štev. V Liuhliani. četrtek dne 29. januarja 1914. Lelo UL imvm m T-------- —--- ^osdsnejin' štev. wDneva“ stane 6 vin.; ravna toliko p samezna številka „Bodečc Neže . „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedelo .ma humoristično pri-logo BODEČA NEŽA". Za liubljanske naročnike stane” Dan* s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 170 K; brez prUoge celoletno 18 K, mesečno T50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5-50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja ••• upravuištvu. ::: ::: Telefon številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“. Posamezna jtev. „Dn va“ stane 6 vin.; ramo toliko posamezna številka „Rodeče Neže4*. ::: Uredništvo in upravništvo: :: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi sc pošiljajo uredništvu. Nefraukiratia pisma se ne Bprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oginse se plača: pelit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-5: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: n: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .i: Petindvajsetletnica Jutri dne 30. t. m. bo minilo 25 let, ko se je raznesla po Avstriji vest, ida je prestolonaslednik cesarjevič Rudolf mrtev. Bila je prav taka zima takrat, pred 25 leti; velik sneg je bil zapadel po naših krajih. In preko be-lih polj so doneli zvonovi. Ljudje pa iso se stiskali k gorkim pečem ter so premišljali to in ono o minljivosti tega sveta. Pozneje se je na to pozabilo, le ta in oni Amerikanec je prinesel od kod kako novo vest. Tudi tuji časopisi so prinesli o skrivnostnem dogodku, ki se je zgodil tam pri Dunaju dne 30. januarja 1889 razna večinoma izmišljena razkritja. Te dni so časopisi prinesli že zopet slike cesarjeviča, pa tudi sliko Večere in Usodnega gradiča v Maierlingu ... O tem, kaj se je tam zgodilo in kako se je zgodilo, se ne da mnogo j pisati ker ni podatkov. Morebiti ta ] čudna drama ne bo nikoli prav pojasnjena. Znana grofica Montignoso-[Toselli — tako piše »N. Fr. Presse« le o tem hotela dati pojasnilo, češ da so našli isti večer baronico Ve-čero ustreljeno. Toda vse to so le negotova domnevanja. Nas zanima predvsem cesarjevič Rudolf kot prestolonaslednik. O pjem se je mnogo laskavega pisalo. In še dandanes vzdihne kak naiven 'državljan, češ; »Ej, če bi bil Rudolf ž>v bi bilo drugače«. , O tem je tudi »N. Fr. Presse« brmesla nekaj misli. Cesarjevič Rudolf je bil vzgojen v svobodomiselnem duhu in v ■tem oziru bi bila najbrže v Avstriji ffbranjena ta^ poplava klerikalizma, v1 že sedai in se nam še pujsa obeta. Napačno pa je nazi-franje, da bi se bil Rudolf oziral na olovane. O tem piše »N. Fr. Pr.« sledeče: Cesarjevič Rudolf ni nikoli aktivno posegal v politiko. Dasi je zasledoval politične dogodke,- je vedno jpazi], da ni v javnost prišlo njegovo mnenje, z grofom Taaffejem se nista dobro razumela. Cesarjevič je bil Vedno tega mnenja, da mora nemški element odločati v monarhiji in je ob-*°},al xfTederallstlčne poskuse, ki ho-jčejo Nemce oslabiti in državo narodnostno razdeliti. (V tem je bil torej enak cesarju Jožefu II. centralizem, germanizacija!) Enkrat je prišlo med cesarjevičem in grofom Taaffejem do nastopa. Dvorni svetnik je v parlamentu imenoval cesarjtvičevo ime. Taaffe pa se je proti temu postavil, češ da hoče opozicija izrabiti prestolonaslednika proti vladarju. Rudolfa je ta jzjava ogorčila, bel je k cesarju in Taaffe se je moral opravičiti. Ko je bil Rudolf v Bosni-Hercegovini, je bil do ljudi zelo prijazen. Bil je pre- Wi--_ 7, > I J ..I.«.. i ■■■ -■ pričan, da pride aneksija. Rekel je, da mora Bosna postati druga— Češka. Ko se je poslavljal, je rekel, da je v Bosni našel avstrijska tla. Baron Appel ga je pozneje v Dalmaciji opozoril, da je Bosna še vedno turška in da bi bil sultan lahko razžaljen. Cesarjevič je rekel na to: Imate prav. Zapiše naj se, da sem našel v Bosni odmev avstrijskega duha. S tem bo menda tudi sultan zadovoljen.« — Potovanje v Bosno je bilo njegovo zadnje politično potovanje. Ko je šlo za to, da se turške železnice zvežejo z avstrijskimi, je šel Rudolf v Carigrad. Sultanu to ni bilo všeč. Zato je hitro spremenil svoj kabinet. Cesarjevič Rudolf je o tem vedel in je rekel novemu ministru Aarifi-paši: Vi ste gotovo že dolgo na svojem mestu« — »od včeraj«, je odgovoril minister. O Rudolfu samem se je pravilo mnogo zanimivih anekdot. V kolikor v ustavni državi vladar sploh odločuje nad duhom, ki vlada v državi, bi imeli pod njim najbrže nemški svobodomiselni sistem. Zdaj imamo klerikalno-nemški sistem. Ravnopravnost narodov bi se torej najbrže ne bila uresničila. To je par misli ob tem spominskem dnevu. Slovenska zemlja. IZ PTUJA. Slovensko gledališče: Na Svečnico 2. februarja t. 1. se uprizori v Narodnem domu narodni igrokaz: »Naša kri«. Začetek predstave točno ob polu 8. zvečer. Že danes opozarjamo na to predstavo ter vabimo cenjeno občinstvo zlasti iz okolice, da v velikem številu prihiti na Svečnico v Narodni dom. Cene navadne. Pri predstavi svira rogozniški tambura-ški zbor. Cenj. občinstvo se obenem tudi opozarja, da prihaja k predstavam točno ob določeni uri, ker se bodo predstave od sedaj naprej točno ob napovedanem času prične. BREŽICE. V letošnjem šolskem letu je nemška šola nastanjena v novem poslopju. Pustili bi to nemčUrsko gnezdece, ki se bo itak v doglednem času samo izrodilo, da nam ni žal za nekaj izgubljenih slovenskih dušic, ki tavajo po zaslugi brezvestnih ali zaslepljenih očetov v to mučilnico, kjer tarejo sicer svež in bister slovenski razum s kolesom. Nekaj neumevne-ga je, kako je mogoče spozabiti se očetu tako daleč, da postane ubijalec svojega lastnega otroka. Kaj bo vendar s temi ljudmi, ko zapuste to mučilnico. Mar jim bojo Nemci sipali za njihovo neumnost zlato v naročje. Za nemškega otroka je nemška šola, to vsak uvidi, nikakor pa ne za slovenskega. Muči in muči se dan za dnevom, naposled le ostane glup. To ve vsak učitelj, ki prevzame takega otroka. Niti od daleč ne doseza ednako starega učenca slovenske šole. Takih brezvestnih staršev je več v naši okolici, pa tudi na sosednjem Kranjskem, da celo iz hr-vatskega Samobora. Posamezne brezvestneže bomo pogledali od blizu in jim vtisnili na čelo sramoteni pečat narodnega izdajstva. »Crna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada.« MARIBOR. Legionarji. Minblo' nedeljo smo imeli vse, kar zahteva gledališki večer: Lepo narodno igro, polno dvorano in galerijo in — hvaležno publiko; kar navadno pogrešamo. Je to dokaz, da zlasti našim nižjim slojem prija v prvi vrsti narodni milje, ljudska igra. »Legionarji« so imeli gotovo svoje liibice in hibe. Nočemo jih naštevati, kajti celotno se je igralo, kot še malokdaj. »Ferdinand« (g. Majer) je tokrat stopnjeval in bil je od slike do slike boljši ter zaključil z običajnim, njemu lastnim uspehom. »Brnjač« (g. Steinberger) je eden najboljših naših novih diletantov. In tokrat mu je uloga prav posebno prijala, kajti igral jo je z dovršenim uspehom. »Rak« in »Medved« (gg. Jurovič in Golob) sta bila prav dobra. Prvi morda malo pre-čvrst, slednji bi bil lahko še nekoliko glasnejši. »Lavra« (gospica Toš) je naša dolgoletna znanka. Upamo, da bodemo odsihmal imeli večkrat priliko jo občudovati. Težko je pri nas igrati tragične partije. Njej se je docela posrečilo, saj je zavladala celo nad onimi, ik jim je .sicer tragika povod — veselju. Tuqi »Ana« Tgospica Nerat) je izborna igralka. Seveda ne smemo pozabi# »Boštjana Ježa« (rež. g. Molek). Veselja in smeha I željne je docela uzadovoljil. Bil je pa tudi skraja do konca originalen. »Le-I gijonarji« sami, so bili le izbrane moči in želi po vsakem nastopu burno, vsestransko priznanje. Eden po-schnih momentov tega vefiera, so bile pevske točke, spremljane po orkestru »Glasb, društva«. Že dolgo se ni tako ubrano pelo in igralo kot tokrat. Vsa čast! Skupina koncem IV. dejanja, ki jo je spremljala koračnica »U boj!« je močno in vsestransko učinkovala. — Pohvala gre tudi teh. vodstvu, tako glede inscenacije, kot kratkih odmorov. Naš slikar g. Horvat, je tudi tokrat pokazal spretno in veščo svojo roko ter nam ustvaril par krasnih, novih kulis. G. Horvat nam je podal v teh kratkih letih že toliko dokazov svojega talenta, da si štejemo v dolžnost, priporočiti ga kar najtopleje slovenski javnosti. Imamo v njeni tudi dejanski povod, koder se računa na njegovo pomoč v kakoršnemkoli pomenu. Če konečno šc pohvalno omenimo godbo in g. režiserja Mo- leka, kot na uspehu večera splošno in podrobno zaslužne, smo — upamo, — zadostili svoji dolžnosti. Štajersko. Priprave za sprejem novega kneza v Albaniji. Nemci med sabo. Vedno lepšt jih je gledati. Koder sta le dva skupaj, je prepir in politični ravs v družbi. Razredni in stanovski boji v Gradcu zavzemajo čim deij, tem o-durnejše oblike. Kot v Gradcu je povsod drugod. Nemški nacijonalci se očividno čutijo nekako neomejene gospodarje. To seveda ne ugaja Vse-nemcem in zato kurijo drug drugega, brez pardona. Dobiček imajo seveda oni, ki se navidezno v to ne umešavajo in to so klerikalci. Čim delj n. pr. trpi v Gradcu spor, tim več jih je, ki uvidevajo, da ravno nemški klerikalci najbolj rujejo. Če bodo imeli iz tega res kaj dobička — je dvomljivo, kajti za njimi je še nekdo, in ta pojega sproti smetano raz mleka. Nekateri celo trde, da so graške homatije maščevanje klerikalcev radi odpora proti jezuitom. Če je to res, potem morajo biti nemški klerikalci v Gradcu zelo močni... Nestrpni elementi med našo nemškuta-rijo seveda tudi hočejo v kalnem ribati. Zdi se, kot bi jim pri tem šlo še precej dobro. Začenjajo se že nekateri javno oglašati in svariti k miru. Kadar pa pride med nemčurji do tega, navadno že močno smrdi in poka v nemčurskih vrstah. Kje bo tokrat pričelo, se bo kmalu pokazalo. Najbrže, da zopet kje kdo skuša kakšno »veličino« prodreti. Maribor. (Nocturno.) Ob dveh zjutraj ga je dala zimska megla. Stopil je do osebne blagajne na glavnem kolodvoru. »Prosim, brzovlak na Pragersko.« Položil je 2 K. »Dritte Klasse ...« »Prosim, ali ima brzovlak ob treh tudi tretji razred?« »Ima, gospod...« Pomislite: drugo jutro je še sijalo solnce nad Mariborom ... Rogaška Slatina. (Eksplozija.) Minoli četrtek je snažila dekla Marija Anderlič sifonske steklenice. Naenkrat je močno počilo in ena steklenica se je razletela ter ranila Ander-lievo na rokah, prsih, po levem obrazu in ji uničila levo oko. Težko ranjeno so najprej za silo obvezali, potem so jo pa prepeljali v Gradec v bolnico. št. Lovrenc pri Št. Pavlu. (Zažgal si je.) Dne 22. t. m. ponoči je pričelo nenadoma goreti v gospodarskem poslopju posestnika Frana Pauliča. Požar se je z neverjetno naglico razširil in upepelil poslopje, dasi so sosedje in ognjegasci napeli vse sile, da bi rešili saj nekaj. Prvotno so mislili, da je požar nastal vsled neprevidnosti ali nesreče, dasi se je gasilcem čudno zdelo, da je { Pavlič samo gledal in stal stran od pogorišča. Temu čudnemu vedenju Slavolok je postavljen... Častno spremstvo pripravljeno... Slavnostni govornik čaka... Navdušena množica postaja nestrpna... Njega ni!... Pavličevemu so našle šele naknadno tolmačenja. Ko so zvedli, da je Pavlič malo preje dal pogorelo gospodarsko poslopje za enkratno vrednost zavarovati. Zavarovalnina namreč v sedanji višini znaša 1500 kron, dočim je poslopje vredno jedva 750 K. Pavliča so prijeli in zaprli. Zhna postaja vedno ostrejša in občutnejŠa. Snežiti je sicer prenehalo, zato pa je pritisnil neverjetno hud mraz, ki doseza v mestih in bolj skritih krajih 16 do 20 stopinj, v polju in po nižinah pa 23 do 26 in pol stopinj. Železniški promet je izdatno oviran. Skoro pri vsakem osebnem vlaku se zgodi, da zamrznejo do-vodnice - cevi za toploto. Kljub solnčnim dnevom, ni čutiti nikakršnega pojemanja mraza. Mahrenberg. (Kaznovan bahač.) Pred par dnevi se je peljal posestnik Peter Drozg v družbi štirih drugih posestnikov na saneh v Wuhred na neko tamošnjo pustno veselico. Med vožnjo se je v svoji pijanosti opeto-vano bahal s svojim denarjem. Imel je pri sebi listnico in v njej 7 bankovcev po 100 K ter enega za 20 K. Ker pa ni mogel več trdno sedeti, je ope-tovano zletel iz sani v sneg. Ko so prišli vsi skupaj do krčme Antona Plečkota, so izstopili in Drozg je naročil liter vina. Ko bi bil moral plačati, je s strahom opazil, da je — izgubil listnico. Prebrskali so sani, pregledali so cesto, denarja, oziroma listnice pa niso našli nikjer. Najbrže mu je padla iz žepa, ko se je slednjič LISTEK M. ZFVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Duhovniki So nn „ , Pridigali klanje. Cerkvah očitno Kralj Karel IX. ie , siti, da smejo samo plena^ •razg,a_ ki nositi meč. In voja- Neko hišo so zapalin v razširila govorica, da se slT- Se 3e sestajajo v njej reformirancin0ma niti treba da je bil zločin refomRan' fev ta da So po francosko molili istega Boga, ki so ga molili katoli čani po latinsko. ou" Na dan bitke pri Monkonturju so prišli izprva povedat Katarini de Medičis, da zmagujejo hugenoti. »Pa bomo služili mašo po francosko!« je odgovorila enostavno. In ko je izvedela, da so hugenoti razsekani na kosce: »Bog bodi zahvaljen! Maševali bomo po latinsko!« Osem dni po sklenjenem miru se je pripetilo v cerkvi nekemu moji. da se je zadel po neprevidnosti v * aro babo. Babnica ie iskala psov-e, pa m našla boljšega kakor: »Luteranec!« Slišoča to, je padla množica po nesrečnežu, ki je bil v par trenotkih ubit in raztrgan na kosce. Dva dobra in ugledna meščana, ki sta se ogorčena zavzela zanj, je doletela enaka usoda. Po vseh uličnih vogalih so stali kipi Matere božje; ob znožju teh kipov pa se je potikalo po dvajset razbojnikov, oboroženih do zob. In v dveh mesecih so posekali svojih petdeset nesrečnežev, ki so se pozabili odkriti in poklekniti pred Marijo in njenimi čudnimi branitelji. Kmalu so začeli celo zahtevati od mimogredočih, da naj polože darilo v košarico, ki jo je držal eden izmed razbojnikov; gorje zločincu, ki se je branil plačati ta izsiljeni davek! Da se torej vrnemo k svoji pori« t r krafjica navarska in Alisa m„„ , s sta bili dospeli v Sen - Žer-hiši d’Albret se je ustavila v so ki ,ak’m teSfr™" E-UK"1' dvajsetih lcd/silneT postave^in s^o otožnostjo v vseh potezah obraza Tudi Alisa de Luks ga je Ogledala. Neizrazna zmedenost ji je začela utripati v prsih. Toda vse to razburjenje, ki ga ni opazil nihče, je trajalo komaj tre- notek. Že se je poklonil grof de Marjah kraljici ter ji sledil v odaljeni kabinet, kamor je stopila. »Zakaj me imenuje vaše Veličanstvo tako?« je vprašal zdaj mladi mož, ki je bil gotovo iz najožje okolice kraljičine, ker je stavil on prvo vprašanje. Ivana d’Albret je melanholično pogledala grofa. »Mari ni to vaše ime?« je dejala. »Ali vas nisem imenovala za grofa de Marijaka?« Mladi mož se je stresel. »Vašemu Veličanstvu dolgujem vse, je dejal, »ime, imetje, dejanje.. Moja hvaležnost umre šele s poslednjim utripom mojega srca... Toda zovem se samo Deodata... Vsi naslovi, ki mi jih more podeliti kraljica, mi ne pomorejo do imena! Vsi pajčolani, ki jih razgrinjate name, ne morejo pokriti žalosti in morda celo sramote mojega rojstva... O, moja kraljica! Ali ne vidite, da me vi edina imenujete grofa de Marijaka, ves ostali svet pa mi pravi Deodat, najdeno dete!...« »Sin moj,« je velela kraljica z nežno strogostjo, »preženite si te misli. Umore vas. Hraber, pošten in neustrašen človek ste, in lepa usoda vam je določena, ako ne vztrajate v tem pogubonosnem iskanju, ki lahko zaduši vse, kar je v vas dobrega in velikodušnega!...« »Ah!« je dejal grof de Mari jak z zamolklim glasom, »zakaj sem moral zalotiti ta razgovor! Zakaj je ho- tela nesreča, da izvem ime svoje matere! In zakaj nisem umrl tisti dan, ko mi je odkritje njenega imena razodelo hkrati, da je moja mati zlodejska kraljica, krvižejna tigra, neizprosna Medičejka ...« Ta hip se je oglasil v sosednji sobi zadušen vzkrik. Krik neskončnega začudenja, krik groze morebiti... Toda niti kraljica navarska, niti grof de Marijak, ki sta bila vsa zatopljena v svoje misli, nista slišala tega krika. »Sinko! Sinko!« je rekla Ivana d’A!bret, »čuvajte se, da ne zablodite! Ne hitite naproti varljivim Čudesom ... varujte se razočaranj!« »Srce mi je polno razočaranja, Veličanstvo.« »Bodi kakorkoli,« j? povzela kraljica trdno, »pokopljite v sebi to usodno skrivnost. Vi veste, kako vas ljubim: vzgojila sem vas kakor lastnega sir.a; hodili ste po gorah z mojim Henrikom; imela sta iste učitelje —bodite torej še nadalje moj posino-vljenec, ne več, ne manj... saj je prostora za dva v mojem materinskem srcu...« Grof de Marjak se je naklonil z ganjenim spoštovanjem, prijel kraljico za roko in jo dvignil k svojim ustnicam. »In zdaj,« je ^ovzela kraljica navarska, »poslušajte, grof de Marijak. Treba mi je v Parizu človeka, na katerega se morem zanesti, kakor da je moj lastni sin.« »Ta človek bom jaz!« je vzkliknil Deodat z navdušenjem. »Nadejala sem se vaše ponudbe sinko moj,« je odgovorila kraljica, ki je le trudoma premagovala svojo ganjenost. Toda pazite: morda tvegate pri tem svoje življenje.« »Moje življenje je vaša last. Tvegal sem ga stokrat zanj, ki me imenuje svojega starejšega brata... za vašega sina,, madam. Tem bolj ga moram tvegati za vas.« »Nemara,« je povzela kraljica počasi, »boste morali tvegati tudi več nego svoje življenje ... zgodi se lahko, da pridete v okolnost, ko se vam bo boriti zoper lastno srce.., in zato, sinko moj, zahtevam od vas več nego pogum: velikodušja iščem, ki se ga morem nadejati samo od vas...« »Naj bodo okolnosti kakršnekoli, Veličanstvo, nikoli ne pozabim, da dolgujem svoje življenje vam! Ako nisem ubogo, nesreči izioČeno bitje in beden siromak — saj je zgolj zasluga vaše dobrotne roke, ki se je iztegnila nad mano. In tako čakam le še vaših ukrepov in ukazov.« »Da,« je zamrmrala kraljica zamišljeno, »Treba je! Poslušaj me, dete, sinko moj dragi...« Ivana d’Albret, dasi je bila lahko prepričana, da ne posluša nihče njenih besed, je začela zdai govorili tako tiho, da je napel grof de Marijak '*es svoj s!uh in zanrl oči in *e je njegova glava skoraj dotikala kraljičine. zvrnil iz sani. Neznan najditelj jo ]e nato pobral in si jo prilastil, ali pa se je zarila v sneg. Ootovo huda kazen za neprimerno baharijo. Gradec. (Obsojen cdvetnik.) Mi-noli pondeljek se je moral pred graško okrožno sodnijo zagovarjati bivši advokat, dr. Lewohl. Prej mnogo iskan in splošno spoštovan pravnik je zašel vsled kvartanja in enakih potratnosti, raz poti postavnih določb. Izgubil je svojo pisarno in pričel padati vedno niže in niže, dokler konečno ni postal čisto navaden goljuf. Šel je v Ameriko, prišel zopet nazaj v Avstrijo, na Dunaj, v Gradec in pričel iskati svojemu sinu, ko-jega je izdajal kot velepodjetnika in veletrgovca v Londonu, bogate žene. izvabil je nelco dekle in nje varuha v London in jima izsilil precejšnje svote z ničevimi pretvezami. Seveda iz te moke ni bilo kruha, dekle in varuh sta se vrnila, a tudi Levvohl je bil prijet in poslan v domovino. Minoli pondeljek so ga v Gradcu obsodili na 5 mesecev težke Ječe. Všteje se mu preiskovalni zapor od 15. novembra lanskega leta. S tem je docela uničena prej sijajna eksistenca. Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 1. svečana 1914 ob pol 8. uri zvečer se vprizorite dve enodejanki namreč veseloigri: »V medenih dnevih« in »Fred«. To ste dve jako interesantni in zajedno zabavni igri; da bo cenjeno občinstvo jako zadovoljno, o tem smo prepričani. Predstava se bo končala že ob pol 10. uri. Koj nato se bo pričel ples v veliki dvorani. "ST Goriško. zidanju hiš. Prišel je pred sodišče, Rl ga je obsodilo radi sleparij v nekem bosanskem kraju na dve leti ječe. Toda Fischerju ni bilo prav. In se Je pritožil. Glej kleka! Kasačijski dvor se je oziral na njegovo trditev glede zmožnosti in mu znižal kazen za celega četrt leta. Najbrž mu ne pride več tako hitro na misel, legitimirati se za neizprašanega inženirja z izrednimi zmožnostmi. Narodna prosveta v Gorici naznanja, da se bo vršil izredni občni zbor v Četrtek 5. februarja 1914 v klubovi sobi hotela Pri Zlatem Jelenu v Gorici zvečer ob 8. uri. Dnevni red: ureditev razmerja s Trgovsko obrtno zadrugo. V slučaju nesklepčnosti se zbor vrši osem dni pozneje ob vsakem številu ččlanov. Vabilo k plesnemu venčku, ki ga priredi kolesarsku društvo »Danica« v Gorici v soboto dne 31. januarja 1914 v salonu Batjel. Začetek ob 8. in pol uri zvečer. Pri plesu svira godba na lok. Med plesom prosta zabava, šaljiva pošta in šaljivo srečka-nje. Vstopnina k plesu za gospode 2 K. Dame proste. K obilni udeležbi vabi odbor. V Gorici je »Dan« zelo razširjen. Prav lahko trdimo, da ni lista, ki bi ga toliko čitalo preprosto ljudstvo in delavstvo. Pa kako tudi ne! Saj je »Dan« njih edini zagovornik, kjer najde prostora vsak glas zatiranih proletarcev. Na nas se obračajo vsi sloji, dopise prejemamo od vseh strani, kjer nam sporoča ljudstvo svoje težnje. To je dokaz zaupanja, ki ga Imajo vsi do našega lista. Brezobzirno smo razkrinkali že marsikatero sovražno nakano in opozorili tako odločujoče faktorje na nameravane napade tujcev. Vršili smo svojo nalogo vselej točno In vestno, zato nas je tudi ljudstvo umevalo in upoštevalo. Z razširjenjem »Dneva« je zrastel tujcu nov plot, ki mu ne pusti čez našo mejo. Tega se zavedalo vsi naši čitateljl in mu zato pridno dopisujejo od povsod. Vesti cele Goriške prinaša »Dan« vseh vrst, da natančno informira pristaše o vseh dogodkih. Toda kljub velikemu številu dopisnikov in informatorjev priporočamo našim čitateljem, da nam pridno poročajo o vseh dogodkih iz svojih krajev. Mlekozobi kaplani sicer hrulijo proti listu povsod, delajo pa s tem nam samo — reklamo. Prihodnje dni se snide deželni zbor. Kolikor nam bo mogoče — kajti v listu je malo prostora — bomo informirali čitatelje o zborovanju. Prijatelji naj uvažujejo: čim več bo odjemalcev in naročnikov, tem boljši bo list. širite ga pov-sod! v Pomagalo je. Pred precejšnjim časom smo poročali o nekem Feliksu Fischerju, ki se je izdajal pri vseh razpisanih javnih gradbah za inženirja in podjetnika. Tiček se -je hotel na ta način utihotapiti tudi v nek furlanski kraj. Ker pa je imel premalo zmožnosti za prevzeta dela, se je začel zdeti oblastnijam sumljiv. Preiskali so spričevala. Ta so pokazala, da je zvitež ponaredil vse listine. Fischer je bil prej navaden delavec pri Dnevni pregled. Spisi cesarjeviča Rudolfa v Avstriji — prepovedani. V knjigi »Deutschland, Ostferreich - Ungarn und die Balkanstaaten« od pisatelja Biilowa čitamo sledeče zanimivosti o cesarjeviču Rudolfu: »Ni bil klerikalen; o tein ni bilo niti sledu. Spisal je nekaj literarnih del, med temi eno pod psevdonimom: od nekega Avstrijca, z naslovom: Avstrija ob dvanajsti uri. Ta knjiga je bila v Avstriji prepovedana. To je bilo leta 1886 po strmoglavljenju Battenber-gerja. General Skobelew bi imel korakati v Sofijo z rusko armado in Bolgarijo okupirati. Takratni minister zunanjih zadev grof Andrassy je dejal, da se to na noben način ne sme zgoditi, kajti sicer bi Avstro-Ogrska prenehala biti velesila. Tega mnenja je bil tudi cesarjevič Rudolf in nadvojvoda Salvator. Ker je v tem oziru v merodajnih krogih vladalo veliko nesoglasje, se je sešel ministrski svet. Cesarjevič Rudolf je stal na stališču, in se ni dal pregovoriti, da je treba, da se rivaliteta med Avstro - Ogrsko in Rusijo čim z mečem izravna in to preje ali pozneje in da je ravno sedaj najpripravnejši čas za to. (Rusija ni bila obrožena in pripravljena, med tem, ko le bila Avstrija pripravljena). Cesarjevič Rudolf je bil s svojim predlogom odklonjen, vsled česar je bil stogoten in je v merodajnih krogih prišlo do ostrih kontroverz. Kmalu nato je izšel nov spis v inozemstvu od cesarjeviča pod psevdonimom: od avstrijskega patrijota. V tem spisu se je ostro obdelovala napačna in slaba vzgoja avstrijskega in ogrskega plemstva in tudi škodljiva vporaba plemstva v državnih in diplomatičnih službah, in pri vojaštvu. To knjigo je zadela ista usoda, kakor prvo in je bila v Avstriji prepovedana. Ker mu pa ni bil dan noben delokrog in ker mu nadvojvoda Albreht ni hotel v armadi pripustiti nobenega vpliva, je postal cesarjevič čim dalje brezbrižnejši, ker je bil kot prestolonaslednik tako potisnjen v stran in je iz nejevolje in užaljenosti začel drugo pot, katere posledica je bila preran in tragičen konec v Majerlingu. Tudi njegov zakon je k temu pripomogel. Cesarjevič Rudolf je bil nesrečno oženjen. Presoja se ga splošno kakor cesarja Jožefa. In on bi bil tudi postal resnični ljudski cesar brez absolutistič- ne vlade«. Tako piše o cesarjeviču njegov sodobnik. Zadnji dnevi kraljeviča Rudolfa. Neki dunajski list prinaša sledeče zanimivosti iz zadnjih dni cesarjeviča Rudolfa. — Dne 27. januarja 1889 se Je cesarjevič zadnjič peljal v Prater in se je udeležil soareje v čast rojstnega dne nemškega cesarja Viljema. (Dne 27. t. m. je bil Viljem 55 let star.) Ob 10. zvečer je prišel tudi .cesar, tu je cesar zadnjič videl svojega sina. V pondeljek 28. jan. je odšel Rudolf v Mayerling na lov. V torek, 29. jan. je Rudolf odpovedal svojo udeležbo na rodbinskem večeru, češ, da je bolan. To se ni smatralo za resno. Princesa Štefanija je brzojavila v Mayerling, če mu je bolje ... Dne 30. jan. je bil napovedan dine pri nadvojvodu Karlu Ludviku in nadvojvoda je 29. zvečer vprašal v Mayerling, če cesarjevič pride. V sredo zjutraj je prišel princ Koburg v Mayerling na lov. Ob 10. zjutraj je dobil Karl Ludvik odgovor da cesarjevič ne more priti. Med tem Je ob 8. zjutraj našel cesarjeviča mrtvega njegov sluga Lošek. V tem času je dospela lovska družba princa Filipa Koburga v Mayerling. Cesarja je obvestil o smrti grof Hoyos in cesar je sklenil, da o tem sam obvesti cesarico. Melanholičen jubilej. »Pokret« prinaša »Slovensko pismo«, v katerem govori o naših razmerah. Najprej se spominja 5001etnice korotan-skili vojvod in imenuje to »melanholičen jubilej«. Vendar, pravi pisatelj, Slovencem ni treba obupati, ker imajo — malo analfabetov. (Ko bi le ti ljudje dobili tudi prave knjige v roke!) Nazadnje govori tudi o tržaškem vprašanju ter priznava, da je pravo ono stališče, ki smo ga mi označili v včerajšnjem uvodniku. Grozote ne le španskih, temveč tudi ogrskih ječ. Te dni smo imeli o španskih ječah priliko čitati sledeče: Sedaj je dokazano, da se postopa z jetniki na najbrutalnejši način, in da se izročajo v nezdravih luknjah skoraj smrti lakote. Sodne razprave se tako zavlačijo, da traja preiskava skoraj vedno po leto dni, pogostoma pa po dve in po tri leta. Lokalni mogotci se znajo na tak način iznebiti svojih nasprotnikov, da povzročajo pod povsem brezpomembnimi pretvezami njih aretacijo. Večinoma se zgodi, da oproste porotniki te ljudi; ali med tem so bili vendar leta in leta oropani svoje svobode in izročeni vsem grozotam ječe. Ravnatelj neke ječe v Figuerasu po imenu Milena je dal zgraditi podzemeljsko ječo, da se more tam napasti njegova strast. V tej celici, ki jo imenujejo Sibirijo, vežejo jetnike in jih bijejo do nezavesti. Potem jih spravljajo v drugo celico, da se jim zacelijo rane; reveži se morajo postiti, da so popolnoma izstradani, potem pa jim dajejo silno slano polenovko. Nato jih izročajo mukam žeje. Pred kratkim so nekega jetnika pribili na križ. Mož je umrl. Nekemu drugemu so iztaknili oko. Tretjemu so iztrgali kose mesa. Krik ubogih žrtev je bil slišati izven trdnjave. Naš prijatelj Marcel-lino Suarez, ki je uvedel energičen boj zoper te škandale, je bil vržen v ječo in je še tam. Tako izgleda v španskih ječah. Čemu posegamo po gradivu s Španskega, ce hočemo opisati grozote zadnjega postopanja, ko imamo pa strahote doma v avstro-ogrski monarhiji- Kdor zasleduje proces proti 96 ogrsk. Rusom, ki niso drugega storili, kakor molili Boga v svojem jeziku, temu se zjeze lasje. Eno leto in še več tiče uboge žrtve ogrskega divjaštva m kanibalstva v ječah. In to popolnoma po nedolžnem. Doma ječi rodbina v revščini In gine — očetje so pa po ogrskih Ječah do smrti mučeni. Tolčenje s palicami po golem telesu do omedlevice in potem polivanje z mrzlo vodo v največjem mrazu, to je na dnevnem redu. Ker preiskovalni sodnik ni na noben način mogel zbrati materiala, ki bi služil za obtožnico, zato so orožniki vse sile napeli, da se takšen material zbere. Po ječah so neusmiljeno pretepali krščanske mučenike in zvezane tolkli še v predsobi preiskovalnega sodnika, samo da bi tako izpovedali, kakor je preiskovalni sodnik hotel. Če ni maral podpisati kdo protokola, je bil ponovno tolčen. To so grozote ogrske justice, justice države, ki je del av-stro-ogrske monarhije. Hujše se krščanskim Slovanom še pod Turkom ni godilo, kakor se mu godi na Ogrskem. Nova pomlad — stari časi. V dobro informiranih krogih v Belgra-du se trdi, da se vrše med macedon-sko - bolgarskim odborom in mlado-turškimi krogi pogajanja za priprave k novemu krvavemu plesu v Mace-doniji. Pred nekaj tedni so se dogovorili, da stopi v akcijo 30.000 mož. Bolgarska vlada in mladoturški kabinet bo dajal denarje (če jih bo imel.) Poslaništvo macedonskega odbora se Je pred nekaj dnevi odpeljalo na Dunaj, kjer se pogaja z dunajskimi albanskimi krogi glede podpore za to akcijo. — Po tem takem se obeta, da se ponove to spomlad stari časi v Macedoniji in da tam še ne bo zavladal mir. Srbska vlada sicer misli, da ne bo denarja za pustolovščine, toda kakor pravijo vesti, se je odbor obrnil na dober vir: na Dunaj. Tam imajo »Albanski krogi« za pustolovščine vedno dovoli denarja in če se gre proti Srbom in za nemir na Balkanu, so viri »albanskih krogov« neizčrpljivi. 2e zopet nova zveza na Balkanu? Vesti o novih zvezah na Balkanu rastejo kakor gobe po dežju. Pred včerajšnjem se je razširila vest o srbsko - ruinunsko - grško - črnogorsko - bolgarski zvezi; nato o isti zvezi brez Bolgarije; danes se širijo vesti o grško - rumunski zvezi proti Turčiji in Bolgariji. Vse te zveze diktira menda strah evropskih vele-intrigantov. Nezaslišano. Avstrijsko ministrstvo za uk in bogočastje je odobrilo neko knjigo o koroškem domoznanstvu, kjer se nas — Slovence —-na podel način psuje. V knjigi stoji stavek: »Die Windischen geniessen absolut keinen guten Ruf.« (Vinctl- šarji Je psovka, s katero nas psujejo Švabi. Vindišarji so absolutno na slabem glasu). Tako se Slovence, ki so po vseh bojnih poljih prelivali kri za Avstrijo, že po učnih knjigah sramoti Zakaj pa smo tako na slabem glasu? Ali mari radi zvestobe? Sodba o nemškem prestolonasledniku. Vsakemu čitatelju so znani dogodki v Savernu, kjer so nemški oficirji z orožjem preganjali po ulicah otroke, ženske in tudi hromim niso prizanesli. Ta »junaštva« so posebno ugajala nemškemu prestolonasledniku, ki je povzročitelje še posebej telegrafično navduševal z be-, sedami: »Le po niih!« (namreč sa-vernskih meščanih). — V zadnjem zasedanju nemškega državnega zbora je ta dejanja poslanec Ledebour primerno karakteriziral s sledečimi besedami: »Prestolonaslednik se je, kakor pl. Jagow, vmešaval v sa-vernsko afero, zato se mora sedaj tudi podvreči kritiki, posebno še radi tega, ker je vojaštvo v njegovem postopanju podpihoval... Vzgoja princev mu seveda jamči za olajševalne okoliščine, ravnotako kot mentorjem in pl. Odenburgu... Kot opravičilo se ne sme smatrati njegovo mladosf kajti pri drugih poklicih mora 32. sta«' rostno leto dokazati vendar gotovo zrelost!... (Prestoloraslednik ja namreč že 32 let star.) V poslovilnem govoru na njegov polk v Dancigu s« sicer nahajajo izrazi žalosti (ker ja moral zapustiti polk), kakršne se pa navadno sliši le v dekliških penzio* natih...« Srečen narod, ki dobi ta^ kega vladarja; tu imajo razni nemški* šuntlibretisti dovolj gradiva za operete, ni jim treba segati na Balkan 1 Albanska valuta. Ker se že toliko govori in piše o tej novi državi, ki naj bo v vsakem obziru mednarodna, ker se je zanjo že vse preskrbelo, ima vladarja, ima ministre, ima resortne voditelje, ima poslanike in dragomane tujih držav, skratka, o vsem smo že slišali ali čitali, za vso je preskrbljeno, znali bi radi še eno* katero valuto ali vrednoto bo imlea Albanija? Do sedaj je dobivala denar raznih držav, torej razne valute. Srečavale so se laške lire in avstrijske krone, jemali so turške in angleške funte, šli so črnogorski perperjl, srbski danarji in kar je bilo okroglega, da je bilo le kaj vredno in pa zastonj. Sedaj pa kakor moderna država, pod pokroviteljstvom močna trozveze z lastnim vladarjem, mora vpeljati tudi lasten denar. To je namreč na Albanskem najbolj praktična metoda, da svojim ljudem pokažejo vladarja na podobici, ki tudi kaj plača, to je edini način za vpeljavo med albanski narod, da mož postane popularen, kajti govorniški talent, kakor imajo navadno vsi nemški Wil-helmi. mu tam doli ne pomaga nič; ker ga sploh razumeli ne bodo. Sedaj pa vprašanje, katero valuto naj si izbere? Kakor čujemo, se naše zunanje... že dolgo peča s tem vprašanjem. Kaj mislite, da je to lahko! Kdor ve kaj... ne preveč pametnega, naj to sporoči na kompetentno mesto. S tem napravi mol veliko mednarodno uslugo. R. Prijeta špijonka. V Belgradu --kakor listi poročajo — so prijeli kiparko Jelo Dimitrijevič, ki je več let že stala v zvezi z dunajsko tajno policijo in pošiljala potom »bogatih trgovcev« svoje informacije na Dunaj. Sedaj je belgrajska policija dobila nalog strogo nadzirati vse potnike, ki pridejo v Belgrad. Kiparka je vršila prav umazano delo: nabirala je imena onih bosanskih dijakov, ki so steli v zvezi z »Narodno odbrano«. Sedaj bo pa sedela In uživala zasluženo plačilo za svoje efijaltstvo. Reka »Moldava« se slovansko imenuje Vltava, kar bi lahko vedel vsakdo, ki piše za časopise. Praga ne stoji ob »Moldavi« — temveč ob Vltavi. (Na adreso uglednega lista!) Farška sovražnost. Nekje na Kranjskem ljudstvo tako ceni svojega nadučitelja, da mu je ob priliki njegovega godu hotelo neko društvo na splošno željo vaščanov in okoličanov prirediti podoknico. S svojim delom, z ljubeznijo in prijaznostjo si Je pridobil nadučitelj ljubezen ljudstva, To je gotovo zanj najboljše znamenje in tudi za šolo in za vzgojo ni to brez pomena. To pa ni dalo miru kaplanu, ki je vsled hujskanja in večnega prepira splošno osovražena oseba. Kaj si je izmislil? Ni vedel, kako bi preprečil to podoknico, s katero bi ljudstvo izkazalo, da zna ceniti ljudi, ki kaj store v njegovo korist. Fantje onega društva so naprosili učitelja na bližnji šoli, da bi jih naučil par lepših pesmi. Kaplan pa je šel k onemu učitelju in je rekel, da se bo pri dež. šol. svetu grozno zameril, če bo fante učil in da ga bo on takoj naznanil. Učitelj se je ustrašil in je povedal fantom, zakaj jih ne sme učiti v petju. Seveda so bili Slovenski požarji. (Spisal Jože Jelenec.) Noč, ki mi je danes porinila peto med prste, je bila silno lepa. Cez zeleno nebo je frfotala brezštevilna Jata belih zvezd; zdi se mi, da so brez cilja hitele v daljavo. Tej in oni se Je izpodrsnilo; padla je in našla smrt v sladki nebesni sijajini. Nebo-gljenka! Bog ve, v katere oči se je zagledala! Videla je ljubezen in je poginila žalostno. Pravijo, da je navadno tako. Luna je bila tudi med njimi; v beli toaleti, s srebrno pahljačo, se je prešerno smejala po svoji mehki stezici. Ce je šinil mimo nje brezskrben oblak, je lahno zardela. Luna jejiavihana: * jaz sem že ležal. Ali ker sem imel glavo tik okna, sem lahko natančno motril to nebeško procesijo. Njen blagoslov Je prevzel tudi mene. Bal sem se, da postanem pesnik. Rime so me oblegale. Takrat je naenkrat udaril skozi okno zategnjeno obupen klic: »Gori! Pomagajte!« Nesrečni glasnik je z nerodnimi nogami lomastil po naši gosposki cesti in budil ljudi iz spanja. Požarna bramba mu je bila cilj. Ker sem dobrega srca, sem takoj vstal, da bi gasil nesrečni ta slučaj. Stopil sem na vrt nad hišo. Rdeč oblak je pokazal smer mojemu ko- raku. Visoko gori v hribih so goreli Kozji Bobki (bobki?) Zdaj ko to ime pišem, ne vem natanko, ali naj pišem bobki z veliko ali z malo. Zraven proklinjam profesorje in druge take učenjake, ki so nam zmešali jezik. Različne narode bog različno kaznuje: ene z lakoto, druge z vojsko, nas z jezikoslovci. Do Kozjih Bobkov (bobkov?) se od našega mesta pride v dveh urah. Eno uro se gre po državni cesti, potem se zavije na kolovoz. Jaz sem hitel na vso moč, z menoj mnogo drugih; po cesti je še šlo, kolovoz pa je bil pod vsako kritiko. Ob njem ni bilo nič kantonov, dasi bi bili potrebni, pač pa na njem. Spoznal sem takoj, da gospodje, ki ceste dele, še ne vedo, ali so Bobki liberalni ali klerikalni. Zato odlašajo. Požar se Je razpasel. Vso vas je objel v svoje zločinske roke. In grd, kot greh črn dim je zakril nebo, moje lepo nebo. Ljudje so begali, gasili brez reda, vili so roke proti nebu in prosili usmiljenja! Pa nebo je bilo daleč onstran dima in ni čulo klicev; še prosečih rok ni videlo, ker Je bil vmes dim, črni kakor greh. Med ljudmi so hodili orožniki, s puškami so hodili: morda bo treba streljati. Sesipale so se strehe, podirale lesene stene. Zvečer je še rožmarin na oknu poslušal ljubeče besede, zdaj pa je bil izkrotovičen in ves sežgan. Ubogi rožmarin, grenka sladkost. Delali smo na vse kriplje; za-. Brizgalna bi morda še umorila man. In strupeni jezik plamena, nn ne. težko smo jih pričakovali. Medtem pa sta požarni brambi v dveh bližnjih vaseh pisali v naše slavne bukve poglavje. 0 na^ kulturi. In ravno to poglavje sem se namenil tukaj prepisu*1- Povedal bi sicer lahko celo poglavje prav na kratko, ampak slovenski literati pri-povedujejo vse dolgo in široko. Imajo namreč poseben vzrok, da tako delajo. Jaz sem Pa tudi Slovenec. Tisti vzrok imam tudi. In še kakšen! V tistih dveh vaseh torej imajo požarni brambi. \ en* vasi je Postavljena na liberalno podlago, v drugi na klerikalno. Ko je bil prebudil glasnik brambovce obeh vasi, so stopili skupaj, da se oborože in pripravijo na pohod proti ognju. Predvsem seveda, da ugotove, ali se ognja lahko udeleže dli ne. O Kozjih Bobkih (bobkih?) se ni vedelo natanko na katero plat volijo. Cerkev so pač imeli Bobkovci, ampak to še ni nobeno znamenje. Pri nas tudi liberalci zidajo cerkve. Pri volitvah so Bobki oddali 15 glasov; ali ker je občina velika, sleparstvo še večje, se ni nikoli izvedelo, katerega lenuha so bili volili. In ravno to, da niso pokazali nobene barve, je bila njihova poguba. Do tal so pogoreli. Načelnik klerikalne brambe je rentačil: »Bobci so liberalci. Mi ne gremo gasit. Poginejo naj, neverci! Njih ognja se ne udeležimo, ker je prirejen na liberalni podlagi. Mi pa smo katoliški gasilci. In sodelujemo samo pri svojih zabavah in podpiramo samo svoje prireditve. Naj gore Bobki, nam je značal čez vse! Nas podpira klerikalna zveza!« Načelnik liberalne brambe je robantil: »Vidim, velika sila se godi Bobkom, pa ne morem pomagati. Mi se požarja ne udeležimo. Bi se, ali Bobki so klerikalni in klerikalci, ki zdaj gotovo že gase, bi pisali po časopisih, da se povsod štulifno, da smo se nalašč udeležili Bobkovskega požarja, čeprav smo vedeli, da je klerikalna prireditev. Nalašč in z namenom, da bi izzvali pretep med udeleženci, da bi motili slavnost, ki nas je bodla v oči. Bolje Je torej, da gremo zopet domov.« In so šli domov, spat so šli. Bobki pa so do ranega jutra goreli. Ko je solnce priveslalo čez goro, so samo škrbasti zidovi bulili v nebo. Zjutraj sem zvedel o nočnem posvetovanju obeh bramb. Bil sem sila vesel in zadovoljen. In še ponosen povrhu. Videl sem. da je naše ljudstvo res do skrajnosti politično izšo- lano, da se značajno in brez pridržka oklepa SVOjill silnih voditeljev. Dajal sem hvalo stranki, ki je in še vedno po vseh močeh deluje na to, da se duhovi povsod ločijo po načelih, povsod na celi črti. Tudi požarji morajo biti ali klerikalni ali liberalni, vse v enem ne morejo biti. Se postavo so tako naredili, ki loči brambe po strankah. Ene podpira, druge razpušča. Povsod imamo jasen in čist program. Da, mi Kranjci imamo načela, smo značajni. S pomilovanjem gledamo danes na one čase, ko smo prirejali požarje na skupni narodni podlagi. Ko smo bili vabljeni na prireditev vsi, vsi dobrodošli. Neki domoljub se je živo spominjal požara v, nekem mestu, ki smo ga napravili na skupni podlagi. Pravil je, kako pretresljiv Je bil prizor, ko se je od vseh strani vozil narod in gasil. Kako lepo je bilo očesu, ko je videlo, da stoji klerikalna brizgalna poleg liberalne in deluje v dobrobit celemu narodu. Zato pa je tisti požar tudi tako sijajno uspel. Mogoče bi ga meščani še ponovili, da se niso med tem duhovi ločili, da se ni začel politični bojkot političnih požarjev. Tako je mislil tisti, drugače vsega spoštovanja vredni rodoljub. Jaz sem se mu v pest smejal. Ker bolje je. da je tako. kakof je. Doslednost ne škoduje nikoli- fantje upravičeni nad klerikalnim lopovom jezni, ki si upa na tak način nastopati proti volji ljudstva. Zaradi takih faruceljnov naj bi se ua5a P°" Steni fantje ne učili petja in bi ne smeli izkazati čast, komur gre. lako vladajo sedanji Kristusovi namestniki po Kranjskem. Iz Novega mesta. Vojaški koncert s plesom, ki se Je vršil 22. t. m. v »Narodnem domu«, ]e vspel nad vse pričakovanje sijajno. Koncertne točke so bile jako okusno izbrane In tudi fino in eksaktno izpeljane. Občinstvo je z vidnim zanimanjem sledilo umetniškemu izvajanju in hrupno aplavdiralo. Po koncertu se Je razvila zelo animirana zabava do ranega jutra. Prvo četvorko je plesalo 48 parov. Oodba je svirala neutrudljivo celo noč in zasluži zato toplo pohvalo. Ves aranžma je imel v rokah g. nadkomisar vitez Klodič pl. Sabladovsld, ki Je kljub raznim nerazumljivim spletkam srečno In hvalevredno izvedel svoj načrt. Dohodkov je bilo 592 K, izdatkov 545.47 K. Za mestne reveže ostane torej 46 K 53 vin. Računi so vsakomur na vpogled pri trgovcu g. Kendi, ir , }z, P°stoine. (Kratka povest.) Neki deček je našel 80 K. Nesel Jih je dekanu. Dekan mu je odštel naj-deuino 8 K. Cez tri leta: V obitrto-nadaljevalni šoli razlaga katehet politiko. Med drugim vpraša: Kdo ye kaj o duhovnikih? Neki učenec: Jaz o našem dekanu. Pred tremi leti sem mu izročil najdenih 80 K. Ker se lastnik ni zglasil, pripada denar meni. Dekan pa mi ga neče izplačati, četudi sem ga večkrat že prosil. Katehet: O sv. »Florjan«!... Fant je bil pošten. Prostovoljno gasilno društvo v Kamniku priredi v nedeljo 15. svečana t. 1. ob 7. uri zvečer društveno veselico v gostilni gosp. Ant. Cerer-}?• ^tobnfna 30 vin. za osebo. Svira godba na lok. Cisti dobiček Je namenjen novi motorni brizgalni K obilni udeležbi uljudno vabi odbor Kmečka podružnica v Lescah priredi veselico v pondeljek, dne 2. svečana 1914 v prostorih J. Vuhrer-la p. d. Krištofa. Spored: 1. Govor ravnatelja g. Gustava Pirca. 2. Sreč-kanje. 3. Petje (poje mešan zbor). 4. Godba na lok. 5. Prosta zabava in ples. Pričetek ob 3. uri popoldne. Da- telmin lr.fč,kat]le hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. vam * uia ^lta,nica« v Črnomlju vabi vaše blagorodje na »Vodnikov 2? o V t!ede|i°* dne 1. svečana 1914 oo 8 un zvečer v dvorani hotela »Lackner«. Vstopnina: Člani 1 K, 3* družino 1 K 50 vin., nečlani 2!* 1 K 20 vin. Obleka promenad- na. bvira Črnomaljski salonski orkester. Velikanski požar. Kakor se iz Karlovih Varov poroča, sta dne 27. t. m. dve tovarni: papirnica Bohnen-berger in opekarna Sohnle popolnoma zgoreli. Skupna škoda znaša 1 in četrt milijona mark. Kakor se govori, le nažgala zlobna roka. Vlak povozil dva delavca. Na progi med Liko in Hanieo Vrata na železniški progi Reka - Zagreb je delalo 27. t. m. več delavcev. Vsled silnega mraza so imeli delavci svoie kučme potegnjene čez ušesa In niso jinogli Slišati prihajajočega tovornega [Vlaka, ki je dva izmed njih povozil [Nekemu Kostiču je odtrgalo glavo od života, drugi je dobil tako težke telesne poškodbe, da je kmalu nato umrl. Poneverba ravnatelja. Dr. Ho-bel, ravnatelj mestnih uradov v Fran covih varih je dne 24 t. m. poneveril večjo svoto denarja in je pobegnil v Švico. Oblasti ga zasledujejo. Maskirani roparji. V Ketvicah pri Essenu so vlomili dne 25. t. m. maskirani roparji v tamošnjo tovarno K*e,n. potolkli so nočnega čuvaja in panesh več tisoč mark. Banditom še ne sam nase dožellen Pa hudoben ln ško- <**.FV*ZMKt- hotel reči-TeS *zaznamva«. kot bi ta le nevaren. Icferlkak, ? °?ba|,e' kor Je različna njih hiba. tako je'ra?' lična n,ih - hudobija. To se jevidl' lo v zadnjem zasedanju dež. zbora Zdaj pa le brž na — meščanski ples’ to bodo pari!... — Popoln fiasko pričakujejo v soboto klerikalci na meščanskem plesu, kajti dobro vedo, da rMven par koritarjev ne bo nihče prišel. Pošteni meščani ljubljanski se bodo v soboto drugod zabavali in bodo brili predpustne norce iz — klerikalcev. Pred nekaj dnevi je prinesel »Dan« poročilo o novoletnem daru neke papirne trgovine za C. M. D. Izjavljamo, da v t.em nismo hoteli najmanj kaj očitati tvrdki Bonač, katere lastnik je — kakor je povsod znano — požrtvovalen narodnjak in vrl narodni mož, ki stoji tudi zvesto v službi C. M. D. in slovenske šole. — Slovensko dežel, gledališče. »Rigoletto« je sinoči ob nabito polnem gledališču krasno vspel. Rigoletto - Vuškovič v karakteristični maski je s svojo izborno in originalno igro in predovršenim petjem budil grozo in sočuvstvovanje. Za svojo igro je dobil krasen venec. Gilda-de Strozziveja mu Je zelo dobro stala ob strani, tako kakor tudi Valen-tijeva in Lo\vczynski. Občinstvo se ni moglo premagovati in je pevce sredi dejanja aklaniiralo. — »Poljska kri«. En dan preje, nego v Ljubljani se je predstavljala Nedbalova »Poljska kri« tudi v Pragi. Vsi listi so polili hvale o tej lepi opereti. Slovenci moremo biti veseli, da smo jo videli tako lepo uprizorjeno, kakor jo je dala zagrebška opereta. K včerajšnjemu poročilu naj dodamo še par pohvalnih opazk. Predvsem moralo poleg g. Pollakove pohvaliti g. Strmaca, ki je prav lep in lušten fant, in dobro poje in igra. Pridobil si je na mah simpatije posebno ženskega spola. G. Grund je bil izboren Zaremba, klasičen diplomat. G. Binički je bil v svoji ulogi izboren. Tudi drugi tipi skozinskoz posrečeni. Damski kostumi so nas spominjali, da živimo v asu »tanga«. Deželni moralisti so prav z veseljem gledali balet. Ce bi »Slov. dram. društvo« priredilo tako opereto, bi najbrže takoj gledališče zaprli. Dr. Šušteršiča ni bilo, najbrže za to, da bi ne videl pohujšanja. Aplavzi pa so kazali, da si v dolini šentflorijanski mladina želi — pohujšanja. — Našim Čitateljem naznanjamo, da izide v nedeljo »Bodeča Neža« na 8 straneh, z bogato vsebino in lepimi slikami. »Dan« prinese v kratkem zanimive satire: »Kako Iz-gleda kmečki strah«. — »Izpreinem-be klerikalnega poslanca« — In »Delovanje ljubljanske policije«. — Ustanovni občni zbor Sokola v Mostah pri Ljubljani. Občni Zbor se je vršil v nedeljo dne 25. t. m. ob 4. in pol pop. v gostilni »pri Joškotu« na Selu. Občni zbor je otvoril preds. firjpr. odbora br. Jarec, ki le v dalj-em govoru orisal pomen sokolske organizacije za Moste. Med številnim članstvom je pozdravil zastopnike Sokola Ljubljana I. in II., Sokola v Stepanji vasi, osobito pa zastopnika Zupe Ljubljana I., bf. dr. Pe-stotnika. Iz tajniškega poročila posnamemo, da je pristopilo k novi sokolski organizaciji vse dosedanje članstvo odseka, in kar je očividno velik napredek, še veliko drugih zavednih Moščanov. Pri volitvi odbora ,so bili izvoljeni z vzklikom starosta br. Stačič, podstarosta br. Jager, načelnik br. Jarec. Odborniki br.r Kebel, Svetek, Jelnikar, Hamberger, Starič, Novak, Stojkovič. Namestniki br.: Virant, Klinc, Senič. Pregledovalca računov br.: Ljubo Der-melj in Jug. Za zastopnike sokolske župe Ljubljana 1. br.: Starič, Jager, Jarec, Novak, Stojkovič. Za zastopnike Slov. sokolske zveze br. Starič, Jarec, Stojkovič. Pri točkah raznoterosti je pozdravil občni zbor zastopnik župe br. dr. Pestotnik. ki je v daljšem govoru vzpodbujal navzoče br. k vstrajnemu in skupnemu delu za sokolsko misel, kajti ker ie tem potom more priti slov. sokolstvo do svoje zmage. Br. Novak se je zahvalil br. Pestotniku za njegov govor, ki Je bil s priznanjem vsprejet. Imenom Sokola II. Je Pozdravil občni zbor br. Smole, imenom Sokola v Stepanji vasi pa br. Bricelj. Ker se nato ni nihče več priglasil k besedi, Je zaključil starosta br. Starič občni zbor, nakar se Je takoj nato vršila konstitucijska seja odbora. — Fantovski ples prirede šentjakobski fantje pod pokroviteljstvom župana iz Kurje vasi v soboto 31. januarja v vseh gostilniških prostorih pri češnovarju na Dolenjski cesti v prid knjižnici »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 40 v za osebo. Na vspo-redu so predpustne zanimivosti, kakršnih se ne dobi nikjer v Ljubljani; zato občinstvo gotovo v največjem številu prihiti na to prireditev. Veliki salon bo izredno dekoriran, kot doslej še nikdar ne. — Smuški tečaj. Deželna zveza za tujski promet in turistiko na Kranjskem naznanja, da priredi na izrecno željo mnogih na novo priglašenih interesentov najbrže drugi 14-dnevnl popoldanski smuški tečaj y Ljubljani, pod vodstvom dosedanjega voditelja g. Rud. Badiure. Tečaj bo ostojal iz 2 oddelkov i. s.: od 1. ure do pol 4. ure popoludne vsaki dan traja vežbanje začetnikov, nato sledi mali izlet (prehod Čez Golovc, Šišenski vrh. Rožnik itd.) absolventov prvega tečaja, da se prilagode in izpo-polne v krmarjenju v težjem gorskem terenu. Vsi cenj. novi interesenti in udeleženci smuškega tečaja se naprošajo, da se v svrho raznih pojasnil in event. skupne naročbe smučarskega orodja in oprave sigurno sestanka udeleže dne 29. t. m. popoldan ob 4. uri v pisarni Tourist -Office Deželne Zveze za tujski promet in turistiko, Miklošičeva cesta štev. 6. — Družbi sv. Cirila ln Metoda je poslal g. Jos. Brinšek, trgovec v Trnovem na Notranjskem 42 K, nabrane v gostilni pri »Zefi« na skupnem fantovskem večeru gg. Lampreta in Zarnika. G. Jos. Dornik, posestnik in kovaški mojster v Tržiču je poslal 5 K iz poravnave z g. Karolom Pollakom v Tržiču. G. Iv. Mencinger na Boh. Bistrici Je nakazal med drugim 7 K, katere Je nabral g. Burja pri omizju v Mencingerjevi gostilni, in K 30 kazenske poravnave Megušar - Hajnrihar. V Št. Pavlu pri Preboldu so igrali igro »Raztre-senca«, čisti dobiček K 50 je poslala tamošnja marljiva ženska podružnica. Gdč. Minka Richter, otroška vrtnarica v Hrastniku, je poslala 9 K 26 v, katere je nabrala mala Stanka Baša iz Hrastnika na veselici ženske podružnice dne 11. t. m. »Narodna čitalnica« v Škofji Loki je odkazala od dobička društvenega »Fantovskega plesa« dne 11. t. m. 50 K. G. sodni svetnik Anton Mladič v Šmarju pri Jelšah je daroval 10 K mesto venca na krsto pok. kolegu Prevcu. O. Podgornikova je podarila 10 K namesto mrtvaških naznanil o izgubi svoje matere. — »Zlato za železo«. »Nemški »Schulverein« je založil kovinaste prstane z napisom »zlato sem dal za železo«. Za te obročke je dobilo društvo dosedaj nad 12.000 K. Posebno poročenci radi rabijo take prstane ter darujejo svoto, ki bi jo sicer plačali za zlata prstana, nemškemu »Schulvereinu«. Neki revni zakonski par, ki ni imel denarja, pa je kratko-malo poslal društvu svoja zlata poročna prstana v dar. To je požrtvovalnost, ki bi naj tudi nas podžigala 1 — Družba sv. Cirila in Metoda Je prejela od »neimenovanega« sledeči dopis: »Zlato namesto denarja« po-šiijam priloženo svoj poročni prstan vsled notice str. 29. letošnje 1. štev. Slov. Branika. Zena svojega ne more dati, ker se ženam po prstanu pozna, da so gospe; sicer bi bile gospodične. Moški pa smo gospodje, če nosimo prstane ali ne! Naj ta vzgled potegne za menoj mnogo posnemovalcev.« — Gosp. Franjo Per-tot. žel. pristav v Trbovljah je poslal 7 K, katere so nabrali v spomin blagemu Korlu z motom: Vesel družnik dober humorist, večkrat da celo baritonist, Trfoveljsko himno si zapel, Pri nas nastala Je vrzel. Pri odhodni-cl se hoteli navduševati. In nekaj krone Ciril Metodu darovati, Odšel si brez slovesa v tuji svet, Ohrani bog slovanski te Še mnogo let. Darovali so kolegi: Pertot 1 K, Perme 50 v, Vičič 1 K. Črnjavič 50 v, Zorko 1 K, Šircelj 1 K, Sajovic 1 K, Oset 1 K. — Damski frizerji v Ljubljani. Otto Fettich - Frankheim, Matko Podkrajšek in Emil Navinšek imeli bodo povodom »Planinskega plesa« z dovoljenjem c. kr. deželne vlade svoje salone v nedeljo dne 1. svečana do pol 9. ure zvečer odprte. Ta odredba je posebno prikladna za dame iz dežele. — Umrli so v Ljubljani: Franc Kotar, sin postrežnice, 1 mesec. — Andrej Šefic, sin zidarskega pomočnika, 9 tednov. — Marija Mlinar, gostilničarjeva vdova, 75 let. — Matija Kapinja, posestnik, hiralec, 36 let. — Marija Merdavs. zasebnica, 24 let. Martin Jenko, berač. 66 let. — Marija Gabrijelčič, zasebnica. 75 let. — Rita Sacchetto, slavna in znana plesalka igra jutri glavno ulogo v plesni sceni v 4 delih »Odetta«, katero se predvaja na specijalnem večeru v kinematografu »Ideal« poleg še drugih štirih prvovrstnih slik. Danes zadnji dan zanimivega sporeda s kriminalno dramo »Medicinska u-ganka« in veseloigro »Rožnati čeveljček«. — Loterijske Številke. Trst: I, 71. 23. 72. 9. Trst. »Lega nazlonale« Je imela preteklo nedeljo občni zbor, na katerem se je konstatiraio. da le daroval Trst v preteklem poslovnem letu en četrt miljona za »Lego«. Govorniki so bili navdušeni — kakor tudi ob'4 činstvo — in so izjavljali, da je po-t treba »Lege nazionale« že nekaka vkorenlnjena v italijanskem narodu, ki zastran tega z veseljem izpolnju« je napram njej svojo narodno dolŽ« nost. »Lega« vzdržuje šole in otroške vrtce v ta namen, da potom njih slovensko deco potujčuje. To dejstvo ostane pribito vkljub temu, da Italijani pri vsaki priliki ječijo iv poudarjajo, da je »Lega« samo ob* rambna organizacija, ki ima namen, obvarovati italijanstvo pred vedno bolj naraščajočo slavizacijo. Kdot razmere pozna, se bo vprašal, pred kakšno slavizacijo, ko Slovenci niti za se nimamo potrebnih šol itd.? Pa Italijani se znajo delati naivne in skromne, kadar lagajo; mislijo pač, da to imponira in da se jih bo za to občinstvo tembolj usmililo. Tudi na goriomenjenem občnem zboru so govorili o nevarnosti pred slavizacijo. Da to nevarnost preprečijo, se bodo odzanaprej še odločneje vrgli v boj za »Lego«. Dobro; tudi mi Slovenci hočemo storiti vse potrebno za svojo Cirif-Metodovo družbo. To bc najboljši in najpametnejši odgovor na italijanske želje in hujskarije. In ta prilika se nam nudi vsak čas, zlasti pa v par dneh. ko bomo tržaški Slovenci priredili Ciril - Metodov ples. Vsako leto je Ciril-Metodov ples dobro uspel in tako bo, upamo, tudi letos. Pokažimo, da je še sila v nas in da hočemo ohraniti svoj narod! Če se vse steguje po nas (Nemci in Italijani), potem moramo tem marljiveje in tem odločneje nastopati za svoje pravice. Več sovražnikov ko imamo, tem silnejši mora biti naš odpor. Osrednji In deželni Izvrševalnt odbor N. D. O. imata danes, v četrtek, ob 8. zvečer skupno izvanredno odborovo sejo v društvenih prostorih. Slovensko gledališče. Vsled zanemarjenosti občinstva (zlasti inteligence) se bodo morale predstave v našem gledališču sploh opustiti, če se v kratkem ne bo našlo izhoda. To je žalostno in sramotno!! Telovadno društvo »Sokol« v Trstu ima svoj redni letni občni zbor v petek, dne 30. t. m. ob poldevetih zvečer v društveni telovadnici v ulici Stadion 21 z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu udeležencev. Brate in sestre se vabi k polnoštevilni udeležbi. Odbor I. Tržaške slovanske godbe v Trstu naznanja svojim članom in prijateljem društva, da se vrši I. letni občni zbor v nedeljo ob 9. uri predpoldne v društvenih prostorih ul. S. Marka št. 19. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. IV, Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Ker je ta občni zbor velike važnosti radi raznih predlogov se odbor nadeja obilne udeležbe. Odbor. Zveza Jugoslovanskih železničarjev na Opčinah priredi plesno veselico dne 31. januarja t. I. v veliki krasni dvorani restavracije g. Miče-la Logar. Pri plesu svira novi salonski sokolski orkester iz Opčin. Med plesom se vršijo vsakovrstne šaljive igre. Začetek točno ob 8. uri zvečer, konec pa zjutraj ko železničar od vesele te noči proti Trstu dol zleti. Naznanje da hlepon, in zraven še Elsenpon«. Vse ljudstvo se smeji, kaj tacega še vidlo ni. Zabava krasna se obeta tam bodo srčkana dekleta Vse kar bode na ples prišlo vse se v krog vrtelo bo. Dobro dela naša »Zaveza« lahko nanjo vsak priseza, če bo šlo tako naprej to bo enkrat Ju-he-hej! Vredno, da zabeležimo, Tržaškim in okoličanskim Slovencem toplo priporočamo gostilno »Eks Gro-ta« ulica Tivarnela št. 4. Gostilničar Slovenec, namreč prav rad govori slovensko, kadar gre za denar od Slovencev, kadar pa se gre za kakšno podporo kakemu slovenskemu društvu, tistikrat pa so Slovenci »ščavi«. Evo ga slučaja. V nedeljo predpoldne bila nas Je večja družba v goriimenovani gostilni. Slučajno pa pride raznašalec reklamnih letakov družbe sv. Cirila in Metoda za veliki ples, ki se vrši 7. februarja. Vsa družba je z veseljem pozdravila velike letake in zahtevala, da naj se razvesijo na najbolj vidnem mestu. Ali to ni ugajalo temu gostilničarju, Vkazal Je takoj svojemu sinu. da naj dotične lepake odnese takoj v stranišče. Ali tudi to ni zadostovalo, začel je preklinjati prav po kalabreško narodnjake Ciril- Metoda ter za zabelo poslal vse skupaj v »maloro«. Tukaj se vidi kam prižene renegat-ska kri, kadar se ima spomniti svojega materinega jezika Brez komentarja! — Bivši socijaiist j Najnovejša te!e-fonska in brzojavna poročila. PRORAČUNSKI PROV1ZORIJ. Dunaj, 27. januarja. Proračunski provizorij je bil danes po večurni debati sprejet v proračunskem odseku z 28 glasovi proti 18. Jutri pride pred plenum zbornice. Tekom dneva so se vršila pogajanja s češkimi obstrukcijonisti. Tudi med Stiirgkhom in voditelji ob-strukcijonistov se je vršila konferenca. ki pa ni imela nobenega rezultata. Vlada odklanja vse zahteve čeških agrarcev, posebno zahtevo po novih volitvah v češki deželni zbor je vlada silno na kratko odbila. Samozavestna Izjava ministrskega predsednika. Glede zahteve po novih volitvah v češki deželni zbor je Sturgkh dejal da bi bile brezuspešne, ker bi bil deželni zbor tako sestavljen, kakor preje in bi vsled obstrukcije zopet moral iti domov. Glede ostalih zahtev je Stiirgkh le prijazno svetoval češkim agrar-cem, da bi prenehali z obstrukcijo in omogočili parlamentarično rešitev proračunskega provizorija, češ-vladl, ki je toliko važnih predlog spravila pod streho, bo čisto lahko se poslužlti 8 14 in ž njim rešjti proračunski provizorij. Obstrukcija se nadaljuje. Popoldne so češki agrarci imeli posvetovanje, na katerem so vsled Stiirgkhove izjave sklenili, vstrajatl pri svojih sklepih in nadaljevati z obstrukcijo. Parlament pojde. Splošno se sodi, da bo Jutri zadnja seja zbornice. PO L JSKO-RU S1NSK1 SPORAZUM. Lvov, 27. januarja. Poljsko - ru-sinski sporazum glede volilne reforme Je dosežen. Odsek za volilno reformo se snide v torek in sprejme predlog za volilno reformo tudi for-melno. ALZAŠKO - LOTR1NSKA VLADA ODSTOPILA. Strasburg, 27. januarja. Vlada alzaško - lotrlnska je podala svojo demisijo. Odločitev še ni došla. PAŠIČ NA DUNAJ. Belgrad. 27. januarja. Listi poročajo, da se Pašič na svojem povratku s Petrograda ustavi na Duna-|u in bo ob te) priliki konferlral z Berchtoldom. VAŽNA ODREDBA? Pariz, 27. januarja. Večerni listi poročajo Iz Srbije, da Je vojni minister dal poveljništvu vseh polkov, da morajo rekruti, k! so bili letos poklicani, biti izvežbani do spomladi. Ob meji so bolgarski vojaki v delu z nasipi. BALKANSKE NEVARNOSTI. Belgrad, 28. januarja. Vesti o nekakem zbližanju med Srbijo In Bolgarijo so neosnovane. Na Bolgarskem vlada kralj Ferdinand s svojo avstrofilsko Radoslavovllevo vlado In on, ne samo da niti ne misli na pameten sporazum s Srbijo, temveč čisto resno k«4e načrte za revanšo. četudi Je Bolgarska v vsakem, posebno pa v finančnem oziru popolnoma izčrpana. Tukaj se splošno misli, da prinese spomlad presenečenja. Napetost nad Balkanu je taka, da bo težko ohraniti mir. Bolgarsko - turška zve-ža Je perfektna in jasno Je, kake cilje zasledujejo z njo v Sofij) in v Carigradu. Začetkom spomladi Izbruhne na Balkanu skoraj gotovo nova vojna. ORIJENTSKE ŽELEZNICE. Belgrad, 28. januarja. Pogajanja med Srbijo in Avstro - Ogrsko glede orljentskih železnic se ne začnejo še tako kmalu, ker hoče vedet) srbska vlada tudi za mnenje novega vojnega ministra, ki Je pa komaj še le prevzel svoje mesto in hoče dobiti časa, da more vprašanje proučiti. Do sedaj se Je novi minister izjavil samo v toliko, da Srbija iz strategičnih razlogov mora vztrajati na tem, da proge orijentske železniške družbe, v kolikor teko po srbskem ozemlju, eks-pr oprl Ir a In upravlja v lastni režiji. Mali oglasi. Radi drugega podjetja prodam krojaško obrt v Ljubljani, z vsem inventarjem za 1200 K, za 600 K lahko eno leto počakam. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 1493-15 Za takoj se odda v najem (nisitoklet Poizve se na Martinovi cesti 10. Ljubiteljem klobas, krvavic, jetrnlc, mesenih, kakor tud! Žlahtnih ocvirkov se naznanja, da jih dobe vsako soboto In nedeljo v gostilni N. D. O., ulica Comerdale v Trstu. Za dobro postrežbo jamfi Anton Žmavc, vodja gostilne. Mesarji, pozor! Kupi se vsaka množina zdravih svežih, dobro očiščenih in izkuhanih volovskih gobcev. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. ____ _1486-4 ' Išče se meblovana soba za 1. maj. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. 1501-1 KORESPONDENCA. Živahni gosplcl želita korespondence z inteligentnim gospodom pod šifro »Martina«, »Vlasta«, poštnole-žeče Šmarje, Dolenjsko. 1502-2 Dve mladi gospodični želita zabavne korespondence z mladima gospodoma. Pod šifro: »Libuška et Vanduška« na »Prvo anončno pisarno«. 1500-1 Mladenič, izobražen, trgovski uslužbenec, se želi seznaniti z narodno čutečo gospodično, katera ima veselje do gospodinjstva. Ponudbe (če mogoče sliko) na naslov: »Srečna bodočnost 26«, poštnoležeče, Ljubljana. 1499-2 gg#-& Namesto K 12*—, samo K 5*— 20.000 parov usnjatih čevljev na zadrgo z dobro zbitimi usnjatimi .podplati, bi so bili pripravljeni za Balkan, so zaostali vsled voj-• * ske. Ker moram zalogo v kratkem razprodati, prodajam čevlje >d izdelovalno ceno za samo K 5-—. abijo se v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju Ezport ARNOLD WEISS, Wien VI. Gumpendoi ferstras. 139/25. Poziv! Poživljam pisca dnevne notice, priobčene pod naslovom »Slekel sera starega človeka* v eni izmed številk »Dneva* od 10. L do 20.1. 1914, da se javi s polnim imenom in dokaže trditve, izražene v omenjeni notici. V slučaju, da tega ne stori, ga imenujem javno podlega obrekljivca 1 Na Mirni, 27.1. 1914. Albin Lajovic, učitelj. Hotel, gostilna, butet H. Koste, nllca Carradorl 15., Trst. Velikanski ocvirkov ples se vrši v četrtek d ne 29. t. m. Domača zabava. Vstopnina prosta. ,_______ Naznanilo. Ocvirkov ples se vrši dne 29. t. m. v ul. Cairadori 15., Trst. Za obilen obisk se priporoča H. Kosič. ________________; ____________ Najokusnejši ocvlrkev ples se priredi v četrtek dne 29. januarja v gostilni H. Kosič, Trst, ul. Carradori štev. 15.______________________ Kdor še ni videl Ocvirkovega plesa, naj pride dne 29. januarja v Trst, ul. Carradori 15. Uljudno vabi H. Kosič. Mnogo, mnogo in mnogo Jih Je, kateri si še niso privoščili to leto Ocvirkovega blagoslova. Vsi naj se udeleže v četrtek dne 29. t. m. najljubšega domačega plesa, v Trstu, ul. Carradori 15. H. Kosič. Zadnji opomin, da Je napovedan v četrtek, dne 29. januarja ogenj ocvirkov s plesom. Zabava popolnoma domača in prosta. H. Kosič, ul. Carradori štev. 15. Vse spoštovane goste se prosi otrok s seboj ne pripeljati. Salonska obleka je izključena. H. Kosič, Trst. Pozor! ZFossor! 50.000 parov čevljev, 4 pare čevljev »a samo K 9*—. Radi plačilnih težkoč več velikih tovarn se mi je naročilo prodati veliko množino čevljev nizko pod izdelovalno ceno. Prodam zato vsakomur 2 pata moSkih in 2 para Zenskih tavljev na zadrgo, rjavih ali črnih, galoSirane z močno zbitimi podplati, usnje elegantno in najnovejša oblika. Velikoat v cm ali številka. Vsi 4 pari stanejo samo K S —. Razpošilja po povzetju. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. N. DYM, Krakovo 28, $w. Stanislav 2. ra l ovarna pianinov Anton Peear, Trst olicn Farneto štev. 42. izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjalu in najnovejSem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovSčtni i. dr. veleuglcdnim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in po-pravlianie glasbenih instrumentov. Edina primoiaka tovaraa dvokoles »T ribuna* Gorica, Trtaika ultca it. 26, prej pivovar Oorjup. Velika eksportna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke> strijonov itd. itd. IBatjel Gorica, Stolna ulica itev. 2—4, Prodaja na obroke. Ceniki franko. 1 LJUBLJANA • KOMENSKE GA-UTJCA A \ sr.F-zniwtJK:PE!M/,R!-)DR FR. DERGANC ’ Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ----------— tvrdke R. MIKLAUC ----- „Pri Škofu“ IS Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : IFceeTcen cčlčlelelc v prveaao naaetrcpj-u. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. :E Radi prešle sezij^ se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni- . Žanih cenah. . Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg 5.-6. Telephon 132. m o e s & Sladinl naj večji dobrotnik! trpi | dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne IVtLl. kave, somatose, sanatogen, redilne soli — zajutrkujejo, ju-^ žnajo „Sladin“, to je dr. pl. Trnk<5czyja slad ni čaj. Prihrani se *j< mleka in polovica sladkorja. Prihrani nrTfr) A 17 Tl? I ^ 50#/o pfi denarju v gospodinjstvu. Priporoča /j lJ TLA V tl Tj 2 se posebno vsakemu bolniku, reconvalescentom, e/\01 DDTUD A XTTZ' A f nervoznim, malokrvnim itd. Pripo-OU 0 rKintiAINIViVl roča se dojenčkom in otrokom .t « mAl tSt A TnPOlT! namesto dragih otroških W AJKOlJtlOl Li Ati 1 TL Tv • mok. sploh namesto redilnih sredstev za otroke. Hranitba s siadnim čajem znamke Sladln zmanjša umiranje otrok in je polovico cenejša kakor z vsakim drugim redilnim sredstvom za otroke. To resnično vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. Zavitki po V« kg stanejo 60 v, zahteva naj se v vseh lekarnah tudi pri trgovcu. Šladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna TrnkOczy, zraven rotovža. Žena posestnika te lekarne je izgojila s Sladmom svojih 8 zdravih otrok. Na stotine mater so ji hvaležne, ker slede tem zgledom; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: Vlil., Josefstadterstrafie 25; 111., Ra-detzkyplatz 4; V., SchOnbrunnerstrafie 109; v Gradcu: Sackstrafle 4. MOČ! % i K m m Učiteljska tiskarna : Ljubljana, Frančiškanska ulica št 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. mm Notni stavek. Litografija. Cene najnižje! l§;j i m mi