Str. 4
L O V E N K A-'
Št. 24
Mati in sinovi.
Naš realen čas, ki je napovedal boj vsem uzorom,
vplival je tudi na družinsko življenje. Današnja moderna
vzgoja sosebno krši iskreno razmerje med materjo in
sinom. Dandanašnji se še redkokedaj sliši, da ta ali oni
sin spolnuje naravne dolžnosti ljubezni in spoštovanja do
svoje matere, a če se imenujejo taki slučaji, vidijo se
nam kot nekak čudež. To pa je gotovo slabo znamenje!
Večina sedanjih doraslih sinov odtujena je materi svojej
št. 24
„S L O V E NK A"
Str. 5
po svojem duhu. Mati seveda to čuti, a žalostno dejstvo j
vidi se jej naravno in malokedaj se pobriga zato, da bi
si pridobila sinovo zaupanje, da bi mu postala prijateljica
v pravem pomenu besede. In da bi kedo prašal mater,
kaj je krivo, da se ne razumeta s sinom, ne znala bi v
liajvečih slučajih, kje tiči uzrok. Laskaje si z zavestjo,
da je spolnila svojo dolžnost kot mati; odgovorila ti bo
večina matera : „Hei je za mater celo kaj druzega,
nego sin" !
Prav za prav se začenja ta ločitev sina od matere
K onim trenutkom, ko sleče mali paglavec krilce in ob-
leče prve hlačice. Materine misli se vedno bolj sučejo
okoli deklic, nego okoli dečkov. Za sinčka se da obleka
narediti navadno pri krojaču, za hčerko jo napravi mati
sama ali jo da .šivati doma pod svojim navodom. Hčerke
se potem podučujejo doma v ženskih ročnih delih, po-
magati morajo tu in tim materi, kolikor se more zahte-
vati od skromnih otroških močij, dečki pa se pode s
svojimi tovariši čez drn in strn. Vsaka mati se zanima
za deklice in njih razmere, da hčerka ne pride v dotiko
s slabo tovaršijo, za dečka je navadno vsejedno in tako
se dogaja, da se sin nehote odlušči od domače hiše, vi-
devši, da se nihče ne briga zanj, dočim je hčeika odgo-
vorna za vsak svoj korak.
Proč s predsodki ! Mati si osigura leliko ravno tako
sinovo zaupanje kakor hčerino, če jej je seveda kaj na
tem ležeče. Mati se mora pečati z dečki ravno tako kakor
7. deklicami. Zanimati se mora za njegove tovariše, za
njegove igre, sosebno pa za njegove otroške zmožnosti,
s katerih pomečjo ugane marsikatero pametno. Njeno
pazljivo, bistro oko lahko opazuje njegovo mišljenje in
čuvstvovanje, njeguve načrte za bodočnost. A ne samo
opazovanje je dano v njeno roko, ampak še vehko več !
ona sina lahko vodi kakor jej je drago, posebno če ra-
zume občevati s svojo deco prijateljski, ne vedno kakor
stroga vzgojiteljica. Takoj bo vedela razsoditi, kedaj je
dečko objesten, kedaj surov, ali se norčuje ali koga za-
smehuje. V navadnih, prijateljskih pogovorih mu lehko
pokaže pot do pravice, ne da bi v mali glavici vzbudila
sum, da ga hoče podučevati. Ljubezen do čednosti in
pojem časti vzbudi mu lahko na tak način v prsih, da
človeku dobro de, kadar mu pride pred oči taka majhna
korenina, poštenjak od pete do vrha.
Ko se razvije iz dečka mladenič, mora ga mati
razveseljevati s tem, da mu i ona kaj zaupa. Pove mu
naj sem ter tja kaj iz svojega življenja, pa tudi o pred-
metih, katere prinese človeško življenje seboj pred ali
slej, naj govori. Zanima naj se za sinove pi'ijateljc in
njihove nazure in če nanese slučaj, da kateri izmed njih
greši tako ali tako, naj ga nikar ne obsoja preostro, da
ne rani čuta prijateljskega idealizma v srcu sinovem, ki
brani prijatelja, in da ne krši sinovega zaupanja v njeno
človekoljubnost.
: Materin vpliv ni nič manjše vrednosti za sina, nego
za hčer. Marsikatera surovost in nesramnost moška za-
hvaliti se ima na svojeui obstanku . . . materi, ki ni
znala ali pa je pozabila vsaditi v^inovo srce spoštovanje
do plemenitega ženstva, spoštovanje,- ki pa nima ničesar
opraviti s tistimi neslanostim!, s katerimi se navadno
dvori praznoglavim gospodičinam in gospem,
In kaj je odgovorila neka znamenita gospa golo-
brademu mladeniču, ki je z vsem cinizmom trdil, da so
vse ženske ničvredne? . . . Dejala mu je: ,Kako Vas
omilujem, ubogi, mladi mož ! Kakšna je morala bili Vaša
mati, kakšne so bile Vaše sestre, da tako govorite!"...
Čeprav si mož prisvaja logiko, kot poseben dar,
kateri dobi vsak že pri rojstvu — najbrž od Rojenic —
vendar obsoja vsako ženo vedno po uzorcih istih žen, s
katerimi je občeval. Najprej si vzame za vzgled mater,
potem sestre, pozneje Ijubico(e), končno pride na vrsto
soproga. Materin vzgled pa je merodajen, kajti često se
je pripetilo, da je mož še vedno veroval v blage ženske
značaje, čeprav je imel ničvredne sestre, neznačajne lju-
bice in še slabšo soprogo, a mati je bila ženska po
božjej milosti.
Torej, matere, katere vas je Bog oblagodaril s si-
novi, ne mislite, da moškim ni treba nežne vaše lju-
bavi ! Ne odtujite si sina niti za korak ne ! Slediti mo-
rate razvijajočemu se duhu malih sinov, kajti iz njih
po.stanejo veliki, iz njih se razvijejo možje, kateri so
poklicani, da pozneje vzamejo v svoje roke odgovornost
za usodo svoje soproge, svoje družine !
Priredila Marica II.