kun, Mary Buh, Josipa Tavčar roj.
Pristov, Jurij Štefan, upokojenec Tob.
tovarne v Ljb., Anton Bonča v Ljb.,
Marija Lewicki, roj. Ruh v Ljb., Franc
Gobec, kov. mojster’ v Slov. Konjicah,
Janez Kante pri Sv. Marjeti pri Ponik¬
vah na Dol., Ana Žmavc, roj. Praprot¬
nik v Ljb., Marija Malnar, Marija Za¬
jec, roj. Parkelj v Ljb., Friderik Kin-
kelj, Franc Parkelj v Stožicah, Marija
škrbina, upok. Tob. tov. v Ljb., Ljud¬
mila Perne, roj. Moharčič v Ljb., Mi¬
ha Mernart, pilot, umrl v Zadru, poko¬
pali ga v Somboru, Alojzija Vrtačnik v
Ljb., Elizabeta Vončina v Ljb., Fran¬
čiška Kveder, roj. Kurent v Ljb., Ange¬
la Vrečar, roj. Bertok v Teharjih, Mi¬
ra Kranjc, roj. Koki v Studenicah, Živ¬
ko Lukič v Ljb., Josip Slave v Ljb., Jo- '
sip Urch v Ljb., Terezija Kokot, Mari¬
ja Got, Anica Tavzes v Ljb., Jože Ju¬
dež, pos. v Smolenji vasi, Rudolf Jak-
hel, žel. urad. v p. v Ljb., Avgust Po¬
beraj, nadučitelj v p. v Št. Vidu nad
Ljubljano, Marija Cof, roj. Jančič V [
Ljb., Adolf Lušin v Kopru, Anton Stra-
žišar, pos.

vana Karel Jeseničnik ha 25.000 din.
globe, Štefan Lončar pa na zaplembo
para konj, voza in v uprege.

V komunističnem ljb. tisku se kar
vrstijo članki o “špekulantskih kme¬
tih”. Tako bi bil moral Jernej Lipovšek
iz Jastrebja v letu 1948 oddati pitanega
prašiča. Pa ga ni, istočasno pa je za
sebe zaklal tisto leto 3; leta 1949 je
oddal samo enega, oddaji drugega se je
pa uprl ter ie zaklal svinjo pod pret¬
vezo, da je bolna. Mleka je oddal le

60%.,V velik greh mu komunisti štejejo
tudi njegova prizadevanja, da bi bil pri
zadnjih volitvah izvoljen, da bi še na¬
dalje “lahko sabotiral’’. Komunisti na¬
to sami priznavajo, da je “podobnih
primerov” še več. N. pr. neki Anton
Koželj, ki sam ni oddal obveznih količin
goveje živine, mleka in krompirja,
povrh pa še druge “hujska, naj ne od¬
dajajo obveznih količin’’.

Prezidij “ljudske” skupščine LRS je
pomilostil 209 obsojencev (23. jan.), ki
so s svojim “ponašanjem in pravilnim
odnosom do dela dokazali, da je kazen
pri njih dosegla vzgojni namen”.

Slovenci v Argentini

Buenos Aires, 22. februarja.

Deseteletnica smrti rajnega g. Jožeta
Kastelica bo 8 marca. Maša zanj bo 5
marca na Belgrano 5863,ob 10 uri, ko je
tam slovenska služba božja.

V Mendozi pa bo 12 marca ob 9.45 sv.
maša pri Frančiškankah, popoldne pa
bo tudi prireditev posvečena njegovemu
spominu. Naslednje dni bo obisk na nje¬
gov grob in sveta maša v kapeli Puente
del Inča. Udeležil se bo teh spominskih
prireditev tudi g. Hladnik. Povabljeni
ste pa tudi ostali rojaki, da ob tej pri¬
liki pohitite v Mendozo. Prijavite se ta¬
koj g. Hladniku ali v slovenski pisarni,
da bo preski'bljeno za prenočišče.

Avellanedski pevski zbor je napravil
na pustno nedeljo izlet v Mercedez. Na

kinti rojaka Lojzeta Leskovec so vsi
vdeleženci preživeli lepo poldne v pro¬
sti naravi in ob domači postrežbi. Loj¬
ze Leskovec in žena Roza sta pripravila
vsega v izobilju in izborno, da je bilo
postreženo po slovenski gostoljubnosti
in z argentinskim asadom.

Šolske sestre, ki imajo svojo hišo tu¬
di na Paternalu in je že 16 let kar de¬
lujejo v Argentini, so dobile novo pro-
vincijalko Sestro Terezijo Vidan, ki je
bila doslej prednica glavne hiše v Ro-
sariju. Dosedanja provincijalka Sestra
Aurelija Plankar, ki je spretno in sreč¬
no vodila provinco skozi 15 najtežjih
let, od prihoda pa do sedaj, je sedaj
prevzela vodstvo novoustanovljene hiše
v Asuncijonu.

PREKO LO PEZO VE STENE

V novomeškem okraju se je vključilo
premalo rezervne delovne sile v indust¬
rijo, t. j. samo 21.6%. Ljub. komunis¬
tični tisk navaja, da je temu krivo “sla¬
bo politično delo in lokalpatriotizem”.
Isti vir tudi pravi, da so lani iz novo¬
meškega okraja premestili 300 delav¬
cev. Pozivu se je pa odzvalo samo 60%.
Pa tudi ostali so se čez nekaj mesecev
vrnili domov. Komunisti tudi jadikujejo
in priznavajo, da je bilo tudi “popolno¬
ma zgrešeno, da so nekatere strokovne
delavce zaposlili kot navadne delavce”.

Pomanjkanje mesa. V januarju je bi¬
lo v Sloveniji, predvsem pa v Ljubljani,
veliko pomanjkanje mesa. Mesa ni bilo
niti za tiste “izvoljence”, ki imajo “za¬
gotovljeno preskrbo”. Titovo kom. ča¬
sopisje zvrača vso odgovornost za to po¬
manjkanje na krajevne odbore, na kme¬
te, na zakasnelo izvajanje odkupov in
“nezakonitosti pri razdeljevanju ob¬
vezne oddaje”.

Gozdne uprave Braslovče, Jurklošter
in Podčetrtek so zaradi “nerazume¬
vanja kmetov” zaostale s prevozom le¬
sa. Zato je “komisija za prekrške pri
poverjeništvu za gozdarstvo” kaznova¬
la voznike, ki se “namerno” niso od¬
zvali pozivom za prevoz. Tako bi bil
moral KLO ŠT. Lovrenc pri Štorah zvo¬
ziti 800 kub. m. hlodovine in 600 kub.
in. drv., prepeljali pa so le 100 kub. m.
hlodovine in 21 kub. m. drv. Ne zlepa,
ne zgrda niso mogli pripraviti kmetov
do tega, da bi vozili. Zato sta bila kaz¬
novana Ivan Štor na 25.000 din. globe,
Štefan Gobec pa na zaplembo para vo¬
lov. V KLO Vitanje sta pa bila kazno¬

Bariloche, 3. februarja.

Lopezova stena, ki se dviga v veličast¬
nem trikotniku naravnost iz modrih va¬
lov Nahuel Huapija, ima za turista po¬
sebno privlačnost. Lepa je, ne previso¬
ka in pri roki, kar je v deželi razdalj
posebno pomembno. Od Llao-Llao te
pripelje prijetna pot skozi gozdove ci¬
pres coihue-jev in drugih avstralskih
dreves, ki se vzpenjajo dvajset, trideset
metrov nad grmovjem in bambusom, do
Bahia Lopez, kjer ozek preliv združuje
jezeri Moreno in Nahuel Huapi. V hlad¬
nem jutru je zaznati sledove rahlega
sobotnega dežja in ob prijetnem pogo¬
voru še vemo ne, kako je minila dobra
urica hoje.

Takoj za hotelom se dvignemo po str¬
mem plazu in med požganimi debli —
ostanki gozdnega požara, ki se je tu
začel pred dvem letoma, se povzpnemo
do stene.

Smeri je dovolj, lahkih in težkih. Ker
nimamo nobene opreme, se odločimo za
najlažji prehod, ki smo ga odkrili že
jeseni in ki bi ga pošten plezalec Jugo¬
vega kova komaj smatral za plezalno
! smer. Težav ni hujših, kot si jih na¬
šel pri nas v Špikovem grabnu ali na
Jalovčevem grebenu. Travnata krušljiva
skala preko prvega skoka, nekaj glad¬
kih plošč v srednjem delu —a so polož¬
ne in oprijemi so dobri -— in kaminski
goltanec pod vrhom so edine točke, kjer
je treba res malo plezati. V eni uri je
stene konec in poraščen plaz,, nas pri¬
pelje do grebena, odkoder se nam prvi¬
krat prikaže Brazo Tfisteza in kjer naj¬
demo eno redkih markiranih poti v pa¬
tagonskih hribih.

Steza se vleče po severozahodnem gre¬
benu dokaj časa. A pogledi, ki se nam
odpirajo so tako lepi, da ne vemo, kako
čas mineva. Res so se čilski vulkani in
Tronadorjevi ledeniki zavili v megle, a
pestra raznolikost jezer, gora in goz¬
dov pod nami in okoli, nas zadostuje še
tako razvajenemu iskalcu pokrajinskih
lepot. V čudoviti modrini se vleče dolgi
in ozki Žalostni rokav (Brazo Tristeza)
med gorskim masivom Cerro Lopeza in
gmoto Capille, ki se z gozdnatimi poboč¬
ji, kopastimi predgorji, gladkimi stena¬
mi in špicastim vrhom dviguje pred na¬
mi v nebo. “Kapelica” z južne strani \
malo položnejša, kot s severa, kjer pa- J
da strmo v Brazo Puerto Blest, v pre- |
krasni fjord, preko katerega vodi tu- j
ristična pot v Chile.

Neposredno pod nami se odpirajo
grape, stebri in plošče Lopezove stene,
ki smo jo “pregoljufali” v nizkem za¬
hodnem predelu. Ob njenem robu se
vzpenjamo proti vrhu in njena podnož¬
ja se izgubljajo v Veliki Laguni, ki se
s pestre raznolikostjo otokov, polotokov
in zalivov odraža kot bleščega geograf¬
ska karta globoko pod nami.

V grmičju na položni jasi nas zač¬
neta obkrožati dva kondorja. Njuna ra¬
dovednost je precej vsiljiva in naglo se
oborožimo s palicami, če bi slučajno ve¬
liki črni ujedi pokazali kake sovražne
namene. Sicer so že Araukanci kod do¬
bri poznavalci narave ugotovili, da kon¬
dor odrastlega človeka ne napade, a
kljun in kremplji kraljevskih ptičev
Cordillere le vzbujajo spoštovanje. Kot
postolka se nam vstavijo nad glavami,
bulijo v nas, potem še nekaj krogov in
srednjič se izgube za bližnjimi vrhovi.

TONE IN JAKA

Tone je našel Jako doma pred hišo.
V eni roki je držal veliko steklenico ben¬
cina, v drugi pa še večjo krpo in čistil
mastne madeže z nedeljskega suknjiča, j

“Sem bil na prekmurskem asadu v
nedeljo, pa si je tudi moja suknja pri¬
voščila pečenega janca. Zakaj pa Ti nisi
prišel? Bilo je res lepo.”

“Glej, glej”, se je kesal Tone. že dru¬
gič sem zamudil lepo priliko. In spet
po neumnosti, ki me je stala dosti sit¬
nosti in še 60 pesov povrhu.”

“Že vidim”, je pribil Jaka. “Če mene
ni, pa že užagaš kakšno narobe. Mene
bi se držal, pa bi se imel luštno celo
popoldne za tri pese. Tako smo bili do¬
bre volje! Ti, ki si še fant, bi se pa še
lahko po kaki prekmurski “dečli” ogle¬
dal. Jih je bilo kar precej, lepih in
mladih.”

“Jaz pa tako smolo”, je potožil Tone.
“Zjutraj sem šel v Ciudadelo z name¬
nom. da popoldne pohitim na Avellane-
do na prekmurski asado. Deževalo je,
zato sem planil v prvi vlak in že smo
odbrzeli dalje. Prišel je sprevodnik. “Bo-
letos, por favor.”

“Pomolil sem mu karto; pa ni bil
zadovoljen.”

“Ni prava.”

“Kako da ne”, sem bil že skoro hud.
“Saj je ida y vuelta”.

“Že, a vlak ne gre v Capital, ampak
proti Moreno.”

Brez besed je vzel blok. 20 pesov kaz¬
ni. Na prvi postaji sem izstopil in sedel
v prvi vlak za nazaj. Tedaj sem pogle¬
dal bolje. “Kdo mi kaj more zdaj, ko
imam potrdilo v roki, da sem že plačal
kazen!”

Ko dosežemo najvišjo točko stene, je
tura v bistvu končana. Ne ljubi se nam,
da bi stikali po glavnem grebenu dolge
gore, ki nima izrazitega vrha in Sesto¬
pamo čez pode proti koči. Globoka ko¬
tanja skozi katero se prelivajo v strmih
padcih vode še ne skopnelih snežišč,
nam nepričakovano zastavi pot. Spet
moramo plezati, čeprav neradi, kajti to
ni bilo v programu.

Sprevodnik pa ni bil takih misli. Ho¬
tel je imeti listek. Dopovedoval sem mu
in kazal listek Ciudadela—Plaza Mise-
rere in papir o plačani kazni. Pol Italije
sem prepotoval, ne da bi plačal vozni
listek. Laškim sprevodnikom sem kazal
v angleščini pisan papir, ki mi ga je dal
komandant. Tisti papir je delal čudeže.
Tu pa me je že drugi sprevodnik zašil
za 20 pesov. V Ciudadeli so me spet vrg¬
li doli. Sprevodnik je vzel mojo karto.
Poklicali so me v pisarno. Pa kaj, ko
nisem razumel, kaj hočejo. Trije so go¬
vorili. Poskušali so tudi po italijansko.
Meni je pa bilo že dosti vsega in sem
jo kar popihal. In glej novo smolo: Ko
je prišel sprevodnik, nisem imel karte,
ker sem jo pustil v pisarni. Že naprej
sem mu ponujal 20 pesov, samo, da bi
bilo zgodbe čimprej konec.”

“Ti, neroda”, se je smejal Jaka. Saj
menda nisi pesnik, ali pa profesor. Boš
si pač zapomnil za drugič. Upoštevaj,
da je stvar resna. Zato dobro poglej, da
si boš pred vstopom na vlak kupil voz¬
ni listek in da boš izstopil na pravi po¬
staji!”

Društveni oglasnik

DRUŠTVO SLOVENCEV SPOROČA

Splošna amnestija za prijavo tujcev
na Civilnem registru traja 6 mesecev
začenši od 11. januarja t. 1. dalje. Zato
opozarja Društvo Slovencev vse one, ki
se še niso prijavili na Civilnem regis¬
tru in žive v provinci, da ne zamude te¬
ga roka, ker bo treba po preteku roka
plačati globo 50 pesov za vsako osebo.
Po najnovejših informacijah pa ne za¬
htevajo vsi uradi prevoda potnega lista
v kasteljanščino. Nekateri se zadovolje
z originalnim potnim listom. Zato naj
j se vsakdo najprej prijavi na Civilnem
| registru s potnim listom, kakršnega
ima. Šele potem, če bo ta pristojni urad
zahteval prevod potnega lista, naj se
obrne na društveno pisarno Victor Mar-
tinez 50, kot je bilo objavljeno v prej¬
šnjih številkah Svobodne Slovenije.

V planinski koči se pošteno podpre- i Knjižnica .Društva .Slovencev ima

mo s čajem in potem smuknemo naglo
doli skozi gozd in preko drče do ceste,

kjer čaka kaniion Cluba Andino. Naš
gost iz Buenos Airesa izrazi popolnoma
pravilno mnenje, da je videl jako malo
bariloških lepot, kdor se je Vozil samo
z avtobusi po deželi jezer in je z izle¬
tom, ki smo ga napravili jako zadovo¬
ljen.

i mnogo lepih knjig. Posluje vsako so-
| boto od 14. —» 18. in vsako nedeljo od
9. — 13. ure.

Kdor želi. da dospejo paketi v domo¬
vino še do velike noči, naj pohiti z na¬
ročilom; zakaj pozneje bodo pošte pre¬
obremenjene.

VA

Osebne novice

V Ramos Mejia se je v ponedeljek 20.
februarja preselila med nebeške krilat-
ce Marija Magdalena, 8 mesečna hčer¬
kica Stanka in Marije Babnik, žalujo¬
čim staršem in bratcema naše sožalje!

V Rihenberku je 23 decembra vzel
slovo za vedno t Franc Karadin, star 84
let, vzoren krščanski oče. Doma zapušča
2 hčeri. En sin in hči sta v Argentini,
oba ž družinami.

Sveta maša za rajnega bo 5 marca ob
12 uri pri sveti Rozi.

Potočnik Viljem naj javi svoj naslov
pisarni Društva Slovencev, Victor Mar-
tinez 50, Buenos Aires, ali pa 'svojemu
prijatelju g. Francu Premeri. Calle
Hindenburg 680 Santiago Chile, ker
imenovani vprašuje za naslov.

Karlo Debenjak, IRO Center, Seni-
gallia, Ancona, Italia išče naslov svoje
sestre Frančiške Debenjak, ki se nahaja
v Argentini od 1. 1928 dalje. Imenovana
naj se bratu javi na njegov naslov, ali
pa naj ga sporoči Društvu Slovencev,
Victor Martinez 50; Buenos Aires.

Poravnajte

naročnino

HUGO WAST

IVANA TABOR

POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM

7.

“Ni še prišla moja ura,” je rekel
Stalin nekaj let pozneje pijoč šampa¬
njec iz čaše, ki mu jo je dal sin ubite¬
ga Jagode. Bila je zastrupljena.

“Že je prišla tvoja ura!” je zavpil
njegov morilec, ki se je nad njegovim
truplom povzpel na njegov prestol in
prevzel njegovo dediščino.

Morilec, ki je maščeval smrt svojega
očeta Jagodo, ubitega od Stalina v le¬
tu 1938, je vedel za načrte Nabotha
Dana in jih odobraval.

Pa tudi še ni bila ura komunizma in
ne brezbožništva. Svet, ki je 2.000 let
živel v krščanstvu je potreboval za to,
da bi ga razbil in pripravil pot revolu-
ciji, močnejšega strupa in bolj dejav¬
nega. In Dan ga je začel pripravljati
v svojem taborišču na Kavkazu.

Ne komunizem in ne brezboštvo,
brutalni obliki materializma, nista mo¬
gli napolniti človeškega srca in zajeti
duše, ki je nagnjena k mistiki tudi te¬
daj, kakar kolne, kajti —■ duša ima še
četrto razsežnost, ki je nimajo gmot¬
ne stvari: neodoljivo težnjo k nadna¬
ravnemu.

Naboth Dan je to vedel že iz katoliš¬
kega bogoslovja ter je zato v svojem

taborišču vpeljal novo vero: Satanstvo
(satanizem).

Kult Satana je imel vse od XIX sto¬
letja mnogo strastnih privržencev, zla¬
sti med pesniki in filozofi, ki bi radi u-
stvarili čim močnejša bogokletja in so
se zato podstopili slavospevov Hudiču.

Toda ne Proudhomme, ne Carducci,
ne Madame Ackerman, ne Richpin
in ne Leconte de Lisle niso iz svojih
obupnih žalenj Boga uspeli napraviti
pravo molitev k Hudiču, niti niso do¬
bili posnemalcev svoje žalostne blazne
težnje.

Naboth Dan, ki je čutil v tokovih
svoje krvi neodoljiv svečeniški poklic, je
opustil polje literature in spretno za¬
čel preoblikavati otroško dušo. Ustva¬
ril je novo vero z molitvami, zapovedmi
in katekizmom, 1  da bi jo pa napravil še
bolj pril juhi jena in dostopno ostroški
fantaziji, je napravil iz nje naravnost
Narobe — postavo Božjih zakonov.

Proti vsak' božji zapovedi, ki vsebu¬
je zapoved ljubezni ali čednosti, je po¬
stavil z veliko kričavostjo kakšno spro¬
ščenost. udobje in nasvet sovraštva, kar
je bilo neskončno laže izvajati.

Na strani Boga je bila vedno velika

i samožrtvovalnost. Na strani Hudiča pa
| izživljanje in popolna svoboda najnižjih
nagonov.

Novi oblastnik Rusije, ki ni hotel dru¬
gega imena kakor “Sin Jagode”, je pod¬
piral načrte Nabotha Dana in mu dovo¬
lil ustanoviti seminarje satanstva, za¬
vedajoč se velike vloge, ki jo naj izpol¬
ni ta nauk. Vpeljal je novo vero v ne¬
izmerni obsežnosti svoje države, kateri
jo dal novo ime: Satani ja.

Kadar pa se je po čudežu milosti
kakšen otrok uprl vplivu tega Duha Sa¬
tana, je bil križan.

Sam Bog ve za stotine teh nežnih
mučencev, katerih živi križi so vzcvete¬
li na obalah roke Kuban:

Disciplina strahotnega nasilja je bi¬
la edina vez satanistov med seboj. Za
najmanjšo nepokorščino je sledila takoj
največja kazen, ponavadi smrt, kakor
tudi za vsak političen prestopek; odprto
pa je bilo polje tudi za najbolj razuz¬
dane nemoralne težnje.

In tako so se vzgajali tisoči in tiso¬
či španskih otrok, ukradenih iz domo¬
vine, in prepeljanih v to zakotje Rusi¬
je.

Svet je polagoma zvedel, kaj se godi
tam. Juan III, španski kralj, je mislil,
da je prva dolžnost nove monarhije re¬
šiti te nesrečne ugrabljence, katerih
starši so prisegli; da bodo nosili do
smrti žalobno obleko: Toda Rusija je
zaprla svoje meje in zadržala svoje u¬

jetnike, Evropa pa se ni upala spusti¬
ti se na križarsko vojsko, ki bi zahte¬
vala miljone mrtvih, da reši trideset ali
štiridest tisočev otrok, oz. fantov, za
katere nihče več ne ve, kje so.

V dvajsetih letih ujetništva so pred¬
stavljali že lep novi narod v območju
Satanije. Pomnoženi z otroki, ki so jih
brezbožci nakradli v široki Rusiji — od
Baltskega morja do Okotskega, in od
Belega do Črnega... so, “Satanovi ja¬
ničarji” narastli do števila 100.000!

Naboth Dan je postal star in je ču-
tel že konec svojih dni.

Ni videl izpolnitve svojega načrta:
razpad Cerkve.

"Videli pa ga bodo moji sinovi in mo¬
ji vnuki.”

Da bi ubrzal to izpolnitev, je leta
1975 prepustil taborišče na Kavkazu
svojim namestnikom ter »e tajno nase¬
li! s svojimi ženami in svojimi otroki
v —- Rimu.

Rim je bil največja mesto na svetu.
Babilonija iz marmorja in brona, pre¬
stolnica najbolj civilizirane države, pa
tudi najbolj pokvarjene.

In sredi njenih nezmagljivih zidov,
branjenih z vsemi izumitvami, je stal
zlat stolp — Sveto Mesto, najmanjša
državica Vatikan, ki je vladala šest sto
milijonov duš z brezkrvno roko "Angel¬
skega Pastirja” izvoljenjega že leta
1939.

V nezmernih krožkih zmedene in vre¬
ščeče Babilonije je Naboth Dan pod
različnimi imeni deloval in spletkaril
ter bil deležen velikega sprejema, ne da
bi ga spoznali.

V zadnjih dneh meseca “veadara” le¬
ta 1985 je Naboth Dan, ki je bil bolan
v postelji, poklical k sebi svojega prvo¬
rojenca, se poslovil od svojega zname¬
nja poveljstva —• Rdeč Zmaj s sedmi¬
mi kronanimi glavami —- in ga izročil
prvorojencu vpričo svojih žena in otrok.

“Ne boš ga nosil dolgo časa,” mu je
rekel. “Ko bo tvoj najstarejši sin do¬
polnil dvajset let, mu ga izroči, in on
bo izvršil delo, ki ga nisva dopolnila ne
ti ne jaz in ga noben človek sveta ni
mogel ustvariti. On bo spet vzpostavil
prestol Davidov; on bo pozidal tempel
in on bo izpolnil prerokovanja judov¬
ska.”

Nato pa je — kakor kralj Ahab —
obrnil svoje obličje, k steni. Tako je le¬
žal tri dni, ne da bi spregovoril bese¬
dico, ponavljajoč v svojem spominu do¬
godke svojega dolgega življenja.

Na koncu tretjega dne pa je ta od¬
padnik, renegat Kristusov, daroval to,
kar pomeni zadnjo mašo duhovnikovo:
svojo smrt. Toda v kakšnem stanju se
je njegova uboga duša potopila v več¬
nost! ?

Njegova družina je ostala še naprej
v Rimu.

Stran 8.

SL OVEN  C I

POZDRAV ROJAKOM IX
PRIJATELJEM IZ AVSTRALIJE

Finsbury-Adelaide, -9. fe.br.

Veliko mojih znancev ip prijateljev
gotovo še ne ve, da sem .že  v, Avstraliji
Iz špitalskega tab. sem odšel 23 sept.
19. Svojo kobilo sem nekaj dni poprej
prodal. Slovencu, ki je ostal še v tab. Iz
Spittala smo potovali v Bagnoli, kjer
smo se 18. oktobra vkrcali na ladjo in z
njo odpotovali v Trst. Tu so nas vkrca¬
li na ladjo Dundalk Bay. Iz Trsta smo
odpotovali 21. oktobra opolnoči. Vseh
potnikov nas je bilo 1.055. Zastopani
smo bili skoro vsi evropski narodi, Slo¬
vencev nas je bilo 50. V Port Sajdu
smo se ustavili 24. oktobra, Tu sem
‘prvič videl egipčanske vojake, druge
Arabce in zamorce. Ko smo po Sueškem
prekopu prišli z ladjo v Rdeče morje, je
bila taka vročina, da nismo mogli spati.
V Adenu smo se ustavili 29. oktobra,
v Kolombi na otoku Ceylonu smo pri¬
stali 5. nov. Avstralsko zemljo smo za¬
gledali 14 nov. Pristali smo v pristani¬
šču Perth. Naslednjega dne smo pa plu¬
li dalje proti Melbourne. Pravijo, da so
-•

VELIKA NADA

Pod tem naslovom (Jean FOURAS-
TIE: Le gr.and espoir du XX. siecie—.
Presses Universitaires de France) je
izšlo lani v Parizu zelo zanimivo na¬
rodno - gospodarsko delo. Pisec Jean
Fourastie je nova osebnost v francos¬
ki narodnogospodarski literaturi, znan
doslej le po dveh knjižicah izšlih v zbir¬
ki “Que sais-je” in sicer “L’economie
francaise dans le monde’’ (Francosko
gospodarstvo v svetu) in “La civilisa-
cion de 1960’’ (Civilizacija leta 1960).

Fourastie se je vrgel , na študij, vpli¬
va, ki ga ima tehnični napredek na raz¬
voj sodobne družbe. Medtem ko so bi¬
li prejšnji njegovi spisi le nekaki odlom¬
ki iz tega študija, je knjiga, o kateri
poročamo, poskus splošne gospodarske
teorije o vlogi tehnike v sodobnem go¬
spodarstvu. S kratko preglednico nas
Fourastie postavi pred vrašanje:

Za žetev 1000 m2 žita je bilo potreb¬
ne,

— 1. 1800 — ena ura dela s srpom,

— 1. 1850 — 15 minut dela s skoso,

;— L 1900 — 2 minuti de la s stro¬
jem, ki kosi in veže,

— 1. 1920 — 40 sekund z istim
strojem na mehanični pogon,

— 1. 1945 — 35 sekund z istim

strojem, ki še mlati obenem.

Na ta .način se je količina človeškega
dela, ki je potrebno za pripravo enega
kvintala cmlatenega žita, skrčila v 150
letih s treh ur na približno 10 minut.
(Tu je vračunano delo za izdelavo in o-
skrbovar.je stroja.)

Tehnični napredek je torej ogromen.
Toda ni enak v vseh področjih pridobi¬
vanja. Medtem ko je naravnost izreden
n. pr. v tovarniški industriji, je znatno
manjši v poljedelstvu ter postane skoraj
neznaten v nekaterih drugih panogah.
Glede na različno intenzivnost tehnične¬
ga napredka deli Fourastie vse prido¬
bivanje v tri velike zvrsti: Prvo, ki ob¬
sega poljedelstvo, za katero je značilna
srednja intenzivnost, drugo, ki obsega
industrijo z zelo visoko intenzivnim teh¬
ničnim napredkom in tretjo, kamor so
uvrščene vse delavnosti z zelo nizkim
tehničnim napredkom ali celo brez nje¬
ga. To so uprava, trgovina, svobodni
poklici in tudi znatno število ročnih o-
pravil. Ta razvrstitev nikakor ni popol¬
na in nudi mnogo prilike za kritiko,
zlasti ker ne upošteva dovolj menjava¬
nja vsebine posameznih zvrsti glede na
čas in kraj. (Tako je francoska kritika
navedla primer gradbene industrije, ki
je v večini modernih dežel v drugi
zvrsti, dočim je v Franciji zaradi male
gradbene delavnosti nedvomno v tretji.)

Kakšne pa so posledice te različne in- i
tenzfvnosti tehničnega napredka v raz¬
ličnih panogah pridobivanja? To je naj¬
zanimivejši del Fourastiejevih izvajanj.
Prva in najvidnejša je sprememba v
sestavu prebivalstva: prebivalstvo se
začenja kopičiti v strokah s šibkim
tehničnim napredkom*) Tehnični na¬
predek, ki je v preteklosti redčil deželo
v korist industrijskih središč in jo še
oanes marsikje redči, vedno bolj raz¬
mešča delovno silo v sektorje tretje
zvrsti in ponekod celo v poljedelstvo
(prva zvrst). Odstotek v industriji za¬
poslene delovne sile se sorazmerno manj¬
ša in v sami industriji se manjša odsto¬
tek tiste delovne sile, ki je zaposlena pri
manj človeških opravilih, ter končno ča¬
sovna količina takega dela se krajša
(zadostni so n. pr. 6-urni delavniki). Te¬
žavnost in grenkoba tovarniškega dela,

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 23. II. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

S VET U

, tam .najlepši.;,avstralski kr*yi;. Dlje 22.
nov, smo s « izkrcali in. nadaljevali vož¬
njo v BonegRot Tu-sem. z ostalimi poj-
.čival in čakal na delo. Ker pa podjetja
zadnji »mes.ee pred Božičem ne jemljejo
rada novih delavcev, pismo vsi prišli na
vrsto. Končno pa so le napovedali, da
bo odšel transport 380 samcev v tabori¬
šče Finsbury pri Adelaidi. Odšli smo
19. decembra in smo 20 dec. prišli na
cilj. Železnico so na obeh straneh
spremljala obširna polja z zorečo pše¬
nico jn ječmenom. Delo smo dobili vsi.
Večino nas je začela delati 10. janua¬
rja. Jaz sem dobil zaposlitev v tovarni
za izdelovanje kmet. strojev. V tovar¬
ni je zaposlenih še več drugih Sloven¬
cev in Jugoslavenov. Plača je kar dob¬
ra.

.Avstralci so znani kot prijazni ljudje.
Ko smo prišli sem, smo odšli malo v
mesto. Ljudje so nam kar na cesti se¬
gali v roko. Po vrtovih raste južno sa¬
dje. Včasih pritisne tudi vročina. Stanu¬
jemo v taborišču v predmestju Adelai-
de. Še ni povsem dograjeno in smo mi
prvi stanovalci v njem. Za Božič v tab.

XX STOLETJA

ki je imela tako važno vlogo pri formaci¬
ji proletariata in proletarskih revolucio¬
narnih gibanj, je na tem, da če že ne iz¬
gine, se vsaj znatno ublaži.

Dalje napoveduje • Fourastie splošno
podaljšanje šolske dobe kot razumljivo
posledico vedno večje tehnične speciali¬
zacije.

Tradicionalni vpliv zemlje oz. kraja
na lokalizacijo gospodarske delavnosti
se bo zmanjšal in rudninsko bogastvo
bo zavzelo mesto, ki ^a ima dosedaj ro¬
dovitnost tal. V okviru posameznih na¬
rodnih gospodarstev pa bo potreba po
zraku, luči, vodi in sploh po naravi, raz¬
voj prometa in razširjenje hišnega kom-
forta znatno olajšalo decentralizacijo
mestnih središč.

Končno na podlagi svojih raziskav
gospodarskega razvoja zadnjih 200 let
trdi avtor, da se bo splošni življenski
nivo še zelo dvigal. Poljedelstvo (prva
zvrst) se bo tehnično še jako razvilo,
tpda v razmeroma doglednem času bo
nastopil zastoj zaradi saturacije pre¬
hranjevalnih potreb. (V tej točki se
nam zdi, da avtor premalo upošteva
stalno naraščanje svetovnega prebi¬
valstva.) Industrijska proizvodnja ima,
nasprotno, pred seboj še velike možno¬
sti, a tudi tu se bo javil zastoj, . 3

bo zgodilo takrat, ko bo nivo po ,e

naprednejših dežel močno presež<_ ,re¬

cimo: podesetorjen). V tretji zvrsti bo
gibkost povpraševanja privedla do več¬
jega pridobivanja, toda šibkost tehnič¬
nega napredka in pa potreba obdržati
zadostno delovno silo v drugih panogah,
bosta perpetuazirali pomanjkanje na
področju, t. im. gospodarskih uslug: v
upravi, šolstvu, trgovini, gostinstvu,
razvedrilni industriji itd.

Fourastie se vzdrži vseh ugibanj,
kakšne pretrese bo ta gospodarski raz¬
voj povzročil v politični in pravni ure¬
ditvi bodoče družbe. Knjiga je jako
stvarno pisana in se varuje vsakega ce¬
nenega optimizma v stilu pozitivistov
in naprednjakov pretekle in polpretekle
dobe. Je izrazito ' n. pr. “postmarxi-
stična”, ker se ne bavi z discusijc
bodisi pro ali contra marxističnim te¬
zam, ampak kaže kako je socialni raz¬
voj šel preko dejstev, ki so bila osnova
marxismu kot n. pr. razredni boj, ir.
raziskuje nove težnje gospodarstva, ki
so skupne i kolektivističnim i liberalno
urejenim deželam.

Fourastiejevi zaključki so zelo zani¬
mivi za nas kot kristjane in kot pripad¬
nike malega naroda, kajti oznanjajo
zmago duha nad materijo tudi v gos¬
podarstvu, čeprav le posili dejanskih
razmer in ne po človeškem zavednem
poboljšanju, izplahnjenje razrednega
sovraštva in končno odpirajo, čeprav le
teoretično, nove možnosti za izživljanja
malih narodov. Tudi to je nekaj, kajti
v mnogih sistemih za nas še teoretičnih
možnosti ni bilo. K.

(*Treba je imeti pred očmi, da je
avtor Francoz, to je prebivalec deže¬
le, ki je že davno prebolela “beg s
kmetov”. Za dežele, kjer industrija
šele nastaja kot n. pr. Argentina ali
Slovenija, je značilen beg ljudi s po¬
deželja v mesto, kjer je zaslužek la¬
žji in boljši. Dežele s staro industrijo
so prebolele to fazo in tu in tam se o-
paža nasprotni pojav, to je, vračanje
delovne sile v zapuščeno kmetijstvo,
tom smislu se je govorilo in se še go¬
vori o reagrarizaciji Anglije.

'Mše nismp imeti svbjte mase. Zltd smo 1  šli
v cerkev v predmestje. Dne 8. januarjh
pa jg'imel v taborišču že mašo poljski
anhovftifc iz Adelaide. 'Slovenci Svojiga
duhovnika'Še Vedno nimamo, čeprav srni)
to željo sporočili na vSe'strani'In'tudi
sidnejski škof bi ga rad dobil.

O Božiču 'smo seveda pogrešali tudi
naših zvonov ih našega pčtja. Cerkve
pri nas razen stolnice namreč nimajo
zvonikov. Živo sem se spomnil na špital¬
sko zvonenje, na očeta Planica in na
vse tiste, ki so mu pomagali. Spomnil
sem tudi na lepe verske prireditve, s ka¬
terimi smo se v tab. pripravljali na
božične praznike. Večkrat se spomi¬
njam vseh svojih znancev in prijateljev I
iz taborišča. Vsem po, Svobodni Slove¬
niji pošiljam prisrčne pozdrave. Pred- !
vsem pa vsem Žirovcem in šentjošča-
nom. Vsem želim, da bi jim Bog dal v
novi domovini veliko sreče in zadovo¬
ljen dom.

Stanko Šubic,

biv. tab. voznik v Spittalu.

»OBftEEl TEK

TA TEDEN BOMO POSTAVILI
NA MIZO:

PONDELJEK. Kosilo: Jetrni riž na
juhi, govedina s krompirjevimi hlebčki
in praženim zeljem, pečena jabolka.
Večerja: Vampi v obari, beli žganci.

TOREK. Kosilo: Ragu juha z zapeče¬
nim kruhom, makaroni s svinjskim me¬
som, solata, jabolčni kompot. Večerja:
Češpljevi cmoki, bela kava.

SREDA. Kosilo: Juha z rezanci, na¬
ravni zrezki s posajenimi jajci, krompir
zabeljen, solata, omleti, kompot. Veče¬
rja: Možgani z jajčki, čaj s pecivom.

ČETRTEK. Kosilo: Juha z vraničnimi
cmoki, zvita bržola, zabeljen stročji fi¬
žol, rižev narastek. Večerjal Jetrca v
obari, polenta, sadje.

PETEK. Kosilo: Prežgana juha z vli¬
timi rezanci, kuhana riba z majonezo,
sadna pogača. Večerja: Mlečni riž s čo¬
kolado, čaj.

SOBOTA. Kosilo: Meseni cmoki v pa¬
radižnikovi omaki, pražen krompirček.
Večerja: Obloženi kruhki (sandwiches),
čaj.

NEDELJA. Kosilo: Juha z omletnimi
rezanci, pljučna pečenka s slanino, du¬
šen riž, solata, biskvitov zavitek. Veče¬
rja: Mrzla pečenka od opoldne, solata,
biskvitov zavitev od opoldne, čaj.

r R A Z I L I J A ;

Goiania, 10. febr.

t  -M* L’’ CT; *<

Na obisku pri Slovencih

V začetku 't. 'm. šem' obiskal sloven¬
ske novonaseljence v mestu Sao Paulo
in okolici. Hvala Bogu, njihov položaj
se stalno zboljšuje. Ljudje postajajo že
pogumnejši ih zro z optimizmom v bo¬
dočnost. Saj je tu ugodna prilika za spo¬
sobne in delavne ljudi. Tudi tukaj v
državi Goias, ki je zemljepisno središče
Brazilije, je nekaj slovenskih družin,
katerih pa še nisem mogel obiskati.
Bom pa to storil v najkrajšem času.

Vaše pismo z dne 27. januarja t. 1.
sem dobil. Sporočam Vam, da sem pre¬
jel tudi Vaše krasno darilo, nad vse lep
Koledar Svobodne Slovenije. Iskreno se
Vam zahvaljujem za Vašo naklonjenost.
Prejel sem. tudi že več.številk povečane
“Svobodne Slovenije”, na katero smo
Slovenci v Južni Ameriki res lahko po¬
nosni. Zelo rad bom prispeval, kolikor
mi bo mogoče, s kakim ‘dopisom.

S toplimi pozdravi Alojz Zver.

Poizvedba. Slovenka, ki se nahaja V
USA in je prišla tja iz Spit. taborišča,

1  želi naslove od svojih znancev v Argen¬
tini, da bi stopila z njimi v pismen stik.
Naproša, r,aj se, javijo na uredništvo
Svobodne Slovenije sledeči: Dr. Kalin
Angel, Jože Jenko iz Str. Novo mesto,

' Anica Šporar, Stanko Vidic, doma iz Je-
\  senic, Marica Zakrajšek, prej. Škelljeva,
družina Železnikar iz Gorenjske, Stani¬
slav Mirt iz Ljb. okolice in Miro Kovač.
Vsi ti lahko dobe naslov v uredništvu
Svobodne Slovenije, ali pa puste svoj
naslov tam. Vse te in'ostale Slovence le¬
po pozdravlja iz Ohio tja na Jug Ar¬
gentine Olga Pegečanka

Belgijski primas kardinal Van Roey

ja izdal posebno pastirsko pismo proti
komunizmu. Označil ga je za “popol¬
noma zgrešen in perverzen sistem so¬
vjetske Rusije v njeni borbi za nadvla¬
do na svetu s pomočjo komunizma”. —
Zun. ministri skandinavskih držav se
bc do zbrali na poseben posvet v začet¬
ku marca.

Nemški listi poročajo, da je- v ZSSR

la

Achescn je izjavjl, da se bo Ui

I)J D.-.r': . r 'A '

vsakemu napadu na Filipine.

—- v teku tajna čistka v zvezi z odkritjem
da se bo USA upr- priprav za nasilno, zrušen je obstoječe-
* •'vv režima.

Cerkveni oglasnik

Lanus in Avellaneda. Vse postne ne¬
delje bo pobožnost križevega pota v
cerkvi Santa Faz, Villa Industriales,
Lanus Oeste ob 16 uri. Iz tramvaja iz¬
stopite na Santa Fe 4000, od tam je do
kapele 2 kvadri.

OBVESTILA
“IGRALSKA DRUŽINA NARTE
VELIKONJA sporoča svojim članom
in članicam, da bo 1. redni članski ses¬
tanek v letošnji sezoni v nedeljo 5. mar¬
ca 1950. ob 11  uri dopoldne v dvorani
Salezijanske Gimnazije na Belgrano.
Udeležba obvezna za vse. — ODBOR”

Službo pri slovenskem strojnem po¬
djetju dobita strugar (medio oficial)
in vajenec.

B. SELJAK
Del  P a r a i s o 25  9
Santos Lugares, F. C. N. G. S. M.

ZAGREBŠKI KROJAŠKI
SALON

za dame in gospode
IVAN MO R I C

Velika izbira vseh vrst blaga. Ga¬
rantirana prvorazredna izdelava. —
Obiščite me in se prepričajte!

IVAN MORIČ
San Jose 1121 P.ro Dto A

BAR LJUBLJANA

išče dekle kot pomočnico kuharici.
Plača po dogovoru. Javiti se na
naslovu:

BAR LJUBLJANA
Avenida del Trabajo 5986

DARILA

živila, tekstilno blago in zdravila
pošiljamo v vse države.

Iz Buenos Airesa pošiljamo zavitke
do 5 kg kakor doslej še nadalje v
vse države in sicer z rabljeno obleko,
z novo obleko in živili.

P AN E T H y €ia.

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810

Imprenta "Dorrego' 1 , Dorrego 1102, Buenos Aires

EUROPLATA

SPoseos  I2S& - L is-adstrofBje » Hišen ©s Aires

PAKETI ZA SLOVENIJO

k  „ Posebna ponuda za

V  e l i Ss o n & č

Družinska pomoč za Slovenijo. Paketi po znižani ceni, najboljše kva¬
litete , in pravilno zapakirani. Pošiljatev zagotovljena preko Copenhagena.

Vsak paket stane mSn. 90.—.
paketov je cena za oba mfn. 172,-
jemnik je pa lahko različen.

Vsi stroški vračunani. Pri naročilu dveh
-. Odpošiljatelj mora biti ista oseba, pre-

PREKO ŠVICE POŠILJAMO PAKETE:

8 kg sladkorja, 4 kg riža, 5 kg mila, 9 kg testenin, Nylon nogavice.

Naravnost iz Argentine pošiljamo pakete v vse evropske države in si¬
cer 8 vrst paketov, brutto teža 5 kg po ceni od $ 42 do 49. V to ceno so
všteti vsi stroški. Pošiljamo že gotove pakete in izvršujemo vse formalno¬
sti, ki so potrebne za odpošiljatev teh paketov. Natančnejša pojasnila do¬
bite v pisarni.

Zgoraj navedene cene veljajo samo do 31. marca 1950 Ano del Liber¬
tador General San Martin.

" C A 5 A B0YU"

OLAZABAL 2 3 3 6 (pol kvadre od Cabilda 2300) — Tel. 76 - 9160

Opozarjamo, da imamo v zalogi ure OMEGA, ELECTION, MOVADO,
UNVER in druge; dalje zanesljive budilke, vse z garancijo, od
28. — pesov naprej.

Velika izbira svetinjic, prstanov, obeskov in verižic, 18 krt zlato.
Poročni prstani, zlati 18 krt par od 155.— pesov naprej.

VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVOI

Trgovina je ob delavnikih odprta do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se
lahko naše stranke zglase tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olaza-
bal 2338, dto. 5. Ako pa želite ob dogovorjenem času, nam sporočite to po tel.

SUDAMERICAN BUSINESS OFFICE

LAVALLE 361, vosoko pritličje — Tel. 32 - 4597 — BUENOS AIRES

Uradne ure od 9. — 12. ure dopoldne in od 15. — 19. ure popoldne.
Ob sobotah od 9. — 12. ure dopoldne.

PAKETI ZA SLOVENIJO

U—1 4.200 gr. čiste svinjske masti. $ 40.

U—6 1.000 gr. surove kave

1.500 gr. sladkorja

1.000 gr. riža

220 gr. čaja

500 gr. kakao-a

200 gr. čokolade. 55.

U—7 2.250 gr. riža

2.250 gr. sladkorja. „ 27.

U—8 4.500 gr. riža. 28.

U—9 4.500 gr. sladkorja. „ 27.

U—16 4.000 gr. pralnega mila

500 gr. toaletnega mila.  35.

U—18 4.500 gr. bele moke. 27.

U—21 2.000 gr. surove kave

2.500 gr. sladkorja. „ 39.

U—22 2.000 gr. pražene kave

2.500 gr. sladkorja.  45