The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI »N URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Sloven-e Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 27
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 9. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 9, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
RAZCEPLJENOST V FRANC OSKEM PARLAMENTU ONE-MOGOČUJE VSAKO DELO. — ČIMDALJE BOLJ SE ČUJEJO ZAHTEVE, NAJ BI SE DEŽELA POSTAVILA POD DIKTATORSTVO. — SOCIJALISTI NAJVEČJA OVIRA.
Pariz, Francija. — Francoske vlade padajo druga za di-u-go; tekom šestih tednov ima dežela zdaj že tretji kabinet in sedanji kabinet ima ravno tako malo izgledov, da bo preživel daljšo dobo, kakor sta jih imela dva, ki sta bila pred njim. Splošno se zdaj že vprašuje, ali bo mogoče sestaviti tako vlado, ki bi bila dovolj močna, da bi spravila v red francoske finance, ne da bi se bilo treba posluževati izrednih odredb, ki jih določuje ustava. V nekaterih krogih gredo pa še celo korak dalje in trdijo, da bi niti izredne odredbe ne pomagale in da bi edino še kakemu diktatorju bilo mogoče, razrešiti sedanji položaj. Celo razni vplivni listi izražajo v svojih uvodnih člankih isto mnenje.
V resnici se bo moralo nekaj izrednega ukreniti, kajti ni več pričakovati, da bi parlament kaj odločilnega ukrenil. V njem sedi celo število .strank, katerih pristaši pa niti .sami med seboj niso edini, marveč se delijo v več podstrank in skupin, in tako je nemogoče, da bi se ustvarila kaka delovna večina. Zato se čimdalje pogosteje slišijo priporočila, da bi se morala ustava na kak napin izpremeniti.
Pravzaprav imajo že zdaj nekako diktatorsko moč socija-listi v parlamentu v rokah; težava je le v tem, da te svoje sile ne znajo in tudi niso pri volji, porabiti v konstruktivnem smislu. Kritiziranje in obsodba nad tistim, ki mu je poverjeno vodstvo vlade, je njihovo najljubše delo. Tako so strmoglavili Herriota, nato Paul-Bon-courja, in ne bo dolgo, ko bodo isto storili s sedanjim min. predsednikom Daladierjem. Da bi sami poprijeli za delo, to jim ne ugaja, kajti preveč odgovornosti bi bilo; lažje je od strani stati, kritizirati in razdirati.
Ni čudno zato, da se pojavljajo razni vplivni možje, ki o-čitno propagirajo, naj si Francija postavi diktatorja in mu da moč, da bo lahko delal brez parlamenta. Med temi možmi je bivši min. predsednik Tar-dieu, dalje Callaux in drugi. Dežela potrebuje zopet moža, kakor je bil Poincare, ki je pred petimi leti rešil francoski frank pred propadom.
-o-
URADNA VELJAVNOST AMENDMENTA
Washington, D. C. — Državni tajnik Stimson je v ponedeljek uradno proglasil, da je stopil v veljavo 20. amendment k ustavi Zed. držav, po katerem se odpravlja "lame duck" zasedanje kongresa in se bo v bodoče izvršila inavguracija predsednika 20. januarja namesto 4. marca. Sedanje zasedanje kongresa "hromih rac" je torej zadnje v zgodovini in Roosevelt bo zadnji predsednik, ki bo inav-guriran 4. marca. Njegova službena doba bo torej za kakih šest tednov krajša, kakor je bila drugih predsednikov.
BIVŠI CESAR PRIPRAVLJEN
Viljem pričakuje, da bo dobil povabilo, naj pride nazaj na nemški prestol.
— o—
Doorn, Nizozemska. — Opazovalci, ki imajo priliko videti iz neposredne bližine dejanje in nehanje bivšega nemškega cesarja Viljema, trdijo, da se stari mož resno pripravlja, da ga bo domovina v kratkem poklicala nazaj na tron. Eno znamenj je to, ker zadnje čase odpošiljajo množine prtljage iz gradu, kjer Viljem živi, v Nemčijo.
Kaizer pa tudi javno kaže, da se še vedno smatra legalnim vladarjem Nemčije. Še vedno se podpisuje z naslovom "Imperator rex", cesar kralj, in pri svojih molitvah ob nedeljah vedno pristavi željo, naj bi se že enkrat prenehalo njegovo pregnanstvo. Gotovim dejstvom pa se smatra, da se Viljem ne' bo spuščal v kake avanture, da bi se n. pr. skrivaj skušal vtihotapiti v Nemčijo. Pripravljen bo oditi tja šele tedaj, ko bo za gotovo vedel, da ga ljudstvo želi in ko ga bo vlada uradno poklicala, in tedaj bo tudi javno razglasil svoj odhod. Neverjetno je, da bi stari mož zamenjal svoje mirno življenje, četudi je v pregnanstvu, in se podajal v domovino, ako bi mu tam ne bil za trdno zasiguran prestol.
V slučaju, da bi se v Nemčiji, v resnici zopet uvedla monarhija, pa nastane zopet vprašanje, ali bo res dežela hotela nazaj starega Viljema, in ali si ne bo rajši izbrala mlado moč, njegovega sina, bivšega prestolonaslednika, za cesarja. Baje to vprašanje niti med očetom in sinom samim ni še rešeno.
IZMENJAVANJE DELA ZA
BLAGO
Columbia, S. C. — V tukajšnjem mestu se je ustanovila nenavadna borza, o kateri se upa, da bo v veliko odpomoč lokalnim razmeram. Je to nekaka posredovalnica za delo, vendar ne na denarni, pač na blagovni podlagi. Tisti, ki dobe delo potom nje, ne bodo plačani z denarjem, marveč v blagu. Otvorila se je ta posredovalnica šele preteklo soboto, a že zdaj kaže javnost veliko zanimanje za njo.
-o-
MESTNI SVET PREMAGAL
ŽUPANA
Evanston, 111. — Tukajšnji župan Bartlett je še eden ostankov starih puritancev in je o-gorčeno odklonil podpis pod na-redbo, ki so jo nedavno sklenili mestni očetje, da bi smela biti kino gledališča ob nedeljah odprta. Dejal je, da je to že v stari
•	tradiciji, da mora biti nedelja v i Evanstonu dan popolnega počit-
•	ka. Mestni očetje so pa bolj mo-
■	dernega duha in so šli preko nje-; govega veto ter ponovno glaso-
■	j vali in premagali župana z ve-ičino 11 proti 5 glasovom.
AEROPLAN V RAZVALINAH
Radovedno prebivalstvo iz okolice si ogleduje ostanke aeroplana, ki je nedavno v megli treščil v gero Kennesaw v Georgia, ko je vozil pošto iz Chicage v Atlanto. sreči ubit.
Iz Ji*go$lavife»
SVETA STOLICA PRIZNAVA SLOVENSKI NAROD IN SLOVENSKI JEZIK; OBREDNIK V SLOVENSKEM JEZIKU. — KONJ, VILE IN PUŠKA — DOLENJSKE NESREČE. — SMRTNA KOSA. — VESTI IN NOVICE.
Novo priznanje slovenskega naroda in jezika
Smrtna kosa
SNEŽENI
VIHARJI
Osrednji zapad žameten s snegom.
—o—
Chicago, 111. — K strahovitemu mrazu, ki je vladal preteklo nedeljo, je v torek dobilo tukajšnje mesto s celini osrednjim zapadom za nameček silo-! vite- snežene viharje, ki so na mnogih mestih cestni promet popolnoma onemogočili. Mesto in železniške družbe so postavile na delo število ljudi, da so za silo vzdrževali promet. Povrhu tega meteža pa je vremen-I ski prerok isti dan napovedal, ' da bo temperatura ponovno ra- j pidno padla in bo pritisnil še večji mraz, kakor je vladal v nedeljo, kar je bilo tudi res.
-o-
IZ SALUNA NAPRAVILI
CERKEV Chicago, 111. — Kjer je pred nekaj meseci še teklo pivo in žganje, bodo v kratkem protestantski verniki peli svoje himne. Lokal, kjer se bo to vršilo, leži na 2142 St. Charles rd., Bellwood, in je bil prej cvetoč salun, a so ga lani 30. novembra "obiskali" suhaški agenti in ga zaprli. Poslopje so prekupili protestanti in bodo iz njega napra-, vili svojo cerkev.
PRESTOLONASLEDNIK PRI-| JAZNEJŠI S FAŠISTI
3 Rim, Italija. — Italijanski ) prestolonaslednik, princ Um-t berto, je znan kot nasprotnik Mussolinija in njegovega fašizma. Kakor se pa opazuje zadnje čase, izpreminja svoje razpoloženje in se kaže prijaznej-i šega režimu črnosrajčnikov. . Udeležuje se celo javnih faši-. stičnih prireditev.
i UPORNIKI SE POMIRILI
i Managua, Nikaragua. — Med - vlado in in uporniškiim četami i generala Sandina je končno v sklenjeno premirje po bojih, ki so trajali več let. Pogajanja, h i- katerim je vlada povabila upor-!- niške voditelje, so bila uspeš-i- na in Sandino se je povrnil k !- svojim četam v gorska skrivališča, ki so premirje odobrile.
KRIŽEMSVETA
—	London, Anglija. — Kakor uradno poroča delavsko mi-nisterstvo, se je število brezposelnih v Angliji pomnožilo v januarju za 179,778 nad tem, kar jih je bilo v decembru. — Skupno je zdaj po uradnih ugotovitvah brezposelnih nekaj manj kot tri milijone.
| — Istanbul, Turčija. — Preiskava je dognala,.da so bili izgredi, ki so se izvršili v mestu Broussa, dobro pripravljeni, in da so bili del zarote, ki je bila skovana proti vladi. Šestdeset aretirancev, ki so "jih ujeli pri demonstracijah, bo bržkone obsojenih na smrt. . j — Helsingfors, Finska. — Ker se namerava več finskih Amerikancev povrniti v domovino, se izvršujejo'priprave, da bi se ti Amerikanci naselili kje skupaj, da bi tvorili eno naselbino, v kateri bi lažje živeli I življenje, kakor so ga bili na-l vajeni v Ameriki.
—	Peiping, Kitajska. — Z o-
-	žirom na nevarnost, da Japonci , vderejo v kitajsko ozemlje, so , dale oblasti odnesti iz tukaj-: šnjega mesta vse važnejše dra-i gocenosti deloma v Nanking, i delo'ma v Šangaj. Teh dragoce-
-	nosti je 3000 zabojev.
-o-
NEUSPELO IZSILJEVANJE
Los Angeles, Cal. — Po 24 ur dolgem jetništvu v rokah nezna-. nih ugrabiteljev je bila 65 letna
I	Mary B. Skeele, žena dekana ne-" ke tukajšnje univerze, v ponede-
II	ljek zvečer zopet spuščena na " svobodo. — Ugrabitelji so se " i prej skesali, predno so dobili odkupnino $10,000, katero so za-
" htevali od soproga jetnice. Ka-• kor ženska pripoveduje, so v ne-" deljo zvečer prišli k njej na dom štirje moški in neka ženska in ji povedali, da se je njen mož ponesrečil z avtomobilom, da leži d v bolnici ter da so prišli, da nje 11 peljejo k njemu. Ko pa so jo do-o bili v avto, so ji zavezali oči ir a zamašili usta ter jo odpeljali \ h neko neznano hišo. Uvideli pa sc menda, da so se spustili v nevar-5- no igro in so raje prej odnehali k kakor bi bili ujeti; odvedli s< i- zato žensko nazaj v bližino nje Inega domu ter jo izpustili.
PREDLOGI | SOVJE TOV
Vsaka napadalna država naj bi se mednarodno kaznovala.
Ženeva, Švica. — Sovjetski delegat M. Litvinov je v ponedeljek presenetil razorožitveno konferenco z nekim novim originalnim predlogom, o katerem pravi, da bi za gotovo končal vsako vojno. Predlog se glasi, naj bi bila vsaka država, ki bi z orožjem napadla svojo sosedo, podvržena mednarodni kazni. Pri tem naj bi ne bilo nika-kih izjem, in za oboroženi napad naj bi ne bilo nikakega o-pravičila.
-o-
BOLJŠI KOT MARSIKATERI POLICIST
Chicago, 111. — 25 letni Ed. i Ouigley, 2501 Jackson blvd., je že večkrat prosil za službo policista, a je bil vedno odklonjen. Kljub temu pa izvršuje boljše policijsko službo kot marsikdo, ki nosi uniformo. V ponedeljek je ujel dva bandida, ki sta oropala blagajno Imperial gledišča na Madison street. Lani je izsledil dva ponarejevalca denarja. Pred tremi leti je pa tudi že dobil nekega bandita v pest.
-o-
PRI ISKANJU DELA OSLEPEL
Chicago, 111. — Na križišču Chicago Ave. in Clark St. je v torek zjutraj opazil tamkaj službujoči policist nekega mladega moškega, ki je tipaje skušal priti preko ceste. Pomagal j mu je in ga odpeljal na stražni-' cona oddih. Tamkaj je mož, , 231etni D. Giesey, povedal, da , je odšel od doma pred petimi 'dnevi, da bi našel kako delo. Ni 'ga našel, pač pa je v ponedeljek zjutraj, ko je hodil, nena-i doma izgubil vid.
>	-o--
— Atene, Grčija. — Mini-i sterstvo za notranje zadeve je r odločilo, da je Amerikanec Sa-) muel Insull popolnoma opro-- ščen in da se lahko nemoteno , giblje ter da tudi more zapu-) stiti deželo, kadarkoli želi.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA:
e-
Ljubljana, meseca januarja. — Ljubljanski škofijski list je že pred božičem prinesel zgodovinsko objavo, katero je izdala "Sacra Congregatio Ri-tuum" v Vatikanu, da je sveti oče Pij XI. dne 23. novembra 1932 potrdil slovenski prevod, Rimskega obrednika in dovolil,! da ga smejo rabiti v Jugoslaviji! vsi duhovniki slovenskega jezika. To je zgodovinsko dejstvo, ko prehaja slovenski jezik v vse cerkveno bogoslužje. Delitev zakramentov in dr,U'gi cerkveni j obredi se bodo od sedaj naprej ' lahko opravljali v slovenskem jeziku. Edino le sv. maša se bo j še za naprej brala v latinskem j jeziku. To je prvi slovenski ob-: rednik, medtem ko imajo lir-' ivatje svojega že od leta 1640 in je leta 1929 izšla že četrta izdaja. S tem čiiiom je sv. rimska stolica priznala jezik našega malega slovenskega naroda, ko se bodo v slovenskem jeziku dolili vernikom sv. zakramenti in opravljali v slovenskem jeziku vsi cerkveni obredi, medtem ko se na primer pravoslavne cerkve poslužujejo še vedno le mrtvega starosloven-skega jezika. Slovenski škofje in duhovščina so bili že več let na delu, da se ta ideja uresniči. Na podlagi tega so se vršile zelo dolge in težke obravnave med petimi škofijami, v katerih prebivajo Slovenci (celov-ško-krško, goriško, tržaško, la-vantinsko in ljubljansko). Ta pogajanja so bila končana koncem leta 1928, ki so se vršila tudi za "Cerkveni molitvenik", ! kateri je bil 1930 natiskan. Sedaj je pa sveta stolica odobrila še tudi Obrednik, kar je veliko priznanje našemu slovenskemu narodu.
To in ono z Dolenjskega
Ciril Smolič, posestnikov sin , iz Dolenje Straže, je napregel ■ konja, pa ga je konj brcnil in zadel s kopitom v brado ter ga znatno poškodoval. — Skoro tako se je godilo hlapcu Alojziju Novaku, ki služi pri posest-i niku Osolniku na Muhaberju,
-	ki ga je konj zadel s kopitom v j glavo in mu razmesaril obraz.
Nič kaj prijazno ni bil spre-
-	jet od neznanca na cesti Janez 1 Pavlič iz Dol. Gradišča pri Št.
-	Jerneju. Ko se je vračal neke , noči od svoje sestre, pri kateri i je bil na obisku, je bil na poti i napaden z gnojnimi vilami in i nevarno poškodovan.
Ivana Sivavca iz Strmca pri
-	Št. Rupertu je sorodnik v prepiru udaril pp glavi s kolom in ga občutno pobil.
Lisice je šel streljat v gozd e posestnikov sin Jožef Zamida
-	iz Pogorelca. Za trenutek je i- obesil puško na drevo. Puška je
0	padla na tla, se sprožila in strel
-	je zadel Jožeta v desno roko in mu jo razmesaril.
-o-
1	Širite amer. slovenca
Na Jesenicah je umrl Peter Rozman, upokojeni tovarniški mojster. — V Zg. Šiški je umrl Peter Fevaj, poslovodja tovarne Kristal. — V Zdenski vasi v dobrepoljski kotlini je umrl France Trpin, ki je bil več let bolan.
-o--
Nesreča
V	tovarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah se je ponesrečil delavec Janez Robič. Hotel je zavreti vagonček ozkotirne železnice, ko je bil ta v močnem zamahu. Janeza je med tem pritisnilo med podboje vrat in ima nevarne poškodbe na prsnem košu in nogi.
_—o--
Ne marajo priti ob občino
Listi poročajo, da so prišli kmetje iz občine Šmarje-Sap v Ljubljano k okrajnemu glavarju, kjer so protestirali, da bi se sedež šmarške občine prestavil v Škofljico, ker šmarška občina obsega okrog 3000 prebivalcev, je sedež dekanije in ima šolo in cerkev, pa bi naj bila ukinjena; novoustanovljena občina Škofljice pa nima niti šole, niti cerkve.
-o--
Statistika Kamnika
Kamniška občina ima z vsemi predmestji vred komaj 2584 prebivalcev. Od teh imajo večino ženske, katerih je 1366. moških pa le 1182. Tujih državljanov je 45, po veri pa poleg katoličanov, 31 pravoslavnih in 5 evangeličanov. Zadnjih 40 let ni kamniška občina v številu prebivalstva nič napredovala
-o-
šakale iztrebljajo
Na Korčuli v Dalmaciji so nedavno pričeli z lovom na šakale, ki so se v zadnjem času precej namnožili. Radi bi se teh neljubih ptičev iznebili in pravijo, da jih bodo toliko časa lovili, da jih iztrebijo.
-o-
Strašna smrt
V	Banjolu na otoku Rabu je nedavno na ognjišču zgorela 701etna starka Kata Juričičeva. Bila je namreč sama doma in nihče ji ni mogel pomagati, ko jo je napadla božjast in je v napadu padla na ognjišče.
-o-
Huda nesreča otroka
Na Ptujski gori se je štiriletna hčerka posestnice Marije Vedrin igrala v domači sobi z drugimi otroki. Mati je pa zaslišala iz sobe v kuhinjo močan krik. Skoraj je bila tam, kjer se ji je nudil strašen prizor. Njena hčerka, ki se je med igro preveč približala zakurjeni peči, je bila vsa kakor en sam plamen. Vsa hitra pomoč matere ni pomagala. Dekletce je opeklinam podleglo.
——o-
Steklenica je eksplodirala
V	Črnikovi gostilni v Rušah na Štajerskem je natakarico hudo razmesarila steklenica sifona, ki ji je v roki eksplodirala.
Stran 2
AMERlKANSKl SLOVENEC
Četrtek, 9. februarja 1933
AMERlKANSKl SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
iPhone: CANAL S544
Naročnina:
Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon CANAL 5544
$5.00 . 2.50
Subscription:
...................$5.00 j For one year ...........................
_______________ 2.50, For half a year .......................
................... 1.50 j For three months ..........................- 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo: j Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto _________________________________$6.00 For one year ...................................$6.00
Za pol leta _____________________________ 3.001 For half a year ----------------------— 3.00
Za četrt leta_____„__________________ l./S I For three months -........................- 1.75
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	_
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na liatu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker » tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Jugoslavija
-Kakor ivfce druge večje in manjše države na svetu, tako tudi Jugoslavija preživlja težko gospodarsko krizo. Iz pisem, ki prihajajo od doma, se vidi, da ljudje silno trpe na pomanjkanju denarja in kredita. Ne more biti drugače, kadar v vasi gori in vetrovi pihajo in vlečejo na vse strani, takrat je pravi čudež, če kaka hiša ostane nedotaknjena od ognja. Tako bi bil tudi pravi čudež, ako bi Jugoslavija ne bila prizadeta od gospodarske krize, katera tare ves svet. To stran razumemo, da ne more biti boljše kakor je.
Notranje domače politične razmere v Jugoslaviji kažejo svetu tudi svojo sliko. Kdor prouči dobro to sliko, ta spozna, da poljedelska jugoslovanska država bi bila lahko na boljšem stališču, če bi bi'.o v njeni notranji politiki več pameti in soli, predvsem več politične treznosti.
Nihče naj ne misli, da je pisec teh vrstic proti Jugoslaviji. Kaj še! Z dušo in telesom je za njo. Obsoja pa trdoglavo politiko onih krmarjev, ki točasno krmarijo državno ladjo Jugoslavije. Ti vodijo državno ladjo v zelo nevarne vode.
Kaj je krivda? Kje je krivda? Na ta vprašanja je težke odgovoriti, dokler ni vseh dokazov na roki. Za časa Radi-čevega slučaja je zapisal odličen ameriški opazovalec tole o-pazko o Srbih, Slovencih in Hrvatih : Srbi so pretirani in preveliki narodni šovinisti ; Hrvatje so brez glave v politiki, Slovenci so pa ovčke . . . Koliko je opazovalec zadel s svojo označbo v pravo pri jugoslovanskih treh narodih, ne bomo na tem mestu podrobno razpravljali. Eiečerno pa in pritrdimo: zadel je zelo dobro.
Veliko in glavni del vsega političnega razdora v Jugoslaviji je kriv srbski šovinizem. Pašičev značaj, kdor ga je poznal, je bil značaj zvitega, prefriganega balkanskega trgovca Vsakemu je kimal, za vsakim trdil, mislil v srcu pa svoje in drugače. Tisti, ki so Pašiča od bližje poznali, pravijo, da kadar je on pri sprejemu prikimaval in pritrjeval, da je to pomenilo ravno obratno, namreč, odklon. Več ali manj so srbski politiki vsi taki. Kadar te potrebuje: dobar si! Kadar ne: idi k vragu! To je tipično svojstvo srbskih šovinistov.
■ Precej odgovornosti za nepravilnosti v jugoslovanski politiki nosijo tudi bratje Hrvatje. Pa če to priznajo ali ne. V vsem tudi oni niso v pravem. Radič bi bil lahko mnogo koristil, ko bi bil bolj razum rabil, kakor pa svojo hrvatsko navdušenost. Hrvatje še nikoli niso imeli res pravih in iskrenih političnih voditeljev.
Slovenci tudi niso izvzeti pri pogreških. Vendar eno se Slovencem ne more odrekati : iskrenost in dobro voljo za skupno jugoslovansko državo. V vseh političnih bojih v Jugoslaviji so bili Slovenci res prave ovčke, kakor jih je nazval ameriški opazovalec. Njih politični vodja Dr. Anton Korošec je držal za državno krmilo v najbolj razburkanih časih. Ko. bi njega ne bilo, bi morda Jugoslavije že več ne bilo. Vse je upošteval in vedno je upal, da naposled bo le srečala tudi srbske voditelje zdrava pamet. Toda, kako se je urezal! Šovinist je in ostane šovinist! In to je tipično svojstvo srbskih po-litikarjev.
Diktatura je prišla s 6. januarjem 1929. Vsi smo upali in mislili, da je za diktaturo dober namen. Pa zopet razočaranje. Z diktaturo se je vsedlo na stol še močnejše srbstvo. Kapitalno napako pa je naredilo srbstvo v tem, ker hoče zabri-
sati z jugoslovanizmom vsako posamezno narodnost. Od do-m,a prihajajo pisma, da slovenski listi morajo pisati, ne več o slovenskem narodu, pač pa le o slovenskem plemenu! Tako! Ta je pa lepa! Vse stoletne slovenske kulturne pridobitve naj vržemo proč, tudi svojo narodnost, in ostanemo naj le nekako pleme! ?
Ali je čudno, če je začel ta prenapeti šovinizem presedati celo takim ultra-Jugoslovanom, kakor je Dr. Korošec sam ? In zraven sedanji režim: v Sloveniji so pobrali same liberalce, aia mesarja Puclja, liberalca Kramarja in dr. in jih utaknili v režimsko vlado. Vse politične organizacije, ki so bile označene kot slovenske, so razpustili. Sokola, v katerem so se zbirali še vselej zagrizeni liberalci, so proglasili za državno organizacijo (katoliškega "Orla" pa zatrli), da lahko iz nje napadajo duhovnike itd. Liberalni režim je premestil večinoma vse katoliške učitelje, ali jih odpustil, da bi ja tako katoliško kulturno gibanje ne moglo do syojega izraza. Pač politične šikane.
In duhovščina? V cerkvi ne sme ziniti, niti mladine ne sme svariti pred kvarljivim uplivom v liberalni sokoiski organizaciji. Poleg tega pa prihaja v Slovenijo, v skoro 100 pro-cetno katoliško deželico, pravoslavje. V Ljubljani, v Celju in drugod se grade pravoslavne cerkve, in vendar za koga? Kdo pa vse to podpira? To bi bilo zanimivo vedeti? Ej, ej, slep je, kdor ne vidi, kam pes taco moli. In> ker je Dr. Korošec in jugoslovanski katoliški škofje, to sprevidel ter povedal odkrito besedo in svoje misli, ga je liberalni beograjski režim dal internirati — poslal ga je v pregnanstvo kot kakega nevarnega zločinca. Z njim še tri druge slovenske voditelje.
Tako se je srbski šovinizem pokazal v pravi luči tudi napram Slovencem Težko je nam to beležiti, ker je nam Jugoslavija preveč pri srcu in preradi jo imamo. Toda resnica se zakrivati ne sme!
Dal Bog, da bi Jugoslavija srečno prestala tudi to svojo notranjo krizo! Jugoslavija naj živi in z njo vsi Jugoslovani! Živelo jugoslovansko edinstvo! Doli pa s šovinizmom in s takim režimom, ki ovira pravo jugoslovansko edinstvo!
—Jugoslovan.
vesnost, ko bomo praznovale 6. obletnico našega obstanka.
Drage članice, že v soboto popoldne in zvečer je sv. spoved, v nedeljo zjutraj ob 7. uri je pa skupno - sv. obhajilo, sv. maša in sprejem novih članic.
mo. Na tem mestu naj naznanim le toliko, da bodo vedela o našem delovanju tudi druga mesta v Minnesoti, kako smo aktivni. Zlasti je postal "busy" tukajšnji Slov. dram. klub, tako vsaj opazujem od strani. To bo
— Drage sosestre, pridite vse z najbrže tudi vzrok, da nima znaki. Zbirale se bomo ob 6:45 nihče časa pisati dopisov in ob-
spodaj v dvorani in z banderom odkorakale od tam v cerkev. — Prosi se, da bi zares vse prišle in bi enkrat skupno pokazale, da se res zavedamo, da smo članice oltarnega društva. — Drage sosestre, okienimo se oltarja. Od oltarja črpajmo moč v teh težkih dneh našega življenja. Zatecimo se k Mariji, saj ima to društvo lepo ime, društvo krščanskih mater. — Skupaj, drage žene m matere fare sv. Kristine ! Vse v Oltarno društvo. — Glej, draga mati,, zato malo svoto, ki jo plačaš vsaki rnesee v društveno' blagajno pri Oltarnem društvu, si deležna
javljati novice v slovenske liste.
Dram. klub se namreč pod vodstvom Mr. in Mrs. Prebilič že dva meseca prav pridno uči, vadi in pripravlja, da uprizori krasno in podučno igro "Pri kapelici". Igra je s petjem v treh dejanjih. Igre ne bom podrobno opisoval, ker je mnogim po naselbinah v Ameriki že znana, zlasti rojakom na vzhodu. Omenim le na kratko poteze igre.— Dva mladeniča, Ivan in Lipe, si prizadevata pridobiti ljubezen Metke, hčerke Reparja, prvi iz prave ljubezni, drugi pa le iz pohlepa po denarju. Zmagala je nazadnje prava ljubezen, ra-
vsako leto 12 sv. maš, dokler si di česar se je slednji potem tra
živa in potem po smrti ravno tako, saj se vedno moli za umrle sosestre Oltarnega društva. — Preskrbi si sama, da boš imela pomoč po smrti, ko tako radi vsi prijatelji kaj kmalu pozabi-
gično maščeval. Ako hočete vse podrobnosti igre, ki je v resnici zanimiva hi jako lepa, pridite v nedeljo 12. febr. v Eveleth mestni avditorij, kjer si boste igro natančno ogledali. Pridite
REPRIZA "TREH VAŠKIH SVETNIKOV"
New York, N. Y.
V nedeljo, 29. jan., je prosvetno društvo "Bled" v New Yorku priredilo eno največjih iger te sezone, "Trije vaški svetniki". Imelo je popolen moralen in gmoten uspeh. Kakor že dolgo ne, so k tej igri rojaki napolnili dvorano do zadnjega kotička, igralci pa so, ndvd'uSe-ni od tega zanimanja s strani publike, predstavili bogato komedijo kar najspretnejše.
Že takoj po prireditvi se je od vseh strani slišala želja po ponovitvi predstave. Mnogi so rekli, da morajo igro videti še in da morajo svojim prijateljem, ki so prvič izostali, nuditi poseben "treat" s tem, da jih privedejo k reprizi.
Društvo Bled je splošno slovensko željo v New Yorku upoštevalo. Ponovilo bo tridejan-sko komedijo dne 12. febr. v isti cerkveni dvorani.
Komedija Trije vaški svetniki je polna smeha, zajetega iz zdravega kmečkega življenja na Slovenskem. Dramatik je v n.fi podal različne tipe, ki v spretno zasnovanem razvoju nudijo prvovrstno šaioigro. Zagonetnega položaja, presene čenj, jedrnatih dovtipov, veselega razpoloženja je v tej igri toliko, da se po pravici napoveduje delu klasična bodočnost. Vrednost drame pa najbolj zavisi od zmernega vpletanja tipov, kakor tudi individualnih
jo na. umrlega in se ga komaj'vsi brez izjeme. — Kakor mi je
karakterjev v situacijo. Tudi najpriprostejši in najmanj izoblikovan gledalec mora uživati to posrečeno ravnovesje med humorjem in resnim življenjem — med položajem in tipi ter med tipi in karakterji.
Društvo Bled vljudno vabi vse Slovence iz Greater New Yorka k obilni vdeležbi 12. februarja. Z/dodatnimi vajami se bodo igra|d pobrigali, da bo prireditev res brezhibna, kakor je blagohotno kritik omenil že pri prvi predstavi. Društvo Bled pa drage rojake še posebno vabi zato, ker je ves čisti dobiček namenjen v prid slovenske cerkve v New Yorku.
Rojaki, .napravimo, da bo ta veselica prinesla prave pred-pustne zabave. Da pa je zabava toliko popolnejša, je treba splošne vdeležbe. Vstopnina je 50 centov, kar je tudi za te čase zmerno,'kajti po veseli komediji bo dovolj prilike za prijetno razvedrilo v plesu, pri domači zabavi, med prijatelji in v slovenskem kevdru. Na veselo svidenje točno ob 5. zvečer kliče vsem	Jangenjček.
-o---
NAZNANILO OLTARNEGA
DR. FARE SV. KRISTINE
Euclid, O.
Prosimo, cenj. g. urednik, za nekoliko prostora v listu.—Razna društva prirejajo raznovrstne veselice in zabave v tem predpustu. Tudi Oltarno društvo fare sv. Kristine bo imelo v nedeljo 12. febr. veliko slo-
tu pa tam spominjajo. Društvo se pa spominja svojih umrlih sosester vedno, vsaki mesec in ob Vseh svetnikih pa še posebej.
Zvečer, drage sosestre, na dan praznovanja naše (>. obletnice, se uprizori krasna igra "Sv. Elizabeta". — Ta igra je tako lepa, da bo vsak, ki se bo igre udeležil, imel veliko užitka in se bo vsak vračal zadovoljen domov. Igro igrajo članice Oltarnega durštva in se bodo res potrudile, da pokažejo gledalcem svoje lepe igralske zmožnosti. Obenem se uprizori eno-dejanka "Koštrunov Jaka in Petelinov Nace". — To vam bo smeha in zagotavljamo vas, da se ne bo nikdo kesal, ki se udeleži te prireditve. — Popoldne ob 2. uri je prireditev za otroke, zvečer točno ob' 7:30 pa za odrasle. Rezervirani sedeži, bodo po 35c, drugi pa po 25c. — Res, jako nizke cene za tako bogat program. Vabljeni ste vsi, od blizu in daleč, da se udeležite tega res lepega programa, če jim le razmere dopuščajo.
Drage članice Oltarnega društva, naj bo dan šeste obletnice dan ves dopoldne za dušo, popoldne ali zvečer pa za razvedrilo, da se pošteno nasmeješ in poveseliš, da ti bo ta dan še dolgo v spominu.— Sosesterski pozdrav in na svidenje 12. febr. pri Sv. Kristini na Bliss Road.
Terezija Zdešar.
-o--
PRI KAFELICI NA EVE-LETHU
Eveleth, Minn.
Že dalje časa obračam in prebiram razne slovenske liste, a nikjer ne opazim, da bi se kdo oglasil kaj iz naše naselbine. Vse že izgleda, da so na Evelethu že vsi zaspali. Toda, temu ni tako. Ravno nasprotno je res, da prav pridno deluje-
znano, boste imeli veliko zabavnega užitka in boste s tem vsaj za nekaj ur pozabili na težave sedanjega časa. Vstopnina je radi današnje krize tako nizka, da se ne spominjam, da bi bila-kedaj tako. Na svidenje torej v nedeljo 12. febr. ob 7:30 zvečer v Eveleth mestnem audito-riju.	Marcus Peshel.
Opomba:—Ker je naselbina Aurora,Minn., od Evelethu precej oddaljena, se bo ravno ta igra uprizorila v Aurora J.H.S. Auditorium in sicer v nedeljo, 19. febr. ob 8. uri zvečer. Cisti dobiček je namenjen v korist dr. Marije R, V. št. 131.
-o-
IZ URADA DR. KRŠČ. ŽENA IN MATER
No. Chicago, III.
Na zadnji mesečni seji je bil enoglasno izvoljen stari odbor, ki je sledeči: Predsednica Mrs. Mary Marinčič, tajnica Mrs. Frances Drašler, blagajn iearka Mrs. Jera Opeka, zapisnikarica Mrs. Mary Zalar, zastavonosi-teljica Mrs. Miholič. — Nadalje je bilo na seji sklenjeno, da vse tiste, ki ste bile kedaj pri našem društvu in ste radi depresije odstopile, ste prošene, da pridete nazaj, ker je vam ves dolg odpuščen. Pridite kar na seje, boste plačevale te od sedaj naprej. Me želimo nekdanje članice imeti zopet v naši sredi, ker bo pristopilo tudi več novih članic. Vsaka žena in vsaka katoliška mati v naši župniji bi morala spadati v naše društvo, ker dr. Kršč. žer.a in mater druži vse dobro in plemenito ženstvo v močno armado, ki ima za svoj vzor najsvetejšo Žalostno Mater Marijo. — Njenemu zgledu naj bi sledile kot njene prave hčere in skušale svoje družine izveličati. Zato pa vse žene in matere, zlasti ve mlade, ki ste se poročile v zadnjih letih, nikar ne glejte s
prezirljivim očesom na naše društvo, ker društvo ima nacl vse vzvišen namen, posvečenje duš in družin, zato upoštevajte tako društvo. Vsako dobro katoliško društvo je steber fare. Dr. Kršč. žena in mater pa drži dva stebra. Bodite torej velikodušne in se še ta mesec vpišite. Obenem tudi prosimo, da se še katera pridruži uri molitve, ki se opravlja ob nedeljah po lita-nijah že celo leto in se bo o-pravljala še najprej, kar je potrebno zlasti v sedanjih slabih časih, da prosimo Boga, da se nas usmili in nam da boljših časov dočakati.
Ob tej priliki sporočam, da bo naše dr. Krač. žena in mater priredilo v nedeljo 19. febr. maškaradno veselico v šolski dvorani in sicer zvečer, na katero ste vabljeni vsi, stari in mladi, od blizu in daleč. Več ko bo maškar, bolj bo veselo. Že sedaj se sliši, da jih bo veliko vsake vrste. Uršika na "fedrih" je nam poslala brzojav iz starega kraja, da tudi ona pride prav gotovo. Le pridite, godba bo izvrstna in vstopnina v pred-prodaji 35c, pri vratih pa 40c.
—	Cisti dobiček je namenjen za cerkev. Vse potrebno bo preskrbe! odbor.
Mary Marinčič, predsednica.
-o-
KAKO JE ŠE KAJ V JOLIETU
Joliet, HI.
Res, kako je še kaj v Jolietu ?
—	Prav slabo, kakor je menda povsod. Nihče se v teh "dobrih" časih ne pohvali. Ce greš kam ven na sprehod in srečaš prijatelja ter ga ogovoriš: Kako je kaj? — ti odgovori: A, saj veš, ne delam. — Spet srečam drugega in ga pozdravim: Hallo, prijatelj, kako se kaj imaš? — mi že hiti zatrjevati: Slabo. Prehlajen sem; rad bi se pozdravil, pa sem stopil k prijatelju, da bi ne prišlo še kaj hujšega, če ima kaj zdravila za me, pa je bil še bolj žalosten, kakor jaz, ker vsi "bordarji" kar jih ima v prvem nadstropju, imajo "flu". Ce katerega malo potrepljaš, se niti ne zgane, kakor da bi bil mrtev. Nič čudnega sedaj, ko imamo tako čudno vreme. — Želim vsem njegovim bordarjem čez leto zdravja in veselja, da bi se v jeseni držali malo bolj pokon-cu in bi potem čez celo leto bili' zdravi in se ne bi več prehladih.
Tako je tudi z našimi društvi. Ubogi tajniki in tajnice! Katerem je bilo v preteklem letu prizanešeno, da nima pobeljene glave, jo bo imei poslej, če Se časi kaj kmalu ne izboljšajo, o tem sem že kar prepričana. — Moj mož je tudi tajnik in ko gre on na delo, jaz pobiram mesečni asesment. — Že ko stopi društveni član v hišo, spoznam, po kakšnem poslu je prišel in kako se bo izteklo. Ce se, sto-pivši v hišo lepo nasmeje in izgleda bolj veselo, že spoznam, da se bo gladko izteklo, — da bo groš. Sicer ni za moj žep, ampak za društvo, pa se mi vseeno dobro zdi. — Malo se pogo-(Dalje na 3. str.)
TARZAN IN IZGUBLJENO CARSTVO"
(28)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RIGE BURROUGHS
Težka Tarzanova roka je padla legijonar-ju za vrat in ga dvignila ,kakor mačka miško. Zavrtil ga je ašrag. sebe kakor mali snopič. Nato ga spusti z roke na stran in dvigne mlado ženo, ki je bila skoro v nezavesti na klopi. Le* gljonar se je pobral na tleh in bil je silno razžaljen, ker ga je beli orjak tako ponižal pred mlado ženo.
Legijcnar je opazil, da beli orjak je brez orožja. To je mislil, da je zdaj ugodno zanj. Zdaj je legijonar potegnil iz nožnice dolgi meč, podoben rimskim -.-nečem in Tarzan je zdaj stal brez orožja proti ostremu jeklenemu meču. Mlada žena je takoj vedela, kaj bo legijonar naredil. Zdaj je mlada žena skočila med nje in kričala:
"Axuch! Sarus! Apingu! Beži, skrij se hitro!" Tarzan je prijel ženo in jo hitro postavil za svoj hrbet. Hitro je naskočil legjjonar v pozo napada. Toda takoj pri prvem zamahu, ko je mislil legijonar da zahode z mečem golega orjaka se je zmotil. Ko je zamahnil, kjer je stal Tarzan v istem hipu Tarzana že ni bilo tam. Tarzan je bil pač gibčen. . .
Nikdar v svojem življenju ni imel legijonar pred seboj tako gibčnega človek.a. Zdelo se mu je, da se telo belega, orjaka giblje hitreje kot njegov meč. Trikrat je zamahnil, a vse trikrat po praznem zraku in Tarzana ni zadel. Tarzan se je gibal, kakor električni tok strele in legijonar ga mu je komaj sledil z očmi, ko je Tarzan okrog njega skakal. . .
DENARNE POŠILJATVE
pošiljamo v stari kraj zanesljivo in točno bi 'gz vsakega odbitka, po dnevnem kurzu, v dinarjih, lirah in dolarjih. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali:
V JUGOSLAVIJO:
Za $ 2.00.............. 110 din
" $ 5.06.............. 310 din
" $10.00.............. 625 din
" $20.00..............1270 din
" $50.00..............3300 din
V ITALIJO:
Za $ 5.70................ 100 lir
" $11.20................ 20Q lir
" $26.75................ 500 lir
" $52.50................1000 lir
" $104.75................2000 lir
Na zeljo pošiljamo tudi, da prejmejo prejemniki v starem kraju izplačilo v ameriških dolarjih.
John Jerich
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
četrtek, 9. februarja 1933
a^erikanstcl slovenec
Stran 3
Kako se giblje kampanja?
Kampanja za ohranjenje katoliškega dnevnika se giblje, toda vrlo počasi. Nikakor ni mogoče, da bi se po nekaterih naselbinah, po katerih je naseljen naš narod kompaktno, ne moglo napraviti za list Amer. Slovenec več, kakor se. Krivda bo in je v tem, da se katol. Slovenci vse premalo zanimamo ter da ne znamo ceniti tega, kar smo najbolj potrebni, ki je v tem lučaju dober katoliški tisk. Da bi ameriški katoliški Slovenci znali ceniti vrednost svojega edinega slovenskega katoliškega dnevnika med nami v Ameriki, bi. bilo treba istega ukiniti, čele potem, ko bi ga ne bilo, ko i bili zopet postavljeni zasmehovanju od strani protiverskih fanatikov in ko bi ne imeli nikjei-mesta za cbrambo, tedaj šele bi spoznali, kaj smo imeli v svojem lastnem katoliškem dnevniku*
Ako izvzamemo par naš'h uglednih naselbin, v katerih res vneto delujejo za povzdigo katoliškega dnevnika v tej kampanji, vlada v veliki večini brezbrižnost in se nihče, niti zastopniki ne zganejo, da bi dvignfl: bolj živahno kampanjo za lisi.
Vodstvo lista in z njim cela vrsta navdušenih sotrudnikov že mesece in mesece navdušeno pišejo in apelirajo za sodelovanje, katerega pa iz večins naselbin ni, ali vsaj ne; v taki meri, kakor bi moralo biti.
Mi ponovno zapišemo danes: Vodstvo lista in številni so-trudniki so tekom kampanje storili vse, da se je narodu pojasnil položaj, v katerem se dnevnik nahaja. Ako narod tega pojasnila noče čuti in slišati, je to njegova zadeva. Toda na eno opozarjamo in to je, ako bo dnevnik moral ukiniti dnevno izdajanje in se omejiti na manjše izdajanje, tedaj se mora vedeti, da to krivda lista ne bo, pač pa bo krivda onih, ki bi ga morda v tej kampanji lahko podprli, pa vseh apelov v tem oziru nočejo čuti, kakor, da bi se to ne tikalo njih.
Katoliški Slovenci po Ameriki! V slovenskem katoliškem dnevniku imate nedosegljivo orožje in ne bo prav, če to svoje edino in najbolje orožje zanemarite! Se imate čas do 28. fe bruarja, da za ta svoj list storite, kar lahko storite v svoji okolici. Pridobivajte nove naročnike! Vsaka naselbina naj jih nekaj pridobi in velikanski uspeh bo! Zdaj je čas dela, čas agit&cije! Kdor pa v tej kampanji ne čuje glasu slovenskega katoliškega dnevnika, je znamenje, da -ga noče in ne mara.
Pa bo kdc rekel, ja, težki časi, brezposelnost, itd. Je res,
na vsem tem ljudje ^rpijo. Toda na stotine naših ljudi najd"e-te, ko so pogubili težke tisočake na raznih zaprtih bankah, ali kakih drugih podjetjih. Po ko smo pred leti okrog teh agiti-rali, kako so vsi ti jamrali, ni, pa ni denarja, ne moremo. Zdaj pa jočejo in pripovedujejo, koliko so ga imeli. In ko se jih je vprašalo, da bi dali par centov za dobro, potrebno stvar, sto in sto izgovorov je bilo. Tako je v marsikaterem slučaju tudi še danes med nami. Za dobro in potrebno stvar ni denarja, pa naj pride kak jud z delnicami okrog, za take namene pa so stotaki in tisočaki. Tudi tako je med nami in še več podobnega. Za dobro, potrebno stvar nič, za slabo, za izgubo, vse. Vsi ti in taki ljudje se. otepava jo najboljšega prijatelja v življenju, ki je zvest in podučijiv časopis. Ko bi vsi taki redno brali časopisje, bi znali bolje ravnati, znali bi se raznih sleparjev* ogibati, bili bi oprezni. Pa *a časorjk	«nega samega centa!
Taki modri ljudje, ki "šparajo" tam, kjer bi ne smeli, so po navadi občutno udarjeni prej ali slej. Zakaj ? Zato, ker so brez vodnika, brez časopisa, ki svejim čitateljem dnevno pojasnuje, kako je ljudem ravnati v gotovih slučajih, zlasti pri kupovanju in investicijah. Sami so si krivi!
Rek, DA JE DOBER ČASOPIS NAJBOLJŠI PRIJATELJ IN VODNIK ČLOVEKA, je resničen in ostane resničen. Kdor dobrega poduka ne mara, ta si je največji sovražnik sam, pa se ii tega zaveda ali ne! Tisti, ki misli, da bo s tistimi par centi, ki bi jih dal za časopis, kaj prihranil, se moti! Nauki in nasveti, ki jih daje človeku časopis, so stokrat več vredni, kakor tistih par centov, ki jih kdo plača za naročnino. To vedo mnogi, zlasti tisti, ki so v gotovih s.lučajih trpeli razne zgube, ki jih ne bi, če bi bili v takih slučajih poučeni.
Zato ne branimo se dobrega časopisa. Radi ga naročajme in podpirajmo, zlasti katoliški časopis.
Kampanja gre h koncu in na slovenskih katoličanih v A-meriki je odvisno, hočejo li še imeti svoj katoliški dnevnik ali ne? Slovenski katoličani, kaj bo do 28. februarja vaš odgovor?
KAJ SO STORILI AGITATORJI ZADNJI TEDEN?
MRS. ROOSEVELT PRED POTOVANJEM

teža teh meteorjev znaša približno en gram. V splošnem pa se gibljejo njih gmote med nekaj miligrami in več kilogrami. Srednja brzina, s katero drve, se suče okoli 25 milj na sekundo, njih pot v našem ozračju pa l.ie dolga povprečno 150 milj. Kako petino milje okrog svojega poleta jonizirajo kakor omenjano zrak. Ne smemo se ustrašiti zgoraj navedenega ogromnega steyila meteorjev, saj se skoraj vsi vsled zračnega trenja, tako močno segrejejo, da se razblinijo in le tu pa tam pade kakšen na zemeljsko površino.
Na podlagi vseh teh razmiki je van j je danes skoraj gotovo. da so med dragimi pojavi tudi meteorji povzročitelji jo-nizacije atmosferskih plasti, ki so važne za prevajanje kratkih radio-valov.
častnopoetičnega. Kako pa spremljajo katoliško življenje s spoštljivim interesom, nam pričajo vsakoletne konverzije, katerih je bilo zadnja leta na Danskem in Švedskem premnogo. Tudi darežljivost katolikov je vse hvale vredna, zakaj ta primore k vedno novim graditvam cerkva.
-o-
ZEMLJA SE KRČI
Profesor dr. Ernest Jeneke iz Heidelberga je objavil rezultate svojih računov o manjša- | nju zemeljske oble. Po njegovi teoriji je zemeljska skorja debela okoli 53 milj. Med skorjo in razžarjeno tekočo maso v Zemljini notranjščini vlada temperatura 300 stopinj Celzi-jo. Z nižanjem temperature se sprevrača tekoča masa v trdo
Pred približno štirimi leti je d(v segel zaželjeno popolnost in je začel graditi stabilni aparat za zračne vožnje. Prvi poskusni poleti so uspeli. Komisije, k.' so si ogledale letalo, so izrekle zgraditelju vse pniznanje. Navarro pa je hotel aparat še izboljšati, nakar ga je hotel uradno razkazati strokovnjakom. jTedajci pa je posegla vmes [skrivnostna roka usode. Izumitelju je pošel denar, dolgov ni mogel poravnati in. nekega dne je potrkal na njegova vrata — sodni izvrševalec. Zaplenil je njegov izum ter ga prodal prvemu interesentu.
-o----
ODKRITJE NEZNANEGA AZIJSKEGA PLEMENA
Madžarski etnograf Julij Meszaros je nedavno odkril v
stanje, ki je v zvezi z izve.stnim Mali Aziji neko pleme ki že
manjšanjem prostornine. Ze- izginja. Dognal je, da kaže je-meljska skorja pa tež,: za tem. zik tega plemena nekaj sličnosti KATOLIČANI SKANDINA- da bi izpolnila nastalo prazni- z napisi, ki so jih našli na hiti-VIJE	'no, zato nastajajo potresi na tijskih spomenikih. Madžarske-
k I zemeljski površini. Vendar j<; mu učenjaku se je te napise po-to manjšanje zemlje zelo ne- srečilo razvozljati.	#
Pretekli teden je soproga bodočega predsednika, Mrs. Roosevelt, nepravila kratek obisk v Chicago in gornja slika jo kaže neposredno pred vstopom v aeroplan, s katerim je potovala.
Mr. Anton Strukel je dobil te dni od Mr. Franka Jerina, Oglesby, 111., 4 stare naročnine, kar da 80 nadaljnih glasov.
Mrs. Johana Kastelic je dobila te dni: Sama je poslala 3 nove in 9 starih naročnin, kar ji da 770 nadaljnih glasov.
Mrs. Rose Bokal, Pullman, 111., jo dobila te dni 2 stari naročnini, kar ji da nadaljnih 100 glasov.
STANJE KANDIDATOV:
Rev. B. Winkler, Lemont, 111.................................................................17,372 glasov
Rev. A. Gnidovec, Rock Springs, Wyo.....................................14,170
Rev. O. Hajnšek, Detroit, Mich..........................................................11,663
Johana Kastelic, Eveleth, Minn......................................................................................5,045
Rev. J. Cherne, Sheboygan, Wis.......................................................... 3,457
Rev. C. Zupan, Pueblo, Colo.................................................................. 3,271
Very Rev. M. Šavs, Shakopee, Minn.................................................... 3,208
Lawrence Leskovec, Cleveland, Ohio .......................................... 2,695
Rev. Julij Slapšak, Newburg, Ohio ......................................................... 2,655
Anton Štrukel, La Salle, 111.................................................................. 2,356 "
Rev. M. T. Hiti, Joliet, 111. .................................................................. 1,950 "
Mrs. L. Bokal, Pullman, 111.................................................. 1,450 "
Rev. V. Ardaš. Indianapolis, lnd.......................................................... 1,168 "
Mrs. F. Ulčar, Gilbert, Minn......................................... 1,149 "
George Pavlakovich, Denver, Colo.....................,................................966
Michael Tomšič, Houston, Pa.............................................................. 910 " 4
Mrs. Mary Špehar, New Duluth, Minn............................... 680
Kdo bo prihodnjič na vrhu liste? Tisti, ki bo prejel največ glasov, kajpada! Toda pomnite, da novi naročniki so, ki štejejo! Zato pridobivajte po vseh naselbinah nove naročm-1 ke za list "Amer. Slovenec"!
Mogočni evharističiM greš- skandinavskih katoličanov, ki se je vršil ne dolgo za svetovnim dublinskim, je znova opozoril vse katoličane sveta na niisijonsko delo severnih držav. Ta kongres je odvzel premnogo zmotnih mnenj, ki so jih imeli Skandinavci nad javnim življenjem katoličanov. Sicer pa so tudi pred tem kongresom uživali katoliški duhovni največje
znatno. Od Cezarjevih časov do danes je izgubila zemlja koma,i en kubični kilometer prostornine, kar jc pa zelo malo.
-o-
IZUMITELJEVA USODA
J. G. Navarro, konstruktor angleških letal med svetovno vojno, se je približno dvajset let bavil z izumom letala, ki ne
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani }
simpatije s strani protestant- bi potrebovalo nobene človeške skih vernikov. Tudi vsakoletno I strežbe, t. j. ki bi ga lahko vo-procesijo na Telovo občudujejo J dil vsak čloivek brez posebnega drugoverniki kot nekaj res veli-: znanja mehanike o pilotirariju
RAZNOTEROSTI.
Veleč. g. Albin Gnidovec je prejel zadnje dni: Od Mrs. Uršule Ivšek, Rock Springs, Wyo., 8 novih in 11 starih naročnin, kar da 2490 glasov; Mrs. Ivanka Poljanec, Reliance, Wyo., 40 glasov; Mrs. A. Lambert, Farrell, Pa., 1 novo in 1 staro naročnino, kar da 220 glasov. Vse skupaj ta teden 2750 nadaljnih glasov.
Veleč. g. M. J. Hiti je prejel od Mr. John Kramaricha, Joliet, 111., 2 stari naročnini, kar da 60 nadaljnih glasov.
Veleč. g. Julij Slapšak je prejel te dni od preč. g. Johna Trobeča, Rice, Minn., 40 nadaljnih glasov.
Mrs. Mary Špehar, New Duluth, Minn., je poslala 2 novi in 9 starih naročnin, kar da 680 glasov in za popularnega kandidata je nominirala sama sebe.
Veleč. g. Benvenut Winkler je prejel te dni: Od Mr. John Golobiča, Pittsburgh, Pa., 80. glasov; Mr. Jože Fajfar, Chicago, 111., je dobil 5 starih naročnin, kar da 202 glasova; Mr. Fr. K. Smith, East Helena, Mont., 400 glasov; Mr. Udovich, She-bopgan, Wis., 120 glasov; Mr. A. Uorvath, Chicago, 111., 125 glasov; Mrs. Gabriel Benedict, Whiting, Ind., 400 glasov; Mr. Richard Mladič, Chicago, 111., 50 glasov; Mrs. Jennie Oražem, Chicago, 111., 10 glasov; Mr. Louis Setina, Chicago, 111., 30 glasov. Skupaj 1417 nadaljnih glasov.
Veleč. g. James Cherne je dobil zadnje dni: Od Mr. Fra-ri> ka Perovšek, Willard, Wis., 7 starih naročnin, 220 glasov; Mrs. Frances Arko, Sandy, Utah, 40 glasov; Mr. John Udovich, Sheboygan, Wis., 80 glasov; Mr. John Routar, Willard, Wis., 40 glasov. Skupaj 380 nadaljnih glasov.
Veleč. g. M. Šavs, dekan, je prejel ti> dni: Mrs. Barbara Globočnik, Chisholm, Minn., 6 starih naročnin, kar da 190 glasov; Mrs. Frances Louishin, Soudan, Minn., 1 novo naročnino, 400 glasov. Skupaj 590 nadaljnih glasov.
Veleč. g. Ciril Zupan je prejel te dni: Od Mrs. Jos. Meglen, Pueblo, Colo., 12 starih naročnin, kar da 342 glasov; Mr. L. Russ, Pueblo, Colo., 1 novo naročnino, 250 glasov; Mrs. Jos. Erjavec, Pueblo, Colo., 2, novi naročnini, 400 glasov. Skupaj 992 nadaljnih glasov.
Mr. Lawrence Leskovec je prejel te dni od Mrs. Mary Ze-leznikar, Barberton, O., 120 nadaljnih glasov.
METEORJI IN RADIO
Raziskave znanstvenikov, ki se pečajo z opazovanjem meteorjev in njih vplivov, režulti-rajo v glavnem v teh spoznanjih.
Meteorji oddajo velik del svoje energije gibanja na joni-zacijo zraka okrog njihove poti (jonizirati se pravi, napraviti zrak pro voden za elektriko.) Ta jonizaoija se razširi na več kilometrov dolžine in izgine še-
le po nekaj minutah.
2e večkrat je morda ta in oni» bral, kako vplivajo jonizivane zračne plasti na brezžični prenos. Radiovalovi se ob takih plasteh odbijajo. Ce prihrumi večji meteor v naše ozračje, potem se vsled zgoraj navedenih vzrokov pojavijo v radiu posebne vrste motnje. Iz opazovanj in računov sledi, da ujame zemlja približno 1000 milijonov meteorjev na dan. Povprečna
Naznanilo in zahvala.
V veliki žalosti in tužnim srcem, nazrranjam vsem prijateljem in znancem po širni Ameriki, da je večni Bog poklical k sebi nepozabnega soproga in nad vse ljubljenega očeta,
Ignac Saulej
Zapustil nas je 14. jan. 1933 v Pittsburgh, Pa. bolnici. Bil je le malo časa bolan na želodcu, ko je podlegel. Bil je večletni naročnik tega lista. Doma je bil na Notranjskem iz fare Otaleš, rojen leta 1875. V domovini zapušča eno sestro in enega brata, tukaj pa enega brata v Bridgeport, Ohio.
Naj bo na tem mestu izrečena prisrčna hvala vsem, ki so ga prišli obiskat na mrtvaškem odru in veliki udeležbi pri pogrebu, kakor se zahvaljujem tudi za vence, cvetlice in sv. maše, ki so jih darovali prijatelji in sorodniki, ki so prišli tudi iz daljnega Detroita in iz Ohio, ter ostali z nami v dnevih žalosti in bili nam v veliko tolažbo in pomoč.
Pogreb se je vršil iz hiše žalosti k farni cerkvi sv. Jožefa v Carnegie, Pa. s slovesno črno sv. mašo z leviti, na pokopališče sv. Jožefa, kjer bo čakal na vstajenje. Naj v miru počiva v Gospodu in naj mu sveti večna luč, naj enkrat vidimo se v. raju večnem nad zvezdami. Priporočamo ga v molitev.
Žalujoči ostali:
IVANA SAULEJ, soproga; EDVARD in JOHN, sina;
JEAN, MILDRED, MARY, THERESA, ANGELINE,
hčere.
Carnegie, Pa., 31. jan. 1933.
Naznanilo in zahvala.
Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja moji preljubljeni soprogi, oziroma materi,
Pauline Tichar
Rojena je bila 29. novembra 1896 v Ljubljani. V Ameriko je prišla 13. novembra 1913 v Moon Run, Pa. 13. novembra 1918 se je možila v Pittsburgh, Pa. Tam smo živeli do 1. maja 1925, nakar smo šli v stari kraj za 4 mesece na počitnice, potem smo se naselili v West Allis, Wis, kjer smo živeli skupaj s pokojmeo do njene smrti — 5. januarja 1933, ko je previdena sv. popotnico, zaspala za vedno. Bila je priljubljena, kar je pokazala velika u-deležba pri pogrebu.
Pokojna je bila članica društva sv. Jožefa, KSKJ. in podružnice št. 17, SŽZ. in društva Krščanskih mater. Podlegla le bolezni vsled vnetja možganske mrene. Pogreb se je vršil dne 9. januarja iz doma v Holy Assumption cerkev in od tam na Holy Cross pokopališče.
Hvala vsem, ki ste jo prišli pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru. Posebna hvala stricu in teti Mačkun iz Moon Run, Pa., ko so prišli tako daleč na pogreb. Enako se morem zahvaliti tudi njeni sestri Stefi Miklovčič, ki je toliko žrtvovala in pomagala. in tudi bratu Frank in August Selan in družini. Ne s nem pozabiti moje sestre Mary Veršnik, ki, Je bila meni in moji ženi velika pomoč, in sestri in njenemu možu Yenko. Iskrena hvala Mr. in Mrs. Grandlich, ki so bili meni največja pomoč v hudih in žalostnih urah; Bog jim povrni stoterokrat. Hvala tudi Mrs. Cukale in njeni sestrični, Cicero, 111., ki so prišle na pogreb. Hvala lepa vsem, ki so darovali za vence, namreč: Mr. in Mi s. Maček and Family, Mr. in Mrs. Frank Selan and Family. Mr. August Selan, Mr. in Mrs. Andrew Miklavčič, Mfs. and Family Veršnik, Mr. in Mrs. Jack Yenko & Fa.nily, dr. sv. Jožefa KSKJ., dr. Slovenska Ženska Zveza, Mr. in Mrs. Joe Grandlič and Family, Mr. in Mrs. A. Terchak Family, Miss Agnes Bregar, Mr. in Mrs. Tony Skraba, Dr. Škur and Family Jančer, Mr. in Mrs. Frank Zalar Family, M. Faile Family, Mr. in Mrs. John Urankar, Mr. in Mrs. J. Saculla, Mr. in Mrs. R. Stout, Mr. in Mrs. C. Hubbard, Milwaukee Sausage Co., Milwaukee Retail Grocer Ass'n., Waubusee Advancement Assn., Drobnick's Floral Shop.
Hvala tudi tistim, ki so darovali za svete mašo za pokojno. Šolskim sestram in otrokom 5. in 6. razred, so darovali 100 maš. 100 svetih molitev, 50 križevih potov, 100 rožnih vencev in 75 'obhajil;
Za maše so darovali: Mr. August Selan, Mr. in Mrs. Frank Maček (2), Mrs. Mary Veršnik, Mr. in Mrs. Stella Miklovčič, Mr. in Mrs. Joseph Grandlič (2), Mis. M. Cukale (2), Rev. R. Potočnik, podružnica št 17, SŽZ., Mr. in Mrs. Frank Bregar, Mr. John Tisel, Mr. Jack Ziebert, Mr. in Mra. Peter Bursack, Mr. in Mrs. Joseph Leng, Family John Ivančlč.
In lepa hvala vsem, ki so prišli molit rožne vence za pokojr no. Hvala Rev. R. Potočnik, ki so prišli molit na dom. Hvala Rev. Burback za lepe cerkvene obrede. Hvala lepa vsem, ki so jo prišli obiskat ob njeni bolezni na dom in v bolnišnico. Še enkrat hvala vsem skupaj. Ako sem kaj pozabil, prosim, da mi bo oproščeno.
Ti, draga žena in mati, do groba nepozabljena, Bog daj, da se vidimo nad zvezdami.
Pokojno priporočamo v molitev in blag spomin, naj počiva v miru božjem, Bog ji daj večni mir in pokoj, večna luč naj ji sveti.
Žalujoči ostali:
JOSEPH TICHAR, soprog; JOSEPH, JR., sin; PAULINE, hči; HELENA ZADNXKAR, mati v starem kraju; STELLA MIKLOVČIČ, sestra; FRANK in AUGUST SELAN, brata v Ameriki; KAROL SELAN, brat v Rusiji; FRANK MAČEK, stric, v Moon Run, Pa. in veliko sorodnikov po Ameriki in v starem kraju.
West Allis, Wis.. 24. januarja 1933.
vori, malo pojamra in pravi: a bo že boljše, — in odide. Dru gi pride, ki se pa bolj pohlap-ljeno drži, pa tudi precej vem, kako in kaj, da namreč ne bo nič denarja. Vseeno ga lepo o-govorim, kako se kaj ima, in že zatrjuje, da je slabo, da ne more uiti društva plačati. Zelo nerad, da bi društvo pustil, in če bi ga tajnik počakal. — Mar ni res tako, kakrtr sem zapisala ? Ubogi tajniki in tajnice! Ljudje slabo delajo, blagajne so prazne, nič ne vemo, kaj bo. — Bog daj, da bi se že obrnilo, pa naj bo že na eno ali drugo stran. — Toliko bom jaz povedala, pa naj se še kdo drugi kaj oglasi. — Pozdrav vsem naročnikom in naročnicam sirom A-merik.e, Amer. Slovencu pa želim veliko naročnikov.
Mary Pire.
POZOR!
Kupujemo za gotovino po najboljši ceni mortgage, bonde in certifikate vlog. Vprašajte na 134 North La Salle St., room 316, Chicago, 111. Odprto ob večerih.
"Privoščite si, kar je najboljše"
IZREDNA PONUDBA: Pet funtov
t
"BURLEY BEST" tobaka $1.00
Kentucky Burley naravni listnati kadilni tobak. Za pipe, cigarete ali žvečenje. Najboljše od najfinejšega. Izdaten in mil. Brez vsakih kemikalij ali drugih pona-redb. Nilcakih lepih zavojev, nikakih okraskov, marveč samo kakovost, in te v obilni meri. Iz pet funtov se dobi 50 velikih obrokov za pušiti ali' 40 grižljajev žvečenja. Od izdelovalca konsumentu. Pošljite nam $1.00 in mi vam bomo točno poslali zavoj 5 funtov "Burley Best Tobacco".
Independent Tobacco Growers Association
207 - 208 McCLURE BED®., FRANKFORT - KENTUCKY
Btran I
AMERlKANSKl SLOVENEC
.Četrtek, 9. februarja 1933
i i
Sivčev vražeFi
RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN.
Z avtorjevim dovoljenjem iz- ruščine prevela Marija Kmetova.
"Da le ne bi kaj nastalo iz tega," je dejal invalid, ki je stopal zraven Grigorija. "Veš, oni se ne bodo ozirali na to, da je brez nog in brez rok. Poglavitno, da je častnik. . . In take jem je zasolil!"
"Kaj bi mu pa še vzeli?" je zamrmral Cri-gorij. "Vse mu je že vzeto."
In je priganjal nosače, da brž pohitijo in že s svojim mrkim, črnim pogledom je prisilil mimoidoče, da so se izognili izredni procesiji.
Strcelj se je zbudil, poiskal z očmi Grigorija, nato spet sklonil glavo in do doma ni več odprl oči. Le pri nerodnem gibanju nosilnice se mu je bolestno pretegnil obraz.
39. Krog se oži.
Danes je Dunjaša zakurila peč v salonu, kamor so zdaj postavili klavir, ki zavzema pol fcobe. Dvorano in jedilnico so zaprli. Tanju-ša se je preselila v babičino sobo zraven dedko-ve spalnice. V drugem nadstropju niso kurili, ker je zdaj težko dobiti drva. Zadnjikrat sta šla po drva Nikolaj in Dunjaša, branjevec jima je posodil voz. Pripeljala sta lepa suha, brezova drva, a odkod — to je bila Nikolajeva skrivnost, in ni treba, da bi kdo zvedel zanjo. Spotoma je poskušalo nekaj ljudi ustaviti voz, a Nikolaj je rešil drva, rekoč: "To je zame, da si ogrejem svoje kosti. Vzemi jih drugim, a ne človeku, ki dela! Mene,, dragi moj, ne boš preplašil! Tudi jaz sem sovdep."
Pa so mu jih pustili.
Edvard Lvovič je igral Chopina. Mirno je igral, brez drgetanja. Tanjuša, gospodinja enodružinske hiše, je nalivala čaj. Ornitolog ni bil na divanu, a je bil globoko pogreznjen v naslanjaču. Tudi Poplavskij je bil tu, suh ko senca, njemu je,bilo zelo težko živeti. Slednjič, seveda tudi Vasja Boltanovskij, zdaj vsakdanji gost te hiše, prav za prav ne toliko gost, ko že kar član družine. Izmed novih znancev je tu Aleksej Dimitrijevič Astafjev, filozof, privatni docent na univerzi. Z njim je seznanil Tanjo Vasja, a stari profesor ga je že malo poznal z univerze in ga je pohvalil. Sami moški so; celo Lenočke ni zraven. Lenočka se je prav pred revolucijo omožija z nekim zdravnikom.
Pili so pristni čaj, iz starih zalog; kruh je bil bel,narejen iz moke,ki jo je Dunjaša dobila iz vasi. Tudi sladkorja so imeli, ki so ga časih še dajali na izkaznice.
Profesor je mislil ha to, da ni ondi v kotu svetilke, ki je časih razsvetljevala sivo babičino glavo s čopko in z ročnim delom. Nato se je ozrl na Tanjušo in videl, da je Tanjuša, ki je pri samovar ju nadomeščala babico, zdaj že popolnoma odrasla. Da je samozavestna, zamišljena, kar preveč zamišljena. V njenih letih bi Človek utegnil biti malo bolj lahkomiseln, seveda -— ne v takih časih! Zdaj ni brezskrbnih ljudi! A Vasja jo venomer gleda, kar gleda. Imeniten fant, ta Vasja, a Tanjuša ga komaj opazi. Saj je fant dober, za Tanjušo pa le ni. Tanjuša je potrebna povsem drugačnega človeka.
Poplavski je rekel:
"Gorko je pri vas. In domače, še bolj ko
časih. Pri meni doma je en sam' mraz. Zaprl sem se v eno samo sobo, a v jedilnici visijo stalaktiti s stropa; pri nas se je vodovod razpo-•čil."
Edvard Lvovič si je mel roke in mislil, kako je tudi pri njem mrzlo. Seveda ima tudi on pečico doma, pa je križ z njo, celo z majhnimi polenčki, ki so zraven peči, jo človek težko zakuri. To je Edvard Lvovič mislil, rekel pa ni nič, saj to ne bi bil pogovor njegovega področja. Poglavitno je, da ima klavir. Nekaterim so ga že vzeli. Spet se je zvil v dve gubi in si mel
roke.
Tanjuša je vprašala Astafjeva:
"Pa vi, kje bivate, Aleksej DimitričV"
"Jaz bivam na Vladimiro-Dolgorukovski cesti. Zdaj je v hiši polno delavcev, izmed bur-žujev sem ostal samo jaz. Za zdaj me še pustijo, a bržkone me bodo izselili. Prav šumno je pri nas, a zanimivo."
Vasja se je zasmejal.
"Kaj pa je zanimivega, če so vam vse vzeli?
"Prava reč! Vsega pa tudi niso vzeli, knjige so pustili.
"Brez polic?"
"Polic je pač malo ostalo. Pa sem jih sam sežgal. Je bilo nekam hladno."
"Tudi knjige bodo šle."
"Morda. Ne bom kdo ve kako ogorčen."
'Kako boste pa delali?"
Astafjev se je nasmehnil in ni koj odgovoril.
"Delal. . . Seveda, ko prej, ne bo moči delati. Tudi zdaj ne gre tako. Toda. . . ali je potrebno?" Tanjuša ga je pogledala, on pa je nadaljeval: "Filozofija je že kar razkošje. In spioh vsa veda. Zase, ne rečem —, a za druge — kaj vem! Cesa naj bi pa človek druge učil, ko pa življenje bolje poučuje ko vsaka filozofija?"
Tanjuša si je mislila: "Kaj mu pa je? Ali se vsemu roga, ali pa se igrajčka z ugankami?"
Poplavskega so te besede užalostile. Stari ornitolog se je pa vznemiril:
"Kaj bi pa potem počeli? Ali naj gremo ceste pometat? Modrost, ki so jo stoletja nakopičila, vendar ne more biti kar na mah, od danes na jutri, nepotrebna?"
Astafjevu se ni dosti ljubilo odgovarjati. Sploh mu ni bilo do besed. Tako domače je bilo v stari hiši, tako toplo in starinsko. In tako dobro mu je bilo po igranju Edvarda Lvo-viča in po čaju, ki so mu ga natočile Tanjušine roke. A potrebno je bilo, cla odgovori. Dejal je: "Vidite, profesor, vaše kraljestvo, pri-rodopisje, je takorekoč neporečno. Filozofija pa prav za prav še znanost ni, d asi ji pravijo znanost vseh znanosti. Vendar proizvaja samo življenjsko razkošje ali pa življenjsko utrujenost. Ona je — slaščica. In ona je — posmeh. In je tudi — beg. Življenje pa je dandanašnje tako, da ti uide za dneve, če se le za hip oddaljiš od njega. Kdor hoče živeti, se mora življenja okleniti, mora plezati, mora druge odrivati s stopnice, — ko v tramvaju."
"Tudi to je filozofija," je dejal profesor, "seveda žalostna."
(Dalje prih.)
i


i
1S FEBRUARJA
II Um	1933
se zaključi predpustaa razprodaia gramofonskih plošč!
se ljubiteljem lepe slovenske pesmi in lepih slovenskih domačih godbenih komadov nudi zadnja prilika, da si nabavijo pred zaključkom, do 15. februarja 1.1. vse one gramafon-ske plošče, ki jih želijo.
Tako nizke cene ne bo več
in v korist vsakega je, da se te prilike, ki se nudi v tej razprodaji posluži. Prečitajte točno razprodajni oglas ter na istega opozorite tudi vaše znance in prijatelje, da se tudi oni okoristijo s to razprodajo.
KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC"
3E


E3E


f)RE#PUSTNA
razprodaja plošč
Vesel predpustni čas je tukaj. Kdo se ne spominja, kako veselje je vladalo doma v starem kraju v tem času. Kako so godci drobili krasne domače slovenske polke, valčke, koračnice, šotiše itd. Tudi v Ameriki imamo Slovenci to godbo na razpolago in sicer na slovenskih gramafonskih ploščah. Da omogočimo našim rojakom po slovenskih naselbinah priti za male novce do krasne godbe in petja, smo sklenili prirediti za letošnji predpust posebno razprodajo gramafonskih plošč.
Pomnite pa: Ta razprodaja velja za samo v tem oglasu navedene plošče in ne druge. Zato naj naročniki plošč pazijo, da ne bodo naročali takih plošč, ki niso navedene v tem oglasu. Navedite jasno in razločno številko plošč, ki jih bote naročili.
Plošče, ki so na razprodaji, so:
Columbia plošče:
25007—Ainc polka,
Štajeriš, igrata Simončič. 25084--Nožni čuvaj,
Pevec na note, poj(o člani kvarteta Jadran. 25091—Vsi verni kristjani,
Oj pastirčki božji ljubljenci, A. Šubelj. 25110—Ljubca kod si hodila,
Čez tri gore, pojeta A. Šubelj in A. Madic. 25114—Pridi sv. Martin,
Dekleta v kmečki brivnici, "Adrija" s spremljevanjem Dajčmana. 25116—Dobro srečo za kravo rudečo,
Živela je ena deklica, pojo pevci Adrije.
25122—Tam	za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adrije.
25123—Sinoči	je pela, o j drev pa grem snubit, Planinarca, poje pevski zbor Domovina.
25128—Katarina polka.
Moja ljubca, igra Iloyer Trio.
25130—Velikonočna,	1. in 2. del, moški in ženski glasi.
25131—Lovska,
Kdor hoče furman bit, ženski duet.
25136—Na	klopci sva sedela,
Po gorah grmi in se bliska, duet, A. Krnjev in F. Mo-horčič.
25137—Tam	kjer lunica, Škrjanček, poje Vičar, tenor.
25141—Šabja svatba,
Kukovca, pevci Adrije in J. Plut s harpioniko. 25146—Tirolski marš,
Stari Peter, dva lepa komada. 25151—Mamica, moja,
Kesanje, poje Anton Šubelj. 25162—Ančica,
Ponočni pozdrav, Louis Bele, tenor.
25164—Triglav,
Pa kaj mi nuca planinca, poje T. Germ,
25165—Pri	oknu deva je slonela, Spominek, pojeta L. Belle in F. Plut.
25166—Micka,
25168—Oj deklica povej mi to.
Ko na planine, pojeta L. Belle in F. Plut. 25174—Planinec,
Srcu, poje .T- Germ, s spremljevanjem harmonike.
Viktor plošče:
23004—Jolietske	deklice, polka,
Lovec, mazurka, igra Dajčman-Perush.
23005—Za	Velikonočno nedeljo, 1. in 2. del. petje in govor.
23006—Kmet	in purgar,
O polnoči na sred vasi, Adrija in Dajčman brata.
23007—Empajris	— Samo da bo likof, Hoyer Trio in zbor.
23008—Pod	dvojnim Orlom,
Dunaj ostane Dunaj, citre in Trio. 23010—Dva gorenjska slavčka,
Spomin na Bled, ženski duet s klavirjem. 23012—To je nemogoče,
Tajna ljubezen, valček, igrana na orkester. 23015—Flahauer Štajeriš,
Prav vesela polka, Olbtigov trio na citre. 22019—Škrjanček valček,
Korajžni fantje, polka, Dajčman-Peruš. 23020—Ples v skednju, 1. in 2. del. Adrija pevci, ta plošča je posebno zabavna za mladino.
23025—Oh	ura že bije,
Po jezeru bliz Triglava, poje Mirko Jelačin, tenor.
23026—Jurij	Benko vzemi Lenko,
Pobič sem star šele 18 let, Mirko Jelačin, tenor.
23027—Pa	kaj to mora biti,
Mene pa glava boli, Mirko Jelačin, tenor.
23028—Mlinar,
Vsi so prihajali, Mirko Jelačin, tenor.
Do 15. februarja t. 1. prodajamo navedene plošče po
30 centov
Ta razprodaja traja samo DO 15. FEBRUARJA 1933.
Na naročilih po pošti se bo upošteval poštni datum na pismih Z DNE 15. FEBRUARJA 1933. Naročila z poznejšim poštnim datumom se ne bodo upoštevala za razprodajne cene.
POZOR! Ker bodo zadnje dni morebiti kake plošče pošle in nam ne bo mogoče z njimi postreči več, prosimo naročnike plošč, da naj navedejo v naročila, da za slučaj, da kake plošče med tem, ko bomo prejeli njegovo naročilo poidejo, kako drugo ploščo dodamo naročilu.
Naročilom je pridjati potrebni znesek v gotovini ali Money Ordru. Po C.O.D. teh plošč ne pošiljamo, razven Če želi prejemnik poštne stroške za C.O.D. plačati sam, ki jih v takem slučaju dodamo računa.
Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
KRVNA OSVETA IN KRISTUSI še dejstvo, da sta si dala malo
pred njeno smrtjo natisniti sku-
V Albaniji je še zmerom v krvi rek: zob za zob, oko za oko. Ako sosed .ubije soseda, se bo kajpada vse sorodstvo ubitega dvignilo proti ubijalcu. Jn ne bo mirovalo dokler ne bo smrt umita s smrtjo. Ta običaj se imenuje krvna osveta, katere pa ni do danes še noben državni zakon izkoreninil.
Toda česar ne more državni zakon, to poskuša Kristusova vera. Od začetka tega leta že potujejo vzdolž vse Albanije trije ježuitje in pridigujejo o Kristusovi ljubezni. In često-krat so priča ganljivih prizorov. Leta 1929. je neki mladenič ubil mladega moža nekaj dni po poroki. Slediti bi moralo povračilo. In to bi moral izvršiti oče ubitega. Pa slučajno se je udeležil misijona teh treh jezuitov, M so govorili o odpuščanju. Po pridigi se je zgodil ganljiv prizor. Oče ubitega pristopi k oltarju. Ko ga misijonar vpraša, kaj prinaša Kristusu v dar, odvrne: Dajem mu sina. Za njim pristopi še žena in ponovi isto. Nato poljubita križ in se vrneta. Vsa cerkev je od veselja zajokala. Ni je postave nad božjo In ni je ljubezni nad božjo.
-o—■—
ANEKDOTA Neki Škot je po kratkem srečnem zakonu izgubil ženo. Njegovo bolest je stopnjevalo
pne vizitke, ki. so postale sedaj brezpomembne. Toda Škot ne bi bil Škot, če si ne bil pomagal s tem, da je obe besedici na vizitkah ... in žena enostavno prečrtal. Leto dni pozneje se je mož znova poročil in je bil spet V zadregi, kaj bi z vizitkami, ki so postale spet brezpomembne za nove okoliščine. Toda Škot spet ne bi bil Škot, da ni nekega večera sedel k mizi,vzel pero v roke in pod prečrtanimi besedami postavil vrsto — pikic...
-o-
MATERINI POLJUBI
Nekdo, ki je imel preveč časa, je izračunal, da žena, ki je dvajset let iv zakonu in ima 6 otrok, je vtem času dala 45.000 poljubov. Računal je ta mož namreč s stališča, da vsakega otroka poljubi enkrat na dan. Ker pa je vsaka žena zraven materinstva tudi gospodinja, olupi ta čas 87.000 krompirjev, zakrpa 10.400 parov nogavic ter postelje 29.200 postelj. Ta človek vidji samo zunanje stvari. Koliko pa sleherna mati prečuje noči, koliko prejoče in premoli za svoje otroke, to seveda zanj ni važno.
"Amerikanski Slovenec" vodi tampanjo proti depresiji, po-nagajte mu!
na naročbo knjig Družbe sv. Mohorja za prihodnje leto.
Čitateljem teh vrstic naznanjamo, da smo pooblaščeni od družbe sv. Mohorja sprejemati naročila za knjige družbe sv. Mohorja za prihodnje leto, ki izidejo prihodnjo jesen. Knjige bodo sledeče:
Koledar za leto 1934.
1. 2.
3.
4.
5.
6.
Večernice. Jetika. Naše morje. Življenje svetnikov. Davki.
Cena Mohorjevim knjigam je sedaj enotna in sicer
$1.25
ZA NAROČNIKE V AMERIKI.
Ker je izdajanje tolikih knjig v zvezi z ogromnimi stroški, družba na noben način ne more izdajati knjig v naprej, ne da bi bila zasigurana, da se bodo knjige tudi izvedle. Zato je važno, da si vsak, ki želi omenjene knjige iste naroči že v naprej. Ko bodo knjige izšle, jih bo prejel vsak naročnik po pošti direktno na dom.
Čas za naročbo teh knjig za prihodnje leto je samo do
28. februarja 1933.
Z naročilom pošljite na podpisano zastopstvo potrebni znesek $1.25 ter natančen naslov, na katerega želite, da se Vam pošljejo knjige.
Za Vašo udobnost se objavlja spodnji kupon, katerega se po-služite pri naročanju Mohorjevih knjig za prihodnje leto:
I-
- -KUPON------1
1
KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Cenjeni: Priloženo Vam pošiljam znesek $..................
za naročnino Mohorjevih knjig za prihodnje leto in prosim, da se mi iste pošljejo, ko izidejo na sledeči naslov:
IME ..............................................................................................
NASLOV ..................................................................."................
MESTO
DRŽAVA..
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8tb Street,
Shebovtran, WU.
■n ponoči.
Priporočamo nas pogrebni zavod Dobite nas podnevi 1**110 'udi »salcnvrstno nfihištvo i»i 'tnernih cenah
relefon 377-1 - 4080-W
^fc* ^fc*	^^^	Hjfe* "iSS^ ^^
* *
Nihče ne ve- -
kdaj ravno bodo trgovske razmere dobre ali slabe. Toda vsakdo pa ve, da je ena stvar gotova, namreč — časi se izpreminjajo.
Zadnje izkušnje potrjujejo važen izrek "Bodi pripravljen". Bodimo pogumni, pametni, varčni in pričakujmo bodočnost z zaupanjem in odločnostjo. In zapomnimo si — Hranilna vloga donaša redne obresti.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
* * * * *

VABILO '
ZATO