3 nć.
111. številka.
Izdanje za petek IT. septembra 1897
<▼ Trstu, ▼ četrtek zvečer dne 16. septembr* 1897.)
Tečaj XXII.
„BDIHOBT1-iahaja po trikrat na teden t ieatih i>-danjih ol toehlh, ćatvtklb
i« acttooe&JK. Zjutranje ladanje ia-baj» ob H. uri ajutraj, večerao pa ob 7. aH ueeer. — Obojno isdanje etane : *» Joiien in^ep.c . {. 1.—, Uveo Avstrija f. 1.80 i* tri nes»: ... 3— . 3 .4.« v» pol let» . . „	. , ' B._
(u vae iHtfl ... 12.— . , .18.—
Niradalot Ja plačevat? aaprej u aareibe fcrei priležene aereMae te sprava m
ezlra.
Poaaaične Atevilke ae dobivajo r pro-dajalninab tobuka v lraf.ti po S rtA. liven Trate po 4 ovi.
EDINOST
Oflaal ae račune pe tarifo t petitu; »« naalore i debelimi črkami ae plačni« proator, kolikor obaega narednih Tratit. Poalana, osmrtnice in javne aahvale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodr-j.
Yai dopiai naj ae poćlljajo nredai^tn> nlioa Caaeroaa It. 13. Vaako pumo mora biti frankoTano, ker nefrankovana te e» aprejemajo. Bokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije lm oglate IpN' jem« upravniitvo ulioa Molino plc eolo bit. 8, II. nadat. Naročniao in oglaae je plačevati looo Trat. Odprte reklama eije ao proate poitnine,
u F MHmiM j« «M4"
Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod
v Ljubljani.
. .	Dne 14. septembra 1897.
Žbrane stotine zaupnikov naroda slovenskega in hrvatskega je pozdravil dr. Sušteršič prisrčnimi besedami, pojasnivši namen in pomen tega shoda. Zaključuje je predlagal, da se gosp. dri. poslanec dr. Anton Gregorčič vsklikom izvoli predsednikom shoda. Ta Ipredlog je bil vsprejet soglasno in ob burnem odobravanja.
Dr. Gregorčič je takoj prevzel predsed-niltvo in se je po njegovem predloga prezidij kon-stitairal tako,*kakor imo že javili v zadnjem izdanju.
Prvi se je oglasil za besedo glavar dežele Kranjske, g. Oton D e t e 1 a, da v imenu vse pokrajine prisrčno pozdravi zbrane može.
Njemu je sledil župan ljubljanski, gosp. Ivan Hribar, ki je vzvišenimi besedami pozdravil goste, došle od vseh pokrajin
—.---kjer Dr ara deroče,
Kjer Bara valove bistre vali,
Kjer Kolpa Sami in Iger jaderna Soča
K jadranskemu morju peneča hiti.
A vse je prevela skupaj skrb za blagor naroda. Govornik je omenjal potem zdivjanosti, ki se je polastila nemških mas in tudi nje voditeljev. Ti voditelji so nečuveno predrznostjo jeli propovedo-▼ati načelo o gospodajočih narodih na jedni in alužbajočih na dragi strani. Protestovati treba proti temu nauku in opomniti vlado, kaj je dolžna narodu hrvatsko-slovenskemu. Mi moramo zahtevati od države, da nas pozna. Vlada je slabotna nasproti obstrukoiji, toda, ako je slabotna ona, moramo biti močni mi. To dobro je rodila obstrnkcija, da smo se našli bratjejedne matere. Današnje zborovanje naj povzdigne našo samozavest in ponos naroda našega. Slovani smo nepremagljivi, ako le hočemo.
Ta divni govor Župana ljubljanskega je bil burno odobravan od vse skupščine in je bil tako rekoč intonacija vsem nadaljnjim razpravam.
PODLISTEK
Lari-Fari.
Spisal: Srakoper. „Jaz sem pa slišala", je modrovala Bitnikova Beza s povzdignenim glasom, tako, da so vse pre-nehale z delom, ,da je imel v mestu jedno, pravijo, da je gospodska. • Seveda, lep fant, pa govoriti zna tudi lepo, pa učen je, v črni šoli je bil, .makuro" ima... vsa mestna dekkta in gospodi-čine so neki norele zh njim, no, on si je pa samo jedno iabral, to je še pošteno*.
.Potem pa že ne bode nič s kuharico, Re-zikaM, se je pošalilo Žagarčkovo dekle, „e, e, glej, da dobiš tudi ti kakega fanta, stara si že dovolj.* „Kaj meniš, da je brez njega ?M utakniJa se je Bitnikova Rezu, „kaj nisi videla, kako se je o-lirala v nedeljo po Lnkeževem Korličku ? Kaj pak, on pa po njej. Hej, stara Bitnička ima bistre oči lu .Molčite, molčite, babnice, ne veste drugega, nego opravljati ljudi !• zahudovala se je zarudela Rezika. .Glejte, glejte, Micika gre«, je začela zopet Koplanova Jera, .e, ta Micika, ta gleda za Ivanom..." Izpregovorivši se je nasmejala skrivnostno.
Micika, ki ie ravno čula zadnje besede, je zaklicala: .Hoj, hoj, jesti 1 - Vi, Jera, imate pa tadi povsod jezik, kjer bi ga ne bilo potreba. Sami
Posl. B a r w i n s k i je zatrdil najprej v slovenskem in potem v ruskem jezika, da sti ga bratska ljubezen in ideja slovanske vzajemnosti privela na ta shod. Vsklikom: Dal Bog, da bi Slovenci in Hrvatje skoro prišli do svojih pravic ! je zaključil svoj prisrčni govor.
Pozdrav Čeha dra. Stranskega je bil prevažna politiška enuncijacija že zato, ker je po-vdarjal posebno, da ga je poslala semkaj parlamentarna komisija čeških poslancev. In potem je vskliknil doslovno: „Sprejmite v tem slovesnem trenotku iz mojih ost zagotovljenje prisrčne in nerazrešljive solidarnosti, skupnosti in prave slovanske vzajemnosti! Ta vzajemnost ima le jedno podlago, jeden motiv: slovansko ljubezen. Na tem shodu naj se ustanovi slovanska liga proti nemški .gemeinbtirgschaft"!« Govornik je citiral iz Članka v .Slov. gospodarju' nastopne besede: ,Vi vsi ste jedna velika družina, tistega rodu, tiste krvi, med seboj bratje in sestre, imajoči jeden dom, bivajoči pod jedno streho, pod katero ste gospodarji vi in nikdo drugi." Potem seje govornik hvaležno spominjal čeških in slovenskih duhovnikov kakor buditeljev naroda in je završil proroškimi besedami Prešernovimi: .Vremena Kranjcem hodu se zjasnila". Na ztlar, Živio 1
Že ko se je dvignil dr. 3transky, mu je občinstvo priredilo burno par minut trajajočo ovacijo; navdušenje je naraščalo med govorom in je prišlo do vrhunca ob zakljačku.
V imenn Hrvatov je pozdravil aborovalce baron Rukavina, naglašujd, da mu je bilo dolgo čakati na tak dan, kakoršen je današnji. Govornik je želel svobodnega zjedinjenja Hrvatov in Slovencev, tako, da ne bo treba, da bi se Slovenci pohrvatili ali pa Hrvatje poslovenili. Ob viharnem ploskanju sa je govornik spominjal nepozabnega Slomšeka, katerega ideje nas jedino j morejo dovesti do ukupnoga cilja. To je bil govor j srčnega pobratimstva med Hrvati in Slovenci in I to pobratimstvo je dne 14. t. m. sankcijonirala
nase glejte: jaz bi vam imela mnogo povedati... pa vam se tako in tako ne pride do živega lw
Molče so zmetale žene motike iz rok ter posedle in polegle pod hrastom okoli pletenice, ki so jo bili priveznili mati Hrastnikovka in na njo postavili skledo prežgane juhe. Molčć so povživale kosilo. Z vidnim čudenjem povpraševala je Hrast-nikova mati to in ono, a dobivala le kratke odgovore. Ženske so zopet molčć odšle na delo — tudi Micika — samo Bitnikova Reza je ostala pod hrastom. Pogovarjala se je z materjo.
Brez upa, da bi kedaj iz roke svojega sina prejela sveto hostijo, odšla je popoludne Hrastni-kova mati s polja.
n.
Prijetno je bit' na doželoi, Kjer hiftca na samem stoji.
Narodna pesem. Vabeče so se smehljale bele stene vrhu prijavnega grička stoječe hiše izza zelenja trtinih mladik in drugih mladih dreves trudnemu potniku na prašni cesti, ki drii iz trga na Dolenjskem v Ljubljano. Pozna se, da ne stoji še dve desetletji ta lepi dom Čegar gospodar je bil ob času, ko se vrši naša povest, v ljudskem jeziku gospod z Vrba.
Knpil si je bil posestvo ob železnici in tisto leto, predno je stopil v zasluženi pokoj, podrl stara prejšnja poslopja in si postavil prijazen dvorec. Pred nekaj dnevi se je bil naselil stalno go-
odlična družba mož slovenskih in zaupnikov naroda. In mi dostavljamo Še enkrat na tem mestu: Le v tem znamenju, le v znamenju jedinstva z bratskim narodom hrvatskim, nam je iskati jamstva za dosego cilja in zmage.
Veličasten, impozanten, neopisen je bil utia onega trenotka, ko je izjavil moravski Čeh dr. S t o j a n, da nam prinaša pozdrave od grobov na-Sih blagovestniJeov Cirila in Metoda na Velehradu, in je zaprosil blagoslova teh dveh svetnikov današnjemu shodu.
To je zadelo v srce. Pred dušno oko nam je stopila tnžna zgodovina naša, ki nam pripoveduje kako je sovražnik slovenstva proganjal sveta brata in potem v vsej dolgi dobi ves naš slovanski rod. Teda grom, ki je po tem kratkem govoru pretresal dvorano več minut, nam je govoril tolažilno, da vstajamo zopet in da vendar ni zamrlo seme, ki sta je sadila v slovenska srca sveta brata Ciril in Metod.
Zadnji pozdravni govor je bil oni gospoda Vukovida, ki je v prisrčnih besedah zatrjal solidarnost dalmatinskih Hrvatov se Slovenci.
Potem se je pričelo meritorno razpravljanje toček dnevnega reda.	(Pride še.)
Resolucije,
vsprejete na vseslovenskem shodu v Ljubljani dne 14. septembra 1897.
(Dalje.) Goriške razmere. Vseslovenski in istrsko-hrvatski sbod v Ljuljani priznava:
da se Slovencem na Goriškem, osobito v mestu in okraju Goriškem, kratijo v državnih temeljnih zakonih zajamčene državljanske pravice; da se v nasprotju z naravnim pravom ter z državnimi in deželnimi zakoni Slovenci na Goriškem šiloma ovirajo v svojem kulturnem razvoju; da vlada prezira dosledno in čedalje očitneje slovensko narod-
spod z Vrha — ako so kmetje z njim govorili, rekali so mu gospod ootar, dasi je bil v istini le svetovalec — a ne sam: se seboj je privel hčerko, šestnajstletno Hermino, in sina starejša od nje, Konrada in Egona.
Dasi v septembru, pripekalo j« oni dan solnce tako močno, da je prišla Hrastaikova mati vsa premočena od potu iz Kračic — tako se zove polje, kjer so kopali krompir — domov.
V uti na Vrhu pa so sedeli tedaj gospod se svojimi otroci, nam že znani Ivau, baš došli France Lovec in nekaj dijakov iz bližnje okolice. Hurmina je servirala kavo na mizo, — v veselih pomenkih, prijetnih, duhovitih in o — ukovitih dovtipih hitel je čas.
.Jutri začnete", je povzel gospod z Vrha o-brnivši se k Lovcu, „upam, da dosežete zaželjeni vspeh z njima14.
.Prosim, kadar vam drago, trudil se bodem" poklonil se je lahko France Lovec.
Gospod z Vrha se je poslovil na to. želeći družbi še mnogo zabave, družba pa je voščila njemu sladkega popoldanskega spanja.
Tndi Hermina je prisedla, naslonila svoje kostanjevo glavo na papanov naslanjač Ivanu nasproti — seveda sta se mnogokrat ujela z očmi, kar paznemu Francetu Lovcu gotovo ni ostalo skrito.
(Pride še.)
nost na Goriškem, ki št je v mestu nad eno tretjino, na deželi pa dve tietjlni prebivalstva; daje vladino postopanje nasproti goriškim Slovencem rodilo v njih prepričanje, da jih vlada smatra s a pleme m a u j š e vrednosti in veljave;
proteatuje najodločneje proti tem odnošajem na Goriškem, ki so zakrivili, da je v tamošnjem slovenskem ljudstvu izginila vera v temeljno načelo naše države;
zahteva: naj visoka c. kr. vlada uvede na Goriškem zakooite razmere v vsakem oziru ; naj omogoči goriškim Slovencem uživanje državljanskih pravic in tak kulturni razvoj, kakor zahteva naravno pravo ter ga jamčijo obstoječi zakoni; naj tirja od sebi podrejenih uradov in uradnih oseb strogo in doslertuo, da postopajo popolno nepristransko, uljudno in zakonito tudi nasproti slovenskemu prebivalstvu na Goriškem ▼ smislu svoje uradniške prisege; ter
p r i č a k u je : da bo visoka cea. kr. vlada sahtevala enako postopanje, kakor od svojih uradnikov nasproti slovenskemu prebivalstvu na Go« riškem, tudi od mestnega urada v Gorici in njegovih organov ter od kupčijske in obrtnijske zhornice goriške, in to tem bolj, ker gospodujoča, Slovencem sovražna stranka v Gorici in sploh na GoriŠKem se vzdržuje edino le z vladino pomočjo.
Koroške razmere.
I. Deželna vlada: Osrednja vlada ae pozivlje, da premeni npravni zistem na ces. kr. deželni vladi u a Koroškem in skrbi za to, da bode deželni predsednik brez ozira na to ali ono politično stranko pravičen obema narodoma, ki prebivata na Koroškem, in z jednako ljubeznijo skrbel za duševno i u gmotuo blagostanje nemškega in slovenskega ljudstva v deželi.
II. Slovenščina in c. kr. urad. na Koroškem. Vlada naj se ozira na dejanske potrebe Koroških Slovencev in naj nastavlja na vseh državnih uradih v slovenskem in mešovitem ozemlju take uradnike, ki so poleg druge službene sposobnosti popolnoma vešči slovenskemu jeziku; podložnim uradnikom naj pokaže, da je resne volje strogo izvajati jezikovno ravnopravnost. III. Slovenščina na prometnih uradih na Koroškem.
Slovenski jlszt! ne uživa na prometnih državnih uradih slovenske Koroške pokraitoe pravic, ki so mu zagćtćvljdue po ustavi; nujno potrebno je, da pride najvišja prometna uprava tem nedostatkom v okom ter jih odpravi kratkomalo.
IV. Soltke stvari. Dosedanja jezikovna uredba ljudskih šol po slovenskih pokrajinah K roške dežele je krivična, kvarljtva in nezakonita. Pouk slovenskih otrok na podlagi tujega jezika zavira pravo in dobro vzgojo •lovenske mladine, zabranjuje duševno izomiko in gmotni napredek, ob enem narodni obstanek Koroških Slovencev.
Vseslovenski in istisko-hrvatski shod zahteva, da najvišja šolska uprava postavi tudi ljudske šole na slovenskem Koroške<u na edino pravo pedago-gičuo-didaktičuo podlago materinega jezika, kakor to zahtevajo državno-osuovni in šolski zakoni; na vseh šolah, namenjenih Koroškim Slovencem, naj bode učni jezik slovenski. Zato shod tudi zahteva, da se umaknejo temu uacelu nasproti učni načrti za ljudske šole, ki jih je proglasil c. kr. Koroški deželni šolski svet z odlokoma od dne 26. sept. 1890. štev. 1623 iu od dne 9. nov. 1891. št. 3178 ter smatra vsako drugačuo uredbo malih sol kakor nezakonito.
Nadalje zahteva shod, naj visoka deželna šol* ak;i oblast iz pedagogičuo-didaktičuih ozirov skrbi tudi za slovenske manjšine na Koroškem tako, da se povsod, kjer se nahaja zakonito število slovenskih otrok, osnujejo javne ljudske šole slovenskim učnim jezikom. Če pa število slovenskih otrok ne dosega zakonitega števila za ustanovitev slovenske šole in jih je najmanj deset, naj se otroci v skupni šoli ločijo po materinem jeziku v skupine ali oddelke. Samo ob sebi se umeva, da ima dotični učitelj vešč biti obema učuima jezikoma.
Po tem načelu in vodilu naj se uredi tudi pouk v tistih nadaljevaluih in strokovnih šolah, katere obiskujejo sloveuski mladeniči.
Ob enem pa zahteva shod, da naj se Celovško učiteljišče preosnuj* tako, da se bodo na tem zavodu vzgujevhli učitelji, ki bodo ziaužni poučevati slovensko mladino. Učitelj, ki ni dokazal o
maturi in na izpitu učiteljske zmožnosti, da je vešč slovenskemu jeziku v govoru in pismu, ne sme se namestiti na šoli, katero obiskujejo slovenski otroci.
Ako bi se na pripravnici v Celovcu ne oglasilo zadostno število slovenskih pripravnikov, naj se razpišejo letne podpore istim pripravnikom ua učiteljiščih v Izubijao:, v Mariboru, v Kopru,kise zavežejo, da hočejo vsaj 6 let delovati na Koroškem. Tako bi dobili v teku nekaterih let sa-dostno število takih učiteljev, ki bodo zmožni slovenščine v govoru in pismu.
V. Volilni red za deželni in državni zbor.
Volilne razmere ua Koroškem za deželni in državni zbor so Slovencem neugodne in krivične. Visoka c. kr. vlada naj skrbi, da se dosedanji volilni red v obeh ozirili prenaredi in sicer za dri. zbor po predlogu, ki so ga nasvetovali slovenski poslanci dne 24. maja t. I. v 17. seji v ravno ml-nolem zasedanju državuega zbora.
(Zvršetek pride.)
Politiike vesti.
V tftSTO, dne 1*. septembra 18*7.
Vseslovenski shod. Dobro znamenje I Nam nasprotno nemško in italijansko novinstvo prinaša veliko razsežneja poročila o našem shodu, nego smo se nadejali. Dobro znamenje je to naraščajočega ugleda. In naj nam nasprotujejo kolikor hočejo, naj nas napadajo, kolikor hočejo, iu naj nas denuncirajo, kolikor hočejo: v dejstvu, da se morajo baviti z nami — in to vedno bolj. in boli — je obs«žeuo priznanje, da smo in da račun a j o z n a m i. To pa znači velikansko mo-rllno zmago.
Povedali smo že, da tudi „Mattino" in .Pic-colo* se nista magla odtegniti sili tega dejstva. Včeraj sta poročala obširno o našem shodu. Potem sta iledila komentarja, sinoči v .Seri« (v večernem izdanju .Mattina-) in danes v „Piccolo".
Prostor nam ne dopušča, da bi daoes že odgovarjali obema. Prva pridi na vrsto „Sera", ker ta list govori, kakor mislijo imenitni krogi v Trstu. Po tej lastnosti njeni treba priznati .Seri" prednost. Ta list si je stvar priretf.l prav komoduo. Uverja namreč, da shodu v Ljubljani ue treba pripisovati pomena. Kričali da smo le zato, ker so par dni popred Nemci kričali gori v Tešinu. Tikoma pred otvoritvijo drž. zbora da so hoteli jugoslovanski poslanci se enkrat uveriti svtje volilce da se zavedajo svoje velike naloge; osvežiti so le hoteli v spominu bolj ali manj splošno čutjeae aspiracije, ki so podlaga delovanju slovanskih poslancev v državnem zboru, v deželnih zborih iu javnih upravah. V Ljubljani da so kričali, ker vedo, da jutri ne bodo smeli kričati, ampak nižati bodo morali svoj glas ter pokoriti se ukazom močnejih.
Tako govori vladno glasilo o ljubljanskem shodu, o shodu, na katerem je bilo zbrano razum* ništvo iz vseh slovenskih pokrajin, na katerem so bila čaatno zastopana tri druga slovanska plemena: hrvatsko, češko in malorusko Tako piše vladno glasilo o zastopnikih naroda, kakor da so kričavi otročaji, ki se pojajo kričaje po ulici, dokler se ne pokaže — šiba očetova. Tako piše ,Sera« o zastopnikih treh slovauakib plemen in to v tre-notku, ko se pogaja vlada z istimi zastopniki za ukupno delo: za rešitev parlamentarne institucije v Avstriji, v obrambo državue avtoritote pred divjo, veleizdajsko agitacijo, in za omogočenje, da se dopiše razni državni posli, katerih ni možno odlagati. Vlada zahteva pomoči in podpore od Slovanov avstrijskih, a vladno ali poluvladno glasilo bije norce iz zastopnikov istih Slovanov, ko se posvetujejo, pod katerimi pogoji naj se dovoli vladi zahtevana pomoč ?! Mi ne vemo sicer, kakove so zveza med uredništvom „MatUnovem* iu Dunajem, ali ako je res, daje ta list se svojo sinočnjo enun-cijacijj res izjavil to, kar Čutijo iu računajo jgori, potem jim bodi povedano, da bi imeli hude račune z narodom hrvatsko-sl venski poslanci, ako bi po 23. t. m. hoteli ukloniti svoj tilnik v isti jarm nesnosnih odnošajev, katerega so prokleli dne 14. t. m. Naši poslanci ne store tega; preslovesne so bile njih izjave na ljubljanskem shodu. In mi smo uverjeni, da se temeljito izjalovi vsa ta špekulacija na mehkobo naših zastopnikov. Naši poslanci morajo ostati možje, če ne v Večini, pa v opoziciji. Gosp. posl. Šusteršič je ob freuetičuem vskli-kanju in ploskanju izgovoril besedo: opozicija.
Zložnim se jim ni treba bati kruha opozicije, zlasti ne nasproti taki večini, v kateri bi sedeli kakor stebri - Italijnni. Ze logika stvari in ukoreninjenih čut-stvovanj sama mora dovesti tako razmerje ad absurdom, tudi če bi bila slovanska opozicija le pasivna. Hladni do dna duše pričakujemo torej šibe očetove, o kateri nam toli ljubeznivo nami* guje ,Mattin>vo' večerno izdanje.
Se nekaj. Tržaški oficijozus je p« morda zato toli iritiran, ker so mu sporočili iz Ljubljane, da so na shodu ljuto napadali grofa Badeaija in namestnika vit. Rinaldinija. Mi pa konstatujemo goli resnici na ljubo, da se ime nieg. ekscelence, g. namestnika, ni izustilo niti jedenkrat iu ol nikogar! Ne izjavljamo tega morda ii bojazni, ali z namenom, da bi kaj olepševali, ampak le zato, da bi na desni in levi hoteli vendar enkrat uvideti zaresnost in vzvišenost naših borb, ki ue veljaj^ osebam, ampak z i s t e m u 1 Mi se ftaMmoi Maščevanja nad osebami, mi vidimo prdd seboj le stvari tirtfttf, t| ftaterem trpimo. Ake pa zistem. ko se bode jel rušiti, potegne za seboj tudi kako osebo, ua tem gotovo ne bodemo krivi mi 1 Toda stvar se mora vršiti naravno, logično in ki-onologičuo. Strmoglavljanjem ostb ne bi uam bilo pomagauo, ako bi ostal zistem. Zistem mor« pasti najprej in potem naj nastopijo osebe, ki bodo imele resuo voljo, urejati svoje postopanje v zmisla nove dobe. Tako: clara pacta.....I
Breztaktnost in infamga. Cesar Viljelm je te dni gost našega cesarja povodom velikih vojaških vaj pri Totisu na Ogerskem. To ni nič posebnega. Poseben pa je drzen način, kakor hočejo nemški listi izkoriščati ta dogodek za svoje strankarske uamene. Okolnost, da je cesar Viljelm ravne sedaj prišel k uam v pohode, in da ni prišel na avstrijska, ampak na ogerska tla, to okolnost hote uporabiti uemški listi, in uveriti svet, da se je to zgodilo posebnim namenom. V nameu namreč, da nemški cesar deiaoustruje proti sedtnji, baje Nemcem sovražni politiki v Avstriji. Seveda je jasno vsakomur, ako ima le trohico z lravih možganov v glavi, da je nemški cesar došel ravno sedaj v pohode, ker ga je sedaj povabil naš cesar; in daje došel na Ogeisko le zato, k6r ae slučajno ravno na Ogeiskem više velike vaje. To je jasno kakor beli dan. Toda brezvestnežem v nemškem tabora ni mari, če je tudi stvar 9e tako naravna iu jasna, oni jo zavijajo vendar za svoje umazane namene.
V tem slučaju zagrešajo skrajno breztaktnost na račun gosta in iufamijo ozirom na dolžno spoštovanj* do Ustnega vladarja. Bitztaktuo je to, ako te poule duše podtikajo visokemu gostu naj-skrajne)o brezobzirnost nasproti dolžnostim, katerih uikdar ne sme prezirati gost; ako mu podtikajo, da je hotel demonstrovati radi stvari, v katere posezati niti na sme, ni kakor gost, še manje pa kakor vladar tuje države.
Naši domači brezobrasneži, pa nikakor niso osamljeni v tej breztaktnoati in infamiji, ampak priduib pomagačev imajo v izvestuih vnanjih nemških listih Jeden istih se je povspel c l6 do trditve, da je prihod cesarja Viljelma ua Ogerskov moralno podporo trozvefzi naklonjenih življav proti klerikalni večini v Avstriji, sovražni trozvezi. Ni malo ne bi se čudili — tako pravi dotični list —, ako bi takoj po sedanjem sestanku obeh monarhov moral odstopiti miuister za vuanje stvari, grof Go-luhovvski, in bi na njegovo mesto prišel kak — Madjar. In potem dostavlja še doslovno: vaakaka ]• ta sijajni vsprejem demonstracija proti shvan-stvu — Ali imajo še kako drugo željo, gospdda?! Torej cesar Viljelm je prišel le strmoglavljat avstrijske ministre in klerikalne večine ter demon-strovat proti slovanatvu!! Ptuj vladar da bi zlorabljal pouujeno mu gostoljubnost v demonstracije! proti večini prebivalstvažnjim zvezane države?! Take namene podtikajo cesarju Viijelmu 1 To početje nemških srditežev kaže, da so v svoji zbe-snelosti zgubili ves zmisel za potrebno obzirnost, ki bi jo bili dolžni toliko cesarju pogoščencu, kolikor tedi cesarju gostitelju, o katerem vzbujajo se svojim nečuvenim postopanjem domnevanje. kakor da je sam in uamenoma dal priliko za demonstracije, ki bi morale ogorčati — ako bi bile resnične — večino njega lastnih podanikov. Topa ni več breztaktnost; to drzuo izkoriščanje pohoda nemškega cesarja znači najostudnejo in-famijo nasproti uašemu modremu in vse svoje podanike jednako ljubečemu vladarju.
To imamo torej vzgled, kako je še pred malo leti vsrmožua neuisko-Hberalna stranka telebnila iz viša t v one niiave, kjer morejo dibati jedino le katilin&rične politiške ezistence, oni .Bravi*1, katerih nož ne prizanaša ni prestolom, ni kronanim glavam, ni avtoriteti, ni javni morili, ker mogo živeti jedino le še v — anarhiji. Tako padajo stranke, ki so bile zgradile svoj nju) na nemorili 1 Kaj je storiti, da se zaustavi posel tem politiškim banditom, ki preže na svoj plen za ograjo fa-na izffia, narodnega proganjanja in uničevanja gospodarskih ekzistencij med nižim ljudstvom ? Kaj storiti ? Jedno in jedino je orožje, katerim seniore priti do živega t*m politiškim in socijalnim Ca-seri oje m in An^iolittijem : kar je poštenega, kar je čutečega po — Človeški, združi se v trdno falango pod zastavo, na kateri bode blestel napis: pravica iti ljubezen med narodi 1!
Različne vesti.
Pozor slovenski stariii! Jutri dne 17. t. m.
se bode vršilo vpisovanje naše družbe sv. Cirila in Metnda pri sv. Jakobu. V soboto ob 8. uri zjutraj bode sv. maša v cerkvi pri sv. Jakobu. Redao poučevanje se pričue v ponedeljek. Stariši, ne zamudite prilike iu storite vsi svojo dolžnost do svojih otroki
Vseslovenski shod. Danes je podati tu še nekoliko podrobnosti. Po predlogu predsednika dra. Gregorčiča se je odposlala nastopna brzojavka Njegovemu Veličanstvu cesarju:
„Na vseslovenskem in istrsko-hrvat kem shodu v Ljubljani zbrani zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda polagajo pred stopnjice Najvišega prestola izrabe svoje neomajljive udanosti in zfi stobe do posvečene osebe Vašega Veličanstva in prejasue vladajoče rodbino«.
Na koinersu v sokolovi telovadnici ao govorili tudi dekan K o m p a r e, prof. S p i n č i <5, dr. Rybar "in — častitljivi starček, prošt Seiajnik. Navduše »je je bilo splošno, Spinčiča so nosili po dvorani.
Na shod je došlo mnogo telegramov, tudi iz Trsta iu okolice. Pozdravov je bilo iz Vv<eh slovenskih pokrajin in od odličnih oseb. Med Trža-čani so se najbolj izkazali z brzojavnimi pozdravi nali vrli Svetoivfcnci.
Iz govorov na banketu bi radi tu zabeležili dva vsklika iz ust občespoštovamb mož. Go pod posl. Gregor Einspieler je vskliknil: Ako sloge ni, ne bo Slovenje I Gosp. prošt Serajnik pa je rekel: „Z obe'oa nogama sem že skoraj v grobu, a prihi-tel sem v belo Ljubljano, da se radujem na napredku Slovencev. Ljubimo svojo mater in slovenski jezik, ki je najlepši na svetu 1H
Grof Badeni se pogaja — z Italijani. Tako zatrja vsaj zopet danes .11 Piccolo". Včeraj da so imeli važno iu dolgo konferenca z g. min sterstiim predsednikom. V prvi vrsti da je bil sicer govor o treatio'kem vprašanju, vendar so italijanski po slane: porabili priliko, da povedo gospodu grofu, česa zahtevajo. In gospod grof je tudi porabil to priliko za poizvedovanja, kaj prav za prav name-ruje velemožni italijanski klub v bodočem zasedanju drž. zbora. .Piccolo" ne ve sicer nič natanjč-nega, k-r se poslanci kažejo strašno rezervirane; le toliko je izve le!, da se ni sklenilo uič pozitivnega. Ali: tilolz lieb ich den Spauier. Ako je grof Badeni zapet, pa tudi Italijani niso iz mehkega testa. Iu tako zatrjuje „Piccolo", da tudi Italijani uiso dali aikakih obveznih obljub in .kokolo" Rizzi daje ponosno obrnil hrbet dunajski prestolnici.
Potrpite, da pridemo do sape, kajti to so sa«i epohalni dogodki in hi sodili prav za prav med najvažniše politiške vesti.
Mi bi se tudi ne bili zagrešili proti dolžnemu rešpektu do velemožnega italijanskega kluba, da nas niso zbegali zlobni jesiki, trdeči, da je vse skupaj le komedija, proiačunjeua za lahkoverno italijansko javnost, ki je začela nekam čuduo omahovati in jej silno treba — peska v oči.
Ti zlobni jeziki menijo, da na vsej historiji je le to res, da so bili lilS Dunaju, da pa so iz lastue inicijative vzeli v roko — beraško palico po navodilu starih, izkušenih inštruktorjev.
Ker torej ne vemo, kje je prav za prav meja med resnico iu komedijo, med ueslauim renoviranjem in resno pulitiko, postavili smo ta le spisič na to-le mesto, v pisano družbo. Kakor hitro pa nam pride zanesljiva vest, da so Italijani postavili
svoja pleča pod podlago, ua kateri hoče stati gr.if Badeni, pot* m hočem > tudi hitro popraviti svojo zmoto in prestaviti ital jaaske poslance na odlično politično mesto, v galerijo — čudnih .državo vzdržu-jočih strank". In res pravijo tudi taki ljudje, ki niso ravno na glavo padli, da pri nas je mogoSe — vse I
čestito čitatelje moramo prositi oproščenja.
Na dolgn smo še z dvemi poročili o sodnih razpravah. Ali važni dogodki današnjih dni, sosebno pa vseslovenski shod, nam niso dopuščali, da bi spolnili dano obljubo. Prosimo potrpljenja.
Za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda v Bojanu. Nabral je ob finalu Barkovljanske »Javnosti, narodni Barkovljanski veteran 14 kron.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi na veliki koncert z bazarjem, katerega priredi v nedeljo, dne 19. septembra 1897. na društvenem vitu pri sv. Ivanu s sodelovanjem vojaške godbe, pevskih društev .Adrija" iz Barkovelj in .Zarja* iz Bojana. Vspored: 1. Schneider: .Kviško 'zastava!« koračnica, godba. 2. M. Brajša : .Ltarskim Sokolom*, možki zbor. 3. Suppe: Ou-vettura k opeii .Kakadu*, godba. 4. Dr. Ipavic: .Pozdrav Gorenjski", mešan zbor. 5. Donizetti: Cavatina „Mavia" di Rudeuz, godba. 6. A Ned-ved: .Prošnja"| čvetevospev. 7, Kalensky: .Chau-tant", valček, goiba. 8. Smetana : Sekset iz opere .Prodana nevesta", godba, 9. H. Volarič: .Divja rožica", dvoglasni ženski zbor spremljevanjem gla-sovirja. 10. Valverde: Divertissement in opere ,Ls gran via", godba. 11. J. Aljaš : .Triglav*, možki zbotv 19. Wodražka: Iz „Nach in Fern", potpouri, godba. 13. J. Laharnar: .Ženin kos", mešan zbor. 14 Friedrich[: „Charlotte", mazurka, godba. Blagajna in „bazar* odprejo se že ob 3. uri popolndne. Začetek točno ob 4 uri popoludne. Ustopnina 30 nvč. za osebo. Na obilno udeležbo vabi uljudno odbor. Glede na blag: namen koncerta se z hvaležnostjo sprejemajo preplačila.
Program ukupni veselici, ki jo prirede na Prošeku društva .Hajdrih", .Danica" in .Pevsko in bralno društvo na Opčinah" : 1. Jenko : .Naprej", godba. 2. J. Sattner: .Rožici" mešani zbor, poje društvo .Haj irih". 3. Flossmann : .Naše gospice", polka fr., godba. 4. Aljaž: .Triglav", možki zbor, poje pevsko in bralno društvo. 5. Zaje pl.: „U boj", zbor iz opere .Zriojski", godba. 6. S. Gregorčič: „Domoviui", deklaracija, deklamuje gospica Kari že va 7. F. Majcen : ,Le;>i cvet", valček, godba. 8. A. A. Leban : .Slovenska deklica", mešani zbor, poje društvo .Danica". 9. F. Majcen: .Slovenec sem", potpouri, g<.dba. 10. „Krojač in čevljar" šaljivi prizor 11. F Majcen: „Spomladne rožice", valček, godba. 12. F. S. Vilhar: .Guslam*, možki zbor se spremljevanjem godbe, poje društvo „Haj-drih*. 13 J. Ipavec: „Domovini" sekstet, godba. 14. J. Laharuar: „Ženin kos", šaljivi mešani zbor, pojo društvo .Danica". 15. F. Majcen: „Pozdrav", godba. 16. J. Ferluga : .Za Avstrijo", možki zbor Fe spremljevanjem godbe, poje „pevsko in bralno družtvo". 17. F. Majcen: Solcce jarko, polka, godba. 18. F. S. Vilhar: .Slovenec i Hrvat" možki zbor, poj6 skupno vsa tri društva. 19. J. M. Knobh ch; .Sokolska koračnica", godba. 20. Ples. V slučaju slabega vremena sa veselica odloži na nedekčen čas Na obilno udeležbo vabi uljudno
skupni odbor. Vesollos na dveh krajih istega dne. Meni se prav zdi, da se je že prosilo, uaj bi se razna društva ozirala na to, kdaj napravi to ali ono društvo veselico, da bi se občinstvo ne cepilo na dve ali več strani. To napako smo opasali osobito v naših narodnih društvih v Trstu iu v okolici. Tako n. pr. je imelo „Slovansko pevsko društvo" izlet v Vipavo istega due kakor pevsko društvo .Kolo" svojo veselico na vrtu pri sv. Jakobu.
V nedeljo sta bili zopet naznanjeni dve veselici na Opčinah in na Kontovelju. Dne 19. t m. ima Ženska podružnica svojo veselico in ta vese lica se je naznanila že dolgo, dolgo prej, a sedaj so odnesli veselici, ki sta se imeli vršiti v nedeljo ha Opfiinfth in ha Kontovelju, tu;ll na nedeljo 19. t. m.
Prosimo lepo v imenu svete naše stvari, naj se prireditelji v prihodnje ozirajo na to, da ne bo dveh veselic istega dne.	X. Y.
Dostavek uredništva. Letos je pač bilo mnogo vzrokov, da so prišle veselice vse na jeden kup. V prvo so bili letos politiški dogodki na potu in v drugo pa tudi vreme spomladi ni bilo
ugodno za vh- lic?. Dništev pa je veliko, a vsako hoče dokazati, da živi iu da dela. Posledica temu je bila, da so ne veselice kopičile Jedna na drago. Sedaj pa morajo hiteti društva se svojimi veselicami pod milim nehote, ker se je nenavadno hitro jelo og!ašati neljub j jesensko vreme. To pojastiito smo podali na prošnjo od prizadetih strani, kjer Obžalujejo sami, rfa se bode veselica na Prošeku križAla z ono Muške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.
Za bazar Ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu so darovali nadalje: Ga. Natalija Truden 2 zavitka biskotov. Gospod Dolinar 6 skledfć za kavo, tiutnik in pripravo za smotke ter krtfgo: „Materin blagoslov"; gospa MartJ* Škriojar eno vazo in blazifiico za šivanje; Gospod Hinko Šonc krasno vazo s cvetkami, gospod Trobec tri pakete svinčnikov dražbe sv. Cirila in Metoda; Gospdd Krže 6 vaz za kstfb in sladkor, dve p«-sodici za žveplenke in 12 lepih igrač. Gospa Me-tlikdvič Še dve ruti; g. Stržinar pripravo za kadenje in tintnik , gospa Zupan ćno torto in g1. Janko MatoviČ eno potvlco. Q. J. A. 2 steklenici „Donau-Gold". Gosp. Josip Rože gosli. G. Jakob Perhavc 4 steklenice rosolija. Gospiei Marica in Dragica Gregorič 6 skudelic za kavo in 6 steklenih krožničkov. Presrčna hvala rodoljubnim daroval kam in darovateljem !
Prosimo, da vsak darovatelj ali darovalka prideue svoje iftie; med ditrovi je še kupica za pivo brez imena darovatelja.
Volitev členov komisije sa dohodninski davek v Primorju oziroma rolilnih mož. Finančno ravnateljstvo v Trstu je določilo v tem oziru: volitev členov komisije in njihovih namestnikov se bode vršila za tržaški okraj
dne ld. oktobra za I. razred, dne 14. oktobra za II. razred, dne 9. oktobra za III. razred in dne 11. oktobra za IV. razred; za mestni okraj Gorica dne 8. oktobra za II., dne 2. oktobra za III., dne 5. oktobra za IV. davčno - dohodninski razred. —
Volitev volilnih mož za neposredno volitev ▼ kmetijskem okraju goriškem, vršečo ?e dne 6. oktobra se določa za okraj Kanalski na dftii 20. t. m., Ajdovščina na dari 24. t. m. Goriška okolica 27. t. m. (III. razred); za neposredno volitev dne 7. oktobra (IV. razred) V volilnem okraju Kanalskem na dan 21. t. m. Ajdovščina 25. t. m., okolica Gorioa 28. t. m. — Za neposredno volitdt dne 9. oktobra v okraju Gradiškem t volilnem o-krafu Červinjarl in Kormin se jć volitev že vršila, v Gr»diŠki tudi, v Tržiču danes (III. razred) potem za okraj volilnih mož IV. razreda v Červin-janu 21. t. m., v Gradiški 22. t. m. Tržič 23. t m. — Za dne 14. oktobra vršeče se neposredne volitve v okraju sežanskem v okraju volilnih mot Komen 5. oktobra, Sežana 6. oktobra (III. in IV. razred). —
Za na dan 11. oktobra vršeče se neposredne volitve v okraju tolminskem v okraju volilnih mož Bovec dne 2. oktobra, Tolmin 8. oktobra za m. razred, 7. oktobra za IV. razred. —
Posredna volitev v trgovinskozbornlčnem okr. Rovinj dne 7. oktobra, v mestnem okraju Pulj 6. oktobra. (III. razred) in dne 5. oktobra (IV. razr.)
Za dne 15. oktobra vršeče se volitve v o« kraju koperskem za okraj volilnih mož Koper dne 27. t. m, Piran 1. oktobra, Buzet 6. oktobra (III razred) in za neposredno \oiitev du .» 16. oktobra v voMrem okraju Koper dne 28. oktobra, Piran 2. oktobra, Buz^t 7 oktobra (IV. razred.)
(Zvršetek prih.)
Pisateljski komer« Naša želja, naj bi «e zajedno s vseslovenskem obodom vršil tudi pisateljski kongres, se je izpolnila vsaj deloma. V okrilju zastav in dičsega zelenja, ki je krasilo središče nase Slovenije, preporajajoSo se Izubijano, ki se je pripravila za jeden najimpozantnijih političnih trenot-kov našega naroda, vršil se je zajedno tudi ko-mers slovenskih literatov, umetnikov in knjigotrt-cev. Na večer pred vseslovenskim shod-m sešlo se je lepo Število slovenskih literatov in umetnikov ter knjigotržcev krasno opravljenih prostorih zgo-renje kavarne .Narodnega doma". Prišli so od vseh krajev ljubljene domovine: iz Štajerske, Koroške, Goriške in Kranjske zastopniki domačega slovstva, slikarstva, kiparstva in domače glasbe ter knjištva. Tudi nekaj dam je prišlo. Po pozdravu urednikovem „Ljublj. Zvona" je bil izvoljen pred-
sadnik^m ^»uf. Siniou KuLai-. Ptuf. Bežek je v temeljitem govora podal oae točke, radi katerih naj bi se vršil drago leto kongres in o katerih naj bi ae debatiralo in sklepalo po referatih izvoljenega kongresnega odseka.
Za tem so govorili navdušeno še mnogi dragi, med katerimi so se zlasti odlikovali dr. A. Medved, notar A. Hudo vernik, dekan Vesel, ačitelj Kosi, župnik Berce, Fr. Govekar, A. Zagorjan in drugi. Iz ust teh govornikov se je čulo mnogo praktičnih nasvetov glede umetnosti in koristi kongresa.
O volitvah v odbor za prireditev kongresa so bili izvoljeni z vsklikom sledeči gospodje : A. Bartei, Jos. Čerin, Jak. Dimnik, A. Funtek. Al. Gangl, Evg.Gangl, Fr. Govekar, M. Hubad, V. Holz, dr. Lampe, Fr. Leveč, R. Perušek, Al. Šubic, dr. Ivan Tavčar, A. Trstenjak, Mil. Zamik in dr. Zbašnik. Vsi ti so voljeni za centralni komite v Ljubljani. Zunanjimi odborniki pa so bili voljeni : gg. Ant. Aškerc, V. Bežek, Andr. GabršČek, Fr. Goestl, Diag. Hribar, A. Koblar, A. Kosi, dr. Gr. Krek, Ant. Medved, Marica Nadlišek, dr. M. Murko, prof. L. Pintar, I. N. Resman, Rozman (»Mir"), prof. Seidl, L. Svetec, prof. Jos. Stritar, dr. Simonič, prof. Jos. Starć, Schwendtner, Vrhovnik in Vesel. Predsednikom kongresnega odbora pa je bil izvoljen prof. Simon Rutar. Došlo je več brzojavnih in pismenih pozdravov, ki so bili vsprejeti navdušenjem. — O tem vprašanja se bodemo najbrže še pečali do sestanka kongresa, ker stvar zahteva vsestranskega razmotrivanja; to pa zato, da se na konire*u ne pozabi ničesar, kar bi bilo v hasek naši književnosti in umetnosti ter — k uji s t vi;. Da-■es je izjaviti samo to, da na Slovenskem že dolgo ni bilo tako potrebnega sestanka, nego bode ta predstojeći kongres. Saj je tako naša književnost, kakor umetnost in knjigotržtvo tako rekoč še v povojih ! Da bode na kongresu poleg idealnih teženj tudi govora o materijalnih grehih naše umetnosti, o tem menda pač ni dvema. Zatorej bi ne škodovalo prav nič, ako bi oni, ki vedo kaj koristnega in pravega v tem pogledu, rabili jezik že poprej, da bode na kongresu možno sklepati tem določniši in tem hitreje in — kar je največ vredno — brez nepotrebnega iskanja po pojmih. Na delo torej I
leten. Kakor bi obrnil list v slikarski mapi, na katerem je bilo naslikano .poletje", na drugo stran, kjer je naslikana „jesen", tako naglo je nastopila prava jesen. Da, ta jesen je pokazala svoje lice mestu tržaškemu in je videti isto na vseh koncih in krajih, po vseb ulicah in trgih, kamor stopiš in koder greš. V njeni navzočnosti in pod njenim dihom pa se je tudi vse hipoma spremenilo v drugo podobo.
Perje na dreviu rumeni in se suši, utrujeno od dolgega poletju pada na tla, mej tem, ko na posameznih vršičkih kostanjevih špgavo poganja bledo-zeleno peresje in se dviga celo kak bolehni
Strela udarila je pi edsinočnem pri. Sv. Ivanu v hiio pri Sosiču. Škode ni bilo velike, ker razun osmojene obleke in perila ter opraskanega zidu, kar znaša okolo 50 gld., se ni zgodilo druzega. Pač pa bi utegnil imeti zlih posledic strah, ki ga je provzročila strela.
Ker so bili ljudje zbrani v kuhinji, ko je treščilo, prestrašili so se vsi silno in 13 let staro dekletce Sosičevo, ki je bilo streli najbližje, one-sveatelo je in ni prišlo do zavesti vso noč in včerajšnje dopoludne ; boj« se za njeno življenje. Strela je švigala po vsem dolnjem delu hiše in osmodila vse, kar je bilo v dotiki z železom. Trebalo|bi več strelovodov.
Tofca. Tudi občino devinsko je hudo zadela elementarna katastrofa minole nedelje. Devinska občina je trpela kacih 8000 gld. škode.
Poskuiani samomori. Danes nam je zabeležiti tri poskušene samomore. Na pokopališču pri sv. Ani je ustrelil na-se 291etni Aleksander O., trgovec z vinom. Hndo ranjenega so ga preveli v bolnico. Vzrok činu je bil baje strah pred zaporom, ker je nepošteno ravnal na škodo svojega druga v kupčiji. Drugi slučaj se je dogodil v ar-telerijski vojašnici, kjer je vojak Fran Kolašek istotako sprožil revolver v svoje prsa. I njega so prepeljali v vojaško bolnico, — Tretji nesrečnež je bil neki bivši poštni azistent, ki je včeraj zjutraj skočil v morje. Toda rešili so ga pravočasno in odveli v njega stanovanje.
Tudi samomorilska epidemija je znak bolnih socijalnih in vz?nj*valnih odnošajev sedanjih.
Poulični izgredi v Zadru. „Hrvatska Domovina" piše, da se dogajajo od strani italijanaške fakinaže po zaderskih ulicah čedalje nesramniši izgredi proti hrvatski govorečemu ljudstvu. Nedavno temu je šla po ulici četvorica hrvatski govorečih Dubrovčanov (ali naj govori DnbrovČan a-besinski ? Stavec.) Hkratu se je zbralo okolu njih kakih 50 italijanaških capinov, ki so uavalili nanje žvižganjem in tulenjem ter sikanjem: »Alla forca assassini ! al macello cavre I Cavre dei croati «1 pascolo 1* itd. Na jednak način napadajo nedolžno šolsko deco, ako medpotoma iz šole govori hrvatski. Da pa bi še nekako pospešila izgrede, dovolila je občinska oblast, da igra mestna godba na gospodskem trgu. Ta trg je ob takih prilikah cesto pozorišče najgnusnejih izgredov. Seveda se oblast ne zmeni za vse to nič, ker se njenim činiteljem še menda srce smeje na nesramnih italijanaških orgijah nasproti hrvatskemu občinstvu; saj igra občinska godba znano, hrvatski narod izzi-vajočo „Del si", kakor bi s tem hotela tirati provokacijo do skrajn^g*. Ko pa je godba igrala to pesem, krulili so utsui pobalini (seveda med njimi tudi takozvani .izomikanci") iu tulili: ,Viva Zara italiana 1 Fora i Croati !* Ko je nedavno temu demonstracija hotela zadubiti nevarne oblike veled te
na divno pomlad, ki pa ne premotijo čmernega še-talca, da bi se ne zavedal prav notri do kosti puste jeleni. Zato je tudi na fizijonomijah videti nekako izpremembo. Dolgočasno zevaje gleda voznik v ulici Torrente k uebu in misli, kaj bo iz tega, in na licih vsega prebivalstva se izraža zavest, da lepi, topli čas je — „preč".
Da, proč je t
Da^i je nenavadno dolgo in nenavadno ognjevito vihtel letos svoje žezlo,] kovano iz čistega solnčnega zlata, njegovega vladanja je konec. Pred njegov prestol je prihrumela jesen z vsem svojim spremstvom viharjev, toče in nevihte in mu za grmela v lice svoj mogočni: „Stoji*
Iu zares, od strahu pred tHm klicem zgrudil se je kralj „dolce far niente" mrtev na tla, grom z neba mu je zazvonil svoj „memento" in ploha jesenska ga je prišla kropit. Isti pa, ki so prišli na njegov pogreb, niso samo bogati l^toviščni i, prihitevši iz senčnatih gozdov tam zunaj po soč-natib krajih širue naše domovine, marveč tudi šolska mladina je, ki caplja po ulici za svojimi italijanskimi ali poitalijančeniai učitelji z cilindrom in Mo Kravat), in ob strani dekel, kuharic in guveinantk.
No. konci pogreba pa smo tudi mi, zaviti v pusto iizijonomijo časniške resignacije, z filozofično mi žnjo v srci, ki nam nareka sledeči miserere: Kaj pa list od tega ima, Na) je pomlad, n*j je zima ? On jeduak je v jednomćr: Crnu tiskan b e 1 p o p i r!
Loterijska številke, izžrebane duš 15. t. a.: Piaga	1, 43, 28, 66, 81.
N%fnovejie vesti.
London 16. „Rent rjevo" poročilo javlja: Vest, da se je na podlagi predlogov lorda Salis bur ya doseglu i„ed vlasti spor^zumje, s* oficijelno smatra za prenagleno. Vlada ne »ore dati nobenih druzib zagotov I, kakor da se pogajanj* vrše ugodno.
Kanea 16. BloVadn trai - <Mjf>.
Wm~ Za slabotne
bolchave vsi«d pomanjkanja krvi na živcih, bled* in sla-alabotno otroke; izvrstnega okusa in preinkušonega učinka je
ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska centa) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pollit<«rHkft steklenica velja 1 gld., pet pollitarskih stekleni'- 4 gld. 50 kr.
Trgovlnak« brzojavke ln v
?^air>.tt<4t pfteinon *«. jeaen 12 02 12 04 PSonioa ta spomlad 1898 11.95 do 11.97 Oves za j p gen 5.90 5 92. — fii* -U jonen 8.44 8 46. Ko'nza oktober 18U7, 4.90' 4 92
PimnicH nova od 78 kil. f. 12 40—12.45 7tf 12 50 12-55 o- 80 kil f. 12.60—12 66., od Bi. ;. 1265 12-70, od «2 kil. for. 12 80 la.85 .fafimen 710 10.— I-oso 6-30 6'&0
Pšenioa: Slabo ponudbe dobro povpraševanje. Prodaja 2ROOO- mt. 8t. Vreme : oblačno.
S».-A».mr»«H aUrlkar for. 12.25 do--. Za
notranji trgovini : Contrifugal f. 36*/4---Concaste f.
37, Četvorni f. 37'/,, v glavah t. 37-50 -•—
H »vre. K Hftntft« jrood Mveraga za sept. 42.25 i» januar 43.—
sto«*1 -P^« jsb serit«m*»*r 34.25, ** december 35 BO aa marc 36.50. za maj 37.—. mirno.
m *><)•«• ule. sftptembva <-
I»r7.iiT»' -tO.* *
n	- v
A-strijsta reulu
«	s	*
kreditne akcije
London 10 I.«t. Napoleoni . .
20 mark 'On luli, 'i'
nimiu 'M' r*j
v /.laut
vč.er^i 101-90 101-90 124.70 101.85 362 tt5 119.70 9.53 11.74 45.10
dt«ne8 101.95 102.05 1-24.75 101.76 359.75 119 75 9.52'/, 11.73 45.05
Rujav, pristen, naraven sladkor
dobiva se jedino v moji zalogi, katerega prodajam veliko ceneje od lanskega leta. Priporačaje se, sem udani
Anton Godnig,
trgovec Via Nuova.
cvet v sivo, monotunno ozračje. To so ironični spomini PeaiDi' 8* j® konečno inkomodirala oblast, da je
razgnala tuleče culukaferstvo. ,Hrv. Domovina" vpraluje, kako dolgo se bode dopuaćalo to anarhistično stanje v Zadrn ? Mi pravimo : le malce še potrpljenja, prav nič dolgo ne bode trajalo to, saj tnlenje samo izdaja, da gre h kraju s tako kulturo.
Kraljica Margarita — polkovnica. Povodom poseta italijanskega kralja in kraljice v Homburgu je imenoval nemški cesar italijansko kraljico pol-kovnico 11. lovskega polka. Pri deflleju koračila je kraljica Margarita roko v roki z Viljelmom II. pred polkom, ter bila navdušeno pozdravljena.
M. U. Dr. Mod Zalili
zdravnik za ženske in porodničar,
bivši eksterni zdravnik gyuaek>d)gi8ice klinike pro laporja dr. Pawlika in porodniGarske klinike prof.
dra, Rubnške v Pragi. Ordinuje: od 9—11 dop. 3—4 pop. Za uboge zastonj od 8—9 predpoludne. Ulioa Carinila 6t. 8*
*
Zdravljenje krvi
Čaj „T 11 • da r n I cvet" (Mllleftorl).
Cisti kri ter je izvrBtno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcn, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje stoji f>0 nf, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai dve Mori" Trst, veliki trs.

H NAZNANILO. ^
Spodaj podpisani raznašalec lista „Edinost* ki ie zajedno URAR priporoča »e toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i der i k C o 1 j a, vratar hiše št. 8 vin, Solitario
loooooooooooooopopoopoc ObOOObbOOOOOOOOOOOOOOCCO;
/«»v (v	& , >J'K H.	^-»rft-	'JH-. <* ^	gfjjjgb
Tiskarna Outi
filjnlka ee«. kralj, univerzitetno tiskarne „ Ntj ria44
13 Sack8tra8se — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE I N CO N TO - KNJIGE
zistem „Patent Workmann Chicago" Raatrlrnl zavod — Knjigovezatvo.
priporočuje se za prijazno naročbo se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov* rokotvorov v vsakem obseSju, brošur, plakatov« cenikov, računov, memorandov, okrožnlo, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zalogu glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza, Memorlale, Journalov, Prlma-note, odpravnlh, menjlčnih, 6aso-zapadllh In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrlrnega (Črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavčeka za kopiranje, skledlo Iz
oinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst. Via čLelle Accjue 5 — ARNOLDO COEN — Via delle Acque 5 Trst
3oooooooooooooooooooooooooooooobooooo6oo<
00000000000000000000000000000000000000000900<
Lastnik kensorcii Usta .Edinost". I/.davatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.