LJUBLJANA, junij 1993 - Sherrilt O'Connor Šraj in Garry Maore sta izročila dr. Francetu Bučaiju v usnje vezano avstralsko ustavo, dartloavstralskega ministra za zunanje zadeve senatoija Garctha Evansa. Več na str.9 Ekskluzivno za GLAS SLOVENIJE - direktorica razstave ruskih dinozavrov (trenutno v Melboumu) dr. Patricia Vickcrs-Rich (Senior Lecturer Dep. Earten Science Monash University Melbourne) Ekskluzivno za GLAS SLOVENIJE Več kot 120 milijonov let stari okostnjaki, pripeljani iz Rusije, na razstavo v Avstralijo. Otvoritev je bila 14.8.93 Str. 11 Marica in Nikola Ostoja, aktivna člana slovenske skupnosti v Melboumu sta nas zapustila -preselila sta se v Slovenijo. Želimo jima vso srečo! 14-DNEVNIK CENA $2.00 Leto 1 / št. 8 18. AVGUST / VELIKI SRPAN 1993 POMEMBNI DATUMI *Od 2. do 6. avgusta teden AIDS - a. Prvi slučaj te bolezni so odkrili v ZDA leta 1981, v Avstraliji pa leta 1982. V Avstraliji je doslej v polnem zamahu bolezni AIDS (virus HIV) obolelo 681 ljudi, polovica je že umrla. Virus AIDS -a HIV ima v Avstraliji okrog 50.000 ljudi. Kri krvodajalcev testirajo od leta 1985 zato so možnosti okužbe s transfuzijo zelo, zelo male, AIDS ni bolezen homoseksualcev. AIDS lahko dobi vsak izmed nas! INFORMACIJE: Ethnic linija, brezplačni telefonski poklic: ((»8) 02 3300. #7.in 8. avgust 1868 - prvi slovenski tabor: zberejo se zavedni Slovenci in prvič pod avstro-ogrsko monarhijo javno zahtevajo naj bo slovenski jezik enakopravno priznan jezik pri občevanju z oblastjo. *27. avgust - "Red nose day" - tega dne si bomo v Avstraliji ponovno natikali na nos ali na avtomobile rdeče plastične pokrovčke in s tem ponovno posvetili pozornost skrivnostnemu fenomenu "Cot Death", umiranju zdravih dojenčkov od enega do dvanajstih mesecev starosti. V Avstraliji je umrlo lam 350 dojenčkov iz povsem neznanih razlogov. Finančna sredstva, ki jih bodo zbrali od rdečih pokrovčkov bodo namenjena medicinskim raziskavam, s katerimi želijo izslediti vzroke te bolezni, ki jo označujejo tudi s kratico SIDS(Sudden Infant Death Syndrome) INFORMACIJE: National Sids Council of Australia (03) 819 9277; vsaka avstralska država ima še svoje institucije kjer se lahko dobi več informacij ♦ Od 21. do 28. avgusta 93 - Gozd Martuljek, Slovenija - EUNOC '93; kongres mednarodnega združenja študentov ekonomije in organizacijskih ved (Managementa)AIESEC več na 7. strani V TEJ ŠTEVILKI: —Koliko stane telefonski poklic v Slovenijo —Ekskluzivno za GLAS o razstavi ruskih dinozawov — Pogovor z družino Sraj -AIESEC Študentsko združenje — Plesna prireditev za mladino v Viktoriji —O tujkah v slovenskem jeziku novinarju: V NASLEDNJI ŠTEVILKI: — Martha Magaina: odprto pismo rju mariborskega VEČERA Srečku Niedorferju — Direktorica razstave ruskih dinozavrov prof. dr. Patricia Vickers Rich ekskluzivno za GLAS SLOVENIJE m GLAS SLOVENIJE JE NE- DOBIČKONOSEN ČASNIK, NAMENJEN SLOVENSKI SKUPNOSTI V AVSTRALIJI *** THE VOICE OF SLOVENIA IS A NON - PROFIT NEWSPAPER IN THE SHRVICE OF THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA VSE PRISPEVKE PROSIM POŠILJATI NA NASLOV UREDNICE (Stanke Gregorič, naslov je na zadnji strani)— UPRAVNIKU (Štefanu Merzelu, naslov je na zadnji strani) PA LE NAROCILNICE IN ČEKE. S pošiljanjem čekov urednici ali pismenih prispevkov upravniku se povzročajo sicer nepotrebni stroški i nadelo. Vaša urednica STANKA GREGORIC /7 PIŠEJO NAM... Spoštovana urednica Stanka Gregorič! Vesel in zadovoljen sporočam, da je Vaš odmev na našo ponudbo Slovencem po svetu prvi. Zahvaljujem se za doslej poslane številke GLAS SLOVENIJE, še posebej za objavo našega pisma v 6. številki. Prosimo, da nam GLAS SLOVENIJE redno pošiljate. Torej naročamo vaš časopis najmanj za leto dni... Glede Počitnic s poletno šolo slovenskega jezika v Ormožu vas bomo sproti obveščali. Lahko pa vam že sedaj povemo, da se trudimo pridobiti sofinancerja m če nam bo to uspelo, potem bo šolnina za Počitnice s poletno šolo slovenskega jezika v Ormožu v naslednjem letu minimalna. Operativno pa že razvijamo zamisel medaružinske recipročne izmenjave mladostnikov v času poletnih (za vas zimskih) počitnic, kar bo odpravilo stroške hotelskega penziona za udeležence počitnic s ?oletno šolo slovenskega jezika v Ormožu. Jpamo, da bodo tako Počitnice s poletno šolo slovenščine v Ormožu postale privlačnejše in predvsem dosegljivejše Slovencem in njihovim potomcem po svetu. Trudimo se torej omogočiti čim ceneje Slovencem po svetu s svojimi čutili zaznati sedanji utrip Prlekije in Slovenskih goric katerih lepote in zanimivosti so vam kot mariborčanki prav gotovo poznane. .Lep pozdrav Ravnatelj Ljudske univerze v Ormožu Ernest Vodopivec Draga Stanka! Obljuba dela dolg! Vsem tople pozdrave iz Slovenije. Res je lepo v tej zeleni deželici, če izgineš na podeželje in ne bereš dnevnikov, ne gledaš in ne poslušaš novic na TVm radiu - takrat je vse skoraj idilično. Na Srečanje v Dolenjske toplice je prišel vsakdor izmed nas sveže radoveden. Kot po vsakem srečanju pa spet vsak na svojo pot, nekateri celo z mačkom. Nov dan prinese pa nova spoznanja... občuti se blagostanje nadrejenih, ki so živeli včeraj dobro in danes še bolje! Lepo je biti Slovenec, vendar težko! Pred leti zabeleženo, danes še posebej veljavno. Naravna lepota dežele in pridnost njenih ljudi ne bosta dovolj za vstop v svet velikanov. Pripravljenost vsakogar izmed nas, ne glede kje živimo, da dodamo kapljico k ugledu našega naroda, bo potrdilo doraslost Slovenije v svoji suverenosti in samostojnosti. Morda se moramo res naučiti tega, da tistega s katerim se ne strinjamo zato tudi ne sovražimo ali celo uničimo. Verjetno bi bilo najbolje sesti za skupno mizo in se pogovoriti. To bi veljalo za tiste preko slovenskih meja, za Slovenijo in za nas Slovence v svetu. Ob letošnjem obisku Srečanja v moji deželi v Dolenjskih toplicah me je nekaj zelo, zelo pretreslo. V senci smrekovega gozička in ob zvokih harmonike v ozadju se mi je pridivžii svetlolasi možakar žalostnega pogleda: Slišim, da v Avstraliji živijo dobri Slovenci. Predstavljam se vam kot član Združenja Slovencev v Bosni, kije nastalo ob nujnosti sedanje bratomorne vojne..." Sest predstavnikov Slovencev je prišlo v Slovenijo iskat pomoči izhoda za vsaj osemsto slovenskih družin, ki žive v Kaknju in Zenici. "Hudo je!" mi je s solznimi očmi pripovedoval možakar " ne moremo se vrniti k svojim, le od časa do časa nam uspe kak telefonski kontakt. Štirideset let sem živel v Bosni, moji kolegi so vsi Slovenci, tam rojeni potomci, večina iz Idrije, okolice Novega mesta ali od drugod. Poskušamo si rešiti gola življenja, morda bi nam lahko Avstralija nudila začasna zatočišča. Pomagajte nam!" so prosila srca teh tragično razdejanih možakov in rruadeničev. Poslovili smo se s toplim objemom, nudila sem jim lahko le to v upanju, da bo jutrišnji dan spametoval nekoga, ki bo zanje in za vso tragično usodo Bosne storil kaj več ..morda se Bomo "s kapljico v morje" lahko oglasili vsi mi - skupno, "ki v srcu dobro mislimo!" Nasvidenje iz poletne Slovenije HELENA LEBER Draga urednica! Prebral sem pismo Gasilskega društva Cirkulane. Upravičeno se obračajo na rojake v tujini. Tudi sam nisem mogel prezreti njihove prošnje in Vam pošiljam ček za $ 50.00, predlagam, da bi prevzelo uredništvo zbiranje denarja za cisterno Gasilskega društva Cirkulane v Halozah, upam, da se bo pridružilo še več drugih rojakov. Nisem iz tistega konca Slovenije pa vseeno njihove težave dobro razumem. Lep pozdrav ALOJZ ŽAGAR - VIC EDDA in IVAN FRANK iz NSW sta nam poslala svoje sporočilo s prošnjo, da objavimo peticijo z 266podpisi ter pisma, ki so jihposlali patru provincialu Polikarpu Brolihu ter škofu Metodu Pirihu v Slovenijo s prošnjo, da pater Valerijan Jenko ostane v Sydneyu. Razumeti je treba, da je tega "materiala"kar nekaj strani in da v našem časopiseku ni prostora za tako dolge prispevke. Kot pa ste lahko ugotovili v prejšnji številki G.S. smo se tudi mi pridružili prošnji, da pater Jenko ostane v Avstraliji. *** Draga urednica! Najlepša Vam hvala za GLAS SLOVENIJE, kjer sem našel zelo zanimive novice iz Slovenije. Zato Vam želim vse najbolje v prihodnosti. Lepo Vas pozdravlja IVAN SMOLE - NSW Spoštovana urednica! Hvala, ker ste našla novih moči in poguma, ko ste sprejela urejanje štirinajstdnevnika. Vesel sem, da imate toliko poročevalcev. To pomeni, da živimo in da se gibamo, da smo zavedni. Želim, da bi se Vam tudi naročniki odzvali v velikem številu in tako lajšali skrb za bodočnost. List si pravzagotovo zasluži dolgo življenje. Rad bi pripomnil nekaj glede članka izpod peresa dr. Franka v 5.Številki GLASA. Na omenjeni prireditvi ni bila vključena nobena mojih pesmi. Avtor uvodnih verzovje Lojze Krakar. V programu je bilo to točno navedeno. Če je dr. Frank in morda še kdo drug dobil napačen vtis - je krivda moja! Vsakikrat, ko stopim pred mikrofon postanem v svoji zagnanosti kot otrok, ki se šele uči hoditi. Dr. Franku in vsem, ki so morebitno dobili napačen vtis, se ponižno opravičujem. GLASU kličem še na mnoga leta! Ffisrčnopozdravljena mnoga leta! tpsrcnopozdravljena IVAN LEGISA - Južna Avstralija Draga Stanka! Moje stanovanje bo prosto do konca avgusta tako da če kdo hoče kaj v miru delati lahko pride dol in se naredi kot doma. Vesela bi bila, če bi mi kdo plačal vsaj $31.00 tedensko za najemnino. V Devonportu je že zdaj dih pomladi,prumus na ulicah že začenja odpirati prvo rožnato cvetje. Moja telefonska številka (zdaj sem v Sydneyu) je (02) 4775620. ANKA MAKOVEC - Tasmaniia MNENJA IZRAŽENA V TEM ČASNIKU NE PREDSTAVLJAJO VEDNO MNENJA UREDNIŠKEGA ALI UPRAVNEGA ODBORA V CELOTI. AVTORJI SAMI ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE. VSA PISMA PRISPEVKI NAJ BODO KRATKI -OMEJITEV JE DO 230 BESED SLOVENSKA MLADINA Na drugi strani GLASA SLOVENIJE objavljamo pismo Ljudske univerze Ormož, ki pripravlja za naslednje leto Poletno šolo slovenskega jezika. Kot boste lahko zasledili v pismu ravnatelja Ernesta Vodopivca, načrtujejo izmenjavo mladostnikov: iz Slovenije, na počitnice k nam - k našim družinam, iz Avstralije pa v Slovenijo - k njihovim družinam. Ker po navadi načrtujemo prekooceanske počitnice že kar za leto naprej, se nam oglasite - ali ste pri vaši družini pripravljeni sprejeti kakšnega mladostnika v času počitnic v Sloveniii v svojo družbo? Kaj pa vi? Zaka| ne bi naslednje leto obiskali prelep košček slovenske Prlekije? In si po vrhu še utrdili znanje slovenščine? Iz vOrmoža vas vendar vabijo tako ljubeznivo. Časa za premislek je seveda še dovolj pa se kljub temu oglasite uredništvu GLASA SLOVENIJE čim prej. Več informacij o Poletni šoli slovenskega jezika v Ormožu nam bodo iz Ljudske univerze poslali še do konca tega in začetka drugega leta. SLOVENSKI VLADI IN ČLANOM SKUPŠČINE ODPRTO PISMO AVSTRALSKE SLOVENSKE KONFERENCE Avstralska slovenska konferenca, ki predstavlja pet Slovenskih narodnih svetov po Avstraliji, je zaskrbljena nad dogajanji v Sloveniji, ki jih opisuje "šesterica": Lojze Peterle, Janez Janša, dr Dimitrij Rupel, Jelko Kacin, Igor Bavčar, dr France Bučar Člani ASK cenimo dejanja šesterice in njihov doprinos k uresničevanju slovenske samostojnosti Vemo koliko prizadevanja je bilo potrebno da je do tega prišlo, če samo primerjamo naše izkušnje, ko smo prepričevali avstralske politike da priznajo Slovenijo Enoglasno se pritožujemo nad tem - da obstaja skupina vplivnih ljudi v vladajočih krogih, ki je še vedno naklonjena oživitvi bivše Jugoslavije, medtem, ko je slovenski narod s plebiscitom možnost takega obstoja stoodstotno zavrnil, -da vladajoči krogi postopajo s slovensko imovino tako krivično in v nekorist slovenski skupnosti; -da se praznovanje pomembnih obletnic za Republiko Slovenijo zanemarja, -da se odlikovanja za zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije tako krivično delijo; -da so vladajoči krogi v Republiki Sloveniji postavili določene ovire, katere onemogočajo, da bi nekateri Slovenci iz Avstralije dobili potrditev svojega slovenskega državljanstva; -da je bilo tistim avstralskim Slovencem, ki so imeli na to pravico, tehnično preprečeno glasovati ob pravem času na zadnjih volitvah v Sloveniji in tako večina teh volilnih glasov v Sloveniji ni prišla v poštev Istočasno bi radi izrazili naše čestitke "šesterici" za njihovo privrženost domovini! V naših srcih bodo ostali junaki, ki so si prizadevali osvoboditi našo domovino - Republiko Slovenijo! Za predsednik* Arabljali besedo "fool' ali mogoče "fuir. N.pr. jaz sem fool-full prepričan, da ie bila pijana itd. V mojih ušesih so te besede odmevale strašno in vprašala sem lin kje so se učili angleščine. Debelo so me pogledali in nadaljevali s kastriranjem obeh jezikov. No, nuje so me prizadeli napisi in imena podjetij, hotelov, agencij, restavracij itd. Slovenci ne smemo misliti, da nas bodo tujci zaradi tega bolj spoštovali. Zakaj ne bi uporabljali lahko izgovarjajoče slovenske besede? Tujci bi povpraševali kaj besede pomenijo in si s tem bogatili slovenski besedni zaklad, za besedami pa morda izvedeli še kaj vec o Slovencu, ki stoji za tem imenom. Nekateri Slovenci trdijo, da je slovenščina revnajn da z njo ne morejo popolnoma izraziti to kar bi hoteli. Kak nesmisel! Če bi ti ljudje obvladali le 60 odstotkov slovenskega jezika, bi spoznali, kako je žuboreč in kako imajo besede smiselno povezavo - s čimer se vsi jeziki ne morejo pohvaliti.Pogljemo samo nekaj primerov: noga - nogavica; roka -rokavica; dež - dežnik. In kakšne so angleške besede: leg - socks; hand -glove; rain - umbrella. V svoji nevednosti zaničujemo oziroma ponižujemo našo pristno materino besedo. Znamo pa peti slavo angleščini, ki je"sklanfana" iz latinščine, francoščine in germanščine. Odprimo angleški slovar in že ob črki "a" bomo našli tricetrt besed, ki so iz drugih jezikov. N.pr. accident (accidente), absent (assente), accent ( accento) itd. itd. Vse te besede so latinskega izvora in v slovenskem slovarju tega ne bomo našli, ker je naš jezik izviren, pristno slovenski. Mi sami silimo vanj tujo navlako in ga m rev a rimo. Ko prebiram sonete William-a Shakespeara, ki jih je iz angleščine prevedel slovenski pesnik Janez Menart spoznavam, da se vrednost teh sonetov s prevodom v slovenščino ni zmanjšala, ponekod se mi zdi, da so besede še krepkejše in bolj zveneče. Prevajalec Janez Menart je napisal v to knjižico posvetilo: "Dragi osebi v dokaz, da ni slovenski jezik nič šibkejši kot angleščina..." Iz drugega Shakespearovega soneta: "Ko stiriaeset zim ti pod oči oblegovalne jarke bo kopalo, bo plašč mladosti, ki te zdaj krasi, že prhka cunja vredna bore malo!" V slovenščino lahko prevedemo še bolj zahtevna dela tujih mojstrov. Tega so zmožni tisti Slovenci, ki ljubijo, spoštujejo in negujejo slovensko besedo in jo gajijo kot rožo na gredici slovenskega vrta! POPRAVEK V dopis Jožeta Košoroka se je v prejšni (7.št) Glasa Slovenije vrinila pomota. Jože Košorok ni napisal:' ...smo neplačani uredniki slovenskih listov..." ampak:"Zlasti neplačani uredniki slovenskih listov...", Jože je Eri tem mislil na vse slovenske urenike v preteklosti in sedaj, sam pa ni il nikoli urednik kakega lista. V njegovem prispevku sta bili izpuščeni tudi dve vrsti ( zaradi pomanjkanja prostora), za Katere pa Jože misli, da spremenita smisel članka. Tako naj bi glasil predzadnji odstavek: "Ta oblika "odlikovanja" za narodne zasluge je meni bolj častna, kakor odlikovanje, ki ga pripne general junaku na prsi. Tak junak se ie žrtvoval za domovino le kratelc čas, dočim so mnogi žrtvovali velik del svojega življenja pod težkimi pogoji osamljenosti in osovraženosti od svojih drugače mislečih rojakov.' /uredništvo/ KJE STE SLOVENIS^TI, DA NAREDITE VELESEZNAM SPACENK Piše Janez Gradišnik v DELU Slovenci so se osamosvojili, dobili so svojo državo, ne da bi le malo slutili, kakšne nadloge se bodo brž zgrnile nadnje: lastninjenje družbene in vračanje krivično zaplenjene lastnine, strankarski boji, zlasti pa afere vseh vrst od prisluškovalnih do mafijsko prilaščevalnih. Skoraj se ni čuditi, da sredi te zmešnjave sploh niso opazili, kaj se je povrhu še zgodilo z njimi: v nekaj kratkih letih je angleščina zasegla velik, morda že pretežni del njihovega poslovnega življenja in krepko posegla tudi na vrsto drugih področij tja do kulture. Temu res ne moremo reci drugače kakor tiha okupacija Slovenije. Samo nekaj primerov: ...knjiga Sončna luna je izšla v založbi Littera pieta, Plan pri nt... ...Diamond - to je vaš dom... ...Slovenija Tax Free Shopping... ..Ac - Tax Free Sistem razpisuje nagradni sklad... ...Sky West v Rodinah, ki je med drugim izdelovalo papirnate vrečke... ...nastopali sta domači podjetji Racional in Prevent... ...mednarodni koroški sejem seje imenoval Prezenta (če že ni angleško, mora biti vsaj latinsko)... ...Paging Text. Pager - sporočilo je v vaših rokah. Teleray d.o.o. Bohoričeva, Uubljana... Tu m prostora, da bi si ogledali še slabše besedne zveze, ki pačijo slovenščino ob povezavah tuje besede z domačo. N. pr "Uresničili bomo vašo GEA željo."... KJE STE SLAVISTI - SLOVENISTI, da naredite tisti abecedni veleseznam, ki ga bomo pmolili pred oči vsem tistim, ki še ne veijamejo v angleško okupacijo Slovenije! *** SVET ZA KULTURO SLOVENSKEGA IEZ1KA NAD SLOVENŠČINO NAJ BI BEDELI STROKOVNJAKI Pred kratkim sta predsednik državnega zbora za znanost, tehnologijo in razvoj Peter Tancig in Jože Pučnik sprejela predsednika in podpredsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Franceta Bernika in Roberta Blinca. Pogovarjali so se o ustanovitvi sveta za kulturo slovenskega knjižnega jezika in o tem, da bi svet skrbel tudi za enotenje in ustalitev vsakovrtstnega slovenskega strokovnega izrazja. Izraz kultura v nazivu sveta je pojmiti široko. Obsega skrb za jezik, jezikovno politiko, obrambo pred kvarnimi pretiravanji ( vsaj toliko torej pred nekulturo sploh). GOSPOSVETSKO POLJE-VOJVODSKl PRESTOL, ŠRAJEV1 OTROCI: LENKA, MATIJA IN PAVEL ____ FOTOrShcrriH O'Connor Šraj _ S .G.: Pavel, ti si Slovenec iz Radovljice, Sherrill pa je prava Avstralka iz Melbouma, točneje iz Hamptona. Kje sta se spoznala? Pavel : Na Dunaju, kjer sva oba študirala glasbo. Sherrill je študirala orgle. Kasneje sva živela dve leti v Radovljici, kjer sem predaval glasbo na tamkajšnji šoli, oba pa sva poučevala glasbo tudi slovenski mladini na Koroškem. V Avstralijo sva se preselila leta 1975 in Sherrill je kasneje tu končala pravo. V okviru študija prava jo je zelo zanimalo mednarodno in ustavno pravo. Omeniti moram to zanimivost: Sherrill si ie za glavno seminarsko delo kot ael izpita za mednarodno pravo izbrala primerjalno študijo "Slovenska manjšina v Avstriji in avstrijska manjšina v Italiji" . S G.: Vsi skupaj ste bili pred kratkim v Sloveniji. Vasi vtisi? Pavel: Vtisi so pozitivni, ljudje so bolj odprti in prijazni, posebno j>a uradne osebe, toda dokler se ne resi kriza na Balkanu, ki je povzročila mnoge izgube trga in dokler se ne popravi splošna gospodarska kriza v svetu, bo tudi Sloveniji trda predla. Kljub vsem težavam pa je Slovenija v kratkem času dosegla izredno velik napredek. S.G.: S kom ste se srečali v Sloveniji? Sherrill: Načrtovano je bilo srečanje z Lojzetom Peterletom, zunanjim ministrom, za katerega smo imeli simbolično darilo senatorja Garetha Evansa, v usnje vezano avstralsko Ustavo, vendar je bil minister Peterle v tistem Času službeno odsoten. Srečali pa smo se z dr. Francetom Bučarjem, bivšim predsednikom slovenske skupščine, sedaj pa politikom v opoziciji, ki smo mu izročili že omenjeno darilo. Na ministrstvu za obrambo smo imeli še sestanek z ministrom Janezom Janšo. Pogovarjali smo se tudi s predsednikom ustavne komisije v parlamentu RS, Stanka Gregorič POGOVOR Z DRUŽINO SRAJ PO OBISKU SLOVENIJE Sherrill O'Connor Šraj, Avstralka, odvetnica, glasbenica in jezikoslovec, in Garry Moore, prav tako Avstralec, sodni advokat(bamster), strokovnjak za ustavno pravo, sta bila naprosena od Skupščine Republike Slovenije in Pravne fakultete v Ljubljani, da bi prevedla slovensko Ustavo. Prijela sta se tega dela in ca dokončala v treh mesecih. Sherrill je Ustavo prevedla,potem pa sta z Garry-jem prevod skupno postavila v pravilen pravni jezik. V zahvalo za tako veliko delo ju je lani v imenu slovenske skupščine povabil v Slovenijo na enotedenski obisk njen takratni predsednik dr. France Bučar. Tako sta se Sherrill in Garry skupaj s svojima družinama znašla junija in julija letos v Sloveniji. O vtisih iz prelepe slovenske dežele sem se tokrat pogovaijala le s Šrajevimi.... Vsff a: j& ■ . CERKEV GOSPE SVETE NA gosposvetskem polju Mirom Cerarjem mL in z Janezom Kranjcem, profesorjem na ljubljanski pravni fakulteti, s katerima smo sodelovali ves čas prevajanja ustave. Z njima smo bili dnevno v stikih po telefonu in faxu. Tekst Ustave je romal sem in tja, dokler ni prišlo do soglasja z obeh strani in šele deveta verzija je bila dobra. Nekoč smo porabili ves dan samo za en člen, ker se nismo mogli odločiti o najboljši izbiri med devetnajstimi angleškimi izrazi. V Ljubljani smo imeti še sestanke na Ustavnem sodišču, pogovarjali smo se z dekanom Pravne fakultete, v ljubljanski Magistrat pa smo bili povabljeni na koncert petja argentinskega Slovenca ob priliki otvoritve slikarske razstave dveh argentinskih Slovenk. Odzvali smo se tudi povabilu predstavnikov skupščine mesta Ljubljane na kratek sprejem. S .G.: Ali so bili kakšni odmevi na vaše delo prevoda slovenske Ustave ? Sherrill: V Sloveniji so bili z našim delom zelo zadovoljni. Prevod so prebrali tudi člani ameriškega kongresa, ki so bili na obisku v Ljubljani in povedali so, da je terminologija pravnega jezika sicer angleška in ne ameriška, drugače pa da je visoko kvalitetno delo. Prav tako je prebrala slovensko Ustavo v angleščini tudi irska parlamentarna delegacija, ki se je izrazila, da je to eden najboljših pravnih prevodov ustave v angleščino. S G.: Pavel, kakšno pa je bilo tvoje delo pri prevodu? Pavel: Jaz sem sodeloval pri interpretaciji slovenskega teksta. S-G.: To delo je bilo povezano tudi z visokimi finančnimi stroški? Kdo je plačal vsakodnevne telefonske pogovore in faxe s Slovenijo? Pavel: Celotno delo s stroški je bito za Sherrill in mene darilo domovini - svobodni Sloveniji, Garry-jevo delo pa je bilo prispevek novi evropski demokratični državi. S-G.: Ali je delo z Ustavo končano in ali boste še naprej sodelovali s Slovenijo? Sherrill: Garry in jaz sva sestavila pripombe glede na Ustavo RS in ob priliki bodo izšli članki tako v Ljubljani kot v avstralski reviji Pravnega inštituta Viktorije. Sloveniji sva ponudila sodelovanje pri drugih pravnih zadevah, posebej še Pravni fakulteti v Ljubljani. S .G.: Slovenijo so obiskali tudi vajini otroci - Lenka, Matija in Pavel. Kako sta jim prikazala očetovo rojstno domovino in katere kraje ste obiskali? Pavei: Slovenijo smo prepotovali križem kražem. Naužili smo se pretepe slovenske narave in lepih krajev. Obiskali smo več naravnih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, najbolj so nas zanimale stare cerkvene orgle in srednjeveške freske. Posebno nam bo ostal v spominu Sherrin kratek koncert na orglah v cerkvi v Crngrobu pri Skofji Loki in na Ptujski gori. Spominjati se bomo tudi čudovitih srednjeveških fresk v Bodeščah pri Bledu in Hrastovlju na Primorskem. Poleg gorenjskih lepot smo si ogledali še dolino Trente in Vršič, Lipico in Postojno, Savinjsko dolino ter Ptuj in okolico. Obiskali smo tudi Koroško. Posebno poučen za naše otroke je bil ogled vojvodskega prestola in cerkve Gospe Svete na Gosposvetskem polju, prizorišču svečanih kronanj slovenskih knezov za časa slovenske države Karantanije. S .G.: Pred vrnitvijo v Avstralijo ste se ustavili za nekaj dni tudi v Italiji ? Pavel: Zaradi otrok smo obiskali Benetke in Rim. Posebno lepe vtise smo odnesli iz Rima zaradi izredne gostoljubnosti, ki smo je bili deležni v slovenskem katoliškem domu SLOVENIK, S.G.:Pavel, v Radovljici si proslavil svoj rojstni dan in slišala sem, da te je tvoja sestra prav prijetno presenetila z darilom, ki je vsakemu Slovencu v ponos. Pavel: Ja, nisem ga pričakoval, saj naj bi bilo treba nanj čakati še nekaj časa - dobil sem pravi pristni slovenski potni list! S .G.: Kako pa je doživljal Slovenijo Garry Moore? Pavel: Dejal je, da je Slovenija pravi neodkriti evropski biser. S.G.: Garry-ja Moora pa bomo o njegovih vtisih iz Slovenije povprašali kdaj drugič. DRAGA GELT ~ Dr. Hans Lausch je zaposlen na matematičnem oddelku Monash univerze v Melbournu in sicer je v odboru za Mednarodno olimpiado matematikov za Avstralijo. Letos julija se je udeležil matematične olimpiade v Istanbulu, kjer se je srečal tudi z ekipo matematikov iz Slovenije. Zaprosila sem ga, da napiše za GLAS SLOVENIJE kratko poročilo. INTERNATIONAL MATHEMATICAL OLYMPIAD: medals for Slovenian secondary school students -from Slouenia The 34th International Mathematical Olympiad (IMO) was held in Istanbul from July 13 to July 24 1993. The IMO is an annual mathematics problem solving competition for secondary - school students. Each participating country is allowed to nominate not more than six students for the competition, and this year 412 students from 72 countries met in the Bosphorus metropolis, the home of about ten million people. The Slovenian team leader Professor Darjo Felda, Ljubljana, was looking after the five mathematically highly gifted Slovenian school students who had qualified for the Istanbul contest. Professor Felda is also an editor of the popular mathematics and science school magazine PRESEK. Slovenia's first full-scale participation at this competition -only one Slovene had been sent to the 33ra IMO in Moscow for a "trial run" - was highly successful. Two Slovenes received bronze medals for tneir solutions to six rather tricky mathematical problems. Students from the People's Republic of China, Germany and Bulgaria were out in front. Each of the Australian team members returned with a medal, the Australian tally being one gold, two silver and three bronze medals Dr.Hans Lausch f L&e^ AVSTRALSKI S DARILA ZA VA MINKI DOMAČE Ste v zadregi in ne veste kaj bi poslali domačim v Slovenijo? Ali Eodarili obiskovalcem iz Slovenije? astnik trgovine z avstralskimi spominki (souvenirji) nas, ■ .. • J • • p0nudjti smo ga za spominke za naše obiskovalce iz Slovenije smo dobili pri ljubeznivem lastniku trgovine Wool n' Buli ceneje. Trenutno so najpopularnejše video kasete Avstralije, nekaterih avstralskih mest, živali in rož. Na sliki: črno bela majica z znakom koalic na prsih. 'm: c The Wool n' Bull Erik & Barbara Van der Horst Shop 22 The Mall Chandler Road Boronia, Melb. Tel.: 762 7033 IZ VIKTORIJE PLESNA PRIREDITEV ZA MLADINO Piše Aleksandra Ceferin Svet slovenskih organizacij v Viktoriji ie priredil prvi letni ples pod geslom " OUR YOUTH - OUR FUTURE" Ples je organiziral Slovenski klub Jadran, v soboto, 31 julija 93. Dobiček ,iz te prireditve je namenjen slovenskemu šolskemu skladu, ki je bil ustanovljen letos za podporo pri študiju slovenski mladini. Večer je bil dobro obiskan in prijeten. Med častnimi gosti je bil župan Phil Macmahon (Bulla Shire), Paul Jenkins (Member of Parliament Ballarat), ki je član Komiteja za etnične zadeve, Aleksandra Ceferin, ki je odgovorna za učenje slovenščine v Viktoriji, Viktorija Mrak, učiteljica maturitetne slovenščine in osemnajst let mladinska kulturna delavka v Verskem in kulturnem središču Kew, Lucija Srnec, učiteljica etnične šole v Planici od leta 1974. Prišla je tudi Jožica Paddle Ledinek s sdprogom Brian-om Pripeljala sta sina Pavla in hčerko Alenko, ki sta bila naprošena, da nastopita v kulturnem programu Gospa Jožica je deset let poučevala slovenščino v Victorian School of Languages in bila učiteljica in mentor naših mladih maturantov kar osem let. V lepo pripravljenem kulturnem programu je nastopala predvsem mladina. Mešan pevski zbor Planika je najprej zapel slovensko in avstralsko himno pa še nekaj lepih slovenskih pesmi. V veliko odobravanje publike je zapel pevski par Pavel in Alenka Paddle. Nastopila je pevska mladinska skupina iz Geelonga Veseli Cankarji s popularnimi slovenskimi pesmimi. Peli sta še Kristina in Urška Cestnik, ki sta obe učenki slovenščine v Victorian School of Languages. Plesna folklorna skupina iz Kluba Planice pod vodstvom Metke Lenarčič je zaplesala daljši in kar zapleten ples. Publika je vsem navdušeno ploskala in tudi avstralski gostje so izrazili občudovanje nad nastopi naše mladine. Za mene je bilo nad večerom najbolj razveseljivo, da je bilo priostnih toliko maturantov iz slovenščine -kar dvajset smo jih našteli - pa vsaj še enkrat toliko prejšnjih in sedanjih učencev slovenščine v Victorian School of Languages. Mladi prihajajo nazaj v slovensko skupnost in to predvsem zato, ker govorijo slovensko najprej doma, potem pa v šoli kjer se v jeziku izpopolnjujejo. Mnogo se je govorilo ta večer o šolskem skladu in njegovem pomenu za našo mladino in za slovensko skupnost. Res hvalevredno je to in čestitati moramo Svetu slovenskih organizacij Viktorije za to važno pobudo. Kar pa ni bilo omenjeno v nobenem nagovoru in bi hotela poudariti sedaj jaz, je važnost gojenja slovenskega jezika - za mladino, za starše, za našo skupnost v Avstraliji in za naše stike s Slovenijo RUSTRRLIJR "HLADNA VOJNA" MED DRŽAVNO RADIJSKO MREŽO "SPECIAL BROADCASTING SERVICE" (SBS) IN RADIJSKO MREŽO "ETHNIC PUBLIC BROADCASTING" 3 ZZZ Javna etnična radijska postaja 3 ZZZ v Melbournu je v nedeljo, 15. avgusta organizirala protestni miting zaradi nepravične razporeditve finančnih sredstev zvezne vlade na radijski postaji SBS in 3 ZZZ. George Zangalis je v imenu Ethnic Public Assotiation-a teden pred tem ^pojasnil na televiziji in po radijskih programih 3 ZZŽ zakaj je do nezadovoljstva Ethnic Public Broadcasting radijske mreže ( 3 ZZZ) sploh prišlo: "Državni etnični radijski mreži SBS, to je radijskima postajama 2EA v Sydneyu in 3 EA v Melbournu riporočam, da se vrneta k svojim etničnim oreninam. Nepravično je, da SBS naenkrat zahteva razširitev svoje mreže z dodatno frekvenco in novih 13 milijonov dolarjev, ki naj bi jim zvezna vlada dodelila povrhu 13 milijonov, ki jih ta postaja že prejema.Ta denar gre za osebne dohodke napovedovalcev in osebja, za telefonska poročanja iz številnih držav po svetu ter za nekatere stroške časopisov, publikacij in drugega, kar napovedovalci prejemajo in potrebujejo za izvajanje programov. Njihovi radijski delavci torej prejemajo za svoje delo plačo, za razliko od radijskih delavcev na 3 ZZZ, ki delajo prostovoljno in morajo sami kriti vse druge stroške. SBS oddaja tedensko 240 ur in prejema, kot že rečeno, od zvezne vlade 13 milijonov dolarjev, dočim Ethnic Public Broadcasting preko svojih petih radijskih postaj v Sydneyu, Melbourneu, Brisbanu, Adelaidi in Perthu oddaja 1000 ur tedensko, sem pa je prišteti še 44 ur javne radijske postaje 3 CR in prejema le milijon in 200 tisoč dolarjev dotacije na leto. Pokriva pa tričetrt etničnega poročanja v Avstraliji. Ethnic Public Broadcasting postaja je Še za nameček povečala svoje oddajanje za 300 ur. Zvezna vlada naj bi ji letos ukinila 25 odstotkov dotacij kar pomeni, da bi prejeli 30.000 dolarjev manj. To ni pravično! To je diskriminacija! Avstralski državljani - davkoplačevalci (zvezna vlada denar za te dotacije zbere od naših tax) moramo zahtevati pravičnejšo razporeditev finančnih sredstev na vse radijske postaje!" Tako je povedal torej George Zangalis na televiziji in na radijskih oddajah 3 ZZZ. Nekoč pa je bil tudi sam v odboru državnega radia, danes imenovanega SBS. novost iz sbs tv in radia SBS televizija in SBS radio 2 EA v Sydneyu sta se preselila v nove prostore. Nova telefonska številka je (02) 430 2828. * Iz SBS televizije so sporočili, da bodo od 23. avgusta letos pričeli z oddajanjem od 7h- lih zjutraj. Program pod imenom WORLD WATCH bo obsegal svetovne novice in aktualnosti direktno iz Italije, Rusije, Nemčije, Kitajske, Grčije in ZDA. DOGODEK STOLETJA ZA PALEONTOLOSKO ZNANOST - RAZSTAVA RUSKIH DINOZAVROV V AVSTRALIJI NA RAZSTAVI TUDI SLOVENSKO IME V melbournškem muzeju so 14. avgusta 93 odprli razstavo fosilnih izkopanin iz Rusije, ki bo odprta šest mesecev, kasneje še šest mesecev v Tasmantji in v Canberri. To je do zdaj največja razstava v Rusiji izkopanih dinozavrov, za katere predvidevajo, da so živeli v dobi mezozoika - se pravi pred 100 do 250 milijoni let. Razstavljene so tudi kosti predzgodovinskih plazilcev, ki naj bi bile stare tudi do 450 milijonov let. Razstava je zavarovana za 3 milijone dolarjev, vredna pa je dvajsetkrat več. In kako smo s to svetovno pomembno razstavo povezani Slovenci? DRAGA GELT - tudi njeno ime se najde med drugimi imeni risarjev paleontoloŠkib ilustracij in tehničnih oblikovalcev brošur v blokih učnih programov za avstralske učitelje. Slovensko ime GELT pa je zapisano se v paleontoloških knjigah, ki so razstavljene ob fosilnih izkopaninah. Dva dni pred svečano otvoritvijo sem si po Dragini zaslugi imela priložnost ogledati med prvimi ooiskovalci to nadvse zanimivo zbirko v kateri je nekaj ogromnih okostnjakov dinozavrov, eden bo kar deset metrov visok, nekaj drugih pa morda pet metrov in nekaj je manjših. Spoznala sem tudi eno od organizatorjev razstave profesorico paleontologije na Monash univerzi v Melbournu dr. Patricio Vickers Rich (glej naslovno stran), ki bo posebej za naslednjo številko GLASa odgovorila na nekaj naših vprašanj. Razstava je zanimiva za mlade in stare, Se posebej pa je poučna za študente. Organizatorji razstave so: Paleontološki inštitut iz Moskve, Queen Victoria Nuseum Launceston (Tasmanija), Monash University Melbourne in Qantas letalsko podjetje. S.G. J1, ""^B* "t^^HH * SH mt^^h IZ SLOVARJA TUJK PALEONTOLOGIJA- znanost, ki proučuje fosilne ostanke izumrlih živih bitij; FOSILI- izkopanine organskih bitij (n.pr. živali ali človeka) iz prejšnjih geoloških dob. FOTOGRAFIJA Z NASLOVNE STRANI Dr. Patricia Vickers Rich z jajcem iz katerega se je izlegel dinozaver po imenu " Protoceratops", ki je živel v Mongoliji Jajce je razstavljeno na razstavi ruskih dinozavrov v Melbournu. Profesorici dr. Vickers Rich se zahvaljujemo za fotografijo ki jo je namenila našemu časopisu. Dragi Gelt pa za "bromide"'vseh fotografij, za pripravo podatkov ter vzpostavitev stikov s profesorico - direktorico razstave. euro international ptyitd. EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM ADDRESS: 3 Dalmore Drive Scoresbv V!C 3152 Ph: (03)764-1900 Fax: (03) 764 -1461 SYDNEY BRANCH 2A Bessemer Street Btacktown NSW 2148 Ph.: (02)671-5999 Fax: (02)621-3213 A KONCU SE NASMEJTE... Kakp je angleščina čudna! Piše se "Shakespeare", izgovarja pa se "Sopenhauer'! V šoli so se učili Aškerčevo Čašo nesmrtnosti. Dijak je bral:"Turban pisan diči ruši glavo, damaščanka mu visi ob boku." Profesor vpraša:" Kaj pa je to 'Damaščanka'?" Dijak:"Njegova žena." Vodnik počuje rekrute. "Vojaška suknja še ne naredi vojaka. Kaj je še potrebno?" Rekrut:"Hlače! Profesor dijaku:"Ko bi bili vi tako debeli kot ste neumni, bi vozil brzovlak okrog vas tri leta!" -AFORIZEM (Žarka Petana) -—-■ Človek nima duše. Kolikor toliko spodobna duša ne bi hotela zanič na svetu prebivati v človeškem telesu. ISKRICA (ruski pregovor) - PoStene ljudi ima vsakdo rad in jih spoSluje; niti pri tem, če umirajo od giadujih nihče ne ovira. i/t GLAS SLOVENIJE Založnik-Založba GLAS Ustanovitelji in upravni odbor-Dušan Lajovic, Alfred BreZnik. Štefan MerzcI in Stanka Gregorič Upmvnik-Stsfan Merzel, 265 Nicholson Str. Footscray, Vic 3011; telefon (03) 687 5176 Glavna in odgovorna urednica-Stanka Gregorič, 2/15 AJlandale rd. Boronia, Vic 3155; telefon (03) 162 6830 Uredniški odbor-Draga Gelt. Toni Grüna, Lojze Košorok, Vinko Ris,mal, Ljenko Urbančič Tehnično oblikovanje in umetniška izdelava-Draga Gelt in Stanka Gregorič; Ijogo-Frances Gelt: Priprava strani, tipkanje in dixtribueija- Stanka Gregorič Informacije: STA - Slovenska tiskovna agencija, OBVESTILA SLOVENSKEGA VELEPOSLANIŠTVA iz Canberre in SLOVENSKEGA KONZULATA iz Sydneys, MM, FLANEUR, SLOVENIAN BUSINES, SLOVENEC, DELO, DRUŽINA, VEČER, BROŠURE O SLOVENIJI, NEDELJSKI DNEVNIK, DELO, MLADINA, NAŠA SLOVENIJA, RODNA GRUDA, REVIJA SLO VENU A v angleščini; -V -ßOBQtSNlKl- Viktor Janez brez glave Srečko uss najboljše LE NAROČILNICE IN CpKE POŠILJATI NA NASLOV UPRAVNIKA(Stefana Merzela), VSE OSTALE PRISPEVKE PA NA NASLOV UREDNICE (Stanke Gregorič) Naročam GLAS SLOVENDE PRILOŽEN ČEK ZA: ieino naročnino S 50.00 ali polletno $ 30X10 NASLOV: GLAS SLOVENIJE 265 Nicholson Street Footscray, Victoria 3011 I I Podpisani(a) I i Ulica in kraj . JL I I L Država .................. Poštna št. Podpis..............:---- Datum J TISK: Bounty Print. 65 Heatherdale Road, Ringwood, Vic, 3134