QOZDNO QOSPODARSTVO SLOVENJ gRADEC
OBVESTILA
TISK: ČP MARIBORSKI TISK	JULIJ 1969-ŠT. 3	CENA 1 DINAR
Razmišljanja o bodočem gospodarjenju
in organizaciji dela
Sedaj, ko ima naše podjetje svoje glasilo, se je ponudila priložnost, da člani kolektiva v njem objavljamo svoje mišljenje o tekočih problemih in o gospodarjenju nasploh. Glasilo nam nudi možnost spoznavanja raznih idej in mišljenj slehernega člana kolektiva. Zato naj bo glasilo poleg informativnega značaja tudi kovnica novih idej in razmišljanj.
V tem desetletju beležimo v gozdarstvu silen razvoj proizvajalnih sredstev in s tem tudi povečanje delovne storilnosti.
Kljub temu pa ugotavljamo, da se akumulacija iz leta v leto zmanjšuje. Razlogi so: cene lesnega blaga rastejo počasneje, kot rastejo stroški, kjer ima osebni dohodek pomembno mesto. Rast osebnih dohodkov pa je odvisna tudi od celotnega družbenega gospodarstva, saj pomeni vidnejše zaostajanje osebnih dohodkov v posamezni panogi odliv delovne sile v druge panoge z boljšimi pogoji.
Perspektive za večjo akumulativnoat v gozdarstvu so v izboljšanju kvalitete lesnega blaga in v znižanju proizvodnih stroškov.
Oba cilja sta nerazdružljiva in ju moramo enakovredno obravnavati. Dajati prednost enemu izmed obeh ciljev je lahko usodno.
Izboljšanje kvalitete lesnega blaga pomeni predvsem načrtno gospodarjenje z gozdovi, pri čemer je seveda -nega gozdov najpomembnejši dejavnik.
Povečanje storilnosti pomeni izpopolnjevanje organizacije dela in uvajanje modernejših strojev. Nadaljnja razmišljanja so namenjena predvsem povečanju storilnosti.
Pri izboljšanju organizacije dela stremimo za tem, da bi s čim manjšim številom ljudi dosegli s -kvalitetnim delom začrtane cilje čim hitreje in čim ceneje. Najprej nekaj -misli o organizaciji strokovne sluižbe.
Vsa večja podjetja v drugih panogah, ki v novih razmerah uspešno poslujejo, imajo v svojih centrih razvojne oddelke, ki raziskujejo nove tehnološke in organizacijske -prijeme, ki so specifični za njihovo podjetje. Mislim, da bi tudi v našem podjetju ob /takih razvojnih -oddelkih šel razvoj veliko hitreje in ceneje.
Za osnovanje takih oddelkov — oddelek -za gojenje in oddelek za izkoriščanje gozdov — bi bila potrebna le pregrupacija strokovnjakov. Na obratih bi ostali le šefi in pomočniki šefov, ostali referenti pa bi se vključili v razvojne oddelke glede na svojo specializacijo.
Naloge teh oddelkov bi bile: raziskovalno delo, svetovalna naloga v operativni službi in strokovna nadzorna služba.
-S to reorganizacijo se ne bi povečalo število strokovnjakov.
Organizacijo proizvodnje opiram na tele ugotovitve:
—	Osnovna proizvodna celica je in bo ostal revir.
—	Velikost revirja mora biti tolikšna, da povsem zaposluje enega strokovnjaka — revirnega vodjo in enega delovodjo. Nadalje mora biti zasedba sekačev (tolikšna, da je omogočena tekača dobava posekanega lesa pri uporabi lažjih spravilnih naprav. Velikost revirja bi bila okoli 1500 ha ± 300 ha, odvisno od deleža NS, stanja gozdov i-n njihove dostopnosti ter intenzivnosti posegov v gozdove.
—	Raznolikost konfiguracije terena in strukture -sestojev pogojuje raznolikost proizvodnje: debelna ali sortimentna metoda. Sortimentna je m-ožna z beljenjem sortimentov ali izdelavo sor-timentov v lubju. Izbira spravilnih metod je za različno območje različna.
—	Različne obhodnice (3 do 10 let) in s tem tudi različne jakosti sečnje in različne koncentracije lesa. Izbira obhodnice je odvisna od starosti sestoja, mezoklime, spravilnih možnosti, stoj-nosti -sestoja, kroničnega hiranja (jeikla) itd. Različne koncentracije lesa odločajo pri izbiri spravilnih sredstev.
—	Okoli 10 do 25 % sečnega plana odpade na slučajne na-padke, ki jih je treba sproti izdelovati. Za to maso je značilna majhna koncentracija, ki onemogoča rentabilno uporabo težje mehanizacije.
—	Imeli bomo tri kategorije gozdnih delavcev:
a)	delavce z delavsko šolo,
b)	delavce z raznimi tečaji,
c)	delavce brez tečajev.
—	Delavci z različno mobilnostjo:
a)	delavci z lastnim prevoznim sredstvom,
b)	delavci brez -prevoznih sredstev,
c)	delavci, ki stanujejo ob prometnicah in centrih,
č) delavci, ki so odmaknjeni od prometnic.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo takole: v revirju ne moremo uniformirati načina sečnje (debetna ali sortimentna), načina spravila, jakosti sečnje, organizacije delavskih skupin, nagrajevanja delavcev in ugotavljanja normativov. V revirju je možna delna uporaba industrijske proizvodnje, v večjem delu pa uporaba klasične sortimentne metode.
Organizacija proizvodnje na obratih naj bi bila takale:
Operativna skupina (ali skupine) šest do osem sekačev z delavsko šolo. Operativno območje te skupine je ves obrat. De-lajo na deloviščih, ki so primerna za težjo »pravilno mehanizacijo (zgibni traktorji, žični žerjavi itd.). Temu je prirejena izbira sečnje. Način eksploatacije je industrijski. Možno je uporabljati novejše metode normiranja in nagrajevanja (progresivno). Za vsa ta izločena delovišča iz revirjev na območju celotnega obrata se izdela detajlni mrežni plan izkoriščanja. V te delovne skupine bi lahko vključili po potrebi posamezne najboljše mlade delavce brez delavske šole, katerim pa bi s tečajem kasneje omogočili pridobiti izobrazbo. Ta operativna enota ima lastno prevozno sredstvo (kombi) ali pa individualna prevozna sredstva.
— Stalni delavci v revirjih, število ljudi je prilagojeno letnemu planu (zmanjšanemu za izločena delovišča, ki so primerna za operativno skupino). Tu so zaposleni predvsem delavci s stal-nim'bivališčem v tem revirju, delavci s slabo mobilnostjo. Delovišče v revirju naj bo po možnosti trenultno samo eno. Opravljajo tale dela: sečnja, spravilo, gojitvena dela in vzdrževanje gozdnih komunikacij (predvsem odvodnjavanje).
Dela se planirajo le orientacijsko po mesecih. Notranja organizacija delovnih skupin je prilagojena šolanosti delavcev, izurjenosti in starosti delavcev ter vrsti dela.
Med temi delavci je dosti taikih, ki so prestali ves razvoj v gozdarstvu — od rečnih žag do motornih žag za kleščenje. Skoraj vsako leto so doživljali višanje norm. Nekateri so bili v dobi ročnih žag ali pa v dobi klasičnih motornih žag odlični delavci, sedaj — pri oporiščni metodi — pa so le poprečni ali pa ne dosegajo niti poprečja. Vzrokov je več:
a)	s starostjo upada človekova gibčnost in sposobnost dojemanja;
b)	psihični, vzroki, ker prinaša vsaka novost tudi večje normative, zaslužek pa pravzaprav ostane isti ali pa je tše manjši, ko delavec ne Obvlada nove tehnike dela.
Mislim, da pri teh delavcih ne bi smeli povečevati normativov proporcionalno z večjimi učinki ob pogoju obvladanja nove tehnike, temveč bi moralo biti povečanje normativov lažje, upoštevajoč, da veliko starejših delavcev ne more obvladati nove tehnike. Finančno stimulacijo z uvajanjem nove metode dela mora občutiti tudi poprečni delavec. Te delavce bodo sčasoma zamenjali delavcLz delavsko šolo. Potrebno bi bilo izdelati nove normative z več vhodi, saj so sedanji normativi zelo pomanjkljivi.
— Operativna skupina cestarjev. Zasedba te skupine je predvsem iz delavcev brez tečajev za motoriste -ali gojitelje, ki pa so mobilni ali imajo bivališče v večjih centrih. Operativno območje je ves obrat. Delavci opravljajo (investicijska vzdrževanja — posipavanje cest z gramozom, popravilo mostov in drugo.
Višek delovne sile, ki se pojavlja, je treba reševati v okviru celotnega podjetja, in ne obratov. Rešuje se naj predvsem z od-piranjem delovnih mest (polfinalna predelava) in v iskanju priložnostnih del v tujini. Ocenjujem, da bi bilo zelo krivično odpovedovati delovna razmerja delavcem zaradi izpopolnjevanja procesa proizvodnje.
Uvajanje novih strojev kot naslednji faktor racionalizacije mora biti upravičen z ekonomsko utemeljenostjo, sočasno pa mora rešiti smiselno zaposlovanje viška delovne sile.
Tako moramo npr. pri nabavi stroja cambio upoštevati naslednje:
— v naših razmerah je za sedaj rentabilno beliti s stroji cambio le celulozni les, če se določen odstotek prizna kot ma-klani les;
—	pri debelm metodi se na manipulacijskem prostoru storilnost ročnega beljenja močno poveča;
—	forsiranje, izdelave sortimentov v lubju podraži spravilo in prevoz, sprošča pa višek delovne sile. Izdelava v lubju je nesmiselna, ker je bolj ekonomično beliti sortimente v gozdu, kot pa z viškom delovne sile ročno maklati celulozo.
Pri nabavi strojev za transport in spravilo se moremo orientirati na specifične gozdarske stroje, kot so težki kamioni z elefanti, žični žerjavi, ter težji in srednji zgibni traktorji. Lažji stroji, kot so TAM 4500, traktorji Fe 35 itd., naj bodo v bodoče domena privatnikov. S tem bi si zmanjšali poslovni sklad in tudi privatne storitve bi bile cenejše.
V kmečkem sektorju bi lahko kreditirali nabavo malih zgibnih traktorjev, ki so uporabni v (kmetijstvu in gozdarstvu. S tem bi omogočili hribovskemu kmetu dodatni zaslužek in večjo rentabilnost stroja, nam pa cenejše spravilo.
Kapaciteta lastnega prevoznega parka bo lahko za določeni odstotek manjša od letnega plana, tako da je omogočena celoletna polna zaposlitev kamionov, ob konicah pa lahko vključimo še privatne.
SKLEP
V	eksploataciji gozdov v naših razmerah ni šablon. Z načrtno pripravo dela si razvijamo svobodno tehniko izkoriščanja gozdov.
V	naših razmerah ne moremo uniformirati obhodnice, jakosti sečnje, načina sečnje in spravila, organizacije delovnih skupin, normiranja in nagrajevanja. Še vedno bo revir mozaik različnih načinov izkoriščanja — od najstarejših do najmodernejših, odvisno od tega, kateri bo najrentabilnejši ob upoštevanju biološkega ravnotežja v gozdu. Revir ni samo objekt gozdov, je tudi drobec delovnega kolektiva, in mora tistim, ki so del’ svojega življenja posvetili delu v gozdu, omogočiti na starost dostojno slovo od dela.
Že v uvodu sem omenil, naj bo naše glasilo tudi tvornica novih idej. Namen tega mojega razmišljanja je spodbuditi vse k nenehnemu iskanju novih metod za vse bolj uspešno delo v korist posameznika in kolektiva. Mislim, da tudi zdrava polemika lahko veliko prispeva k hitrejšemu reševanju obravnavanih problemov.	Inž. 'Pavle Ferlič
Poročilo o delu upravnega odbora
Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, v mandatni dobi od 19. aprila 1968 do 10. maja 1969
Upravni odbor je sestavljalo deset (članov in direktor podjetja. Po spolu so bili zastopani ena ženska in devet moških. Strokovni sestav je bil naslednji: en ekonomski tehnik, en gozdni delavec, en kmet — gozdni posestnik, štirje gozdarski tehniki in štirje diplomirani inženirji gozdarstva. Na sejah, ki jih je bilo šest, in na dveh razširjenih sejah strokovnega kolegija je bila ,97% udeležba. Dve .tretjini članov UO sta tudi člani DS podjetja.
Obstaja zakonska alternativa, po kateri ni nujno, da podjetje formira upravni odbor.
Upravni odbor je na seji preveril predlog letnega plana podjetja. Sprejet je bil operativni plan podjetja za leto 1969.
Ob skrbi za pravilno poslovanje podjetja so člani UO
posvetili posebno pozornost letni inventuri po obratih in zahtevali disciplinsko odgovornost posameznikov za ugotovljeno malomarno ali nesposobno opravljanje službenih dolžnosti. Imenovane so bile zadevne komisije za pregled opravljenega poslovanja.
V tem letu je bila razpisana in potrjena zasedba enega vodilnega delovnega mesta.
UO je podpiral in forsiral strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje sodelavcev. O udeležbi na tečajih, trajajočih več kot šest dni, so udeleženci pismeno poročali in ustno obrazložili rezultate udeležbe. Ugotovljeno je bilo, da so se vse te naložbe dobro Obrestovale in da so posamezni strokovni sodelavci te izkušnje in metode že prenesli na naše proizvodne obrate. Splošno mnenje je, da se še premalo udeležujemo raznih demon-
stracij, razstav in seminarjev v tu- in inozemstvu, da bi tako še hitreje osvajali že preizkušene sodobne izsledke v gozdarski panogi.
V skrbi za varnost pri delu sodelavcev so člani UO vzeli na znanje poročilo varnostnega tehnika in predlagali sklepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Podprli smo predlog za nakup počitniškega doma v Filipjakovu s ciljem dviga življenjskih in rekreacijskih pogojev našega delovnega človeka.
Kljub bojazni ob uvajanju mehanizacije na vseh področjih, da povzroči novi stroj nujno zlo — višek delovne sile, je UO podpiral takšna stremljenja v prepričanju, da stroj osvobaja človeka pri direktnem fizičnem delu in ga sprošča za izvrševanje drugih del, ki smo jih večkrat zaradi pomanjkanja delovne sile
opuščali, izvrševali smo jih manj kvalitetno ali pa predali izvrševanje storitev drugim. S tem bi nikakor ne prišlo do odpušČanja zaposlenih.
V	tem tudi ne bi bilo logike, kajti 'če primerjamo razvite dežele, so le-te rezervoar prostih delovnih mest, zaostale dežele pa so nasprotno, vir viška delovne sile.
Če prebiramo tujo literaturo, npr. o modernih računskih strojih, vidimo, da ti niso nabavljeni zaradi odpuščanja ljudi, ampak predvsem za ažurno dnevno sestavljanje pregledov o stanju gospodarske organizacije, da podjetnik lahko na podlagi takšnih analiz takoj ukrepa, ko je informiran pravočasno, kje stvari ne potekajo zadovoljivo. S študijo teh služb se ukvarjajo specialni inštituti in ustanove.
V	zunanjem svetu obstajajo že primeri, da ljudje trdijo,
da je v današnjem tempu razvoja premalo, da ima človek samo en poklic, ampak mora imeti vsaj dva, ker se v obvezni delovni dobi, ki jo moramo opraviti, proizvodnja toliko spremeni, da znanje enega poklica ne zadostuje. Sicer pa imamo podoben razvoj že pri nas v naši dobi. Npr. gozdni delavec — sekač je po vojni od sekire, cepina, ročne žage in konja prešel na motorno žago, traktor in kamion in postal motoriziran sekač, spravljač, šofer. Z racionalizacijo proizvodnje, povečanjem delovne storilnosti, znižanjem proizvodnih stroškov in z izboljšanjem izdelkov naj bi ostvarhi boljše osebne dohodke in večji čisti dohodek, ki pa bi se naj stekal v nove proizvodne objekte; ti bi bili vir nove zaposlitve za ljudi in strah pred mehanizacijo in avtomatizacijo bi izginil, saj vemo, da se valu mehaniza-
Celotno podjetje izkazuje za prvo trimesečje 604.157 dinarjev izgube, medtem ko smo v lanskem istem obdobju že dosegli 882.271 dinarjev dobička oziroma skladov. Izkazana izguba je po posameznih EE zelo različna in je v glavnem odvisna od obsega količinske prodaje lesa. Naj višje in najbolj kritične izgube so pri strojnem obratu, GO Črna in GO Radlje, pri katerih so tudi fiksni stroški režije in amortizacije najvišji. Zaradi nizke realizacije tudi osebni dohodki niso bili ostvarjeni v višini izplačanih. Razlike so bile izplačane iz rezervnih skladov OD po posameznih EE, Iki pa jih ibo treba v smislu pravilnika vrniti do konca leta. Poprečni OD na enega zaposlenega je seveda padel nasproti lanskemu letu, in to v poprečju podjetja za 12 %.
Po stanju 31. marca 1.1. ima podjetje visoko angažirana sredstva za obratne namene, in sicer za kritje zalog materiala, prehodnih zalog lesa v gozdu, na kamionski cesti in v skladišču, za kritje neplačanih terjatev do kupcev in za kritje akontacij kmetom v skupnem znesku 13,831.000 dinarjev.
Računovodja pripominja, da tako visokega stanja kupcev pri tako nizki prodaji lesa naše podjetje še ni imelo. Poprečna vezava terjatev je tako narastla že na 90 dni oziroma na tri mesece. Izredno so bile v tem trimesečju zvišane akontacije kmetom, in sicer od stanja 1. januarja 1969 — 233.745 dinarjev — na 505.795 dinarjev. V tem pogledu bo nujno potrebno zavzeti ukrepe za zboljšanje stanja.
cije v gozdarski proizvodnji ne bomo mogli ogniti.
Posebno podporo je UO nudil izgradnji tovarne iveric, vendar pa zadeva ne poteka zadovoljivo; verjetno smo premalo ofenzivni.
Posebej je UO na 4. seji razpravljal o gospodarjenju in o odnosih s kmečkimi gozdovi ter predlagal Stališča, da se odnosi še bolj utrdijo in poveča Vloga kmetov pri samoupravljanju.
Zaradi ugodnih bilančnih pokazovalcev v letu 1968 UO podjetja k bilanci ni imel bistvenih pripomb in jo je v celoti sprejel.
Naj izrabim priložnost ter se zahvalim vsem sodelavcem, poročevalcem in komisijam, ki so pripravljali gradiva za seje, posebej pa naj se javno zahvalim vsem članom UO za strokovno in požrtvovalno sodelovanje.
Karel Dretnik
I. seje sveta
Direktor podjetja pojasni, da je izkazana izguba v prvem trimesečju posledica nizke količinske proizvodnje in slabe prodaje lesa v teh mesecih, in to zaradi izredno neugodne in dolgotrajne zime. Nujno pa bo v naslednjih mesecih posvetiti večjo skrb in pozornost organizaciji dela, da bomo zamujeno proizvodnjo, še posebej pa dobavo lesa iz privatnega sektorja, čimprej nadomestili.
Vodja panoge za urejanje gozdov inž. Janko Potočnik je v imenu operativnega sektorja predal delavskemu svetu v razpravo naslednje gozdnogospodarske načrte:
1.	za družbene gozdove
— GE Slovenj Gradec — Plešivec
—• GE Slovenj Gradec — Pohorje
— GE Črna — Smrekovec
— GE Radlje
2.	za gozdno privatne lastnike
— GE Mislinja — Razborca
—• GE Slovenj Gradec — Podgorje
Sklep: Glede na to, da so predloženi gozdnogospodarski načrti sestavljeni po pravilniku o izdelavi gospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja (Uradni list SRS, št. 28/228/67) ter zagotavljajo trajnost gospodarjenja obravnavanih gozdnih kompleksov ob maksimalnih donosih in vlaganjih, delavski svet podjetja le-te sprejme in jih predlaga republiški komisiji za odobritev načrtov SRS v potrditev.
Sklep: Sprejme in potrdi se predloženi statut gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec po poglavjih in členih, kot je bil predložen, z naslednjimi dopolnitvami:
Sklep: Po 28. členu statuta podjetja je delavski svet ustanovil naslednje komisije, v katere je imenoval tele sodelavce podjetja:
KOMISIJA ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST IN KADROVANJA:
1.	Tone Modic, dipl. inž. gozd., GO Radlje r— predsednik
2.	Jože Zabukovec, GO Ravne — namestnik predsednika
3.	Drago Zagorc, dipl. inž. gozd., strojni obrat — član
4.	Ivan Lekše, GO Mislinja ■— član
5.	Stanko Krevh, GO Slovenj Gradec —> član
6.	Vinko Motaln, dipl. inž. gozd., GO Dravograd — član
7.	Maks Nabernik, gradbeni obrat •— član
8.	Andrej Šertelj, dipl. inž. gozd., GO Črna ,— član
9.	Angelca Vrbnjak, uprava podjetja — članica
10.	Jože Zorman, uprava podjetja — tajnik
KOMISIJA ZA SOCIALNO STANOVANJSKA VPRAŠANJA, REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV:
1.	Maks Nabernik, gradbeni obrat — predsednik
2.	Ivan Waltl, uprava podjetja — član
3.	Alojz Kremzer, GO Črna — član
4.	Fanika Pirtovšek, GO Mislinja — članica
5.	Jurij Sumečnik, uprava podjetja — tajnik
KOMISIJA ZA DODELJEVANJE DOLGOROČNIH KREDITOV ZA INDIVIDUALNE GRADNJE STANOVANJSKIH HIŠ DELAVCEV PODJETJA:
1.	Jurij Šumečnifc, uprava podjetja •— predsednik
2.	Martin Kranjc, GO Radlje — Elan
3.	Vlado Marzel, gradbeni obrat — član
4.	Sašo Pirkmaier, dipl. inž., GO Slovenj Gradec — član
5.	Tinka Cajnko, uprava podjetja •— tajnica
KOMISIJA ZA NAKUP, PRODAJO IN ZAMENJAVO OSNOVNIH SREDSTEV, STAVB IN ZEMLJIŠČ:
1.	Janez Koželj, dipl. inž. gozd. — predsednik
2.	Vlado Zdovc ■— član
3.	Franc Vrbnjak — član
4.	zastopnik obrata — član
5.	Krevh Avrelija — tajnica
KOMISIJA ZA PREGLED INVESTICIJSKIH PROJEKTOV:
1.	Janko Potočnik, dipl. inž. gozd. — predsednik
2.	Dušan Dreitnik, dipl. inž. gozd. — član
3.	zastopnik gozdarskega obrata — član
4.	Branko Slavič, dipl. inž. gozd. — tajnik
KOMISIJA ZA PROUČEVANJE PRODUKTIVNOSTI DELA IN ZA UVAJANJE TER POSPEŠEVANJE MEHANIZACIJE:
1.	Franc Pečnik, dipl. inž. gozd. ■— predsednik
2.	Janez Gornjec, dipl. inž. gozd. — član
3.	Janez Koželj, dipl. inž. gozd. — član
4.	Peter Planinšec, dipl. inž. gozd. •— član
5.	Dušan Dretnik, dipl. inž. gozd. — član
6.	Drago Zagorc, dipl. inž. gozd. —• član
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV DELOVNE DOLŽNOSTI ZA DELAVCE NA VODILNIH DELOVNIH MESTIH IN ZA DELAVCE, KI SO NA STROKOVNIH DELOVNIH
MESTIH:
1.	Jurij Šumečnik — predsednik
2.	Avgust Kresnik — član
3.	Boris Iglar, dipl. inž. gozd. — član
Namestniki:
1.	Metod Sekirnik, dipl. inž. gozd. — namestnik predsednika
2.	Martin Krajnc — namestnik prvega člana
3.	Vinko Motaln, dipl. inž. gozd. — namestnik drugega člana
(Nadaljevanje na 4. strani)
Iz zapisnika delavskega
KOMISIJA ZA PREVERITEV DVOMLJIVIH, SPORNIH NEIZTERLJIVIH IN ZASTARELIH TERJATEV:
1.	Vlado Zdovc — predsednik
2.	Tinka Cajnko — članica
3.	Silva Matko — tajnica
KOMISIJA ZA PREGLED STROJEV IN NAPRAV:
1.	Janez Koželj, dipl. inž. gozd. — predsednik
2.	Franc Vrbnjak — član
3.	Ivan Waltl — tajnik
S k lep: Delavski svet podjetja pooblašča komisijo za nakup, prodajo in zamenjavo osnovnih sredstev, stavb in zemljišč, da samostojno odloča in ukrepa za posamezne
Osnovni namen urejanja gozdov je ugotavljanje stanja gozdov, zbiranje podatkov o gospodarjenju, ugotavljanje ekonomičnosti gospodarjenja z gozdovi, pospeševanje ugodnih razvojnih teženj gozdov in gospodarstva ter načrtovanje gospodarjenja po gospodarskih enotah za desetletna obdobja. Gozdnogospodarski načrti so podlaga za dosego glavnega cilja, to je trajna, naj večja količinska in vrednostna proizvodnja za pokrivanje družbe-
primere do vrednosti 10.000 dinarjev.
Komisija pa mora o svojih Sklepih pismeno poročati delavskemu svetu podjetja.
nih potreb po lesni surovini. Poleg tega ne smemo prezreti še posebnih koristi gozdov, kot so varovalna in rekreacijska vloga, lov, gozdni sadeži.
Lansko leto smo pričeli z revizijo gozdnogospodarskih načrtov v občini Ravne na Korbškem, ki je po velikosti gozdnih površin najobsežnejša od vseh občin v koroškem gozdnogospodarskem območju. Poleg gozdov, s katerimi gospodari GG Slovenj Gradec,
smo obdelali tudi gozdove drugih gospodarskih organizacij na tem območju.
Opravili smo naslednja terenska dela:
1.	Razmejitev gozdov po lastništvu. Meje so označene s predpisanimi znaki na drevju in deloma s posestnimi kamni.
2.	Ugotavljanje lesnih zalog predstavlja glavni strošek. V družbenih gozdovih smo polno premerili vse sestoje, razen varovalnih in kultur. V zasebnih gozdovih so veljala druga pravila: velikost lesne zaloge, velikost gozdne posesti, kakovost sestoja, terenske razmere, odnos gozdnega posestnika do gozdne proizvodnje, delitev gozdne posesti itd.
3.	Ugotavljanje prirastkov z izvrtki smo skrčili, ker menimo, da so dosedanji odstotki prirastkov zanesljivi.
4.	Razdelitev gozdov na oddelke in odseke z opisom sestojev je jedro ureditvenih sil.
Za vsak odsek je napravljen opis sestoja na predpisanem obrazcu, ki predstavlja najvažnejši del gozdnogospodarskega načrta in vsebuje: opis rastišča, opis sestoja, kvaliteto drevja, zastopanost in meša-nost drevesnih vrst, lesno zalogo, prirastek, etat, način izvajanja sečenj in gozdnogojitveni načrt.
5.	Tarife smo določali izjemoma tam, kjer tarifne stopnje ne ustrezajo več.
6.	Geometer je izmeril vse spremembe površin, ki SO' nastale v notranji razdelitvi (snegolomi, vetrolomi, delitev oddelkov in odsekov, na novo zgrajene ceste itd.).
7.	Napravili smo splošen popis gozdnih združb po sistemu višinskih pasov in sodelovali pri kartiranju za plinsko območje.
Terensko smo obdelali 7413 hektarov gozdov.
Pri sekciji za urejanje gozdov so zaposleni trije taksa-torji inženirji, dva taksatorja tehnika, geometer, administrator ter sedem polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Letos bosta opravljala prakso pri sekciji za urejanje dva inženirja pripravnika.
Urejanje gozdov mora preiti okvire sekcije. Organizacija gozdarstva se mora razvijati tako, da bo strokovno okrepljena operativna služba, ki se ukvarja z gozdno proizvodnjo. Le 'tako bo možno prenesti načrtovanje v okolje gozda, s čimer bomo dosegli, da bodo programi vsebinsko bogati in da bo načrtovanje glede stroškov znosnejše.
Ludvik Kotnik
Urejanje gozdov
GOZDNI SKLADI GOZDNEGA GOSPODARSTVA SLOVENJ GRADEC
Obrat	Last- ništvo	Povr- šina	Lesna zaloga		m3	Prirastek		m3	Poprečni letni etat m3			Lesna zaloga po ha		
			skupaj	iglavci	listavci	skupaj	iglavci	listavci	skupaj	iglavci	listavci	skupaj	iglavci	j listavci
	SLP I	3.758	932.463	859.419	73.044	17.436	16.346	1.007	14.245	13.054	1.191	248	229	19
GO Mislinja	NS	4.295	926.702	821.245	105.457	22.710	20.632	2.078	14.614	12.997	1.617	216	191	25
	skupaj	8.053	1,859.165	1,680.664	178.501	40.064	36.978	3.085	28.859	26.051	2.808	230	208	22
	SLP I	3.277	810.575	690.655	119.920	16.365	14.342	2.023	13.308	11.202	2.106	249	212	37
GO Slovenj	NS	7.302	1,537.041	1,388.037	149.004	38.722	35.816	2.906	25.095	23.024	2.171	210	190	20
	skupaj	10.579	2,347.616	2,078.692	268.924	55.087	50.158	4.929	38.403	34.226	4.277	222	197	25
	SLP I	1.302	284.954	249.145	35.809	6.537	5.668	869	4.877	4.325	552	218	191	27
	SLP II	291	59.159	46.691	12.468	1.497	1.226	271	812	660	152	203	160	43
GO Dravograd	NS	4.359	862.231	768.586	93.645	22.915	20.692	2.223	14.000	12.820	1.180	198	176	22
	skupaj	5.952	1,206.344	1,064.422	131.922	30.949	27.586	3.363	19.689	17.805	1.884	202	179	23
	SLP I	2.502	612.809	484.567	128.242	12.096	10.239	1.857	9.930	7.726	2.204	244	193	51
GO Ravne	SLP II	909	201.385	181.623	19.762	4.644	4.208	466	2.900	2.736	164	222	200	22
na Koroškem	NS	5.865	1,259.870	1,151.361	108.509	30.652	28.559	2.093	21.513	20.357	1.156	214	196	18
	skupaj	9.276	2.074.064	1,817.560	256.513	47.392	43.006	4.434	34.343	30.819	3.524	223	195	28
	SLP I	8.238	1,982.928	1,745.915	237.013	32.840	29.806	3.034	29.097	25.713	3.384	241	212	29
GO Črna	N;S	4.552	1,083.825	977.666	106.159	25.895	23.708	2.187	16.715	15.085	1.630	238	215	23
	skupaj	12.790	3,066.753	2,723.581	343.172	58.735	53.514	5.221	45.812	40.798	5.014	239	212	27
	SLP I	4.798	1,509.014	1,305.403	203.611	30.215	27.016	3.199	29.000	25.200	3.800	315	272	43
	SLP II	176	37.622	35.485	2.137	879	839	40	548	517	31	214	202	12
GO Radlje	NS	7.465	1,815.899	162.442	191.457	47.787	43.323	4.464	30.416	27.321	3.095	244	218	26
	skupaj	12.439	3,362.535	2,965.330	397.205	78.881	71.178	7.703	59.964	53.038	6.926	270	238	32
	SLP I	23.875	6,132.743	5,335.104	797.639	115.407	103.418	11.989	100.457	87.220	13.237	256	223	33
Gozdno	SLP II	1.376	298.166	263.799	34.367	7.020	6.273	747	4.260	3.913	347	218	192	26
gospodarstvo Slovenj Gradec	NS	33.838	7,485.568	6,731.337	754.231	188.682	172.730	15.951	122.453	111.604	10.849	221	199	22
	skupaj	59.089	13,816.477	12,330.240	1,586.237	311.108	282.421	28.687	227.170	202.737	24.433	235	208	27
OPOMBA: Podatki v tabeli so zbrani iz gozdnogospodarskih načiftov, ki jih je sestavila sekcija za urejanje gozdov pri GG Slovenj Gradec iz leta 1957 do danes. V oznaki SLP I so zajeti vsi družbeni gozdovi, s katerimi gospodari naše GG. V SLP II so zbrani gozdovi organizacij in ustanov (KZ, šole, ZTP, cestno podjetje Maribor itd.). Oznaka NS (nedržavni sektor) predstavlja zasebne lastnike gozdov. V občini Ravne na Koroškem je z gozdovi pokrito 73 % celotne površine, v občini Slovenj Gradec in Radlje 66 % in v občini Dravograd 56 %. Po gozdnogospodarskih načrtih je bil predviden letni etat 227.000 m3. Lani smo posekali na območju našega GG 268.000m3. Prekoračitev etata gre na račun izrednih .sečenj: naključni pripadki, 'sečnje na 'trasah (daljnovodi, ceste), sečnje na plinskem območju, sečnje v varovalnih gozdovih in sečnje drobnih sortimentov.
Nobena še tako visoka izobrazba in dolgoletna praksa ne daje nekomu pravice do vodilnega delovnega mesta, če nima primernega odnosa do ljudi
0 delovnih odnosih
Temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki ga je sprejela zvezna skupščina v letu 1965 in ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 17/65, z dne 7. aprila 1965, je prinesel močne vsebinske spremembe na področju delovnih razmerij. V praksi so ise v zakonskih določilih pokazale razne šibke točke in togosti, zato je bil zakon že večkrat spremenjen in dopolnjen. Spremembe so bile objavljene v Uradnem listu SFRJ, št. 21/65, 28/66 in 36/66. Končno je bilo v Uradnem listu SFRJ, št. 43/66, objavljeno prečiščeno besedilo temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Zakon so tudi še naprej nenehno kritizirali, zato je doživel novo spremembo v Uradnem listu SFRJ, št. 52/66, in še kasneje. Zadnja sprememba je bila objavljena v Uradnem listu maja letos. V skupščinskih odborih, na sindikatih in v podjetjih se še nadalje razpravlja o temeljnem zakonu o delovnih razmerjih in bo zakon verjetno kmalu doživel še večje spremembe, ali pa bo sprejet nov zakon o delovnih razmerjih.
Kakršne koli spremembe so bile vnesene in bodo vnesene, dejstvo je, da se zakon spreminja v smeri večje samoupravnosti. Delovne organizacije dobivajo vedno večja pooblastila, da s svojimi samoupravnimi akti (statut, pravilniki) urejajo odnose med proizvajalci v proizvodnem procesu.
Temeljni zakon o delovnih razmerjih iz leta 1965 pa je vsekakor globoko zarezal v vsebino delovnih odnosov. Pomembna novost, ki poudarja novo vsebino, je v tem, da postavlja zakon delovno skupnost (kolektiv) v nov položaj kot družbeno enoto, ki ima svoje gibanje in svoj razvoj. Ta družbena enota samostojno sprejema nove člane in izključuje iz članstva. Seveda postavlja zakon sprejemanje in izključevanje v določene temeljne okvire.
Delovna skupnost gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec je torej po tem zakonu tudi družbena enota s približno 1000 člani. Skupnost je kot družbena enota zaradi prevelikega števila članov in zaradi zemljepisne raztresenosti preokorna, da bi z neposrednim odločanjem sama upravljala proizvodni proces. Člani delovne skupnosti zato izvolimo svoje predstavniške organe (delavski svet podjetja, upravni odbor, obratne delavske svete ter stalne in občasne komisije), ki odločajo v imenu delovne skupnosti. Torej se naš član delovne skupnosti pojavi v vlogi neposrednega upravljavca v glavnem le kot volivec na dan volitev. Ko izvali samoupravne organe, pa
funkcijo upravljanja prenese na predstavniške organe.
Delovna skupnost kot tudi njeni predstavniški organi se ne morejo vsakodnevno sestajati, odločati in ukrepati ali dogovarjati. Naše samoupravne dogovore uresničujemo tako, da sprejmemo samoupravne akte (statut, pravilnike, poslovnike, sklepe) in se po njih ravnamo. Seveda ne smemo pozabiti enega izmed glavnih samoupravnih aktov, to je naš gospodarski načrt, ki ga sprejmemo za obdobje enega leta, ali pa dolgoročni načrt, ki ga sprejmemo za daljše obdobje.
Sprejeti akti so družbeni dogovor in so obvezni za vse člane delovne skupnosti. Splošne akte (statut, pravilniki) sprejemamo v glavnem neposredno, saj gredo osnutki redno v razpravo v vse naše ekonomske in delovne enote.
Razumljivo je, da so vsi tako sprejeti akti prav tako obvezni za delavce, ki vstopijo v članstvo naše delovne skupnosti pozneje. Za delovno skupnost bi bila nesprejemljiva misel:	»Nisem sodeloval
pri sprejemanju samoupravnega dogovora in to zame potem ne velja.« Tudi vsaka druga organizacija — družbenopolitična ali verska — ima svoja pravila in norme ponašanja, ki jih mora priznavati vsak, kdor se želi včlaniti.
Žal pa je res, da pri našem gozdnem gospodarstvu ne posvečamo skoraj nič pozornosti temu, da bi na novo sprejete člane dobro poučili o pravicah, dolžnostih in postavljenih normah vedenja pri naši delovni skupnosti. Te norme so dokaj jasno zapisane v našem statutu, pravilniku o delovnih razmerjih, pravilniku o varstvu pri delu in drugih splošnih aktih. Menim, da bi vsak na novo sprejeti član moral vedeti, katere splošne akte imamo, in vsaj nekaj glavne vsebine teh aktov. Seznanjen bi seveda moral biiti tudi s predmetom in načinom poslovanja podjetja ter z organizacijskimi enotami podjetja.
Če delavec nič ne ve o pravicah in dolžnostih, že od vsega začetka ni dovolj življenjsko povezan z delovno skupnostjo in ne čuti dovolj pripadnosti niti k delovni skupnosti kot celoti niti k delovni skupnosti svojega obrata kot ožji enoti.
Takšne »člane« delovne skupnosti zelo malo zanimajo skupni interesi podjetja ali ekonomske enote, še mnogo manj pa jih zanimajo dolgoročni interesi delovne skupnosti in podjetja. Ne gre zameriti takšnemu delavcu-članu, če ni dovolj vraščen v delovno skupnost; bolj bi kazalo zameriti tistim, ki bi po položaju — delovnem mestu in delovni dolžnosti — morali
skrbeti za to, da bi na novo sprejeti delavci bili primerno uvedeni v delo in delovne odnose. Pomembno vlogo pri uvajanju na novo sprejetega delavca imajo seveda njegovi najožji sodelavci, ki morda že dolga lata delajo pri podjetju.
Neinformirani delavec, ki ga ne pritegujemo k skupnemu razmišljanju o naših proizvodnih vprašanjih, je nujno odrinjen na rob družbenih dogajanj v delovni skupnosti. Takšen delavec ne more povsem razviti svoje osebnosti niti ne svoje ustvarjalnosti. Nujno se znajde v položaju mezdnega delavca. Zanimivo in obenem razumljivo je, da delavec takšen »mezdni odnos« tudi priznava in se temu primerno vede. Na zunaj se elementi mezdnega odnosa kažejo v togem izvrševanju delovnih nalog, v odkritem ali prikritem odporu proti organizatorjem proizvodnje, v kritikantstvu, v odnosu mi: oni, v kompleksih manjvrednosti, podrejenosti in podobno.
NEKAJ DOLOČIL IZ NAŠEGA PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH
V 34. členu pravilnika o delovnih razmerjih imamo zaporedno naštete hujše kršitve delovnih dolžnosti. V drugem odstavku 39. 'člena imamo določilo, da sme delovna skupnost izreči za hujšo kršitev delovne dolžnosti izključitev iz delovne skupnosti. 34. člen opredeljuje v točki 7 kot hujšo kršitev delovne dolžnosti tudi, če je delavec na delu v opitem stanju ali če v takem stanju prihaja na delo.
Delavski svet je na I. zasedanju dne 10. maja 1969 razpravljal o spremembi in dopolnitvi statuta ter med drugimi dopolnili in spremembami dopolnil tudi 131. člen z določilom:	»Kolikor delavec
neopravičeno izostane z dela tri dni ali več, izda pristojna kadrovska komisija ugotovitveno odločbo o prenehanju delovnega razmerja.«
To določilo ima v sebi zelo ostro vsebino. V tem primeru namreč ni potrebno klicati odgovornega delavca na zagovor in je izključen iz delovne organizacije brez postopka za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti.
V 45. členu našega pravilnika o delovnih razmerjih imamo določilo, da delavcu preneha delovno razmerje brez njegove privolitve, če delovna skupnost na objektiven način ugotovi, da ni sposoben opravljati dolžnosti svojega delovnega mesta.
Po določilu 105. 'člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih sme delovna skupnost ta postopek začeti, če delavec v rednih delovnih pogojih trajneje ne dosega poprečnih uspehov.
Obratni delavski svet imenuje komisijo iz strokovnjakov iste stroke, ki imajo najmanj enako stopnjo izobrazbe kot delavec, čigar delovna sposobnost se ugotavlja.
Naša delovna skupnost je dokaj popustljiva in nimamo primera izključitve po določilu 34. člena, to je zaradi alkoholiziranosti na delovnem mestu. Ravno tako nimamo primera izključitve zaradi nesposobnosti na delovnem mestu. Niti n^ bil sprožen postopek po enem ali drugem določilu. Z uvajanjem mehanizacije, izpopolnjevanjem delovnih postopkov nastaja pri nas višek delavcev na raznih delovnih mestih. Samoupravni organi (delavski sveit, upravni odbor, kadrovske komisije) so o tem vprašanju zelo resno in skrbno razpravljale. Odgovorne službe so po tem vprašanju temeljito delale. Povezali smo se z drugimi delovnimi organizacijami, kot tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje, rudnikom Velenje, železarno Ravne, cestno upravo Maribor in drugimi. Z avstrijsko firmo Welz smo se dogovorili, da prevzamemo določeno količino proizvodnje v letu 1969. Pri tej proizvodnji v Avstriji bo zaposlenih skozi vse leto 22 delavcev in en revirni vodja.
Samoupravni organi podjetja in odgovorne službe kakor tudi odgovorni delavci so torej vprašanje ocenili kot zelo resno in ga tako tudi reševali.
Vprašanje pa je, ali bodo samoupravni organi podjetja v imenu dobrih in vestnih delavcev še vnaprej lahko dopuščali nekaterim, da bodo lahko nemoteno kršili delovne dolžnosti. Prav tako je vprašanje, če bo lahko delovno mesto zasedal delavec, ki trajneje ne dosega poprečnih delovnih uspehov. Pri delavcu, ki trajneje ne dosega delovnih uspehov, pa je nujno ugotoviti najprej njegovo zdravstveno stanje, ga ozdraviti in usposobiti za delo. Kolikor mu zdravstveno stanje onemogoča, da bi dosegal poprečne uspehe na svojem delovnem mestu, ga je potrebno premestiti na ustrezno delo. Tako bi v tem primeru lahko bil uveden postopek za izključitev iz delovne skupnosti le za takšne delavce, ki nočejo realno oceniti svojega zdravstvenega stanja in se podvreči zdravljenju. Povedati je potrebno, da tudi kronični alkoholizem ni nobena sramota, ampak je ibolezen, v katero kaj lahko zapade človek, če ni dovolj pozoren in razne psihične-duševne pritiske rešuje z alkoholom. V alkoholu rešuje tudi konfliktne situacije. Nekateri ljudje so zapadli v alkoholizem tudi zaradi rane na želodcu ali drugih želodčnih bolečin, ki so jih blažili s konjakom ali drugimi žganimi pijačami. Kakor hitro pa opredelimo kronični alkoholizem kot bolezen, je nujno, da takšnega delavca obravnavamo kot bolnika. Bolnik se pa seveda mora podvreči zdravljenju.
Jurij Šumečnik
Spisek članov delavskega sveta podjetja
Na VIII. seji dne 21. februarja 1969 je delavski svet razpisal volitve v samoupravne organe in imenoval volilno ko-
misijo. Volitve so bile v soboto, 19. aprila 1969. Po teh volitvah je sestav našega delavskega sveta naslednji:
?+aP' Ime in priimek člana DS
1.	Jožica ŠAVC
2.	Ivan KRENKER
3.	Vlado MARZEL
4.	Dušan VOLMAJER
5.	Boris ROKAVEC
6.	Stefan BALEK
7.	Edo POHOVNIKAR
8.	Stanko KREVH
9.	Peter REPOTOČNIK
10.	Oto SKOBIR
11.	Pavel VETRIH
12.	Franc BLATNIK
13.	Ivan GOLOB
14.	Karel DRETNIK
15.	Stanko KLEMENC
16.	Alojz KREMZER
17.	Tone MAUC
18.	Gerta JERNEJ
19.	Silvester KONEČNIK
20.	Ivan SLATINEK
21.	Jože LOGAR
22.	Jože ZABUKOVEC
23.	Alojz SKERLOVNIK
24.	Titus SKRATEK
25.	Vinko, inž. MOTALN
26.	Jože PODSTENŠEK
27.	Maks SUŠEK
28.	Martin KRAJNC
29.	Andrej ŠNABEL
30.	Ivan PRAPROTNIK
31.	Franc PRAPER
32.	Kristl VALTL
33.	Ivan MRAVLJAK
Delavski svet podjetja v novem sestavu je imel I. sejo 10. maja 1969. Za predsednika si je izvolil Jožeta Logarja, gozdarskega tehnika in vodjo našega gozdarskega obrata na Ravnah. Jože Logar že več kot 15 let dela pri našem podjetju, več kot 10 let pa uspešno
Ekonomska enota
usl. uprava podjetja del. strojni obrat usl.	gradbeni obrat
usl.	gradbeni obrat
usL	gradbeni obrat
del. GO Slovenj Gradec del. GO Slovenj Gradec usl. GO Slovenj Gradec del. GO Slovenj Gradec del. GO Mislinja del. GO Mislinja usl. GO Mislinja usl. GO Mislinja usl. GO Črna na Koroškem del. GO Črna na Koroškem usl. GO Črna na Koroškem usl. GO Črna na Koroškem usl. GO Črna na Koroškem usl. GO Črna na Koroškem del. GO Črna na Koroškem usl. GO Ravne na Koroškem usl. GO Ravne na Koroškem usl. GO Ravne na Koroškem del. GO Ravne na Koroškem usl.	GO Dravograd
del.	GO Dravograd
usl. GO Radlje ob Dravi usl. GO Radlje ob Dravi del. GO Radlje ob Dravi del. GO Radlje ob Dravi usl. GO Radlje ob Dravi usl. GO Radlje ob Dravi del. GO Radlje ob Dravi
vodi gozdarski obrat na Ravnah. Za namestnika predsednika je bil izvoljen Ivan Golob, vodja odpreme pri gozdarskem obratu Mislinja. Ivan Golob že več kot 20 let dela pri podjetju in uživa splošen ugled.
Jurij Šumečnik
V olitv e
v samoupravne organe
kmetov gozdnih posestnikov pri GO Slovenj Gradec v letu 1969
Od leta 1963 že gospodari gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec v vseh gozdovih, ne glede na lastništvo. V tem času smo skupno s kmeti gozdnimi posestniki iskali razne oblike, kako čim tesneje sodelovati, da bi lahko dosegli vsestransko razumevanje.
Jasno je, da je sodelovanje med kmetom in gozdnim gospodarstvom najuspešnejše le tedaj, če lahko kmet doseže in dobi za svoje delo in les maksimalno ceno. Ti elementi so narekovali, da smo že doslej točno vodili vse dohodke iz
NS sektorja ločeno. O tem, kam bomo vlagali ustvarjena sredstva iz NS sektorja, smo s kmeti razpravljali, vendar možnosti za samostojno odločanje nismo imeli -— razen pri dodeljevanju sredstev kmetom kot posojila.
V letošnjem letu pa je DS podjetja po razpravah med kolektivom in kmeti sprejel nov statut. Spremenjena so bila prav tista poglavja, kjer je govor o upravljanju z gozdovi v državljanski lastnini. Po novem statutu so v GG samoupravni organi ločeni, tako
da sta tako imenovana »dva doma«. Vsa vprašanja v zvezi z NS sektorjem popolnoma samostojno rešuje in odloča svet kmetov gozdnih posestnikov pri GG in svet kmetov gozdnih posestnikov pri obratih. S tem je kmetom dana pravica, da samostojno odločajo o vsem ustvarjenem dohodku, kam bodo vlagali sredstva in vse drugo.
Naš namen je, da opišemo, kako so v GO Slovenj Gradec potekale volitve v samoupravne organe, kakšne pripombe so imeli gozdni posestniki k dopolnjenemu statutu in končno, kakšne ter katere ljudi so izvolili v nove organe. Gozdarski obrat se je odločil, da izvede volitve po že ustaljenih navadah, ito je po posameznih področjih. Ker smo obrat z največjim številom gozdnih posestnikov, menimo, da je prav, da o tem spregovorimo. Na celotnem našem področju so kmetje gozdni posestniki volili devet predstavnikov v svet kmetov gozdnih posestnikov obrata, teh devet pa je na
I.	redni seji izvolilo s tajnim glasovanjem štiri člane v svet kmetov gozdnih posestnikov podjetja, v katerem je skupno za vse podjetje devetnajst članov.
Zbore gozdnih posestnikov smo organizirali na šestih področjih, kjer smo najprej obravnavali spremembe in dopolnitve statuta podjetja, nato pa izvedli volitve in končno še razpravljali o drugih problemih v NS. Povedati moramo, da so novi statut sprejeli z zadovoljstvom in da ni bilo bistvenih pripomb. Skratka, bili so zadovoljni, da bodo lahko odločali samostojno o vsem, kar se dogaja in ustvarja v NS. Zborov se je udeležilo okrog 30 % vseh gozdnih posestnikov in prav zanimivo je, da je bilo kmetov, ki so neposredno vezani na življenje od gozda, dosti več kot pa ostalih iz nižinskih področij. Kmetje na Selah se niso mogli zediniti, kdo jih naj zastopa v samoupravnih organih, zato so se odločili za tajne volitve s štirimi kandidati. Na vseh ostalih področjih pa so bile volitve javne. Izvoljeni so bili naslednji kmetje gozdni posestniki:
za področje Sel Viktor Hov-nik; v Pamečah Franc Sirnik; v Šmartnem Ivan Cas; v Legnu Franc Bari; v Golavabuki Alojz Tovšak; v Razboru Ivan Mirkac; v Podgorju Milan Stumfl; v Starem trgu Peter Popič; v Šmiklavžu in na Graški gori Slavko Čas.
Ti izvoljeni predstavniki so izvolili na prvi seji za predsednika Milana Štumfla, za njegovega namestnika pa Franca Barla. Za člane sveta kmetov gozdnih posestnikov podjetja pa so s tajnim glasovanjem izvolili naslednje člane: Slavka Časa (8 gl.), Ivana Časa (7 gl.), Alojza Tovšaka (7 gl.) ter Milana Stumfla (6 glasovi).
O vsem, kako so potekale volitve, lahko zapišemo, da so bili gozdni posestniki zadovoljni, da so izvolili najboljše predstavnike v svoje samoupravne organe, le udeležba bi lahko bila večja, ker menimo, da je poleg volitev še dosti problemov, ki bi jih lahko skupno rešili, ne pa da jih včasih rešujemo po vseh mogočih ovinkih, kar ni v dobro niti kmetom niti gozdnemu gospodarstvu.
Na vseh zborih kmetov gozdnih posestnikov so kmetje največ razpravljali o izgradnji priključkov k posameznim kmetijam. Ta problem je postal aktualen šele zadnjih nekaj let z izgradnjo glavnih prometnih žil na Sele, v Zaraz-bor, Golavabuko, Lakuže itd., zato obrat še nima izdelanega koncepta za vrstni red, financiranje itd. Ker pa omenjeni priključki služijo bolj kmečkemu gospodarstvu in gospodinjstvu kot gozdni proizvodnji, saj so kmetije —■ gospo ■ danska poslopja, ki so po gre. benih in pobočjih —, bo prva naloga samoupravnih organov kmetov gozdnih posestnikov, da podrobno izdelajo pravilnik o izgradnji priključkov glede na vrstni red in financiranje. Pri izdelavi pravilnika bi morali dati poseben poudarek samoprispevku kmetov in ekonomski računici, v pravilnik o dodeljevanju posojil pa bi morali vnesti poleg nakupa mehanizacije in živine kot glavni kriterij tudi izgradnje priključkov.
Peter Planinšec, dipl. inž. gozd.
Gozdni delavci so si sami uredili prho. Vodo v bencinski kanti segreje sonce, skozi konzervo, preluknjano z žeblji, pa prši voda.
Foto ing. Andrej Šertel
Spisek članov sveta gozdnih posestnikov podjetja
Beseda gozdnih posestnikov— še bolj odločilna
Po novem določilu v statutu podjetja volijo kmetje gozdni posestniki, naši kooperanti, novi organ upravljanja, to je svet gozdnih posestnikov podjetja. Gozdni posestniki so ta organ že izvolili in je imel I. sejo dne 26. marca 1969. Na I. seji je bil izvoljen za predsednika sveta Ivan ČAS, p. d. Marovšek, iz gozdarskega obrata Slovenj Gradec, za namestnika pa Jože C ANK iz gozdarskega obrata Radlje ob Dravi.
Sestav sveta gozdnih posestnikov: 1. Ivan ČAS, Slovenj Gradec; 2. Slavko ČAS, Slovenj Gradec; 3. Alojz TOV-ŠAK, Slovenj Gradec; 4. Milan ŠTUMFL, Slovenj Gradec;
5.	Jože KRANJC, Mislinja, 6.
Anton KREJAN, Mislinja; 7. Adam ROŠER, Mislinja, 8. Ivan KONČNIK, Črna na Koroškem; 9. Rudi PIKO, Črna na Koroškem; 10. Jože ŠTERN, Ravne na Koroškem; 11. Franc ŠTERN, Ravne na Koroškem; 12. Beno KOTNIK, Ravne na Koroškem; 13. Otmar SIRNIK, Dravograd; 14. Tit MORI, Dravograd; 15. Ivan KOGEL-NIK, Dravograd; 16. Jože CANK, Radlje ob Dravi; 17. Ivan GOLOB, Radlje ob Dravi; 18. Franc HELBL, Radlje ob Dravi; 19. Rudi PEČNIK, Radlje ob Dravi.
Na novo izvoljenemu organu želimo veliko uspeha pri reševanju naših skupnih vprašanj!
Jurij Šumečnik
PREDSTAVLJAMO VAM PREDSEDNIKA OBRATNEGA DELAVSKEGA SVETA GOSPODARSKEGA OBRATA RADLJE
Na rednem zasedanju obratnega delavskega sveta gozdarskega obrata Radlje 20. maja so za predsednika sveta izvo-
GOZDARSKI OBRAT SLOVENJ GRADEC PREDSTAVLJA PREDSEDNIKA OBRATNEGA DELAVSKEGA SVETA
lili Zdravka Vilarja. Zdravko Vilar je bil rojen 1940. leta v Velikih Laščah. Gozdarsko
Zdravko Vilar
Na seji obratnega delavskega sveta gozdarskega obrata Slovenj Gradec dne 17. maja 1969 je bil ponovno izvoljen
srednjo šolo je končal leta 1961 v Postojni. Je revirni vodja revirja Pernica. Pred zaposlitvijo v gozdarskem obratu Radlje pa je Služboval pri občinskem gozdarskem inšpektoratu.	VT
GOZDARSKI OBRAT RAVNE PREDSTAVLJA PREDSEDNIKA OBRATNEGA DELAVSKEGA SVETA
Franc Pečoler
za predsednika Franc Pečoler, gozdarski delovodja v revirju Legen-Kopa. Franc Pečoler je bil rojen 22. januarja 1922, v gozdarstvu je zaposlen že več kot 20 let. V delovni skupnosti gozdarskega obrata Slovenj Gradec uživa kot vesten delavec splošen ugled, zato mu kolektiv izreka zaupanje.
Stanko Krevh
Na seji obratnega delavskega sveta GO Ravne dne 8. maja t. 1. je bil za predsednika ponovno izvoljen tov. Lojze Skerlovnik, roj. 5. junija 1928 v Ribnici na Pohorju.
Srednjo gozdarsko šolo je končal 1962. leta, sedaj pa je na delovnem mestu revirnega vodje revirja Navnški vrh.
Tov. Skerlovnik se vsestransko udejstvuje v družbenopolitičnih organizacijah v občini Ravne. Kljub temu da je obremenjen z raznimi funkcijami, mu je delo v samoupravnih organih vedno največja skrb, kar potrjujeta tudi njegova ponovna izvolitev in zaupanje kolektiva.
Prepričani smo in pričakujemo, da bo tudi v prihodnji mandatni dobi prispeval svoj delež za uspešno gospodarjenje obrata.
Polemika o gospodarjenju z gozdovi in delitvi dohodkov iz gozdarstva ni bila na področju gozdarskega obrata Radlje ob Dravi v bistvu nič drugega kakor izrečen gnev o splošnih neurejenih tržnih razmerah na področju kmetijstva, o nekaterih nedoslednostih v pravicah soodločanja gozdnih posestnikov in o posameznih prenapetih stremljenjih špekulantov. Gozdne posestnike s področja GO Radlje so tudi doslej, to je v obdobju skupnega gospodarjenja v zadnjih šestih letih, povsem upoštevali pri soodločanju v vseh bistvenih vprašanjih gospodarjenja. Rezultati takšnega dela niso izostali; večina gozdno kamionskih cest in priključkov, ki v veliki meri koristijo kmetom, je bila zgrajena prav v tem obdobju, kmetje so dobili od obrata nad 37 milijonov starih dinarjev posojil za nabavo strojev in živine, za gradnjo ali popravila gospodarskih ali stanovanjskih poslopij in druge oblike pomoči.
Da bi soodločanje gozdnih posestnikov še izboljšali, je gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec spremenilo in dopolni-
lo statut in tako interno uzakonilo pravice kmetov.
Tako imajo sedaj gozdni posestniki pri gozdnem gospodarstvu svoj samoupravni organ, ki se imenuje svet gozdnih posestnikov. V ta centralni svet so bili s področja gozdarskega obrata Radlje izvoljeni naslednji kmetje: Rudi Pečnik iz Mlak, Ivan Golob s Kozjega vrha, Franc Helbl iz Št. Vida in Jože Cank s Primoža na Pohorju. Za vsa vprašanja gospodarjenja gozdarskega obrata Radlje pa so kmetje izvolili samostojen svet gozdnih posestnikov iz vseh krajev obrata; v svetu so: Rudi Pečnik — predsednik, Jože Cank, Ivan Golob, Franc Helbl, Anton Miklavc, Anton Pokržnik, Anton Plazovnik, Ivan Praznik in Albert Keber.
Ta samoupravni organ je že imel eno skupno sejo z obratnim delavskim svetom in eno samostojno sejo. Na tej seji so kmetje obravnavali svoje bodoče naloge in sprejeli sklep o sofinanciranju mlekarne v Slovenj Gradcu.
Vsem izvoljenim želimo uspešno delo.
Kristl Waltl
Naši gozdni delavci v Avstriji
Gozdarski obrat Črna na Koroškem je v tem letu prevzel v avstrijski Štajerski in avstrijski Koroški za petnajst tisoč kubikov lesa poseka. Ves ta les nameravajo posekati do sredine jeseni, kot jih veže pogodba. Tako dela sedaj v okolici Feldkirchna sedemnajst naših delavcev in v okolici Marie Zeli osem. Z delavci je odšel tudi revirni vodja, ki bo skrbel za organizacijo dela, oskrbo delavcev, prevzeme in obračune.
S tem namerava gozdarski obrat predvsem navezati stike z avstrijskimi gozdarskimi
podjetji in firmami; kajti če bo uspeh dober, bi se kazalo z njimi dogovoriti za delo tudi v prihodnje. V minulih dveh letih so Črnjani že delali v gozdovih avstrijske papirnice Reberca na Olševi. Izdelali so nekaj tisoč kubikov lesa iz takratnega vetroloma. Letos so te frate tudi pogozdili in tako kaže, da bo sodelovanje z Avstrijci vsako leto obsežnejše. Hhrati pa gozdarski obrat Črna na tak -način rešuje tudi vprašanje preobilne delovne sile, ki se je zaradi normalizacije sečenj zadnje leto pojavila.	Andrej Sertel
Izklj učitev
iz delovne skupnosti
Na gozdarskem obratu Črna na Koroškem so v letu 1969 izključili iz delovne skupnosti pet delavcev. Izključitve so bile izrečene zaradi samovoljnega izostajanja z dela. Po določilu 34. člena našega pravilnika o delovnih razmerjih, točka 8, se neopravičeni izostanek vrednoti kot hujša kršitev delovne dolžnosti. 39. člen pravilnika o delovnih
razmerjih določa, da sme delovna skupnost izreči za vse hujše kršitve delovne dolžnosti izključitev iz delovne skupnosti.
Za vseh pet delavcev je bil uveden postopek za ugotavljanje kršitve delovnih do-lžnosti in izrečen ukrep izključitve.
Andrej Šertelj, dipl. inž. gozd.
Počitniški domovi vabij o
Naše podjetje ima dva počitniška domova. En počitniški dom je v Portorožu in drugi v Filipjakovu pri Biogradu na moru. Dom v Portorožu ima kuhinjo, jedilnico, sanitarije in šest spalnic, ki imajo skupno 22 ležišč. Kolikor je prijav-Ijencev več, najamemo sobe pri najibližjih sosedih. Letos smo pri domu uredili prho ter montirali v .spalnice umivalnike. Obala, ki je urejena za kopanje, je oddaljena 200 m. Voda je topla, okolica čista in prijetna. Uporabniki doma imajo na razpolago motorni čoln. Najbližje izletniške točke so Savudrija, Fiesa, Piran itd. Dobre četrit ure hoda od našega doma je mesto Piran, ki ima dobro založen trg, kjer lahko naši delavci poceni kupujejo sadje.
Počitniški dom v Filipjakovu smo kupili šele letos. Dom ima šest sob, ki imajo skupaj 18 ležišč. Dom ima veliko svetlo jedilnico, bife, teraso in zabaviščne prostore. Sanitarije so skupne. Kuhinja je velika, zato smo se odločili, da dogradimo še šest spalnic, ki bodo imele skupno 24 ležišč. Z gradnjo sob smo pričeli v mesecu aprilu. Vse na novo zgrajene sobe bodo imele lastne sanitarije in prho z mrzlo in toplo vodo. Po predvidevanjih bodo sobe dograjene do julija letos. Delavski svet podjetja je sklenil, da bo podjetje najelo avtobus, ki bo vozil izmene direktno v počitniški dom in nazaj. Prevoz bodo plačali uporabniki počitniškega doma Filipjakov v ena-
ki višini kakor uporabniki doma v Portorožu. Razliko v ceni bodo plačale ekonomske enote. Cena prevoza, ki jo plača uporabnik, znaša v obe smeri približno 50 dinarjev na osebo. Vdžnja do Filipjakova traja približno deset ur. Če bodo dopustniki želeli, jih bo avtobus spotoma lahko odpeljal na krajši izlet. Prevozne stroške takega izleta bodo plačali uporabniki sami.
V naših počitniških domovih lahko preživijo dopust člani naše delovne skupnosti, naši upokojenci, gozdni posestniki kooperanti in njihovi družinski člani. V primeru, da bi osltalo kaj prostih mest, lahko uporabljajo domove tudi drugi. Za družinske člane štejemo v tem primeru zakonca, predšolske in šolske otroke (tudi tiste, ki obiskujejo višje in visoke šole) in starše, če jih delavec vzdržuje.
Penzion za oba počitniška domova znaša dnevno 35 dinarjev. Hrana za en dan znaša za tuje osebe od 13. leta starosti naprej — brez ležišča — 25 dinarjev.
Za člane kolektiva in njihove svojce se krije del penziona z režijskimi prispevki —
z dotacijo k penzionu, tako da je cena, ki jo plača posameznik — uporabnik doma, naslednja: člani kolektiva 6 dinarjev, nezaposleni svojci od 13. leta starosti dalje 11 dinarjev, otroci od 3. do 12. leta starosti 3,50 dinarja, zaposleni zakonci in kmetje — gozdni posestniki 21 dinarjev.
Cene penziona so za naše -delavce in svojce zelo ugodne, saj tudi doma prehrana nekaj stane. Delavec — fizični ali umski, ki svoje delo vestno in pridno opravlja — je prav gotovo potreben počitka, zato priporočamo, da izrabite ugodnosti naših počitniških domov in se odpočijete v novem okolju ter za deset dni pozabite na vsakodnevne skrbi.
Komisija za rekreacijo
Naš novi počitniški dom v Filipjakovu
Pod krošnjo naj starej šega drevesa
Na območju gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec je prav gotovo najstarejše drevo Najevska lipa na Ludranskem vrhu — gozdarski obrat Črna na Koroškem. Sedanji posestnik Franc Osojnik — Najev-nik, ob čigar hiši stoji lipa, pravi, da je ta lipa bila pač takšna, odkar on pomni. Tudi njegov ded mu je zatrjeval, da je njihova lipa zelo zelo stara in da je, odkar pomni, vedno takšna. To znamenito lipo opisujejo danes tudi botanične knjige kot eno od naj-sitarejših lip na Slovenskem. Najbližje prastaro drevo naši lipi je tisa nad Solčavo v Gornji Savinjski dolini.
Koliko je pravzaprav stara ta Najevska lipa, nihče ne ve natančno. Eni pravijo, da je stara sedemsto let, drugi ji
pripisujejo večjo starost, tretji manjšo. Kdo bi vedel odgovoriti? Tudi če bi jo poža-gal in preštel njene branike na panju, ne bi mogel ugotoviti letnice njenega rojstva. Ta lipa namreč ni iz enega debla, je iz mnogih sitebel in vrhov. In ko ji vihar vsakih sto ali dvesto let odčesne katero od dotrajanih debel, zraste namesto njega drugo. Sedanje deblo lipe oziroma vsa debla skupaj merijo v prsni višini trinajst in pol metra obsega. Pomeni, da meri v premeru 4,30 metra, visoka pa je dobrih štirideset metrov. Glede na vse te velikanske razsežnosti ji človek častitljivo starost kar nerad oporeka, če bo stala ta lipa še enkrat toliko, se verjetno ne bo mnogo spremenila, ker je svo-
jo fiziološko podobo že zdavnaj dosegla in zaokrožila — bo torej še vedno današnja velikanka.
Lipa je drevo slovenskih narodov. Ni znano, zakaj ravno lipa; nekateri imajo za svoj narodni simbol hrast, drugi zopet kakšno drugo drevo. Za lipo pravijo, da jo imamo narodnostno v čislih še iz časov naseljevanja starih Slovanov. Stari Slovani so namreč zelo radi pili medico. Da so imele čebele dovolj paše, ker lipa rada obilno medi, so jo sadili, koder so šli. Morda je to legenda, morda je v tem tudi košček resnice; kakorkoli že, Slovenci smo si jo vpletli v svoj grb.
Letos je mimo te lipe zgradil gozdarski obrat Črna novo kamionsko cesto. Okoliški kmetje so te ceste zelo veseli, saj bo dala njihovim gozdovom mnogo večjo vrednost, kot so jo imeli do sedaj. Pocenila jim bo prevoz lesa in jim skratka odprla nov pogled na svet. — Gospodar Na-
jevnik je posekal ravno zadnjo smreko na trasi za cesto, ko je za njim že brnel buldožer in ruval zadnje panje skozi njegov gozd. Končal je z delom in prinesel pod lipo na rami sekiro in v smolnati roki glinast vrč, kjer je bilo še za nekaj požirkov jabolčnika. »Tako sem vesel,« je rekel, ko sva posedla na klop pod lipo, »da bo sedaj tukaj cesta. K naši hiši bo cesta!« je nadaljeval z navdušenjem. »Še tale rob mi bodo posneli, pa bom imel cesito prav do hiše ...« Ponudil mi je iz vrča pijače in se opravičeval, ker so notri plavale smrekove iglice in drevesni mah. — Nič, nič, sem rekel, bo pijača še bolj zdravilna. Odpihnil sem plavajoči gozd v vrču in ga zvrnil do dna, kajti dan je bil vroč, pijača pa mokra in še dobra povrhu. Povprašal sem ga o njegovem gozdu, če je že posekal ves določen desetletni posek, ki mu ga dovolijo gozdarji. »Ne,« je odvrnil. »Imam še v dobrem. Veste, jaz gozd čuvam. Pa saj
bom sedaj tudi več dobil za les, ker bo spravilo krajše in bodo hlodi bolj kvalitetni. Vendar se moj gozd zaradi te ceste ne bo bolj razredčil. Jaz
skih obiskovalcev — kot jih je imela nekoč. Nekoč pred vojno, ko :so namreč poznali izletniki v hribe tudi še peš hojo, so k dve uri oddaljeni
Najevska lipa na Ludranskem vrhu	Foto: Andrej Šertel
imam gozd rad, to je vedno rezerva...«
Nova cesta pa ne bo imela le velikega gospodarsko pri-dobitvenega pomena za gozdne posestnike na Rozmanovem pobočju in za kmetije na Ludranskem vrhu, pač pa bo tudi velikega turističnega pomena, Saj bo vodila tudi k planinskim turističnim postojankam na Pudgarsko in na Smrekovec, čeprav je spodaj po jarku stara cesta že speljana. Najevska lipa si bo s tem pridobila zopet veliko priložnostnih izletnikov in nedelj-
Najevski lipi iz Črne zelo radi prihajali ob nedeljah Črnjani in tudi drugi. V senci njene krošnje so si uredili pravo kegljišče in kegljali po cele nedelje. Proti večeru pa je gospodar Najevnik raztegnil svojo harmoniko in vse je pod lipo pelo, pa tudi plesalo se je. Tudi danes imajo pri Na-jevniku harmoniko, sin je pravkar odslužil vojake, zaraslo kegljišče bi bilo potrebno obnoviti in lipa bi zopet imela ob nedeljah in praznikih goste pod svojo krošnjo.
Andrej Sertel
KEGLJAŠKI DVOBOJ
Na kegljišču v Slovenj Gradcu so se 30. maja 1969 pomerili v kegljanju gozdarji na območju občine Slovenj Gradec in gozdarji na območju občine Maribor. Za Maribor so tekmovali: Vračko, Lobnika st. in ml., Ajdič, Jerič, Rojak, Brunčko, Rojko, Vogrinc in
Rajter, v naši ekipi pa Gornjec, Urbanci, Štalekar, Popič (uprava), Vivod, Kotnik, Krevh (GO Slovenj Gradec), Volmajer, Plaznik (gradbeni obrat) in Matko (strojni obrat). Zmagali so tekmovalci GG Slovenj Gradec z rezultatom 663:522 podrtim kegljem.
Ludvik Kotnik
Teniško igrišče na letališču v Turiški vasi
Teniško igrišče je last GG Slovenj Gradec, upravlja ga sindikalna podružnica GG Slovenj Gradec in je namenjeno predvsem članom našega kolektiva. Za red in vzdrževanje igrišča skrbi oskrbnik. Na igrišču je dovoljeno igrati v primernih copatih, vstop s čevlji je prepovedan.
Vstopnina:
a)	člani kolektiva GG in ožji sorodniki (žena, mož, otroci) plačajo za uro igranja 1 novi dinar. Članstvo dokažejo s posebno izkaznico, ki jo dobijo pri Tonetu Popiču v upravi podjetja;
b)	ostali plačajo za uro igranja 5 novih dinarjev;
c)	inozemci plačajo za uro igranja 10 novih dinarjev.
Desno igrišče je rezervirano za člane našega kolektiva po posebnem umiku, ki je raz-obešen na igrišču. Tone Popič je pripravljen razložiti začetnikom osnovna pravila in način igranja tenisa. Člani kolektiva dobijo loparje in žogice pri oskrbniku. Loparji in žogice za ostale igralce so na razpolago pri oskrbniku igri-
šča proti plačilu 2 nova dinarja za en lopar in žogice za uro igranja.
Igrišče je odprto vsak dan od 8. do 11. ter od 15. do 20. ure. Vsak igralec mora na tablo, ki je na igrišču, s kredo napisati priimek, ime in čas, kdaj je pričel igrati. Igralni čas je ena ura, v primeru, da ni več igralcev, pa je moč igrati več ur.
Vabimo vse člane našega kolektiva, da izrabijo možnost rekreacije na igriščih tenisa v Turiški vasi.
Ludvik Kotnik
REKREACIJA
Vodilni delavec se vrne z letnega dopusta. V našem počitniškem domu si je dobro odpočil. Veder, nasmejan in lepo zagorelega obraza pride v pisarno in reče: »O, kako sem si odpočil živce.«
Skoraj neviden pisarniški delavec tiho vzdihne: »Mi tudi tu.«
Šolanje gozdnih delavcev
V jeseni bodo končali šolanje v dislociranem oddelku šole za gozdne delavce v Radljah prvi učenci. Učni uspeh pri teoretičnem pouku v II. letniku se je pri učencih dvignil poprečno za eno oceno v primerjavi s prejšnjim letom. Prav"tako ugotavljamo, da so delovni učinki čedalje večji. Z velikim zaupanjem v njihovo znanje in sposobnosti jih bomo poslali v redno proizvodnjo. V jeseni nameravamo vpisati v I. letnik okoli deset novih učencev. Pogoji za vpis so naslednji:
1.	uspešno končana osemletka,
2.	učenec mora biti telesno sposoben za opravljanje poklica, kar bo dokazal z zdravniškim spričevalom,
3.	prosilec mora imeti primeren odnos do dela,
4.	ne sme biti starejši od 18 let.
Kandidati morajo vložiti do 30. junija prošnje na gozdno gospodarstvo — izobraževalni center. Prosilci morajo biti pregledani v dispanzerju za medicino dela. Izobraževalni center bo prosilce obvestil o datumu, kraju in uri zdravniškega pregleda. Podrobnosti v zvezi s šolanjem gozdnih delavcev lahko preberete v prvi številki našega glasila z naslovom Šola za gozdne delavce in v tretji številki z naslovom Vpis v šolo za gozdne delavce.
Marija Sekirnik, dipl. inž. gozd.
Učenci pri praktičnem pouku
Nesreče
V letu 1968 se je v našem podjetju pripetilo 157 nesreč pri delu. Na poti na delo in z dela se je pripetilo 21 nesreč. Skupaj je bilo v podjetju 178 nesreč z 2772 izgubljenimi delovnimi dnevi. Iz tega je razvidno, da smo imeli na 100 zaposlenih 18,2 nesreče, a vsaka nesreča je povzročila 15,5 izgubljenega delovnega dneva. S tako visokim števi-
pri delu
lom nesreč na 100 zaposlenih je naše podjetje visoko nad republiškim poprečjem.
V prvih /treh mesecih 1.1. se je v našem podjetju pripetilo 20 nesreč z 279 izgubljenimi delovnimi dnevi. Vsaka nesreča pri delu pa je povzročila 13,9 izgubljenega delovnega dneva. Po obratih so se pripetile nesreče, kakor sledi:
Obrat	Zapo- sleni	Štev. nesreč	Izgubljeni dnevi	Na eno nesrečo
Slovenj Gradec	92	2	39	19,5
Ravne	71	3	56	18,7
Radlje	193	7	104	14,8
Mislinja	94	2	25	12,5
Črna	237	41	45	11,2
Dravograd	50	1	3	3
Strojni obrat	58	1	7	7
Gradbeni obrat	27	—	—	—
Uprava s taksacijo	64	—	—	—
V prvih treh mesecih leta ni bilo hujše nesreče pri delu, razen treh primerov zlomov nog, in to dva primera, ki sta posledica prometne nesreče, to je en primer na poti z dela in en primer na GO Črna, kjer se je pripetila nesreča pri delu Francu Obretanu v revirju Kamen, odd. 46 b. Za to nesrečo sta po ugotovitvah varnostne službe podjetja kriva sodelavca, ker nista upoštevala navodil revirnega vodje in pravilnika o varnosti pri delu. Pri obeh poškodbah na poti z dela pa je vzrok nesreče nepravilna vožnja z motornim kolesom.
Zaradi neupoštevanja predpisov pravilnika o varstvu pri delu je varnostna služba podjetja v tem letu v treh primerih zahtevala uvedbo po-
stopka za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti.
Iz podatkov o nesrečah v tem letu tudi vidimo, da smo imeli kljub nizki storilnosti in pogostejšim izostankom z dela zaradi snega tudi sorazmerno visoko število poškodb. Zato je naloga organizatorjev proizvodnje in vseh zaposlenih, da dosledneje uporabljajo in nadzorujejo uporabo zaščitnih sredstev, upoštevajo predpise pravilnika o varstvu pri delu, da bo nesreč manj.
Zavedajmo se, da vsaka nesreča pri delu ne povzroči le izostankov z dela, temveč zmanjšuje poškodovančevo storilnost in povzroča visoke stroške, ki pa gredo v breme podjetja oziroma nas vseh.
Ivan Waltl
Uganite
Sveder	Darinka	
		
Zakovec	Lado	
Kakšno delo v gozdarstvu opravljata ?
Za vedno sta nas zapustila Franc Kotnik-Matičev Francuh, in Aposto-lovič Mihajlo
4.	junija je po krajši, a neozdravljivi bolezni v 65. letu starosti umrl upokojeni gozdni delavec GO Mislinja Franc Kotnik — Matičev Francuh.
Že v rani mladosti, s štirinajstim letom, se je zaposlil v gozdarstvu. Ves čas službovanja — vse do upokojitve je bil vzor gozdnega delavca. Francuh — s tem imenom je znan daleč naokrog — je postal pojem vzornega delavca v gozdarstvu. Pojem zato, ker je v sebi združeval prav vse lastnosti, kot so delavnost, nesebičnost, požrtvovalnost, ljubezen do gozda in dela. Za svojo marljivost in vestnost ter za vidno doseganje delovnih uspehov je bil odlikovan z medaljo dela.
Ob upokojitvi se je prav teižko ločil od kolektiva, od gozda se je poslovil šele s smrtjo. Na zdravljenju v bolnišnici si je želel le vrnitve domov, da zopet zaživi z gozdovi okrog svojega skromnega doma v planini.
Kljub temu da je bil upokojen že pred desetimi leti, ni pretrgal stikov z gozdarstvom in kolektivom našega obrata. Z veseljem smo se srečevali z njim, pogovarjali o nekdanjem in sedanjem delu, mnogokrat upoštevali njegove 'bogate izkušnje, ki so nam Cesto pomagale odkriti In rešiti vrsto problemov.
Ob njegovem preranem grobu smo se zbrali mnogoštevilno v skromno zahvalo, v veliko spoštovanje Francuhove osebnosti.
Kolektivu gozdarskega obrata Mislinja bo Francuh kot delavec, ideal, ostal v trajnem spominu.
V ponedeljek, 9. junija 1969, je umrl naš upokojenec Mihajlo Apostolovič. Mihajlo Apostolovič je odšel od nas v pokoj kot vodja materialnega knjigovodstva. Rojen je bil 5. decembra 1899 v Beogradu. V Slovenjem Gradcu je živel od leta 1930 do upokojitve, po upokojitvi pa se je preselil v Maribor. Med meščani Slovenjega Gradca in med tovariši v podjetju je bil zelo priljubljen in znan kot vedno vedri Mihajlo. Novica o njegovi smrti je še toliko hujša, ker nas je zadela nepričakovano. Še v mesecu maju je bil na obisku pri svojih sorodnikih v Slovenjem Gradcu ter bil živahen in vesel kot običajno.
Vedno vedrega tovariša in vestnega delavca foo ohranila delovna Skupnost gozdnega gospodarstva v spominu.
Ženi Anici, hčerki Branki, sinu Dušanu in ostalim sorodnikom izrekamo sožalje.
Enodružinska stanovanjska hiša »NOravnik« na območju gogtUb^ -ga obrata Črna v Uršlji gori
»Obvestila« izdaja delavski svet delovne skupnosti gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Naklada 1000 izvodov. Komisija za urejanje internega časopisa: Jože Zorman, Jože Logar, Ivan Čas, Andrej Šertelj, dipl. inž. gozd., Metod Sekirnik, dipl. inž. gozd., dn Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozd. Predsednik komisije in odgovorni urednik Jurij Šumečnik. — Tiska ČP Mariborski tisk.