The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST % AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do image] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DR2AVAH (Official Organ of four. Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski * list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 64 CHICAGO, ILL., TOREK, 3. APRILA _ TUESDAY, APRIL 3, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII NA PROŠNJO AMERIŠKIH OBLASTI DALA TURŠKA VLADA ARRETIRATI SAMUELA INSULLA, KO JE PRISPELA NJEGOVA LADJA V ISTANBUL. — TUR-ŠKO SODIŠČE GA JE SPOZNALO KRIVIM ZLOČINA. — PRIPRAVLJEN ZA D EPORTACIJO V AMERIKO. HI bo oddan Ameriki - Hitler si. ne pusti diktirati ČLANI SOVJETSKEGA POSLANIŠTVA T Istanbul, Turčija. — Samuel Insull, bivši ameriški magnat, Je postal zopet jetnik tujezem-skih oblasti. Popolnoma nepričakovano je padel v roke turške vlade, ki ga bo, kakor znamenja z gotovostjo kažejo, oddala ameriškim oblastem, da K'a odpeljejo pred sodišče v A-meriko, kjer je obdolžen sleparij in poneverjenja. 741etnega insulla je čakala nevarnost, kjer se je najmanj nadejal. Dočim je domneval, da je zopet prost, ko se mu je posrečilo pobegniti iz Grčije, kjer jo stal že takorekoč pred deportacijo v Ameriko, ga zdaj straži 25 policistov v nekem malem hotelu v mestu Istanbul (prejšnji Carigrad). Skozi celih 15 dni je blodil In-sull z malim grškim tovornim parnikom po Egejskem morju, dočim so med tem njegovi advokati iskali države, ki bi ubežniku dovolila vstop in bivanje. Udja je bila na poti skozi Preliv Bospor v Črno morje in domnevalo se je, da je name-^•'ena v Rumunijo. V tukajšnjem pristanišču je pristala koncem preteklega tedna, da Sl naloži kuriva in živeža. Takoj pa, ko je ladja prispela v pristanišče, so pričeli zastopniki ameriških oblasti z 'ntenzivno propagando in pregovorili so turške oblasti, da so dale ladjo zastražiti in kon-(;no tudi Insulla aretirati. V nedeljo je bil stari ubežnik prepeljan pred turško sodišče. Pred sodno obravnavo je Vložil Insull oster protest proti temu, ker je bil s silo odpeljan z ladje. Sodnija pa protesta ni Upoštevala. Tekom 15 minut trajajoče obravnave je spoznala Insulla krivega "navadnega zločina" in odredila njegovo ;iretacijo. Celi potek sodne Uravnave je bil zelo nerazumljiv celo za tiste, ki turško turnejo; docela nerazumljiv Pa ^ bil za Insulla, zlasti še, 1 ni imel nikakega zmožnega °'niača. Zasilni tolmač je sprva razumel, da je sodnija nxulla oprostila in je Insullu udi povedal tako. Takoj je nsull naročil tolmaču, naj se njegovem ^menu zahvali so-1Scu in naj tudi omeni, da je ()n> Insull, bil vedno prepričan, a bo Turčija z njim obzirno |avnala. Tedaj pa se je zmota ' °znala in strahovito ražoča-se Je bralo na obličju d SUlla' ko se mu sporočilo, je ravno nasprotno res, da ga je sodišče obso- tu sodišča je bil sporočen vladi v Ankari, ki je v takZ- 2 ameriškimi oblastmi Ub ^ pri^a s pripravami za mee?nikovo deportacijo v A-Turv-0' Med obema državama, Potrču in Amerik°. obstoji tev i Za medsebojno izroči-od oči.ncev- Ta pogodba je tificimeriškeea kongresa že ra-]am'rafna' dočim je turški par-PričaT S tem doslej odlašal. takoi i° Pase je> da mu b0 J rlr«gi dan, v ponedeljek, HITLERJEVE IZJAVE s Hitler obsoja zastarelo diplomatsko občevanje. — Svoj program izvaja brez ozira na tujezemstvo. —o— Berlin, Nemčija. — Pred par dnevi je imel kancler Hitler daljši pogovor z zastopniki časopisja, med katerim je pojasnil več točk svojega programa. Glede mednarodnega razmerja se je izrazil, da je po njegovem mnenju diplomatsko izmenjavanje not med posameznimi državami zastarelo, in se ga on ne poslužuje več. On da je naklonjen odkritemu razgovoru z zastopniki tujih držav, brez vsakih diplomatskih fraz, in pri tem ne stavi svojih pogojev višje z namenom, da jih bo pozneje znižal. Ako on torej zdaj zahteva armado 300 tisoč mož, to tudi v polnem pomenu besede misli in se ne bo zadovoljil z nikakim nižjim številom. Obenem je izjavil in ponovno povdaril, da si ne bo pustil od nobene države diktirati, kaj ima storiti. Ako bo videl, da je kaka stvar za Nemce koristna, jo bo izpeljal brez ozira na to, kaj inozemstvo pravi. Povrnil se je v pogovoru zopet k nemški armadi in se izrazil, da ne zahteva večje armade v svr-ho napadanja, marveč je njegov cilj samo obramba. V načrtu da ima namreč dalekosežen program za izboljšanje stanja Nemčije in njenega prebivalstva in armada mu je potrebna, da varuje deželo pred motnjami tega programa iz inozemstva. JOHNSON ZAHTEVA KRAJŠE URE Washington, D. C. — Na zastopnike vseh vrst industrij je administrator Johnson poslal pretekli teden okrožnico z vprašalno polo, na kateri je bilo vprašanje, koliko odpuščenih delavcev omenjena industrija lahko ponovno zaposli. In ako jih ne more nič zaposliti, zakaj jih ne more. — Drugo vprašanje je, ako industrija lahko skrajša delovni čas brez znižanja tedenske plače; in ako ne more, zaKaj ne. -o- GROŽNJA SODNIKU VSLED PRENIZKE KAZNI Chicago, 111. — Detektivska straža je bila prideljena federalnemu sodniku P. L. Sullivanu, ko je ta prejel grozilno pismo, ker je naložil prenizko kazen za pet uradnikov skrahiranega podjetja H. O. Stone. Ti uradniki so bili sprva obsojeni na 20 let, a jim je bila pri ponovni o-bravnavi kazen znižana na tri leta. Neznani pisec grozi, da bo sodnika s kroglami preluknjal, kajti pri omenjenem podjetju da je izgubil $10,000 in je zdaj 60 let star. Tajnik vojnega departmenta Dem (na desni), ko pozdravlja novega vojaškega atašeja Rusije, pridt 1 jenega sovjetskemu poslaništvu v Washingtonu,ko je ta prispel v Ameriko in se šel s svojim pomočnikom poklonit amojški vladi. predložena ratifikacija v odobritev. ŠESTKRATNI UMOR Roparji umorili šest oseb. -O— Bremerton, Wash. — Oblasti so aretirale več oseb v svr-ho preiskave v zvezi s krvavim činom, ki se je izvršil sredi preteklega tedna v neki tukajšnji hiši. V soboto zvečer je namreč neki sosed našel v hiši Franka Fiedlerja, bivšega gro-cerista, šest umorjenih oseb. Žrtye so bili poleg gospodarja še njegova žena, dalje neki sosed, neki prijatelj in njegova žena in služkinja. Umor se je izvršil očividno v zvezi z ropom, kajti v hiši je bilo vse premetano. -o- RAZPIS POGODB ZA ZRAČNO POŠTO Washington, D. C. — Vlada namerava povrniti prevažanje zračne pošte zopet privatnim aeroplanskim družbam in je v ta namen objavila pogoje za sklenitev pogodb. Družbe, ki so prej prevažale pošto, a jim je bilo to odvzeto, ko se je odkrilo, da je prejšnja vlada nepravilnim potom sklenila pogodbe z njimi, zdaj sploh v po-štev ne pridejo. Med pogoji za nove pogodbe je eden, ki zahteva, da mora biti jiajmanjša s letalska hitrost 110 milj na uro PRIPRAVE ZA ZGODOVINSKO PREDSTAVO Chicago, 111. — Dne 30. junija se bo vršila na tukajšnjem Soldier Fieldu velika predstava, ki bo imela pokazati celotno zgodovino države Illinois. Prireditev, ki jo ima v oskrbi illinoiška policijska zveza, in ima naslov "The Epic of the Prairie State", bo pokazala vse velike dogodke, ki so se odigravali na illinoiški zemlji od praveka pa do novejše dobe. Tako se bo videla takozvana ledena doba, ki je izpremenila PRED UPOROM V_RUSIJI? Dezerter napoveduje pobuno v rdeči armadi. Tokio, Japonska. — Neki so-jetski vojaški avijatik, Valro-niev po imenu, je pretekli mesec dezertiral in pobegnil s svojim aeroplanom preko meje v Man-džukuo. Pri zasliševanju se je baje izrazil, da grozi v sovjetski armadi v kratkem izbruhniti upor, in sicer vsled strahovitih naporov in pritiska, ki ga izvajajo oblasti nad vojaštvom. Trpljenje v armadi da je,tako silno, da se mladi letalski častnik odločil za pobeg raje, kakor bi ga še naprej prenašal. ■-o- LETALEC UBIT OB PREVAŽANJU POŠTE Clinton, Ia. -- Prevažanje zračne pošte, ki ga opravljajo vojaški piloti, je pretekli petek zahtevalo novo človeško žrtev. Kakih 12 milj severozapadno od tukaj je treščil s svojim letalom na zemljo poročnik T. A. Wood, ko je letel s 23 vrečami pošte iz Chicage proti Omahi. Letalca je očividno zmedel viharni naliv, v katerega je zašel, kajti razbito letalo je bilo obrnjeno v ravno nasprotno smer, kakor bi imel leteti. Na zemljo je treščilo s tako silo, da se je zapičil prednji del aeroplana štiri čevlje globoko. Letalec je bil na mestu mrtev, dočim je ostala pošta nepoškodovana. " 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese naše delcvan je."-^-Rev. Černo. Illinois v prerijsko pokrajino, dalje boji z Indijanci, dogodki iz življenja Lincolna, velik chi-caški požar in podobno. Posebno pozornost pa bo vzbujal muzikalni program prireditve. KRIZEMJVETA — London, Ang'.ija. — Na tisoče brezposelnih delavcev bo ponovno dobilo zaslužek, ko s<: bo prihodnji četrtek pričelo z nadaljevanjem deia na o-gromnem parniku Cunard lini. je, št. 834. Gradbeno delo na parniku se je vsled pomanjkanja denarja ukinilo v novembru 1931. — Moskva, Rusija. — V soboto se je v Leningradu pridela konferenca znanstvenikov j in avijatorjev glede nadaljnjega študiran j a stratosfere.. ! Konferenca bo trajaja teden 'dni z dvema zasedanjima na dan in je pod pokroviteljstvom Akademije znanosti. — Praga, Cehoslovaška. —• Vlada je dala aretirati 42 komunistov, obdolženih špijonaže in prevratnega rovarenja v armadi. Trije od aretirancev so baje oddali važne vojaške dokumente komunističnim špijo-nom. — Frankfurt, Nemčija. — Nazi j i so ustanovili posebno šolo za časnikarje, v kateri se bodo učili pisati v duhu nove Nemčije. Šola je ustanovljena v mestu Wiesbaden in jo točas-no poseča 250 časnikarjev. -o--- SMRTNA KOSA V Chisholm, Minn., je te dni preminula rojakinja Mrs. Antonija Laurich, in sicer 24. marca. Pogreb se je vršil v sredo, dne 28. marca, iz slovenske cerkve sv. Jožefa. Pokojna je bila soproga Mr. Frank Lauricha, marljivega zastopnika lista "Am. Slovenca". Stara je bila 46 let, rojena v vasi Retje, fara Loški potok. Bila je članica dr. sv. Ane, 156, KSKJ., dr. Danica, 150, JSKJ. in SZZ. podr. št. 38. Ostavlja potrtega soproga, 3 sinove in 3 hčere. Blagi pokojnici naj sveti večna luč in naj spava v Bogu! Preostalim, soprogu in družini, pa naše globoko sožalje! -o- POLICISTINJO OROPAL Chicago, 111. — Med tem, ko je bila policistinja Alice McCarthy na delu, da izsledi zločinca, ki je zadnje dni ropal ženske na južni strani mesta, je zlikovec i na njej sami izvršil isti trik. V petek zvečer ji je neki mlad ni-ger iztrgal ročno torbico in zbežal z njo. Policistinja je ustrelila za njim a ga ni zadela. -o- KONEC POSLOVANJA CWA Washington, D. C. — S pre-klo soboto, koncem marca, se je končalo poslovanje administracije za civilna dela (CWA), katera je preskrbovala delo od zadnje jeseni naprej za par milijonov oseb. Za te delavce se bo v naprej poskrbelo na drug način in bo za njih nadaljnje vzdrževanje prispevala deloma posamezna država, deloma federalna vlada, da se bodo na ta način še v nadalje obdržali na delu. Tekom časa obstoja CWA je vlada porabila za plače delavcev in za delavno orodje okrog miljarde dolarjev. Od svote, ki jo je v ta namen svo-ječasno nakazal kongres, je še ostalo okrog 600 milijonov in to bo, po mnenju načelnika CWA, zadostovalo za kakih sedem do osem mesecev. tx Jugoslavije. DELAVSKA DRAMA V ŽALCU; OGLJIKOV DVOKIS IZ TROPIN JE ZADUŠIL DVA MOŠKA IN JIH VEČ OMAMIL. _ RADI PREDOLGE ZIME SO SILNO TRPELA ŽITNA POLJA. — SMRTNA KOSA. — NEZGODE IN NESREČE. Strašna smrt dveh delavcev [ Žalec, 9. marca. — V prijaz-' nem Žalcu se je pripetila med 13. in 14. uro huda nesreča, ki je zahtevala življenje dveh ljudi in ki je pretresla vse preuivalstvo. Posestnik Rudolf Janič iz Žalca ima v svojem gospodarskem poslopju poleg svoje hiše veliko, približno 3 metre globoko betonsko jamo, ki jo je jeseni, ko je otresel jabolka, napolnil s tropinami, da bi pomladi izdelal kis. Polovico tropin je bil že spravil iz jame, ki je pokrita in ima zgoraj majhno odprtino. Ko so se danes popoldne pripravljali delavci, da bi nadaljevali izpraz-njevanje jame, se je nepričakovano dogodila huda nesreča. Dva delavca sta hotela zlesti skozi odprtino v jamo. Ko pa jima je udaril v nos ogljikov dvo-kis, ki se je razvijal v njej, sta pravočasno odskočila. Nato je splezal po lestvi v jamo 251etni brezposelni delavec Fran Rozman iz Dol pri Brežicah, ki mu je bil g. Janič šele uro prej na njegovo prošnjo dal delo. Plini so ga takoj omamili in zgrudil se je nezavesten na tla. Na pomoč mu je priskočil 671etni Fran Zgank, ki je že dolgo vrsto let služil pri Janiču. Čim je dospel na dno jame, je tudi on omahnil in se zgrudil. Delavec Grobelnik, ki je stal pri jami, je ves preplašen pričel klicati na pomoč. Prihitelo je več reševalcev, med njimi tudi marljivi sokolski delavec krojaški pomočnik Konrad Stamol, ki se je brez obotavljanja spustil po i lestvi v jamo in prijel Zganka, ki se je nezavesten oklepal lestve, ter ga hotel dvigniti. Pri tem pa se je tudi Stamol zgrudil nezavesten na tla. Ko je njegov polbrat krojaški mojster Stanko Lihteneker opazil, da je omahnil je skočil takoj za njim v jamo, a se je prav tako zgrudil omamljen od strupenih plinov. Med tem je prihitel na kraj nesreče 241etni Anton Lednik, šofer pri veletrgovcu Juriju Krašovicu v Žalcu. Brez pomisleka si je zave-j zal z mokro brisačo usta in nos| in se spustil v jamo. Privezal je, na vrv nezavestnega Lihteneger-ja in Stamola, ki so ju'nato reševalci potegnili iz jame. Lihte-j neger si je kmalu opomogel, dočim se je zdravniku šele po dolgem trudu posrečilo spraviti k zavesti Stambola z umetnim dihanjem. Rozman in Zgank sta bila mrtva. nom, kjer namesto zelenih vršičkov ležijo mrtva stebla, dočim pa je ponekod po pšeničnih setvah še videti življenje. Kmetje so videli že prve dni, ko je sneg izginil, da so polja opusto-šena, toda upali so, da bo dež dal rastlinicam novega življenja. Ker pa se še dosedaj niso oživila, ne upajo več v prvo žetev. -o- Dva požara pri Mariboru Dva požara sta zopet bila v mariborski okolici. V Vrhovdolu pri Limbušu je zgorela stanovanjska hiša posestnika Mihaela Bezenška, ki se je par dni pred požarom preselil v Kamnico. Poslopje je zgorelo do tal ter je škode okoli 25.000 dinarjev. V Framu je pogorel posestnik Jožef Španinger. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje, živinska krma in gosodarsko orodje. Ima 20.00© Din škode, ki pa bo naj-bi 'že krita z zavarovalnino. Vzrok požara je pri obeh u-ganka, sumijo pa zopet zlobno roko. Gorelo je Ogenj je izbruhnil nekega jutra po posestniku I. Kalanu, po domače Znidarjev, v vasi Slape pri Dev. M. v Polju. Goreti je začelo na skednju, ki je zgorel. Gasilcom, ki so bili takoj na mestu, se je posrečilo, da obvarovali druga poslopja. -o- Orožje ni za otroke Iz Marenberga je bil pripeljan v mariborsko bolnico dimnikarski vajenček Henrik Sebacher. — Na poti iz šole, se je njegov tovariš, krojaški vajenec igral s flobertovko, ki se je sprožila in strel je zadel Sebacherja v pljuča. Posledica predolge zime Braslovče, 11. marca. — Posestniki'so se že dalje časa bali, da bo letošnja ozimina pognila radi predolgo obležalega snega, zato so po njivah trosili pepel in na vse načine skušali rešiti svoje prve poljske pridelke. Ker pa je sneg obležal skoro 100 dni in je jeseni padel na nezamrznjena tla, je prvi pridelek po večini ves uničen. Posebno žalosten je pogled na njive, posejane z ržjo in ječme- Huda nesreča Huda nesreča se je pripetila 10. marca v tekstilni tovarni Ze-lenika & Co. v Mariboru. — 23-letni delavec Alojzij Letnik, ki je bil zaposlen v barvarni, se je po vsem telesu polil z vrelo barvo za barvanje platna in dobil strašne opekline. -o- Smrtna kosa V Naklem je umrl Franc Ažman, posestnik star 62 let._ V Zagrebu je umrl Dr. Ernest Kobe, starešina ljubljanskega okrajnega sodišča, rojen Novo-meščan star 40 let. — V Gušta-nju je umrl Edvard Večko, viso-košolec. — V Mariboru je umrl Tomaž Stranjšek, poštni pod-uradnik. 60 let je orglal Pri Sv. Petru pod Sv. Gorami je pred kratkim praznoval 80 letnico rojstva tamkajšnji dolgoletni organist in občinski tajnik Jože Novak, ki je skoro 60 let opravljal službo organista. "Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljeni med tujci, ne izgubimo med njimi.— C Stran ž •AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, :!. aprila 1934 AMERIKANSKI SDOVENEC The firti and the Oldest Slovene Newspaper »» Ameriea. Established 18«, ki stremi po poštenosti in pravičnosti, je najlepši biser v človeškem življenju. Keri in najstarejši slovimM §13 list v Ameriki, r~ 0«t«HOTljen lata 18M i«taaja vsak dan razna asdelj, pon«-toljkov is dnevov po praroikih. Izdaja in tiskal EDINOST PUBLISHING CO. Naslov urcdniitva in nprav«! |M9 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 V ' Naročnina: _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 t* celo leto-----— Cm pol leta------ jga četrt leta_____ Za Chicago. Kanado In Evropo: Ca celo leto----$6.00 Za pol leta_______3.00 Za četrt leta -------1-7$ Issued daily, sxcspt Sunday, lion-day and th« day altsr holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication offic«: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year-- For half a year---- For three months ---- _$5.00 _ 2.50 __1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year______$6.00 For half a year-------3.00 For three months __„_____1.75 NAROČNICA IZ PUEBLE PIŠE Pueblo, Colo. Pravijo, da če kdo dobro delo stori, za to plačilo dobi. — Ko sem jaz v pretekli kampanji dobila novega naročnika za Ameri-kanskega Slovenca, sem bila tega prav vesela. Zlasti me je veselilo ko sem prejela za to lepo zahvalo in sem bila še vprašana, kaj hočem za nagrado. Vzela sem za nagrado seveda rožni venec in vselej, kadar bom nanj molila, se bom s hvaležnostjo spominjala tega. Nekoliko sem s tem novim naročnikom pripomogla tudi naši zastopnici Mrs. Meglen, da je dobila kot kandidatni j a v tretji vrsti zmage, lep prstan. Ko jo bom prvič videla, V Prosveti že dalj časa objavlja neki Frank Zaitz življe-^ ^m pogledala na roke, kako .. ... ■ ■ • , .....p., ise kai prstan sveti. Da bi le bil njepise raznih socijahsticmh' m.svobodomiselnih prvakov. Ha-1 * Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko r tednu Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. do tudi nam zvonovi zapeli v slovo, kakor so pred letom dni peli tebi. Mary Osolnik. --o- RAZNO S čim se ponašajo? z ume se, da najde v očeh g. Zaitza (po slovensko bo menda "Zaje") veliko milost vsak oni, ki je kedaj divje jurišal proti veri in katoličanstvu v hrezverskih slovenskih listih v Ameriki, ali se je drugače udejstvoval v prilog brezverstva v Ameriki. Posebno izredno milost je našel v Zajčevih očeh tudi znani Iv. Molek, sedanji urednik Prosvete. Zaje ga povzdiguje zlasti radi njegovih protiverskih in proticerkvenih izpadov na raznih poljih njegovega delovanja pri društvih, organizacijah, itd. Z vidno naslado omenja, kako je Molek zamislil posebna pravila .za društvo "Ferrer", spadajoče k SNPJ. Tako-le piše sodrug Zaitz: "Ivan Molek si je zamislil društvo, ki naj bo vseskozi !\ načelno svobodomiselno in v ta namen naj pristopijo ali prestopijo iz drugih društev k 'Ferrerjn' le taki, ki so prepričani svobodomisleci. Priredil je posebna pravila in vsak član, ki je pristopil ali prestopil, se je moral zavezati, da se bo ravnal po njih. Določala so med drugim, da se člani \ in; članice društva št. 131 ne bodo poročali cerkveno, ne imeli cerkvenih pogrebov in da ne bodo dajali krstiti svojih otrok." Zaitz dalje omenja pisateljsko plodovitost Moleka in da je najboljši 'kulturni delavec med ameriškimi Slovenci. Zaitz je morda tega plodovitega dela kot socijalist, brezverec, ki ne more trpeti iz golega fanatizma, da bi kdo izmed bližnjih nosil vero v srcu, res vesel. Vse prav! Tudi nekdo drugi ga je vesel, ker ima med Slovenci v Ameriki tako agilnega zastopnika. Kdo je ta drugi, menda ni treba razlagati, saj je znano, koga je dal Bog iz raja izgnati. Toda drugo vprašanje pa je, kako bodo zadovoljni nekoč tisti, ki jih je ta "plodoviti slovenski kulturni delavec" v Ameriki odtrgal S takimi načini, kakor so zgoraj omenjena društvena pravila, od vere in Boga??? Prišel bo čas in to enkrat gotovo in sigurno, ko bo raznih narodov sram takih "kulturnih delavcev", ki so trgali svojemu narodu iz src vero v Boga. To pride, samo počakati je treba! ZADNJA ZELJA Iz Budimpešte poročajo, da je umrl pred nekaj dnevi rav-ve zmožnosti o praznikih, tako o natelj rimuransko-salgotarja-božiču, o velikinoči in drugih slo- neške železarne Andrej Pal-vesnostih, kako je bila naša cer- mai. Zapustil je oporoko, v ka-ker in še posebno oltarji, lepo teri je določil, da se mora okinčano. Kakor nalašč je bil on družba, s katero se je sestajal ustvarjen za tako delo. Vedno je vsak torek večer, na sedmino rad pomagal krasiti oltarje čč. po njegovi smrti pogostiti in se sestram in svetoval to in ono, sa- napiti šampanjca. V to svrho je mo da bi bilo lepše. Bil je hvale- zapustil posebno volilo v zne-vreden gospod in ga bomo pogre-' sku 500 pengov. Prijatelji so šali, ker je bil za vse tako priro- kajpada izpolnili pokojnikovo čen. Kakor sem izvedela, je šel poslednjo željo in so si privo-j zlatokop, zopet naprej v višje šole. Bog mu ščili jedi in pijače več kakor se pomagaj, da bi tudi v teh šolah'spodobi v teh slabih gospodar-' SLANO JE PLAČAL KOSILO V Lvov je prišel neki knjigo-tržec in stopil v gostilno. Ko je hotel plačati, je opazil, da nima denarja. Nikakor ni hotel j napraviti vtisa, da hoče gostilničarja ogoljufati. Zato mu je i ponudil loterijsko srečko. Gostilničar je bil s tem zadovoljen in je počakal, da so izžrebali srečke. Lahko si mislimo, kakšno je bilo njegovo veselje, ko je ugotovil, da je s srečko, s katero je neznani gost 1 plačal kosilo, zadel dobiček 600,000 Din. --o- Vsiljivost. — Gospodinja (nadležnemu beraču) : Ne-sramnik, že petič vas vidim danes pred seboj! Berač: Res je, milostljiva, ampak od tega, če me samo vidite, nimam ničesar . . . Lažnik. — Trgovec Mojzes Kohn je stopil v vlak na Dunaju in naletel v kupeju na švo- SPET OTVORJENI ZLATOKOP Iz Londona poročajo, da so jjega konkurenta trgovca Izaka v carmartnenski grofiji po dva jRosenkranza. Med vožnjo se tisoč letih počitka spet odprli je razvil med njima razgovor. napredoval v korist sebi in dru- skih časih, gim. — Zlasti jaz ga bom pogre-1 šala, kot mežnarca fare, ki mi je V POMISLEK ki so njegovo eks-plotacijo opustili še Rimljani. Rudnik je bil več sto let pod Mojzes: Kam se pelješ, Izak? Izak : No, v Lvov. . Mojzes: Aha, ti praviš, da vodo, ki jo zdaj pridno izčrpa- se pelješ v Lvov, da bi jaz mi-vajo. Poskusi z rudo so doka- slil, da potuješ v Varšavo. Jaz zali, da je izborile kakovosti, pa vem, da greš v Lvov; kaj velikokrat povedal, kako se to in; Pesimist: Na zadnje prihaja Družba, ki je začela izkoriščati me torej hočeš nalagati? to napravi, za kar mu lepa hva-1 vedno konec. Inieijativa —- po naše pobuda, začetek — je v vsakem pod-vzetju to, kar je radio med kovinami, namreč redka stvar, in zato draga reč. Amerika je doslej prvačila na polju inicijative in novota-lij. Ta kredit je njen in ji ga ne more nihče odvzeti. Kako bo za naprej, pokaže bodočnost. Ambicije so liki mladi konji. Dokler jih pameten, izkušen voznik obvlada in vodi na ujzdi, so koristni in se dajo voditi v dobro pri delu. Spustite jih z ujzde, zbezljajo vse križem in povzročijo nered. Prav tako je z ambicijami. Dokler ambicije kontrolira pamet in razum, drže njih pota navzgor k vedno večjemu napredku. Ambicije, ki jih ne kontrolira pamet in razum, se križajo vse vprek in se končajo v zmešnjavah. Biti brez vsake ambicije se pravi biti mentalno mrtev. Toda paziti je treba vsakemu človeku, da njegove ambicije niso lake, da bi ga tirale v moralni in duhovni propad. Ambicija, kakor pravi tista pesem: ves srebrn in zlat, saj ga je zaslužila Ker je letos ravno sveto leto, smo ga tudi pri nas obhajali, v cerkvi Marije Pomagaj in sicer smo ga praznovali na tiho nedeljo. Ljudstva se je te pobožnosti svetega leta, udeležilo lepo število. Prav lepo je bilo. Naš č. Father Ciril in Father Pavel ter čč. sestre so lepo molile, otroci so pa med procesijo prav lepo prepevali. S procesijo smo namreč šli iz naše cerkve, v štiri druge cerkve, kjer smo molili in peli svete pesmi. Cerkve so bile prav blizu, komaj eno miljo daleč. Je bila, kakor sem že poprej povedala lepa udeležba, a prav lahko bi bila še večja, pa je veliko takih, ki se takih procesij sramujejo in so raje doma, kakor bi šli in tako zadostili dolžnosti vernega kristjana do svetega leta. — Kako vse drugače je bilo ob takih prilikah v starem kraju. Po celo uro in še več smo hodili, predno smo prišli do cerkve, pa nam ni bilo nič težko. Še veseli smo bili, kakor bi bil celi svet naš. Trudni, zmučeni od dela, smo vseeno šli na pot in med potjo prepevali svete pesmi in molili ter prosili Boga za razširjenje sv. katoliške cerkve. Tudi tukaj smo šli v ta namen in pa da bi nam Bog dal boljših časov Sedaj je postni čas in danes, ko to pišem, je ravno praznik Marije sedem žalosti, praznik vseh katoliških žena in mater. Zelo pomenljiv praznik za slovenske matere, ko se ob tem prazniku spominjajo Marije, koliko je trpela radi trpljenja svojega sina, ki je bil za nas križan. S tem nam je Marija v zgled, da morajo tudi krščanske matere voljno prenašati križe in težave. Danes ko to pišem, žaluje naša fara za odhajajočim č. g. Rev. Francis, ki je bil zelo dober duhovnik in je z veseljem opravljal vsako opravilo, ki so mu ga naložili. Zlasti smo opazili njego- la. — Pozdrav vsem mojim prijateljem in naročnikom Ameri-kanskega Slovenca, posebno mojemu bratu Valentinu Papeš v Butte, Montana. Johana Starcer. --o- V SPOMIN DRAGI PRIJATE- Optimist: Konec prihaja vedno na zadnje. Po škodi postaneš pameten, če si pameten. Kaj te veseli najbolj na tvoji lastnini: da jo ti imaš ali da jo drugi imajo? Castihlepnež hoče nekaj postati, nečimernež nekaj biti. Zato je castihlepnež delaven, nečimernež len. LJICI Eveleth, Minn. Ker je bila 2. aprila ravno obletnica smrti moje prijateljice, žene mojega brata John-a P»met do zmage Kapovec, naj mi bo dovoljeno, da Cim razumnejši in vednejši je pride v javnost nekaj vrstic, kil človek,, tem manj argumentov naj velja jo v prvi vrsti v spomin'mu »a razpolago, namreč samo tebi, draga Mary. — Niso po-; takšni, ki se obračajo na razum zabljeni še oni dnevi, ko si ss sedaj po kratki bolezni lansko leto za vedno poslovila od nas, ko si ta- argument najšibkejši ko nepričakovano izdihnila svojo Klevete in torpede blago dušo. Tako nepričakovano je prišla tvoja smrt, da je zapu- podzemsko bogastvo, je že dobila koncesijo za dobo 63 let. MISIJONARJEV A POŽRTVOVALNOST Ko je poskušal rešiti življenje potaplja j oeega se mladeniča, je na otoku Ceylonu utonil belgijski jezuit Mihael Soden. — Skočil je oblečen v morje, da bi pomagal mladeniču, toda oblačila so ga v vrtincu potegnila na ali bi človek ne skočil iz kože? — je baš logični si i streljajo nasprotniki, ki ostajajo rajši skriti. stila v naših srcih neizbrisno bol, in to tembolj, ker si bila dobra žena svojemu možu in prijateljica vsem, ki so te poznali. — Da, žalostni so dnevi ob misli na te, a vendar potekajo hitro; str- zgodovinske. Stotnik Shakerley nili so se v tedne, tedni v mesece se je udeležil krimske vojne. Po in meseci v leto, kar te ni več bitki pri Almi je nenadoma za-med nami. — Tako gine leto za: slišal mijavkanje izpod obleke letom v večnost in bo ginilo, da j nekega ruskega mrliča. Stotnik MAČKE NAMESTO PEČI Družina angleškega stotnika s primadono Cuzzoriijevo, čije Shakerlev ima še danes mačke, o trmo je slavni skladatelj ukrotil katerih lahko rečemo, da so res ravnati." Pevka je postala v za tri. se bo tudi nam približala zadnja i se je pripognil, odpel vojaka in'smrtnem strahu krotka kakor i Protidokaz. — Draga Geno-vefa, najine zaroke pač ne bova javno razglasila. 1 Genovefa: Seveda ne, toda Evzebij mi je dejal, da ni takšnega tepca, ki bi me hotel poročiti. Da mu dokažem njegovo zmoto, sem mu, žal, morala izdati najino skrivnost. * r * Vzrok. — Janezek: Oče, zakaj žensk ne jemljejo k vojakom? Oče: Ker je treba pri vojakih ubogati. Iz šole. — Katehct: Jožek, kaj je bil sv. Peter? Jožek, ki tega ni vedel, je molčal. Ivatehet: No, sv. Peter je bil a—po— Jožek: Apotekar! :'ii !i: Slab otroški prašek. — Lekarnar: No, ali ste zadovoljni z otroškim praškom ? Ali jse ni s tem, da jo je brez velikih oko- vaš sinček imenitno zredilT' " liščin zgrabil za ramo in jo po-j Hlačoper: Še precej, toda molil skozi okno, češ: "Vem, da,teža se ne ujema popolnoma, ste hudič, toda jaz sem Belcebub 'Otrok je zaužil pet funtov te-in vem, kako je treba s hudiči ga praška, /zredil se je pa samo Vedno so samo norci, ki vodijo dno morja. Šele čez nekaj ur so ga med dvema skalama našli ribiči. Pater Soden je bil profesor na tamošnji gimnaziji sv. Alojzija in je bil specialist v fotografiranju in X-žarkih. Bil je prvi, ki je začel na Ceylonu širiti zanimanje za radio. ANEKDOTA Handel ni bil samo velikan po duhu, temveč tudi po telesu. Kadar se je razjezil, se ga je vse balo. Znana je njegova zgodba ura ali prej in posloviti sel našel pod plaščem majhno per- ovca bomo morali s tega sveta, na katerem tako ni, skoro bi rekla, nič zijsko mačko. Ruski vojaki so imeli takrat navado, da so si sta- ANEKDOTA William Penn, kolonizator Pennsvlvanije, je bil strog puri- več posebnega. Vse se peha za vili na prsa mačke, ki naj bi jih košček sreče ki je minljiva, ka-j grele. Stotnik je mačko vzel s se-kor je pač minljivo vse na tem i boj domov, razrvanem svetu. Ti pa draga Mary, počivaš mirno poleg tvojih prijateljev v hladni zemlji. Ne drami te več hrup sveta, mir uživaš med svojimi sob rati. — Žalostno so doneli zvonovi tam v domovini na Visokem in Šenčurju ter oznanjevali, da si ti tam daleč v tujini mirno zaspala v Gospodu. Kropiti te niso mogli, ne tvoji bratje, ne znanci ne prijatelji, le zvonovi so se oglasili tebi v žalostno slovo. — U-pam, Mary, da uživaš tam svoje zasluge, za katere si trpela na tem svetu. Le mirno počivaj in prosi za nas tam pri Bogu, kjer naj se zopet vsi srečni enkrat snidemo, ker ne bo dolgo, ko bo- I Pri vojakih. — Kaplar: Re-Nekoliko dni potem je nago- dov Zguba, kakšna je tvoja pu-voril Handla neki znanec in se ška? Blatna in umazana kakor mu zahvalil za ta nastop proti'gnojne vile. Dva dni zapora! Cuzzonijevi z besedami: 'Končno je našla svojega mojstra!" Bil je njen mož. Redov: Javljam, gospod kaplar, da šele zdaj vidim, da sem v naglici vzel vašo puško. Težko vprašanje. (vpraša natakarja) Gost Koliko NAJVIŠJI SPOMENIK Iz Moskve javljajo, da bodo tanec in kot takšen bi moral vsa-: tam postavili v čast Leninu spo- živih muh imate v Ljubljani? kogar tikati in obdržati tudi' menik, ki se bo dvigal s strehe j Natakar: Tega vam nihče pred vsakomur klobuk na glavi, j "Sovjetske hiše". Višina hiše je ne more povedati. Nekega dne ga je sprejel angle-j270 metrov, a višina samega spo-1 Gost: Za tri jih je gotovo ški kralj Karel II. in Penn je menika bo znašala 60 m. Naj- manj, ker so tu v moji juhi. višja točka spomenika bo torej j dosegla 330 metrov. Graditev hi-| Vzrok. — Janezek: Očka, še se bliža koncu. Spomenik bo ali lahko ostanem danes do-potemtakem višji kot Eiffelov stolp v Parizu (300 m) in višji kot oddajna radio-postaja v Bu- pri pozdravu imel klobuk seveda na glavi. Tedaj se je odkril kralj. "Prosim te, prijatelj Karel," je dejal Penn, "pokrij se." "Ne, prijatelj Penn", je odgo- voril kralj, "po dvornem običa- dimpešti ki sega v višino 314 ju sme v kraljevih sobanah samo eden obdržati klobuk na glavi in to bodi tokrat ti!" metrov. URITE "AMER. SLOVENCA"! m a'! Ne počutim se dobro. Oče: Kje pa? Janezek: V šoli. Katoliški Slovenci, oglašajte svoje prireditve v "Amerikan-ikem Slovencu"! TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (38) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Kakor je izgledalo, je bila sedaj nevarnost za Jasona in dekle odvrnjena. Jana je stala gledajoč Jasona s prijateljskim in hvaležnim pogledam. Njegova moč je vzbujala pri njej zanimanje in obenem občudovanje. Nikdar še ni doživela kaj takega. Kar je pa bilo najčudovitejše pri njej je bilo to, da se ga ni prav nič več bala, djisi je imela malo poprej vsakega moškega tujega rodu za sovražnika, Jason se je pa odslej smatral sam sebe za varuha tega neznanega dekleta. Istočasno jc Tarzan s svojo družbo prispel k razvalinam razbitega letala. Ko je spoznal, da se je pilot, rešil živ, so mu bile zlasti' manjše stopinje največja ugank«. Nikakor si ni mogel predstavljati, od koga bi;bile. Večje je z vso gotovostjo spoznal z?, stopinje Jason Gridleya. Tudi se je prepričal, da je bil pilot prisiljen, da je uporabil padalo, da je tako srečno pristal. Zakaj in iz kakega vzroka si je Jason izbral tovariša, pa ni mogel doumeti. Ko jc stopal po sledu stopinj, je kmalu našel velikega do sedaj neznanega mu mrtvega rtiča tipdarja ali velikanskega netopirja, ki je imel ob strani v vratu zadrt kos propelerja. Takoj mu ie bilo jasno, zakaj se je letalo ponesrečilo. Kake pol milje naprej jc tudi našel odprto padalo, s katerim je Jason varno pristal. Nedaleč od tega je našel tudi dva ubita volka in dva ubita kosmata moža. Pri Dregledovanju je kmalu zapazil, da so bili ubiti z modernim orožjem. Povsod pa, kjer je opazil stopinj:: Jasoncvih čevljev, so bile povsod zraven tudi manjše stopinje. — Iz vsega najdenega je spoznal, da so ie tukaj bil bo) med. Jasonom, volkovi in divjimi kosmatimi možmi, pn tudi to, da je Jason srečno odnesel zdravo kožo. Pri nadaljni preiskavi stopinj je tudi videl, da sta se dva divjaka z begom rešila, Jason in njegov * tovariš, kakor je mislil Tarzan, sta se podala k razvalinam razbitega letala. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. -Včeraj so bile naše cene: Za izplačila v dolarjih: Za $ S. pošljite—$ 5.75 Za .$10. pošljite....$10.85 Za $15. pošljite....? 16.00 Za $25. pošljite....$26.00 Za $40. pošljite.-..$41.25 Dinarji: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5.00........x 200 Din Za $10.00........... 400 Din Za $12,25.......... 500 Din Za $24.00..........1000 Din Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Torb k, 3, aprila 193-1 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran 6 ■umiiir iiimiimii ^ Tvoj nedeljski tovariš. ^ ...... ........«^83®©®®®®©©®™^ i i i DELAVEC NAŠEL ZAKLAD mt. Mi-Mm TEDENSKI KOLEDAR 8 Nedelja — Bela nedelja. 9 Ponedeljek — Marija KI. 10 Torek — Mehtilda, dev. Sreda — Leon I., pap. Četrtek — Zenon, škof. Petek — Ilermenegild. Sobota — Justin. 11 12 13 14 -o- Rev. J. C. Smoley: BELA NEDELJA. Temu, ki je pazno prebiral berila in evangelija velikonoč riega tedna, so se nehote vrinile tri velike misli: Krst, vstajenje, in evharistija. V prvih stoletjih krščanstva je bil velikonočni čas prav za prav krstni čas za spreobrnjence. In v starem cerkvenem je primerjajo krst vedno in vedno s pokopom, s smrtjo in z vstajenjem k novemu življenju. Krst je pomenjal duhovno Prerojen je: quasimodt) geniti infantes—kakor novorojeni otrobi ta ljubki izraz rabi sv. Peter o novo nastali krščanski občini. V to novo duhovno življenje so se morali pa mladi kristja-ni vedno bolj in bolj vživeti. Zato so v vsaki krščanski občini loniili vernikom dvojen kruh: kruh vere z oznanjevanjem bož- besede, in kruh evharistije. Ta dvojni kruh je še sedaj za moderni svet duševna hrana, ki nam daje moč, da vedno bolj in bolj rastemo v duhu in milosti, v resnici in moči Jezusa Kristusa. Pridiga, beseda božja in sveta maša, slednja spojena s prav pogostim obhajilom vernikov — to je duševna močna hrana,-katera daje našemu življenju moč, da se bolj in bolj vko-reninimo v bistva pravih učencev Jezusa Kristusa. Ako mi, dragi moji, kot kristjani tak velik praznik kot velikonoč ponovno praznujemo, potem moli cerkev vedno z nami, da bi skrivnosti takih praznikov ne šle brez vsakega sadu mimo notranjega človeka: "Vsemogočni Bog, podeli nam milost, da bomo v vsakdanjem življenju zvesto spolnovali, kar snio slavili v velikonočni dobi." Praznovali smo vstajenje Gospodovo, praznovali spomin Ustanovitve presv. Rešnjega Telesa, spominjali smo se posebno ljubezni Kristusove, njegove žrtve, njegove vse premagujoče moči — in tako je tudi to, kar naj bi-nas spremljalo kot velikonočni blagoslov skozi življenje: Da vstanejo naše lastne duše, da imamo iskreno ljubezen do našega bližnjega, da imamo vse tblažujočo vero v brezmejno moč in velikost božjo, ki presega Vsti fclpveško n#ljgnje. Da, to zadnje, vera, otroško pobožna vera v Čudeže božje oznanja posebno današnja nedelja. Pripoved o nevernem .°mažu nam hoče izrecno reči: Da bomo prišli do konečne res-'Ce in do pravega miru, ne zadošča naše slabo oko, naš slab X ,c'> naš slaboten razum — marveč vera, biti moramo otroško Verni. "Blagor jim, ki ne vidijo, pa vendar verujejo." Taki neverni Tomaži ne bodo nikoli izumrli. Nedavno imel razgovor s precej radikalnim komunistom glede vere. mož, ki veliko bere, njegove besede so bile pa skoro popolnoma iste kakor nevernega apostola v današnjem evangeliju: Ne verjamem ničesar, česar ne vidim." Možak ni imel niti ^utnje, koliko skrivnosti, koliko zagonetk obdaja vse naše živ-J°nje, in kako malo on sam o teh ugankah razume in ve. Ni-i 0 Pa nima notranje sigurnosti, notranjega miru — če ne pa-' e v veri, in sicer v jako ponižni veri pred neskončnimi skrivnostmi božjimi na kolena in spozna iz globočine svojega srca: 'Moj Gospod in moj Bog*" Tako tudi nasproti evharistiji, nasproti presv. Rešnjemu ielesu, vsako človeško razmišljanje, dvomljenje ne pomaga "ič: Edinole vera vidi, edinole vera zapopade neskončne globoke. tajnosti evharistije. Če je krst prvi poziv h katoliški veri, komur je Kristusovo v"*ajenje temeljno dejstvo njegove vere, komur je evharistija j1-stična božja hrana za njegovo dušo — če so to temelii, pod-lil8a nja svojega poklica. V teku teh petero desetletij je dosegel rekord, ki ga ima menda malokdo. Več ko 12.000 radgonskih fara-nov je že pokopal. Kljub svojim številnim letom še vedno opravlja svoje delo ,kot grobokop fare Sv. Petra. ---o- Vlomi na Blokah Po zadnjem vlomu v župnišču pri Sv. Trojici, ki še ni pojasnjen, si je vlomilec izbral drugo žrtev, trgovca Fr. Marinca pri Sv. Trojici. Pobral je pa samo debel denar, za drobiž v parah in dinarjih se ni zmenil. Sumijo, da je kak domačin, ki je vedel, kje je imel trgovec spravljen denar. C.C.C. delavec Stanley Wojtisiak iz Chicage, ko je pri delu na nekem starem mlinu š Fullersburg, 111., našel v zidu skrito svoto denarja. Po strani me je pogledala, češ eno figo veš! Tega nikoli ne veš, kar boš zdajle zvedel. Zato sem molčal in jo poslušal do konca. "Živela je prva kukavica v zelenem gozdu. Bila ni pepelkaste barve s črnimi povprečnimi progami. O ne! Čudovito krasna je potolažil in se dvignil v sinje, višave. Spomnil se je na gozdne pevce in kar ožalostil se je. Zapel je tako otožno, da je še njegova ženica zaplakala, ko ga je čula. Škrjančeva pesem je bila tako mila, da je sam Bog dejal: "Vidiš ga! Kako danes lepo bila! Njeno perje se je spremi- poje! i" nam T, njalo v vseh barvah. Njene lepote se je razveselil vsak, kdor jo je videl. Prva kukavica ni bila boječa, kakor smo me njene pra-pra-vnučice! Če je šel po hosti črni oglar, ki se ga še otroci boje, je kukavica zakukala in ga poklicala, da jo je počakal. Počenila je na njegovo umazano ramo. oglar se je zadovoljno smejal, da so se mu kar tresli črni brki in mu je zašumela gosta, zmršena brada. Kukavica ga je spremila do doma, se pred hišo poigrala z njegovimi otroci in jim zakukala ter potem odletela. Odprl je zlato nebeško okno in poslušal. Skrjanec se je dvigal vedno višje in je naposled pel tik pod oknom. Bog je stegnil roko in ga postavil na podboje. "Še eno zapoj!' je ukazal Stvarnik. Skrjanec je zapel. Glas se mu je tresel same miline in nežnosti, ko je gledal božje obličje. Preden je skrjanec odplul nazaj na zemljo, se je spomnil gozdnih ptičev in potožil je Stvarniku. "Vem! Vse vem! Toda res mora biti zelo hudo, da se še tebi i smilijo zaslepljeni gozdni ptiči. Srebrna poroka V Mariboru je pred kratkim obhajal srebrno poroko policijski nadzornik Srečko Saksida s svojo soprogo Franjo. -o-- Proslava V Žalcu pri Celju so osmošol-ci državne gimnazije slovesno proslavili 901etnico pisatelja Josipa Jurčiča. Te proslave se je udeležilo veliko število celjskih meščanov. -c-- Pogrešajo ga V Trbovljah že pet mesecev pogrešajo nekoliko slaboumnega 69-letnega rudarja Maksa Kon-šeka. Izginil je, ne da bi kdo vedel kam. ZA NAŠE GOSPODINJE Kako treba kuhati čaj Dober, okusen čaj ni odvisen zgolj od svoje kakovosti, ampak! tudi od tega, kako ga pripravi-j mo. Najfinejši in najdražji čaj je lahko za nič, če ga nismo pravilno skuhali. Ko si lonec postavila na kraj, prilij h kavi eno malo zajemalko mrzle vode in lonec pokrij. V petih minutah se je kava očistila, to se pravi, da se usedla gošča na dnu. Kavo odcedi na-| to v drugo posodo, goščo pa pre- Da boš znala pripraviti dober .j kuhaj. To odcejeno prekuhano čas, si pred všern zapomni to, da| kavo Pa P°rabi' da Z0Pet za* moraš vzeti vedno sveže vode. Po- kuhaš na svezo kavo in C1" stana, sparjena in že prekuhana' voda ti bo čaj samo skvarila na1 Skuhane gosce pa tudi ne okusu I mec* Pr°e» ampak jo porabi za Nadalje je važna tudi poso-'gredice kot «nojil° cvetlicam, da. Najbolje je, da uporabljaš 0 ^ za kuhanje čaja vedno eno in ?a njegovega krščanskega življenja, potem bomo veselo in ^ežno rekli s Petrom: "Ti spadaš k izvoljenemu ljudstvu; te je pripeljal iz teme v svojo' čudovito luč." F. M o »nič: KUKAVICA Le eno napako je imela prva j Kukavica bo kaznovana in drugi kukavica. Bila je zelo požrešna. J ptiči je ne bodo več tako obože-To smo podedovale po nji vso vali. Moram jo kaznovati zaradi njene sorodnice. Ker je bila tako,njene požrešnosti!" je odgovoril požrešna, da niti časa ni imela skrbeti za svoj zarod, je jajčeca kar podvrgla drugim pticam, da so jih valile namesto nje. Kukavičja jajčeca so pa bila tedaj tako lepo pisana in blesteča, da so se vse ptice prepirale za nje. Iz jačec so se ziegli mladiči. Mladički drugih ptičev so bili goli, a kukavičji so imeli takoj, ko so zlezli iz lupin, mehek, sijoč puh. Res lepi so bili! Ptice je" ta lepota premamila, da so bolj skrbele za kukavičje požeruhe kakor za svoje mladičke. In tako je pričel pešati rod gozdnih ptičev pevcev. Pa je zašel v hosto škrjanček. Ko je neki dan letel visok pod oblake, se je zamaknil v rožno zarjo, da je padajoč na zemljo zgrešil pravo smer. Kako tudi ne ,saj je še padajoč strmel z odprtim kljunčkom kvišku. Ko je torej padel na tla, se ni -Vt visoki lipi se je zibala kupica in vese]o kukala. Trenutno Se lovii je .le skrila med veje, kjer je 1 dolgodlake gosenice. Spet ^ 1 Prikazala. Bila je tik nad menoj. no-*al sem v hladni senci po-j.lipe. Na vrhu se je smeh-s.;Uo solnce. Zeleni lističi drevo-;.: bili pretkani z zlatimi, ble-" 'ni nitkami. I "-'maknjen sem poslušal ku-1 -Co. j(1 'Ku-ku! Ku-ku in še kuku!" rJlto-la in se klanjala, i... ,edaj sem se spomnil na svojo ^Oic'A Tr i mia(jV ivadar je kukavica spo-Seg],1 ^ič zakukala, je babica 'sv°j žep in dejala: kili ram Pogledati, če imam ko" z'U;naritt! Kdor ima denar, via do smrtno zavarovulnin« in sicer za $i'50, $50(1. $100(1, $1500 in $2000 posmrtninc. V društvo se sprejemajo tudi otroci nd 1 dneva do IS. leta. Za bolniSko podporo pa $7.00 in $11.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj sc naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih. ali ruma ali vina ali pa mleka Kakor ga pač kdo hoče piti. Ce stoji čaj grenak dlje časa, čeprav je že odcejen, potemni vseeno in izgubi na okusu; a že poslajen čaj ostane enako svetel in okusen tudi, če je dlje časa stal. Pravilna mera je: ena čajna žlička čaja na liter vode, to je za oziroma-štiri o-sebe. Ce je pa čaj slabše kakovosti, treba seveda vzeti malo več čaja, t. j. poldrugo do dve žlički. Po naših krajih ljudje le malo pijejo čaj tudi z mlekom. A to je zelo okusna in zlasti za otroke in stare ljudi priporočljiva pijača .Caj z mlekom moraš pripraviti na enak način, kakor gori povedano, a mu dodaš potem štiri žlice mleka na eno skodelico ali pa lahko tudi več mleka in pa sladkorja, kolikor je pač treba. Pri čaju z mlekom je treba manj sladkorja. Za stare ljudi pa tudi za bolnike zelo krepilna pijača je Čaj z mlekom, ki mu dodaš še žličico konjaka ali pa ruma. Kako je treba kuhati kavo Skuhati kavo, to zna vsaka gospodinja, ampak skuhati res dobro in okusno kavo, to pa zna le malokatera. Zato naj podamo tu! malo nasveta, kako je treba kuhati kavo pravilno. Ko zavre krop, ga odmakni, da preneha vreti, nato šele zakuhaj cikorijo, ki jo pa moraš zdrobiti, ne vreči v kosih v krop. Takoj nato stresi v krop še zmleto kavo in pomakni lonec zopet na sredo ognjišča. Pri tem pazi, kdaj začne zopet vreti. Takrat premešaj kavo in ko prične kipeti, lonec takoj odstavi." Kava sme namreč samo enkrat pre-vreti. lišče sv. Marije v Sharpsburg, Perma. Hvala lepa vsem tistim, ki so culi pri njej v bolezni in vsem, ki ste čuli pri njej, ko je ležala na mrtvaškem odru in za njo molili sv. rožni venec. Hvala lepa vsem, ki so darovali za sv. maše. Hvala tem, ki so posodili svoje avtomobile in vsem, ki so se udeležili pogreba in sv. maše. Vi pa, draga mati, počivajte v miru in večna luč naj vam sveti, dokler se zopet ne snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostali: Josephine Pintar, hči, Joseph Gruber, sin, Marija Franko, hčer, v stari domovini, sestra Frančiška Tichar, Raka, in še več Sorodnikov v starem kraju in v Milwaukee. Wis. Burgettstown, Pa., 25. marca 1934. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do &:3Q zvečer. Društvo 'SV. JERONIMA' . ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj so. ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob i. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabano, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa. AMERIKANSKI SLOVENEC' fi • 1 *V • II ^ ■ ZGODOVINSKA trm kriz pri Hrastovcu ™ ^ mm^mmmmmammmmm^mmmm^mm^mmm^mmmHm Dr. O. I.: Prišlo je tudi vseh devet prisednikov, ki so zavzeli sedeže na desni strani ob steni. Zadaj pri dverih, skoz katere se pride v prostor za mučilnico, je stal krvnik Haller z dvema pomočnikoma. — Za razumevanje tedanjih časov je vsekako potrebno, da si ogledamo orodje, katera so sodišča uporabljala, ako obdolženec ni hotel prostovoljno priznati zločina, zaradi katerega se je uvedla proti njemu preiskava. Orodje, ki se je uporabljalo v tedanjih časih, da prisili zločinca do priznanja, je bilo strašno in grozno ter je najjasnejši dokaz, da je znašla človeška domišljija vse, kar je moglo povečati trpinčenje ljudi, ki so bili zasledovani zaradi zločinov, katerim je manjkala vsaka podlaga dejanskega stana, ki bi v resnici ogrožal obstoj človeške družbe, ampak se je narodil v domišljiji ljudstva, ker še ni bilo v svoji razsodnosti tako daleč, da bi moglo presoditi, da je vse le prazna vera. Najnavadnejše je bilo, da so položili zločinca na natezalnico, roke so mu privezali za vrv, ravno tako noge, vrvi pa položili čez okrogli les, ki se je sukal. Ce osumljenec ni hotel priznati, so ga nategovali tako dolgo, da so pokali udje. Uporabljali so tudi prevezavanje posameznih udov in telesa in sicer v milejši, hujši in najmučnejši obliki. S posebno pripravo so jih mučili na palcih in s hojo v takozvanih španskih škornjih. Čarovnice so posajali tudi na čarovniški stol. Iz nekega popisa iz leta 1697 je bila to osem stopov dolga klop, njene noge so bile na eni strani pet stopov, na drugi pa dva stopa visoke. Na mesto ravnega sedeža so bile položene šest colov debele deske, ki so imele robove navpično postavljene. Dotično osebo, katero so hoteli trpinčiti, so privezali na nogah, obrnjenimi navzgor, na nižjem delu klopi, zgornji del telesa pa so pritrdili z vrvmi, ki so bile privezane na stropu, tako da je viselo truplo prosto in se ni moglo ganiti, s hrbtom pa se je dotikalo ostrih robov čarovniške klopi, kar je povzročalo posebno hude muke. Ker so bile take osebe dalje časa in sicer po noči ter po dnevu privezane, na tak stol, so navadno znorele ali pa že tam umrle. Nekaj strašnega je bilo tudi povzdigovanje obdolženega. Zvezali so mu roke na hrbtu in sicer navskriž. Ob tako zvezane roke so pritrdili vrv, ki so jo potegnili skoz kolobar, pritrjenega na stropu nad obdolžencem. Ce zaslišani ni hotel priznati, so potegnili rabeljnovi pomočniki vrv ter dvigali trpinčenega tako dolgo, da so visele roke narobe in zavite nad glavo. Veliko trpinčenih je umrlo že vsled mučenja, navadno so tudi v silnih mukah priznali vse, kar so hoteli imeti in pripovedovali še posebej neverjetne stvari. Le malo je bilo takih, ki kljub vsem mukam niso priznali ničesar. — Toda vrnimo se nazaj v sodno dvorano. Zdajci je vstopila graščakinja ter zavzela določeni ji prostor. Bila je v črni obleki, iz o-braza ji je odsevalo čustvo osvete. Bil je to poseben slučaj, da je bila graščakinja kot imo-viteljica sodne oblasti obenem tudi obtožitelji- NA RAČUN PROHIBICIJE?... Neki birič je bil poslan v neko hišo, da sestavi popis pohištva in oprave. Ker ga po preteku celih šest ur še ni bilo na spregled, je stopil nadzornik v hišo pogledat, če se mu ni morda kaj hudega pripetilo. Ko previdno stopi skozi vrata naprej, ga ugleda, kako spi na divanu. Zraven njega je ležala knjižica s popisom pohištva. Med drugim je bilo zabeleženo tudi to-le: 1 miza, 2 stola, 1 o-mara, 1 polna steklenica visky-ja. Beseda polna je pa bila prečrtana in na mesto nje je stalo zapisano "pol" steklenice viške. Pa tudi beseda pol ni obdržala in je tudi bila prečrtana in namesto pol je bilo zapisano že z bolj okornimi črkami: "prazna" steklenica viške. Popolnoma na koncu seznama je bilo s komaj čitljivimi črkami zapisano kar povprek: ] premikajoča preproga. KRSTA ZA POSTELJO V Resdinu blizu Bougne sur Mer na Francoskem je nedavno umrl posestnik, ki je je bil star 63 let. To samo na sebi ne bi bilo nič posebnega. Ampak njego- Velika jubilejna KAMPANJA prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki K. S. K. JEDNOTE Povodom 401etnice K. S. K. Jednote se vrši velika JUBILEJNA KAMPANJA, trajoča od 1. marca do 31. julija 1934; torej pet mesecev. Namen te kampanje je pridobiti vse katol. Slovence in Slovenke v Ameriki pod Jednotino okrilje, da bi K.S.K. Jedno-ta štela koncem svojega jubilejnega leta 40,000 članstva. NAGRADE: V tej kampanji je zdravniški pregled za odrasle in otroke PROST. Za nove člane, ki se zavarujejo za $250.00 se plača 50c nagrade; za $500.00 — $1. nagrade; za $1000.00 — $2. nagrade; za $1500.00 — $3. nagrade in za $2000.00 — $4. nagrade. Za otroke 50c nagrade. Za člane, ki prestopijo iz mladinskega oddelka v odraslega se plača določeno nagrado le tedaj, če se kandidat zavaruje za več kot $500.00. Nastala je tišina — zdajci se slišijo pred dvorano težki koraki vrata se odprejo, v sobo stopi Agata, zadaj za njo birič Strotz. Možje, ki so bili poklicani kot priče, so se zganili kajti presunilo jih je, kakšna je bila Agata sedaj. Prej cvetoča, rdečega lica in vesele naravi, je bila sedaj bleda, dolgi in črni lasje so ji viseli ob strani dol čez rame, telo je bilo slabotno, da se je komaj držala po koncu. (Dalje prih.) Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. , Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Katoliški Slovenci in Slovenke! K.S.K. Jednota Vas uljudno vabi pod svoje okrilje. Ta Jednota je nad 100% solventna in je tekom svojega 401etnega poslovanja izplačala že nad pet milijonov dolarjev raznih podpor. Vprašajte za pojasnila glede pristopa kakega tajnika (co) našega krajevnega društva v Vaši naselbini. Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS O TEM IN ONEM r Stran J— • Torek, 3. aprila 193 i ^ Birič Strotz je sporočil takoj oskrbniku Tre-naku, kaj se je zgodilo, ki je o dogodku obvestil graščakinjo. "Kaj mi pravite," reče graščakinja, ko je Trenak ob koncu svojega poročila še pripomnil, da je moral otrok bržkone umreti naravne smrti vsled slabosti matere, "vi še zagovarjate to čarodejko, sama ga je zadavila, umorila ga je." Trenak je stopil za korak nazaj ter ves pre-bledel —r kajti grozna je bila graščakinja v tem trenutku. "Zaradi detomora jo obtožim, ne samo zaradi čarodejstva, saj vam mora biti znano iz knjige o čarovnicah, da umorijo take ženske otroka v svrho priprave sredstva, ki jim omogoči beg, ki bi se sicer ne dal izvesti. In jasno je, da je ta zločinka to nameravala, zato se nadejam go« spod oskrbnik, da uvedete tozadevno preiskavo in sicer hitro, da čarovnica čimprej prejme zasluženo kazen!" "Kakor velite, premilostljiva gospa graščakinja," potrdi Trenak z nekaj negotovim glasom ter odide. — Birič Strotz je izvršil oskrbnikovo povelje, kakor mu je bilo naloženo. Točno so bili poklicani prisedniki in priče na določeno uro v Hra-stovec. Čudili so se pač, kako je mogoče, da se obdolžuje Agato Nuernberger čarovništva, ker je bila tako verna in dajala v vsakem oziru lep vzgled. Obžalovanje med podložniki je bilo splošno, v srce jim je segala njena usoda, in to tem bolj, ki so zvedeli, da se je mladi graščak z njo na tihem poročil. A nikdo ni mogel pomagati, plemič Štefan Nuernberger je nevarno zbolel, v nezavesti govori o Agati ter prosi graščakinjo in tudi sodnika milosti. Edini, ki bi mogel pomagati, bi bil mladi graščak, a od njega ni nobenega glasu. V tem je došel iz Gradca tudi krvnik Adam Haller z dvema pomočnikoma. Tako se je morala dopolniti usoda Agate iz Štraleka. — Bilo je na dan sv. Lucije, ko bi se imela vršiti v veliki sodni dvorani razprava zoper Agato plemenito Nuernberger. Oskrbnik Trenak je stopil ravnokar v dvorano ter se vsedel k mizi, pregrnjeni s črnim prtom. Bil je nad vse resorj, nemirno je gledal proti dverim, skoz katera' bi morala vstopiti vsak trenutek Agata. Njemu ob strani je sedel grajski pisar Hans Hankh; kot zagovornik — ker tako je bilo določeno v navodilu za take pravde — je bil poklican trški sodnik iz Sent Lenarta Maks Pern-hard. Poseben sedež je bil določen ob levi strani za graščakinjo Herberstein. Za priče so bili pripravljeni sedeži ob steni na levi strani. Kot takšni so prišli ti-le možje: Martin Majhen, Peter Kupiš, Kašpar Repič, podložniki hra-stovške graščine, plemič Simon Mandech, vsi iz Zamarkove, dalje Lenart Stajen, Jakob Vajdič in Štefan Lipa, vsi tržani iz Sent Lenarta. Bili so klicani že večkrat v tej lastnosti, ko so se vršile razprave zoper različne zločince. Toda danes so se podali s težkim srcem v grad, ker pričati bi morali zoper Agato iz Štraleka, ki so jo vsi dobro poznali ter bili prepričani, da ni kriva. Posebno plemiču Simonu Mandechu je bilo to mučno, saj je bil s Štefanom Nuernberger dober prijatelj, ker sta bila oba plemiča in tudi njune soproge Valburga Mandech ter Magdalena Nuernberger sta si bili posebno dobri, Mandechovi otroci Jurij, Viljem, Evfrosina in Ana so tudi zahajali dostikrat v Štralek ter se igrali skupno z veselo Agato. TISKARNA /Amerikanski Slovenec^ izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi »o se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. ► Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. k. Amerikanski Slovenec a 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. A MED DIVJIMI RODOVI Dunajski časnikar je v Ženevi obiskal kapucinske misijonarje, ki so se vrnil iz Afrike ter po Švici prirejajo misijonska predavanja in razstave. To-le je izvedel od njih: "Delujemo v vzhodni Afriki, v Dares-Salam in na otoku Sej-helen. Pred vojno so tam oznanjali božjo besedo benediktinci. Podnebje je nezdravo. Močvirja. Vročina, Mrzlica. Že 12 bratov nam je umorila mrzlica. Samo na en dan smo pokopali dva brata, dva mlada krepka Švicarja. Pa smo vztrajali. In danes je med 500.000 prebivalci 25.000 vernih katoličanov. Res pravih katoličanov, četudi imajo črno kožo. Preživljali smo se v tem strašnem podnebju tako rekoč od kinina. Tako je divjala med nami malarija in črna mrzlica. Naša bivališča pa so napadale divje zveri. Tega-le velikega leva, ki ga vidite tu nagačenega, sem neko noč' sam ustrelil. O, misijonarji moramo dobro oboroženi hoditi na lov. Angleška vlada prepoveduje zamorcem strelno orožje. Braniti se smejo le z zastrupljenimi puščicami. Kaj naj opravijo s tem? Divje zveri ponoči vdirajo v njihove koče. Stotine zamorcev so zveri že raztrgale. Zato je naša naloga, da Zamorce z orožjem branimo. Ali ni smešno? Kapucinski menih hodi na lov! Branimo ljudi, kakor pač moremo. Najučinkovitejši misijon je pač reševati življenja. Reševali smo domačine divjih zveri in tudi strašnih bolezni. Ustanovili smo bolnišnico, kjer strežejo sestre. Več patrov pa je zdravnikov. Ozdravljeni pa postanejo najboljši kristjani. Sami potem razširjajo vero. Globoko v vzhodni Afriki v Tabori smo ustanovili bolnišnico za gobavce. 1300 smo jih zbrali tamkaj. 500 je odravljenih odšlo. 800 pa jih še čaka zdravja. Ločeni so od sveta, v tej strašni Tabori. Saj ni res, da bi gobavost ne bila nalezljiva. Vendar, hvala Bogu, od misijonarjev še noben ni obolel. A patri in sestre so kljub temu vedno v največji nevarnosti, ko strežejo in zdravijo teh 800 nesrečnikov, žive mrliče. Onih 500, ki so ozdraveli, je ozdravila tale tekočina, ki jo imenujemo "Hydrocreol". Iz rastlinskega soka jo delamo. Ko bolezen še ni hudo razvita, čudovito pomaga tale tekočina, ki jo vbrizgavamo gobavcem pod kožo. K nam ne prihajajo le ozdravljeni bolniki In rešeni Zamorci, s katerimi smo se spočetka težko sporazumeli. Govore afriški jezik, ki se imenuje Kisnahili. Spočetka je bilo težko. Potem pa so patri spisali slovar tega jezika. V naši šoli v Lucernu se morajo mladi misijonarji učiti tega jezika, ki ga vselej znamo vsi, kateri gremo v te kraje. Saj besedišče 1 ni bogato. Pomagamo si s primerami iz življenja — pa gre! Ti zamorci so vneti častilci Islama — pa najbolj zaradi mnogo-ženstva. Včasih nas obiščejo in pripeljejo s seboj svojih osem, deset, celo dvajset žena in hočejo postati kristjani. Ampak noče zapustiti svojih dvajset žena. Marsikdo, ki si je izpreobrnil, se vrne v islam, ko odidemo iz tistega kraja. Več ko polovica pa ostane zvesta katoliški cerkvi. Prašate, ali nas ti divjaki kedaj napadejo. Nikdar! Ti "divji" rodovi se niti med seboj ne bojujejo." KRI IN BOLEZEN Skupina dunajskih zdravnikov raziskuje še več let pod vodstvom prof. H. Novaka v bolnišnici sv. Karoline vprašanje o nalezljivosti različnih bolezni. Ta mesec so dospeli do izredno važnega odkritja. Ugotovili so na temelju razsežnega primerjalnega gradiva, da je odvisna dovzetnost posameznika za to ali ono nalezljivo bolezen pred vsem od značaja njegove krvi. Izkazalo se je tudi, da popolnoma zadostuje navadna klasična delitev ljudi v štiri skupine. Pregled več tisoč šolskih otrok je na primer dokazal, da so otroci, s krvjo skupine "A" nad vse dovzetni za jetiko, med tem ko je bila deca s krvjo "nul-skupine" skoro izven nevarnosti okuženja. Ošpice kažejo zopet nasprotno razmerje: občutljivost pri "nul-skupini* in trajno nedovzetnost pri skupini "A". Izum prof. Novaka odgovarja na staro vprašanje o sredstvih varnosti posameznih zdravnikov ali usmiljenk med obolelimi na jetiki, legarju ali celo kugi. Naravna prirojena nedo-i vzetnost (imuniteta) je posledi-; ca lastnosti1 krvi oziroma njene . pripadnosti k eni ali drugi lastnosti krvi oziroma njene pripad-i nosti k eni ali drugi temeljni sku-. pini. Dunajski zdravniki nadaljujejo opazovanja, da bi ugoto-, vili razmerje štirih krvnih slcu-, pin do najvažnejših kužnih bo-i lezni. Kadar bodo zaključili kla-. sifikacijo, bo zdravnik lahko v naprej povedal, da "ne sme ta o-trok ostati v bližini na davici o-} bolelega prijatelja", ali pa, da 5 "bo lahko ostala ta oseba brez , vsake nevarnosti za zdravje v . isti sobi z obolelim na jetiki". , Seveda bodo imele podobne ugotovitve velik pomen za bolniško osebje. Odpirajo pa tudi povsem . novi vidiki na področju umetne imunizacije. » , -o- UMOR Z BACILI KUGE V Kakulti so aretirali dva ind-i ska zdravnika in nekega Pande j a pod obtožbo, da so umorili i nekega Amarendeja, Pandejeve-.1 ga polbrata z bacili -kuge, da bi i Pande podedoval njegovo imetje. Amarendeja so pozvali z brzojavko v Kalkuto. Na postaji se mu je približal neznan moški in ga zbodel z iglo v roko. Rana se je nevarno razvila in zdravniška preiskava je ugotovila kugo. Amarende je umrl po velikih mukah. Ze od vsega početka so oblasti sumile, da gre za zločin. Na sled pa so zločincem prišli na nenavaden način. Ugotovile so namreč, ad so žrtev umorili bacili takšne vrste kuge, ki ni že 50 let razsajaal v Kalkuti. Takšne bacile pa imajo v nekem zavodu v Bombayu in tu so zvedeli, da sta omenjena zdravnika odnesla kulturo teh bacilov v Kalkuto. Ko so ju zaslišali, sta priznala, da jima je Pande obljubil veliko vsoto, če bi mu pomagala spraviti polbrata na oni svet . va smrt je zanimala bližnjo irf daljno okolico zaradi tega, ker si je ta mož, ko je bil star šele 30 let, dal napraviti bogato okrašeno krsto, v kateri je poslej spal in v kateri je tudi umrl. Krsta pa je bila tako velika, da bi je ne mogli spraviti v navaden gi*ob. Zato so žalujoči dediči dali napraviti manjšo krsto, ki je bila, kakor so sami zatrjevali, prav tako bogato okrašena, ter v njej mrliča položili v grob. -o- KAKO ZALIVAMO CVETLICE PO ZIMI V mrzlih dneh ni dobro zalivati cvetlic z vodo, ki smo jo ravnokar črpali iz vodnjaka ali iz vodovoda. Vodo moramo prej malo segreti, da je mlačna; zalivamo samo, kadar je zemlja v resnici suha. NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN Tako je rekel Mike Lovey, stari čitatelj, ki je bil eden tistih brihtnih mož. ki hočejo rs« vedeti in ne verujejo ničesar. Delal je t je-klarni in je imel zelo močno, zdravo Seno Marijo, ki je prišla iz starega kraja pred dvema letoma s svojimi šesterimi otroci. Pole« dru-f,nS. j® Marija vzdrževala osem borderjev, kajti hotela je hitro napraviti denar in se vrniti. Sest mesecev je šlo dobro in Mike j« vlagal denar na banko. Tedaj pa se je pričelo. Marija je zbolela in morala je oditi v bolnico, iz te v dram, v tretjo itd. Iz vsak« ie pnsla bolna. Niso mogli vedeti, kaj ji je. Mik«■ ie bil v<-s zbesan, kajti čutil je. da bo izgubil svojo žono. Imel pa je nekega prijatelja. ki mu je dostikrat dal kak svet. Mike ga seveda ni nikdar poslušal, kajti vse je sam bolje vedel. Nekega dne je ta prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo oglašano v listih, kajti bil je prepričan, da ima Marija trakuljo. Ko je zdravilo priSlo, ga je Marij« jemala na skrivaj, toda povedali pa so Miku, ko je Sla od nje trakulja. 31 čevljev dolga. Mike ni mogel verjeti svojim ušesom, ko mil je Edmund povedal, da je dobil zdravilo potom oglasa v časopisu. Zdaj je od svoje neverjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji se hitro zdravje boljša in bo kmalu lahko zopet gospodinjila. Na tisoče mož, žena in otrok, ki so bolni, s« neuspešno zdravi za mnoge druge bolezni, ko pa je njih resnična bolezen tista pošast, trakulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov tega zajedavca. Opominjajoči znaki pa KO izguba teka s požrešnostjo od časa do časa, pokrit jezik, peka zgage, bolečino v hrbtu, udih ill nogah, omotica, glavobol, občutki slabosti s praznim želodcem, temni obroči okroil oči. Želodec se čuti težek, napihnjen, včasih z občutkom, kakor bi kaj lezlo iz želodca » čreva. Včasih pa, kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo, izgublja težo, ima Bmrdljivo sapo, stalno pljuje, je brez vsakega veselja do dela in je vedno len. Znano je, da je ta pošast povzročila tudi napade padavice. Ta pošast zraste včasih do G0 čevljev. Kadar leze v sapnik, lahko tudi zr,luši svojo žrtev. Kešite Be te pošasti takoj, dokler vam no spodkoplje zdravja, da vam več ne bo mogoče pomagati. Pošljite $3.60 za I.axtain z» popolno zdravljenje, ako želite, da boste rešeni 1 tega strahovitega zajedavca, na U. S. I.abo-, ratory, UŠI. Bklg., Box 2006, Hollywood, Cal Izdelano je po naročilu, zato omenite starost. Ne more biti zato poslano po COI). Garantirano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 2' . Vontov.. (Izretlt« ta oglu« in itn »branite. Vol vam bo mogoče prav prllnl "i ...... — V vsako hišo - Sveto pismo!