LETO XI PONEDELJEK, 16. NOVEMBER 1981 ŠT. 11 Čast je živeti v naši domovini, ki je zrasla sredi vojne vihre, se rešila starih spon in se oblikovala v novo socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Ponosni smo na predsednika Tita, ki je na čelu vseh narodov in narodnosti nosil v srcu delavski razred, človeka. V boju in v miru smo z njim in KPJ gradili domovino. Dolžni smo mu in samemu sebi, da naprej razvijamo samoupravno sqcialistično pot. Velik in nepozaben dogodek je II. zasedanje A VNOJA v bosanskem mestecu Jajcu, kjer so se s trdimi sklepi naši narodi odločili za bratsko skupnost enakopravnih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Tako se je rodila nova domovina. Dobili smo prvo ljudsko vlado, s tem pa je bil uresničen sen in upanje ljudstva, ki je dolga leta živelo v mračnjaštvu in zasužnjenosti. Naše ravnanje pa je druge narode motilo. Po kompromisu z begunsko vlado (Subašič) in Titom na otoku Visu je boj za priznanje dalje trajal. Po sestavi enotne vlade so se ustanovile vlade federalnih enot. Jeseni 1945. leta je ustavodajna skupščina sprejela deklaracijo o razglasitvi FLR Jugoslavije. Monarhija je bila za vedno pokopana, revolucija je zmagala dokončno in popolno. Mnogo svetlih in borbenih besed nam je dajal Tito: »Ni zadostovalo samo pozvati ljudstvo v boj proti okupatorju v tako težavnih razmerah, marveč je bilo treba istočasno dati ljudstvu tudi perspektivo za boljšo prihodnost.« Povzpeli smo se z Zvezo komunistov Jugoslavije na čelu do naj večjih moralnopolitičnih dosežkov sodobnega sveta. S ponosom lahko zremo na več kot trideset let prehojeno pot. Današnji čas zahteva še veliko več; poleg moralno-politične enotnosti in borbenosti za mir doma in v svetu, za gospodarsko stabilizacijo in utrditev izvoza za vsako ceno, marljivo in kvalitetno delo vsakega posameznika v naši družbi. To je nujnost, od besed in obljub k dejanjem. Kar moramo in kar bomo morali storiti, ne bo težko. Slehernemu naj bo vodilo Titova moč in veliko zaupanje v nas vse, nikjer ni lepše kot živeti v svobodni domovini, za lepše življenje pa se moramo tudi potruditi. Vesna t................n 29. november : - praznik j :i naše domovine f Naši poslovni uspehi v 9 mesecih Tudi za obračun 30. 9. velja enaka ugotovitev kot med letom, da smo z doseženim poslovnim rezultatom lahko zadovoljni. Kljub raznim težavam pri nabavi materialov in pri prodaji zaradi zmanjšanega povpraševanja je rezultat delno boljši kot ob polletju. Celotni prihodek, ki je bil ob polletju še 4 % pod planom, je s 30. 9. pod planom samo še za 1%. Pod planom so še vedno vse temeljne organizacije, razen Rečice, vendar z manjšim zaostankom kot ob polletju. Razmeroma dober poslovni rezultat pa nas ne sme za-varati ali uspavati, temveč mora biti prej vzpodbuda za še večjo resnost in prizadevnost. Večje težave, ki so že prisotne, so še pred nami inRem se bomo lahko uprli samo z boljšo organizacijo, z izboljšanjem izkoriščanja delovnega časa, z dvigom storilnosti in večjo disciplino. CELOTNI PRIHODEK Celotni prihodek, ki predstavlja doseženo prodajo, za katero so prispela plačila, je v razmerju do preteklega leta za DO 40 % višji, plan pa je dosežen 99%. Največji porast je dosegla Rečica za 57%, najmanjši pa Trgovina 16%. Plan je presegla samo Rečica in to za 7 %, Bohinj in Mojstrana sta pod planom za 2 oz. 3 %, ostale TO pa več. Udeležba izvoza v celotnem prihodku je nižja kot v enakem obdobju preteklega leta in tudi nižja kot ob polletju. Julij in avgust sta namreč bila po izvozu najslabša v zadnjih letih in šele september je stanje delno popravil. Izvoz za DO je 30. 9. znašal 15,8 % celotnega prihodka, ob polletju letos 16,2 isto obdobje 1980 pa je izvoz znašal 18,2 %. Izvoz je v razmerju do celotnega prihodka manjši tako pri TO »Tomaž Godec« kot tudi TO Rečici, saj je za Bohinj 30. 9. 1980 izvoz znašal 46,5 %, 30. 6. 1981 40,6%, 30. 9. 1981 pa 40,2 %. V celotni prihodek se razen prihodkov od plačane realizacije vštevajo tudi razni drugi dohodki. V letu 1981 so taki dohodki razmeroma visoki, saj znašajo nad 16 milijonov din in od tega največ dohodkov od obresti za 14 milijonov din, kar je trikrat več kot v preteklem letu. Druga največja postavka drugih dohodkov je udeležba na dohodku banke, ki znašajo 2.173.000 din, kar je za 25 % manj kot v preteklem letu. Naj večji del udeležbe na dohodku banke pa sploh ne ostane temeljnim organizacijam, temveč so ga dolžne naložiti v razne sklade temeljne banke. Podatki o celotnem prihodku v primerjavi z letom 1980 in planom za leto 1981 pa zgledajo tako (v tisoč din): celotni prihodek od tega izvoz v tisoč 1981 1981 v tisoč 1981 1981 din 1980 plan din 1980 plan DO skupaj 1.277.335 140 99 202.247 122 99 »Tomaž Godec« 414.789 141 98 166.794 122 98 Rečica 454.744 157 107 34.487 128 108 Mojstrana 63.644 149 97 11 — _ Podnart 83.186 132 88 955 52 48 Trgovina 218.440 116 93 — _ DSSS 42.532 132 102 — — — Udeležba izvoza v celotnem prihodku znaša: % izvoza v celot. prih. % izvoza v realiz. proizv. 1981 1980 1981 1980 DO skupaj 15,8 18,2 19,9 23,6 »Tomaž Godec« 40,2 46,5 41,8 47,4 Rečica 7,6 9,3 8,0 9,7 Podnart 1,1 2,9 1,2 2,9 Drugi razni dohodki so znašali (v tisoč din) obresti dohod, banke ostalo vse skupaj 1981 1981 1980 1981 1981 1980 1981 1981 1980 1981 1981 1980 LIP skupaj 13.903 284,5 2.173 74,9 456 61,2 16.534 184,7 »T. Godec« 7.236 331,1 1.148 77,9 110 239,1 8.494 206,1 Rečica 4.306 323,3 590 79,1 210 46,9 5.098 201,8 Mojstrana 368 90,2 110 67,1 — — 479 78,4 Podnart 1.226 598,0 225 69,0 27 17,1 1.478 214,5 T rgovina 762 128,7 90 64,3 23 41,1 876 111,2 DSSS 5 3,0 10 18,5 94 — 109 49,8 PORABLJENA SREDSTVA Porabljena sredstva so stroški za izdelavni material porabljeni za prodane proizvode in storitve, nato nabavna vrednost prodanega materiala in trgovskega blaga, amortizacija po predpisanih stopnjah ter stroški za vzdrževalne materiale, elektr. energijo, razne storitve, investic. vzdrževanje, dnevnice, prevozi itd. Po naših obračunih pomenijo to DIS in FIS stroški. Primerjava DIS in FIS stroškov v doseženi prodaji proizvodov in storitev znašajo: % DIS stroškov v % FIS stroškov v prodaji proizvodov prodaji proizvodov 1980 1981 plan 81 1980 1981 plan 81 LIP skupaj 49,1 50,8 55,5 12,1 12,4 10,4 »Tomaž Godec« 43,3 44,6 48,2 12,1 14,2 10,9 Rečica 57,9 58,9 65,0 9,0 8,3 7,4 Mojstrana 59,3 60,1 66,3 8,8 11,0 7,5 Podnart 55,5 57,2 63,4 10,7 11,3 8,5 Trgovina 92,6 93,8 93,4 1,0 U U Primerjava DIS stroškov s preteklim letom kaže, da so v vseh TO porasli stroški izdelavnih materialov hitreje kot dosežene prodajne cene naših izdelkov. Po planu za leto 1981 smo sicer pričakovali še večji negativni vpliv povečanih nabavnih cen materialov, kot je dejansko doseženo. Pozitivna razlika izvira delno tudi iz doseženih racionalizacij in prihrankov v proizvodnji. Pri TO Trgovina je zmanjšan delež marže od povprečno 7,4 % na 6,2%, s planom pa se je pričakovalo, da bo povprečna marža znašala 6,6%. Upad povprečne marže je posledica zamrznjene marže, ki je pri povečanih maloprodajnih cenah ostajala enaka. Skupna vrednost marže je v letu 1980 znašala 13.888.000 din, v letu 1981 pa 13.373.000 din. Fiksni stroški, ki so do polletja 1981 kazali še ugodno primerjavo s preteklim polletjem, so v zadnjem tromesečju močno porasli. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Opazen je vpliv povečanih cen električne energije, tekočih goriv in raznih vzdrževalnih materialov, hitreje od dosežene prodaje so naraščali stroški investic. vzdrževanja, prodajnih stroškov, amortizacije in sredstev za varstvo pri delu. Manjši delež fiksnih stroškov v letu 1981 kot v letu 1980 ima samo Rečica in je doseženo znižanje od 9 na 8,3 %. Po planu se je v vseh TO pričakoval nižji porast fiksnih stroškov kot je dejansko dosežen. Za DO v celoti znaša *? fiksnih stroškov do dosežene prodaje v letu 1981 12,4 . v letu 1980 12,1 , po planu pa je bilo predvideno 10,4 9t. Razni stroški, ki so z družbenim dogovorom omejeni, kot so dnevnice, potni stroški, honorarji, kilometrine, reklamni stroški itd., so se gibali izpod dovoljene meje. So sicer določena manjša preseganja po TO, za DO v celoti pa prekoračenj ni. Tako kot so v celotnem prihodku zajeti tudi razni drugi prihodki, so v porabljenih sredstvih tudi razni drugi odhodki. V naši DO je teh stroškov skupaj samo 198.000 din in niso pomembni. DOHODEK Razlika, ki jo dobimo, če iz celotnega prihodka pokrijemo porabljena sredstva je dohodek. Dohodek je zaradi negativnega vpliva povečanih cen izdelavnih materialov seveda počasneje naraščal kot celotni prihodek. Za LIP v celoti je pri 40 % porastu celotnega prihodka v razmerju do preteklega leta dohodek porasel samo za 37 %. Vrednost doseženega dohodka lahko ocenjujemo šele, če ga primerjamo z drugimi. Podatka za tričetrtletje o drugih seveda še nimamo, saj so podatki na razpolago šele pozneje. Primerjava doseženega dohodka za polletje letos pa kaže na ugodnejši položaj naše DO v razmerju do drugih. Dohodek na zaposlenega ob polletju je n. pr. znašal: 1981 1980 1981 1980 LIP v celoti 239.082 179.033 134 člani LES SRS 188.426 146.794 128 lesna ind. SOZD GLG 215.279 164.762 131 gospodarstvo SRS 198.614 149.151 133 gosp. obč. Radovljica 189.000 135.000 140 stavbno pohištvo SFRJ 132.224 96.282 137 Doseženi dohodek po stanju 30. 9. za naše TO pa : zgleda tako: doseženi dohodek dohodek na delavca v tisoč 1981 1981 1981 1981 din 1980 plan dln 1980 plan LIP skupaj 404.726 137 108 400.322 138 113 »Tomaž Godec« 173.549 130 100 378.102 133 106 Rečica 146.414 155 127 473.831 153 129 Mojstrana 18.688 133 107 333.714 133 119 Podnart 27.179 125 103 367.284 133 104 Trgovina 11.882 92 83 495.083 92 87 DSSS 27.014 138 102 303.528 138 106 Najvišji dohodek na zaposlenega in tudi največji porast do preteklega leta in do plana za 1981 je dosegla TO Rečica. Manjši dohodek kot v letu 1980 je dosegla TO Trgovina, kar pa je zaradi zamrznjene marže razumljivo. OBVEZNOSTI IZ DOHODKA Pri analiziranju obveznosti iz dohodka je potrebno upoštevati spremembe v načinu obračunavanja prispevkov v letu 1981 v razmerju do leta 1980. Del prispevkov, ki so se v letu 1980 obračunavali iz osebnih dohodkov (prispevek za zdravstveno varstvo) in del stanovanjskega prispevka, ki se je prej obračunal iz čistega dohodka, v letu 1981 bremeni dohodke. Prispevki, ki obremenjujejo dohodek so v letu 1981 razmeroma nižji kot v letu 1980, razen za TO »Tomaž Godec«, kjer so približno enaki. Seveda so razlike med posameznimi obveznostmi, tako prispevek za zdravstveno varstvo in prispevek za gozdno reprodukcijo, močneje obremenjujeta dohodek, ostali prispevki pa v glavnem manj. Primerjava obveznosti iz dohodka s korekturo obveznosti za leto 1980 je naslednja:______________________________ % obveznosti iz dohodka 1980 1980 s korekturo 1981 plan 81 LIP skupaj 34,4 38,7 34,1 37,2 »Tomaž Godec« 32,5 36,7 35,0 37,0 Rečica 38,5 42,3 32,7 39,4 Mojstrana 32,8 37,2 33,5 35,3 Podnart 42,8 46,7 41,2 43,6 Trgovina 40,6 43,2 47,4 39,0 DSSS 15,8 23,2 23,7 22,8 Primerjava pokaže razmeroma ugodno gibanje obveznosti iz dohodka in sicer ugodnejšo sliko kot je bilo pričakovano s planom in tudi ugodnejše kot v preteklem letu. Slabše je stanje pri TO Trgovini, kjer so obračunane višje tiste obveznosti, ki jim je osnova osebni dohodek. Primerjava s prvim polletjem letos kaže, da obveznosti ob tričetrtletju dohodek obremenjujejo manj kot ob polletju. Ob polletju so obveznosti znašale za DO v celoti 36,9 % dohodka, ob tričetrtletju pa 34,1 %. Cisti dohodek Ko iz dohodka pokrijemo razne obveznosti, nam ostane čisti dohodek. Čisti dohodek je namenjen v celoti za potrebe TO in sicer za osebne dohodke, skupno porabo in akumulacijo. O razporeditvi čistega dohodka odločajo delavci neposredno. V naši DO je razporeditev urejena z raznimi samoupravnimi akti, kot pravilnik o delitvi čistega dohodka in letni plan. Tako kot ob vsakem periodičnem obračunu je tudi ob tričetrtletju razporeditev v celoti usklajena z merili iz sprejetih samoupravnih aktov. Doseženi čisti dohodek je razporejen tako: doseženi čisti dohodek ______razporejeno v T za:____ osebne skup. akumulac. doh. porabo v tisoč 1981 1981 din 1980 plan 1980 1981 1980 1981 1980 1981 LIP skupaj 266.635 138 114 63,5 57,7 11,4 9,9 25,1 32,4 »T. Godec« 112.798 126 104 60,9 59,6 11.7 11.1 27,4 29,3 Rečica 98.570 170 141 61,1 47,6 11,1 8,1 27,8 44,3 Mojstrana 12.429 132 110 66,9 63,2 12,4 9.1 20,7 27,7 Podnart 15.968 128 107 70,3 62,8 11,4 10.2 18.3 27,0 Trgovina 6.245 82 72 43,6 61,9 7,6 9,4 48,8 28,7 DSSS 20.625 125 101 88,2 87,5 11,8 12,5 Primerjava kaže, da je v delitvi čistega dohodka zmanjšan delež osebnih dohodkov in skupne porabe, povečan pa je delež akumulacije. Vzrok za manjši delež osebnih dohodkov je v družbenem dogovoru, ki predvideva počasnejšo rast osebnih dohodkov od rasti dohodka. Skupna poraba je manjša zaradi delno drugačnega obračuna dela stanovanjskega prispevka za vzajemnost in komunalne potrebe, ki se pokriva v letu 1981 iz dohodka in ne čistega dohodka ter zaradi kritja razlike cene toplega obrokaj ki se v letu 1981 skoraj v celoti pokriva iz materialnih stroškov in ne več iz skupne porabe. Delež čistega dohodka za skupno porabo je za 58 % večji kot je predvideno s planom zaradi predvidenih večjih potreb za adaptacijo počitniškega doma v Seči. V primerjavi s preteklim letom in planom za leto 1981 je čisti dohodek razporejen (v tisoč din): osebne dohodke skupno porabo akumulacijo znesek 1981 1980 1981 plan znesek 1981 1980 1981 plan t 1981 c 1980 N 1981 plan LIP skupaj 153.916 124 107 26.317 119 120 86.402 177 128 »T. Godec« 67.214 123 105 12.468 119 122 33.116 134 98 Rečica 46.897 132 113 7.940 124 138 43.733 271 192 Mojstrana 7.856 125 106 1.130 97 97 3.443 176 128 Podnart 10.032 114 108 1.622 114 117 4.314 189 103 Trgovina 3.864 116 92 585 101 118 1.796 48 45 DSSS 18.053 124 103 2.572 131 89 - - - Razporeditev dela čistega dohodka za osebne dohodke je usklajena z določili družbenega dogovora, po katerem morajo osebni dohodki naraščati počasneje od rasti dohodka. Obračun je naslednji (v tisoč din): 1. dohodek 30. 9. 1980 295.703 dohodek 30. 9. 1981 404.726 porast dohodka 36,9 % 2. osebni dohodki 30. 9. 1980 114.061 osebni dohodki 30. 9. 1981 153.916 porast oseb. dohodkov 34,9 3. možna rast osebnih dohodkov v višini 97 % rasti dohodka 35.8 % Ob desetletnici Društva invalidov Radovljica Društvo invalidov Radovljica praznuje v letošnjem letu desetletnico svojega obstoja in delovanja. Zato ni slučajno, da so se člani odločili, da svoj jubilej praznujejo nekoliko slovesneje, da ob tej priliki razvijejo društveni prapor ter javno podelijo priznanje tistim članom, ki ga za humano, nesebično in prostovoljno delo prav gotovo zaslužijo. Jubilej društva sovpada z Mednarodnim letom invalidov, zato je taka odločitev še toliko bolj umestna. Društvo torej deluje že deset let, zato bo zanimivo slišati nekaj o njegovem nastanku in delovanju. V letu 1969 je bilo ustanovljeno Medobčinsko društvo invalidov za Gorenjsko, — za kar je bila pobudnik Zveza društev invalidov Slovenije — z namenom, da v vseh gorenjskih občinah ustanovijo svoje podružnice. Posameznikom v Radovljici so pri prvih zametkih nastajanja podružnice pomagali posamezni člani že ustanovljene jeseniške in kranjske podružnice. V letu začetka delovanja odružnice, to je v letu 1971, je ilo v radovljiški podružnici zbranih 34 članov invalidov. Začetek je bil težak, saj se niso mogli takoj znajti v svoji vlogi. Premalo so se poznali med seboj, čutili so se šibke, saj niso imeli nikakršnih izkušenj niti začrtanih ciljev. Vendar so vztrajali. S povečanjem članstvo v naslednjem letu za več kot dvakrat, so le zastavili delo po svojih močeh in še vedno ob znatni pomoči sosednjih podružnic. Poglavitni cilj je bilo pridobivanje novih članov, izmenjavanje problemov, ki jih tudi takrat ni bilo malo. Število članov pa je iz leta v leto naraščalo, po zaslugi prizadevnih posameznikov, ki so tudi danes med nami. Status invalidov je bil marsikje neurejen. Posamezniki so čutili, da jim niso priznane pravice, ki jim po zakonu pripadajo, predvsem v delovnih organizacijah, zato so se sestajali in izmenjavali mnenja ter ugotavljali, kaj je potrebno urediti. Vendar prva leta ni bilo vidnih uspehov. Morda prav zato je bilo delovanje društva osredotočeno na športno dejavnost — na različna športna srečanja s sosednjimi podružnicami, predvsem v kegljanju. Še bolj priljubljeno pa je bilo izletništvo. Skupni izleti so vedno posebna priložnost, da se člani spoznavajo med seboj. Še danes so to med člani najbolj priljubljene oblike dejavnosti, vsekakor pa ne edine. V letu 1974 so vse gorenjske podružnice invalidov že dosegle tak nivo organiziranja in delovanja, da so bile sposobne samostojnosti. Na pobudo Zveze društev invalidov Slovenije je bilo na občnem zboru 15. junija 1974 ustanovljeno samostojno Društvo invalidov Radovljica, ki je neprekinjeno nadaljevalo delo nekdanje podružnice medobčinskega društva. Povezava z ostalimi društvi na Gorenjskem pa je ostala, saj je še danes čutiti, da je potrebna. Zato vsa ta leta dokaj uspešno deluje Koordinacijski odbor društev invalidov Gorenjske regije. Vsa minula leta je bil eden od osnovnih ciljev povečevati število članov, saj je znano, da invalidska populacija, žal, iz leta v leto narašča. Na celotnem območju radovljiške občine je okrog 2.000 invalidnih oseb z različnim statusom, v društvo pa je včlanjenih le 700 invalidov. Skoraj polovica teh je delovnih invalidov, zaposlenih po različnih delovnih organizacijah. Ostali so invalidski upokojenci, približno 10 % članstva pa je tistih invalidov, ki se, bodisi zaradi prirojenih okvar ali bolezni v mladosti, niso mogli vključiti v delo ali pa so ga morali opustiti in so danes vezani na dom in na domače okolje. Dejavnost društva je v precejšnji meri posvečena prav tej invalidski populaciji. Prav gotovo samo z obiski na domovih, s priložnostnimi obdaritvami in podobnim, ni veliko storjenega. Pomoč je gotovo tudi v tem, da društvo posreduje problematiko posameznika ustreznim ustanovam in skrbi za dejansko rešitev problema. Posebno v zadnjih letih je ugotoviti dokaj zadovoljivo reševanje stanovanjskih problemov invalidov, predvsem težje prizadetih. Vemo, da so razne stopnice, pragi in podobno, resna ovira slehernemu, ki mora za gibanje uporabljati invalidski voziček. Stanovanjska skupnost v Radovljici je pokazala dokaj posluha za reševanje takih problemov prav pri realizaciji novih naselij družbene gradnje in prav bi bilo, da taki primeri ne ostanejo osamljeni. Po večletnih prizadevanjih s strani društva, krajevne skupnosti ter drugih posameznikov, je bila v letošnjem letu uspešno realizirana adaptacija dela stanovanjske hiše, last težje prizadetega invalida. Alpdom v Radovljici je s tem dokazal, da se z razumevanjem in nekaj dobre volje da urediti tudi skoraj neverjetno. Društvo, predvsem zadnja leta sorazmerno zadovoljivo deluje tudi v družbenem življenju na območju naše občine. Z uvedbo delegatskega sistema je bila društvu dana možnost širšega vpliva na večih področjih, le izkoristiti jo bo treba v večji meri. Društvo je vsa leta delovanja uživalo znatno razumevanje s strani Občinskega sindikalnega sveta, predvsem v tem, da je društvu uspelo v večjih delovnih organizacijah ustanoviti aktive zaposlenih invalidov. Doslej so aktivi ustanovljeni v petih delovnih organizacijah: v Verigi, Plamenu, Lipu, Suknu in v Kemični tovarni v Podnartu. Namen delovanja aktivov je predvsem v tem, da invalidi znotraj delovne organizacije na organiziran način uveljavljajo pravice, ki jih zagotavlja zakonodaja, hkrati pa lahko enotno vplivajo na odločitve, ki so v fazah sprejemanja. Povezanost članov z društvom pa je končno tudi boljša. Vse povedano je le majhen izsek iz dejavnosti društva v minulem desetletju. Z doseženim ne smemo biti prehitro zadovoljni; vedno je treba stremeti za tem, da se da storiti še marsikaj več. Ne glede na to ugotovitev pa je gotovo, da je društvo kot celota in njegovi posamezniki, storilo precej, kar je vredno tudi javnega priznanja. Sprejet akcijski program Izvršni svet je v dogovoru z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami oblikoval akcijski program izvajanja sklepov 21. seje CK ZKJ v radovljiški občini. V njem so zastavljeni globalni cilji radovljiškega gospodarstva do konca 1981. leta in za prihodnje leto. Izvršni svet je predvidel, da se bo v letu 1982 izvoz povečal za 10%, od tega na konvertibilno področje za 5 do 7%, uvoz pa naj bi ostal v enakem obsegu kot v letu 1981. Fizični obseg proizvodnje bodo skušali še povečati kljub enakemu številu zaposlenih kot letos. V ospredju prizadevanj bo upoštevanje možnosti oskrbe z domačimi surovinami pa tudi v hitrejšem prestruktuiranju industrije. O akcijskem programu je tekla beseda tudi na zadnjem oktobrskem zasedanju komiteja OK ZK Radovljica, kjer so posebej opozorili na nujnost ugotavljanja smotrnosti zlasti negospodarskih naložb, varčevanjem s surovinami in energijo. Proučiti pa je treba tudi smotrnost in učinkovitost predvidenih samoprispevkov po KS za izgradnjo družbenih objektov. Ker so bili srednjeročni plani izdelani na drugačnih izhodiščih, bo potrebna prilagoditev razmeram v gospodarstvu, ki postavlja za nalogo aktivnost vseh proizvodnih zmogljivosti. Role Jošt 15 LET PRIJATELJSKEGA SODELOVANJA MED VARAŽDINSKIMI IN NAŠIMI KULTURNIKI V okviru vsakoletnih programov sodelovanja med RKUD Sloboda Vis iz Varaždina in ZKO Radovljica, ki je bilo sklenjeno s posebno listino že pred 15 leti, so 23. in 24. oktobra gostovali v tamkajšnjem narodnem gledališču naš pevski zbor iz Krope ter Podnarta in harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica. V prostorih tovarne Strojetekst pa so likovniki iz naše občine (skupina LIKOR) predstavili svoja likovna dela na razstavi. Letošnje leto je 15. leto prijateljskega sodelovanja in v decembru bo v ta namen tudi skupna proslava ob linhar-tovem prazniku na Bledu. Role Jošt Preizkus znanja Na septembrskem tekmovanju protipožarnih ekip civilne zaščite radovljiške občine je sodelovalo iz krajevne skupnosti in združenega dela 51 ekip. Pomerile so se v rokovanju s hidrantom, z motorno brizgalno in v drugih gasilskih spretnostih. Pri moških so bile najuspešnejše ekipe iz KS Begunje, katere že v republiškem in državnem merilu dosegajo najvidnejše uspehe. Sledijo jim ekipe tovarne Verige Lesce, hotela Golf z Bleda in KS Zasip. Pri ženskih so se tokrat izkazale članice tovarne Vezenine Bled in Grand hotela Toplice Bled. Iz DO LIP Bled so se tega tekmovanja udeležile ekipe iz TOZD Tomaž Godec ter TOZD Rečica. Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (15.10., 3. 11.1981) 1. Obravnaval je predlog smernic za izdelavo gospodarskega načrta za leto 1982 in jih dal v obravnavo zborom delavcev. 2. Ugotovil je, da je bil samoupravni sporazum o temeljih plana DO LIP Bled za obdobje 1981— 1985 sprejet v vseh TO in DSSS, zato ga je potrdil. 3. Sprejel je sklep o spremembah in dopolnitvah — 17. člena SaS o temeljih plana razvoja gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju 1976 do 1980 — 3. odstavka 17. člena SaS o temeljih plana SIS za gozdarstvo SRS za obdobje 1981— 1985 4. Sprejel je SaS o združevanju dela in sredstev s Podjetjem za PTT promet Kranj — za odkup deviz za nabavo večkanalnih VF naprav. 5. Sprejel je predlog spremembe prodajne politike za proizvoda: gradbene plošče in iso-span. 6. Sprejel je tolmačenje 49. člena SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD. 7. Sprejel je spremembo 13. člena SaS o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981—1985 in za podpisnika pooblastil direktorja Franca Bajta. 8. V 15-dnevno javno obravnavo je dal spremembe ocen zahtevnosti nalog zaradi sprememb opisov nalog v TO Tomaž Godec in TO Podnart in predlog ocen novo-sistemiziranih nalog v TO Tomaž Godec in TO Podnart. 9. Z nekaterimi dopolnitvami in popravki je sprejel navodilo o prodajih naših izdelkov in koriščenju uslug, ki velja od 19. 10.1981 dalje. 10. Sprejel je povišanje povračila stroškov za prihod na delo in odhod z dela, če ni organiziran javni prevoz iz 2,00 na 2,30 din za km in velja od 1. 10.1981 dalje. 11. Zofiji Hodak je dodelil kratkoročno stanovanjsko posojilo v višini Din 50.000 z odplačilom 10.000 din na leto in 4 % obrestno mero. Posojilno pogodbo bomo sklenili s sinom Marjanom Hodakom. 12. Sprejel je sklep o razpisu referenduma v TO Podnart za sprejem predlaganih sprememb SaS o združevanju v SOZD GLG Bled. 13. Obravnaval je 9-mesečni obračun in ugotovil, da je le-ta zadovoljiv; delitev dohodka je v skladu z našimi samoupravnimi akti in letnim planom, zato je predlagal obračun v obravnavo in sprejem zborom delavcev, v kolikor ga že niso obravnavali. 14. Sprejel je samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev LIP Bled — JUB Kemična industrija Dol pri Ljubljani (odstop deviz) in za podpisnika pooblastil direktorja Franca Bajta. 15. Obravnaval je samoupravni sporazum o reševanju stanovanjskih vprašanj v LIP Bled in pregledal pripombe odbora za organizacijo, kadre in stanovanja ter ga s temi pripombami dal v 15-dnevno javno obravnavo. 16. V 15-dnevno javno obravnavo je dal predlog poslovnika o arhiviranju. 17. Po ugotovitvi o sprejemu ocen na zborih delavcev je potrdil ocene novosistemiziranih nalog: v SM vrata v TO Rečica: — klasifikacija napak in pripravljanje furniranih elementov 168 točk — odlaganje SM elementov pri brizganju 120 točk v SM predelava v TO Podnart: — dolžinsko razvrščanje oblog 132 točk — čiščenje oblog 144 točk ocena zahtevnosti naloge sortacija, razvrščanje in vezava oblog v TO Podnart ostane nespremenjena 138 točk — Zaradi spremenjene strukture ur del in nalog kuharice v TO Rečica (na osnovi pritožbe) je DS potrdil novo oceno 153 točk 18. Sprejel je novo višino dnevnic za službena potovanja v državi, stroškov prenočevanja ter kilometrine, ki velja od 26. 10. 1981. dalje. Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (2. 11.81) 1. Obravnaval je predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO LIP Bled in predlagal spremembe v 2., 4., 18., 41. in 51. členu. Z navedenimi spremembami ga je predlagal v obravnavo DS DO. 2. Sprejel je sklep o podpisu samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskega problema Samke Tomažin. 3. Obravnaval je organizacijske predpise: izpolnje- vanje obrazca prevzemnica, izpolnjevanje obrazca dobavnica — odpremni nalog, izpolnjevanje obrazca izdajnice in jih predlagal v obravnavo zaposlenim, ki te dokumente uporabljajo. Sprejel je še sklep, naj organizator poslovanja izdela seznam še veljavnih organizacijskih predpisov. DS TO TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica (29.10.1981) 1. Potrdil je periodični obračun za obdobje I-IX 1981 z ugotovitvijo, da je delitev celotnega prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi določili. 2. Zaradi razlik pri obračunu med A in B grupo je potrdil konstanto za B grupo, in sicer za mesec — oktober 5% — november 10% — december 15 % 3. Zaradi zmanjšane prodaje na domačem tržišču in večanja zalog izdelkov, naj prodajna služba v roku enega meseca stanje popravi ali spremeni zasedbo komercialista za plošče, pohištvo in ISO-SPAN. 4. Potrdil je predlog sklepa o imenovanju inventurnih komisij za popis premoženja v TO TOMAŽ GODEC za leto 1981. Skladiščniki so zadolženi, da do inventure pripravijo skladišča za čimhitrejši in nemoten potek inventure. 5. Potrdil je predlog o spremembi 12. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Posebne izobraževalne skupnosti za lesarsko usmeritev za obdobje 1981-1985. Za podpis spremembe 12. člena je pooblastil Franca Mencingerja. 6. V 8-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog opisa novosistemizirane naloge »kontrola in vnos podatkov v ekranski terminal«. To nalogo sedaj že opravlja kontrolor dokumentov. 7. Potrdil je spremembo ur pri nalogi »vodenje lakirnice« , in sicer iz 2200 ur na 4400 ur, ker delo poteka že celo leto v dveh izmenah. 8. Ugodno sta bili rešeni prošnji za nakup izdelkov slabše kvalitete: — Franca Dobravca, Češnjica 101 — za nakup en komad postelje z dvojnim ležiščem iz programa struženo pohištvo v naravni barvi in — Angele Stare, Češnjica 78 — za nakup 2 kom. klopi Komna. Istočasno je bil sprejet sklep, da se izdelki slabše kvalitete ocenjujejo že vnaprej, ne pa ob nakupu. Zadolžena: — komisija za ocenitev nekurantnega blaga. 9. Ugodno je bila rešena prošnja Vzgojno varstvene organizacije Radovljica za brezplačno odobritev različnega odpadnega materiala. 10. Ugodno je bila rešena prošnja Janeza Cerkovnika, Boh. Bistrica, Jelovška 15, za zamenjavo 1,3 kub. m okroglega lesa, s tem da se zamenjava lesa naredi v enaki količini in enaki kvaliteti. 11. Tehnološka priprava dela TO naj pregleda dela in naloge »voznikov viličarjev nad 2,5 t«, komisija za vrednotenje zahtevnosti dela pa predlaga nove ocenitve, v kolikor bodo spremembe nastale. DELAVSKI SVET TO REČICA (29.10., 8.10.1981) 1. Potrdil je nove cene za kosila; in sicer: kosila za člane DO 50,00 din, kosila za svojce zaposlenih 60,00 din. Nova cena velja od 1.11. 1981. 2. Potrdil je predlog za zvišanje cen napitkov iz avtomata na 5,00 din. V kolikor se avtomat ne da preurediti na kovanec za 5,00 din, naj se preuredi na kovanec 2X2 din. Nova cena velja od 1. 11. 1981 dalje, oz. ko bo avtomat preurejen. 4. V sprejem zborom delavcev je posredoval nov opis del in nalog »kontrola in vnos podatkov v ekranski terminal« v besedilu kot je bil predložen v obravnavo. 5. Obravnaval je 9-mesečni obračun letošnjega leta in ugotovil, da so rezultati za našo TO zelo ugodni ter da je delitev dohodka v skladu z našimi samoupravnimi akti in letnim planom ter takega predlagal v obravnavo in sprejem zborom delavcev. Nadalje je ugotovil, da se pogoji gospodarjenja in tržna situacija slabša in da je potrebno v zadnjem tromesečju posvetiti vso pozornost izvozu, kontroli kvalitete izdelkov ter boljšemu izkoriščanju delovnega časa. 6. Obravnaval je poročilo o izvajanju ukrepov za zmanjšanje porabe goriv ter ugotovil, da nismo v celoti dosegli takih rezultatov kot smo pričakovali. Ker je ugotavljanje porabe goriv oteženo, naj se v bodoče vodi evidenca po posameznih vozilih in potrošnih mestih. Voz-nikom viličarjev se v pismeni obliki izroči načrt ukrepov za varčevanje z gorivom. Pri cepilkah, kjer je sorazmerno velika potrošnja plinskega olja, je potrebno izdelati avtomatsko mazanje. Podaljšal je veljavnost načrta za varčevanje z gorivi do 31.12. 1981. 7. Sprejel je SaS o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za lesarsko usmeritev v SRS ter predlagano spremembo 12. člena SaS o temeljih plana posebne izobraževalne skupnosti za lesarsko usmeritev za obdobje 1981— 1985 v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika je pooblastil predsednika DS TO Franca Borisa. 8. SaS SIS za letališko dejavnost ni sprejel iz istih razlogov, kot je bil zavrnjen že prvič. 9. Zavrnil je zahtevo za varstvo pravic Ferda Tolarja, ker je ugotovil, da je izrečeni ukrep disciplinske komisije pravilen in v skladu z našimi samoupravnimi akti. 10. Sprejel je obratni poslovnik za obratovanje s čistilno napravo za odpadne vode in njeno vzdrževanje ter določil delavce, ki so zadolženi za izvajanje le-tega. 11. Imenoval je inventurne komisije za popis premoženja v letu 1981. 12. Ker v času javne obravnave na novo strukturo ur za delovno nalogo »pripravljanje obrokov« v kuhinji ni bilo posredovane nobene pripombe, je le-to posredoval v obravnavo in sprejem zborom delavcev. Role Jošt Sklepi samoupravnih organov 13. Glede montaže hidravlične dvižne mize je bilo dano pojasnilo, da je miza že dobavljena, vendar se ta ne more še vgraditi, ker za stroj za zavijanje nasadil iz uvoza niso bile dobavljene zavijalne čeljusti. Čeljusti se nahajajo na carini, vendar jih ni mogoče prevzeti zaradi poznane carinske zapore. 14. Sprejel je načrt za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer v TO Rečica v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. 15. Na podlagi zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti je namesto dosedanjega odbora za SLO in DS ustanovil komite za SLO in DS TO v sestavi, kot je bil predložen. 16. Sprejel je SaS o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Radovljica v besedilu kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika sporazuma je pooblastil predsednika DS TO Franca Borisa. 17. Potrdil je predloge sklepov o poračunu hlodovine in lesnih ostankov za prvo polletje 1981. 18. Sprejel je SaS o temeljih plana DO LIP Bled za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. 19. Potrdil je predlog komisije-za odprodajo in razho-dovanje osnovnih sredstev kot je bil predložen. 20. Potrdil je nabavo betonske transf. postaje s pripadajočo opremo, ki se krije iz sredstev, ki so namenjena za mehanizirano skladišče ter se stroški deliio med GG Bled in LIP Bled. 21. Do naslednjega zasedanja je treba pripraviti predlog novih cen za kosila in napitke, cene za brezalkoholne pijače pa naj se sproti usklajuje z nabavno ceno. Prav tako je potrebno pripraviti predlog za novo ceno odpadkov za kurjavo. 22. Z rekonstrukcijo mehaniziranega skladišča se ukine delovna naloga »razvoz hlodovine po legah« ter zmanjša število ur za opravljanje delovne naloge »zakla-danje hlodovine« iz 13.200 na 4.400 ur. Dela in naloge »zakladanje hlodovine« (4.400 ur) se bodo opravljale še do zaključka rekonstrukcije. Zaposlene na teh delih in nalogah je treba prerazporediti na druga dela in naloge, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi oz. delovni usposobljenosti. O prerazporeditvi bo sklepal odbor za delovna razmerja TO. 23. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval nov opis delovne naloge »kontrola in vnos podatkov v ekranski terminal«. To nalogo bo opravljal kontrolor dokumentov, ko bo montiran ekranski terminal. 24. V skladu s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD v TO Rečica se za izenačevanje meril neposrednih in posrednih del določi konstanta za B grupo v višini 5 % za mesece: oktober, november in december. Za leto 1982 naj se normativi za A grupo in merila za obračun B grupe medsebojno uskladijo. Delavski svetDSSS (15., 10., 3.11.1981) 1. Sprejel je samoupravni sporazum o temeljih plana DO LIP Bled za srednjeročno obdobje 1981— 1985. 2. Plan trgovskih predstavnikov je podaljšal za naslednje 3 mesece: oktober, november, december. 3. Sprejel je sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Radovljica in za podpis pooblastil Cirila Kraigherja. 4. Obravnaval je analizo o možnosti uvedbe spremenljivega delovnega časa v DSSS in po obravnavi zaključil, da z odločitvijo počakamo na stališče sindikata in spremembo zakona o delovnih razmerjih. 5. Sprejel je sklep o nabavi zmrzovalne omare za projektivni razvojni biro. 6. Sprejel je konstanto (7 %) za naslednje 3 mesece. 7. Obravnaval je 9-mesečni obračun in ga potrdil. 8. Sprejel je spremembo 12. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Posebne izobraževalne skupnosti za lesarsko usmeritev za obdobje 1981 — 1985. 9. Obravnaval je spremembo sistemizacije del v sektorju za AOP in jo posredoval v javno obravnavo, s pripombo, da je treba preveriti ure dopolnilnega in administrativnega dela. 10. Imenoval je komisije za redni letni popis. Delavski svet TO Mojstrana (29.10.1981) 1. Sprejel je konstanto (5%) za naslednje 3 mesece. 2. Sprejel je sklep, da bodo razne usluge (skobljanje opaža in ladijskega poda) v TO opravljali le ob prostih sobotah. 3. Obravnaval je vprašanje predčasnega odhoda z dela v popoldanski izmeni nekaterih delavcev z Jesenic in sprejel sklep, da pred 21. uro ne sme nihče zapustiti delovnega mesta (delati pričnejo ob 13. uri). Odhod iz TO je upravičen le tedaj, ko je kartica žigosana ob 21.15 uri. 4. Imenoval je komisijo za redni letni popis premoženja. Merjenje, nakladanje in razvažanje hlodovine po sortirnih legah bo le še spomin na težaško delo. Sortimi voziček s pogonsko postajo TO Rečica (foto Ažman) Skladišče oblovine TO Rečica pred rekonstrukcijo Zaradi ugodnega vremena gradnja mehaniziranega skladišča oblovine na Rečici dobro napreduje. Gotovi so temelji za lupilnik, čelilnik in sortirno linijo, sočasno pa pripravljajo teren za asfaltiranje dela skladišča. Zaključna dela in asfaltiranje vsega skladišča bodo opravljena po rekonstrukciji nakladalne rampe in ureditvi terena za žagalnico. Takoj bodo začeli graditi zgradbo za namestitev komandne omare z elektronskimi napravami za merjenje in sortacijo oblovine. Pričeli bodo montirati tudi mehanizacijo, katere je nabavljene že dobro tretjino. Tand Temelji za lupilnik, čelilnik s sortirno linijo so gotovi (foto Ažman) Screda .su to le ra /c. Kn pa bn šln »zares«. se tinnii > raje ndloèi/i za gašenje lini sa prhanje gasi lea Na osnovi programa aktivnosti v pripravah na 3. konferenco ZSS (vloga in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti) je bila 16. oktobra 1981 v tovarni VERIGA Lesce sklicana tematska razprava: Smotrna izraba delovnega časa. Gradivo za to razpravo so pripravili strokovni delavci iz tovarne Veriga Lesce. Izdelali so analizo izkoriščenosti delovnega časa po metodi trenutnih zapažanj za delovno organizacijo tovarno Veriga Lesce po TO in DSSS. Temeljni cilj smotrne izrabe delovnega časa je večji delovni učinek posameznika ter s tem vseh delavcev v združenem delu. To velja tembolj v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko je prvenstvena naloga združenega dela izvoz, kjer so pa lahko konkurenčni le tisti naši izdelki, ki so rezultat visoko produktivnega dela. Kljub relativno živahni investicijski dejavnosti v preteklosti lahko ugotavljamo, da se produktivnost ni zviševala premosorazmerno z vloženimi sredstvi in nekateri ekonomisti ocenjujejo, da smo vsako leto delali toliko manj, za kolikor smo v gospodarstvu investirali. Če bi naredili podobno analizo tudi v naši delovni organizaciji, bi ugotovili, da tudi pri nas izkoriščenost delovnega časa ni najboljša. Kako bi lahko prišli do boljše izkoriščenosti delovnega časa: — organizacija dela se mora sproti prilagajati potrebam proizvodnje, — večji poudarek na normativih kakovosti in količine, — vpeljati prožnejše oblike delovnega časa, kjer je možno, — upravni organi, servisne službe naj bi obratovali tudi popoldne, — uskladiti letni plan o razporeditvi delovnega časa na ravni občine. M. D. Učinkovit transport Za lažje in hitrejše transportiranje zložajev smo v TO Rečica, na skladišču žaganega lesa izločili iz uporabe transport zložajev desk po kotalnih tirih. Nakladanje mora biti opravljeno v zložajih pravilnih dimenzij, varno in hitro Nakladanje kamiona v TO Rečica društva Bled bila v tlačnem cevovodu zraven B cevi preizkušena in vključena tudi tlačna cev A 110. kar je za društvo velika pridobitev in vredno pohvale. Ce je pohvale vredno tudi to, da se je iz našega društva od 45 vabljenih članov in članic vaje udeležilo le 10 članov in 2 članici, bom prepustil našim bralcem, naj razsodijo sami. Mokra gasilska vaja je torej uspela. Vse je potekalo v najlepšem redu in popolni disciplini. Toda opaziti se je dalo povsod: premajhna udeležba članov in članic, da je skozi vse leto premalo potrebnih vaj in kar je najbolj važno v očeh drugih društev — nezainteresiranost ostalih zaposlenih v TO. Vsa ta in še druga vprašanja bo nujno v naši temeljni organizaciji, odnosno v gasilskem društvu postaviti na prvo mesto in v najkrajšem času. Demonstracija ročnih gasilnih aparatov v TO, sklicana za petek, dne 23.10. 1.1. se je kot prejšnja leta izvajala ločeno po skupinah. Udeležba zaposlenih je bila polnoštevilna in obvezna. Nekaj zaposlenih, ki se zavedajo, da je delo z aparati nujno in si hočejo zato pridobiti potrebno znanje, je lastnoročno prijelo za aparat in gasilo za demonstracijo pripravljen požar. Vsem zaposlenim v naši TO je dobro znano, da je naša tovarna zelo požarno nevarna v sami notranjosti, da vsaka najmanjša delovna napaka iz neprevidnosti ali malomarnosti povzroči lahko začetni požar, kateri pa ima vse pogoje, da se v najkrajšem času spremeni v velepožar in nam uniči vse, kar smo pridobili oz. prigarali. V tem primeru nastane ogromna škoda. Prav zato bi moral vsak zaposlen (od naj višjega do najnižjega) biti dobro izurjen kako, kdaj in kaj smemo gasiti s tistimi gasilnimi sredstvi, katera so nam v trenutku najbližja. Nikakor ne bi bilo zaželjeno, da bi ob tolikem številu gasilnih aparatov (le-teh je trenutno ca. 150 prah in CO ), pri tolikih stroških za nabavo in vzdrževanje le-teh in zaradi neznanja posameznikov z upravljanjem gasilnih pripomočkov prišlo do nezaželjene nesreče. Da do požara sploh ne bi prišlo, bomo dosegli s strogimi preventivnimi ukrepi. Če pa že pride do požara, ga bomo znali pogasiti ali vsaj zadržati samo s požrtvovalnim delom, udeležbo pri vajah in na strokovnih predavanjih, čeprav nam v tem vsakdanjem življenjskem tempu pogosto zmanjkuje časa. Prosič Za lažji prevoz in razporeditev zložajev desk je tega treba urediti tako, da je delo lahko in hitro opravljeno Preurejen transport v sortimi lopi TO Rečica Nov način prečnega transporta poteka po valjčnih progah, vzdolžni transport pa na preurejenih progah in novih vozičkih. Tak način transportiranja s posebnimi podložnimi ploščatimi železi je enostavnejši, lažji in ga lahko v prečni in vzdolžni smeri opravita dva delavca. Tako je tudi omogočena hitrejša priprava blaga za kupca in viličarji tega hitro odpremijo, naložijo na določeno mesto, kamion ali vagon. TAND Delo članov IGD Rečica v tednu požarne varnosti Ko v vsakodnevnih časopisih in po raznih revijah vsak dan prebiramo o vseh vrstah požarov doma in v svetu, nastalih iz neprevidnosti z ognjem v rokah otrok ali kakorkoli drugače, ko beremo o ogromni škodi, ki jo povzročijo požari in nazadnje še o človeških žrtvah, katere nemočne končajo v požarih, se upravičeno sprašujemo: ali se res ni dalo rešiti? Nikoli v življenju nam ni in nam ne bo uspelo rešiti vsega, kar bi si želeli, bi se pa z malo več dobrosrčnosti in sočutja do bližnjega ter s pravo delavsko zavestjo, da ohranimo in obvarujemo lastno kot splošno družbeno premoženje, dalo rešiti še marsikaj. Vsi zaposleni v TO moramo in bi morali vedeti to, da teden požarne varnosti za gasilca ne traja le sedem dni, temveč celo leto, zato se moramo tudi vse leto temeljito pripravljati v preventivi in operativi in to res s pogostimi vajami, da nas požar ne bo presenetil nepripravljene. Če to ne velja za vse zaposlene v TO, naj velja vsaj za tiste, katerih imena so zapisana v matični knjigi, saj smo pristali, da se bomo prostovoljno kadarkoli in ne glede na čas po svojih najboljših močeh odzvali klicu »na pomoč! «. Kot sem že omenil, samo pogoste vaje z gasilnim orodjem in opremo nam lahko pomagajo, da si pridobimo več znanja ali preprosto rečeno izkušenj za delo pri gašenju ali reševanju. V te namene je tudi za letošnji teden požarne varnosti poveljnik IGD Rečica za četrtek, dne 22.10. letos sklical zelo zahtevno gasilsko mokro vajo s sodelovanjem GD Bled. Naše društvo je pri gašenju namišljenega požara v notranjosti kotlovnice in zaščito sosednjih objektov rabilo: dve PMB s kapaciteto 800 in 12001 v min, gasilski top, penüno snov, azbestne obleke in dinalne aparate. Vodo smo črpali iz bazena za hlodovino in preko hidranta. Gasilsko društvo Bled se je vaje udeležilo z vso posadko, PMB in celotno gasilsko opremo. Prvič je po zaslugi izkušenih članov Smotrna izraba delovnega časa 2. srečanje pionirjev gasilcev 9. in 10. oktrobra letos je bilo v Bohinjski Bistrici drugo srečanje pionirjev — gasilcev. Začelo se je s sprejemom mladih gasilcev. Po kosilu pa je potekal kulturni program, na katerem je nastopil naš pevski zbor. Gostom smo razkazali našo šolo, v kateri sta bili razstavi plakatov in maket z gasilskimi temami. Ob dveh popoldne so bila na vrsti tekmovanja. Gasilci so tekmovali v gasilskih veščinah. V šolski avli pa smo slikali likovniki. Štiri ure časa smo imeli, vendar smo že prej zaključili. Medtem so pionirji gasilci odšli na ogled po Bohinju in na Vogel. Ko so se zvečer vrnili, smo jjh bohinjski učenci pričakali in jih prenočili na svojih domovih. Nekateri so se odpeljali na Bled, kjer so jih sprejeli učenci blejske osnovne šole. Zjutraj po sedmi uri so si naši gostje ogledali Bohinjsko Bistrico in muzej Tomaža Godca. Ob devetih se je začel Naša ekipa (jaz in še dva učenca) je vzela kviz zelo resno in se je dobro pripravila. Marsikaj novega smo se morali pripraviti. Ko je napočil dan nastopa, smo zvedeli, da bomo tekmovali tudi z bren-tačo — praktično. Tu so bili pionirji-gasilci v 49 ekipah iz vse Slovenije. Najprej smo reševali vprašanja, ki nam niso delala težav, potem pa smo se preizkusili z brentačo. Dobro smo se domačini izkazali. Razglasili so, da smo se uvrstili v šestorico najboljših. Finale smo težko pričakovali. Toda kmalu smo spoznali, da je tu še hujša konkurenca. Vsaki ekipi so zastavili tri vprašanja. Vsak pravilen od- kulturni program in kviz. V kulturnem programu je nastopil mladinski pevski zbor. tamburaši, harmonikarji in recitatorka. Program je povezovala Alenka-Bole Vrabec, slavnostni govornik pa je bil predsednik Gasilske zveze Slovenije prof. Božič. Na kvizu je sodelovalo šest najboljših ekip. Videli smo film in iz posameznih odlomkov so bila sestavljena tudi vprašanja, na katera so gasilci tudi odgovarjali. Zmagala je ekipa iz Doba pri Domžalah, drugo mesto so zasedli iz Spodnje Idrije, naši pionirji pa so si pridobili tretje mesto. Ko so se mladi likovniki vrnili iz izleta po Bohinju, je bila podelitev nagrad in priznanj. Spoznali smo veliko novih prijateljev, lahko bi ostali pri nas dalj časa. Želimo pa si več takšnih srečanj. Maja Gašperin in Polona Bajt 8 r. OŠ dr. J. Mencingerja Bohinjska Bistrica govor je bil vreden 10 točk. Rezultati prejšnjega dne so se šteli zraven. Dve ekipi sta imeli precejšnjo prednost, eni ekipi smo bili tik za petami. Moram reči, da smo se dobro odrezali, saj smo drugi dan osvojili vse možne točke. A tudi to ni bilo dovolj za zmago, prednost prejšnjih ekip je bila prevelika. Tako smo se uvrstili na tretje mesto, z rezultatom smo zadovoljni. Po zaključku so nam podelili nagrade. Takšnih kvizov bi si želeli še več, saj se pri tem vedno kaj novega naučimo. Pirnar Boštjan 8. c dr. J. Mencingerja Bohinjska Bistrica Proslava ob tednu požarne varnosti V mesecu oktobru smo praznovali teden požarne varnosti. V tem času so gasilska društva v občini kakor tudi drugod v domovini pregledala opravljeno delo. Humana in koristna dejavnost pa je bila v tem tednu bolj vidno predstavljena v obliki raznih tekmovanj na področju Občinske gasilske zveze. Ugotovljeno je bilo, da so gasilci v zadnjem času veliko napredovali v znanju in hitrosti ob uničevanju požarov z uporabo bolj izpopolnjene sodobne opreme. Pred časom so nekatere enote v Občinski gasilski zvezi na tekmovanjih dosegle celo prvo mesto na republiškem pa tudi zveznem tekmovanju. To so spodbudni rezultati, ki vplivajo na to, da se v gasilske vrste vpisujejo novi člani. Gasilska društva bi z vključitvijo novih gasilcev pomenila garancijo za uspešno preventivno delo na področju požarne varnosti. Ob tem ni odveč, če omenim podatke, ki so bili ob tednu požarne varnosti posredovani preko televizijskega medija in kažejo na različne vzroke in veliko število požarov v Sloveniji, ki so zelo zaskrbljujoči. Znano je, da je več kot polovico požarov nastalo zaradi malomarnosti. Ognjeni zublji so v letošnjem letu v naši republiki povzročili za 17 milijard din škode. Nevarnost pred požarom je vsakdanji pojav, prisotna je povsod, na vseh področjih dela in življenja. Zato je naša skupna naloga in skrb naše samoupravne socialistične družbe, da sodeluje in se pridruži boju proti požarom. Uspešni bomo le tedaj, če bo skrbel za varnost pred požari vsak človek, ne pa samo dobro organizirane gasilske službe. Ob zaključku tedna požarne varnosti je bila v Češnjici v Bohinju organizirana proslava. Udeležba je bila zadovoljiva. Program je bil izredno bogat in pester. Sodelovali so učenci Osnovne šole dr. Janez Mencinger iz Boh. Bistrice, Tamburaški orkester iz Boh. Bistrice, Folklorna skupina pri KUD Srednja vas ter pevci in igralci domačega društva. Za zaključek prireditve je bil organiziran kviz iz teme NOB in poznavanja gasilstva, na katerem so sodelovali pionirji-gasilci. Zmagala je pionirska ekipa iz Gorjuš. Pionirji so dokazali, da raste mlad in usposobljen kader, ki se bo uspešno vključil v gasilske vrste. Prav to pa je zagotovilo, da se bo požarna varnost vedno bolj utrjevala v zavesti vseh prebivalcev. Jernej Vovk Spremembe v poklicnih odločitvah 1. UVOD V tem šolskem letu so se naši učenci prvič vključili v reformirano usmerjeno izobraževanje, ki se od sedanjega srednjega šolstva ne razlikuje le po obliki, pač pa zlasti po vsebini in razporeditvi vzgojno izobraževalnih programov. Odpravljena je dvotirnost izobraževanja, ki se je doslej pričenjala že z vstopom v srednjo šolo, spremenjena je šolska mreža, za katero menimo, da je lahko odločilno vplivala na spremembe pri vključevanju. Prav te spremembe obravnavamo v naslednjem poročilu, in sicer predvs m z vprašanjem, kako so se vključevali osmošolci v zadnjih štirih letih in kaj je novega prinesla reforma. 2. METODE Podatke o namerah in vključitvah smo črpali iz uradne dokumentacije naše strokovne službe. Zajeli smo štiri generacije, in sicer tiste, ki so zaključevali osnovno šolo v šolskem letu 1977/78, 1978/79, 1979/80 in 1980/81. Vključitve so premaknjene za eno leto naprej. Ker smo doslej spremljali vključitve po srednjih šolah in ker taka oblika z vzgojno izobrazbenimi programi ne bi bila primerljiva, obravnavamo namere in vključitve po panogah, strokah ali dejavnostih. Najmanj so primerljive vključitve v nekdanjo gimnazijo, ki ni usposabljala za poklic, ampak je bila pripravljalnica za študij na visokih šolah, in sedanjima družboslovno-jezikovno ter naravoslovno-matematično usmeritvijo. Podatki so prikazani v absolutnih številkah in z relativnimi razmerji, ker se je število učencev spreminjalo, in sicer od 414, 391, 426 do 383 zadnje leto. 3. REZULTATI IN RAZLAGA Rezultati so prikazani v tabeli in grafično. 3.1. Zadnja štiri leta smo spremljali veliko dinamiko na področju vključevanja, ki so jo pogojevali novi oddelki šol. Predvsem so to povečane možnosti za vključevanje v splošno gimnazijo in oddelki pedagoških gimnazij po občinah v šolskem letu 1977/78. Sicer pa je prišlo do največjih sprememb prav zadnje leto. 3.2. Katere panoge so dobile več učencev? Največ je pridobilo gostinstvo. Razlogov je več, med drugim prizadevanja gostinskih delavcev in naše službe po zagotavljanju domačih kadrov v tako turistični občini, perspektive po nadaljnjem pridobivanju znanja, ki so jasnejše v usmerjenem izobraževanju, omejene možnosti vključevanja v druge vzgojno izobraževalne programe, zaostreni pogoji zaposlovanja in štipendijska politika. Nekoliko manj, pa še vedno pridobitev, je v tekstilu, elektro, gradbeništvu, kemiji, lesarstvu, upravno-administra-tivni dejavnosti. 3.3. Panoge, ki so dobile manj učencev: Najbolj je prizadeta kovinsko predelovalna industrija, vendar ne na račun osnovnih proizvodnih poklicev, pač pa je manjše vključevanje v program kovinar-strojnik, V. zahtevnostne stopnje in smer vzdrževalec in upra vij alee vozil. Manj učencev se je vključilo v zdravstvo, vendar ne zaradi zmanjšanih želja, ampak zaradi omejenih možnosti, saj je od 29 prijavljenih, na zdravstveni šoli Jesenice, lahko realiziralo svojo željo le 17 učencev. Drugi so se morali preusmeriti. Manjše vključevanje je bilo v vzgojo in izobraževanje, največ zaradi omejenih možnosti za zaposlovanje, blagovno denarni promet (na račun po-slovno-finančne dejavnosti) in metalurgijo. Ta panoga je kljub bližini Železarne in Verigi za naše učence manj zanimiva in so se vključevali vanjo zlasti drugod odklonjeni. Ker je bilo letos možnosti dovolj, je torej dobila manjši del generacije. Zmanjšalo se je vključevanje v vojaške poklice in za miličnike. Vsaj zadnje je dovolj zanimivo za naše učence, vendar je strog izbor, kar enako velja za vojaške šole. 3.4. Opisani premiki namer so razveseljivi, pa tudi ne. Najbolj smo lahko zadovoljni, da so se učenci bolj vključevali v deficitarno gostinstvo in turizem. Bojazen je v tem, ker so morda marsikateri učenci zbirali to usmeritev kot izhod v sili, saj pri naslednji generaciji ponovno ugotavljamo, da so gostinci enako priljubljeni kot dimnikarji. Seveda pa je tudi od gostinskega kadra in pogojev dela v gostinstvu odvisno, kako bodo znali obdržati vključene učence. Manjše vključevanje v ko-vinsko-predelovalni industriji ni tako kritično, saj gre na račun že tako suficitamih avtomehanikov. Gotovo pa sta spremenjena mreža šol, ki bolj odraža kadrovske potrebe in drugačna sestava kadrovskih štipendij, poleg zaostrenih pogojev na področju zaposlovanja, odločilno vplivali na premike v vključevanju zadnje leto. 3.5. Reformna prizadeva- nja so bila tudi v smeri povečevanja vključevanja v proizvodne poklice. To tendenco je opaziti v letih nazaj, vendar pomembneje prav zadnje leto. Razmerja med vključitvami v proizvodne in neproizvodne poklice prikazujemo s stolpci za vsa štiri leta; zadnje leto se to razmerje zelo približa zaželenemu 70:30, saj je 68,4:31,6 v korist proizvodnih poklicev. 3.6. Kakšen procent generacije so dobile posamezne panoge: blagovno-denarni promet 20,8 kovinsko-predelovalna ind. 14,6 naravosl.-mat. in družb.-jez. 12,8 elektro 10,4 vzgoja in izobraževanje 6,7 tekstil 5,5 gostinstvo in turizem 5,5 zdravstvo 5,0 lesarstvo 4,2 upr. admin, dej. 2,8 gradbeništvo 2,0 agroživilstvo 1,6 kemija 1,3 promet in zveze 1,3 miličniki, voj. poklici 11 c 111 rro 1,3 n q usiuge kultura U,o 0,5 Strokovna služba gozdarstvo 0,3 občinskih skupnosti farmacija 0,3 za zaposlovanje metalurgija 0,2 Gorenjske Kranj NAMERE IN VKLJUČITVE RADOVLJIŠKIH OSMOŠOLCEV ZA ŠTIRI GENERACIJE PANOGE, STROKE, DEJAVNOSTI 1977 -78 1978-79 1979-80 1980-81 NAM. VKLJ. NAM. VKLJ. NAM. VKLJ. NAM. VKLJ, št. Cf št. 't Št. Št. % št. ‘t Št. Št. S Št. ? 1. AGROŽIVILSTVO 7 1,7 7 1,7 2 0,5 3 0,8 5 1,1 9 2,1 7 1,8 6 1,6 2. GOZDARSTVO 4 1,0 1 0,2 3 0,8 3 0,8 3 0,7 1 0,2 7 1,8 1 0,3 3. USNJARSTVO 2 0,5 1 0,3 2 0,5 1 0,2 4. TEKSTIL 6 1,4 8 1,9 12 3,1 14 3,5 11 2,6 23 5,4 16 4,2 21 5,5 5. KEMIJA 2 0,5 2 0,5 4 1,0 12 2,8 1 0,2 1 0,3 5 1,3 6. FARMACIJA 2 0,5 1 0,3 4 0,9 1 0,2 3 0,8 1 0,3 7. GUMARSTVO 1 0,3 8. TISK IN PAPIR 1 0,2 1 0,3 9. LESARSTVO 13 3,1 13 3,1 18 4,6 18 4,6 11 2,6 10 2,3 18 4,7 16 4,2 10. POMORSTVO 1 0,2 1 0,2 1 0,3 3 0,7 1 0,3 1 0,3 11. GRADBENIŠTVO 10 2,4 10 2.4 16 4,1 7 1,8 13 3,1 6 1,4 22 5,7 8 2,1 12. RUDARSTVO, GEOLOG. 2 0,5 13. GOSTINSTVO IN TURIZEM 13 3,1 11 2,7 4 1,0 9 2,3 9 2,1 15 3,5 17 4,4 21 5,5 14. BLAG. IN DEN. PROMET* 57 13,8 98 23,7 53 13,6 90 23,0 68 16,0 93 21,8 43 11,2 80 20,8 15. ELEKTRO STROKA 33 7,9 38 9,2 35 8,9 40 10,2 36 8,5 38 8,9 27 7,0 40 10,4 16. PROMET IN ZVEZE 7 1,7 1 0,2 1 0,3 5 1,3 9 2,1 7 1,6 10 2,6 5 1,3 17. METALURGIJA 4 1,0 10 2,4 5 1,3 5 1,3 4 0,9 7 1,6 1 0,3 18. KOVINSKO-PRED. IND. 56 13,5 72 17,4 56 14,3 72 18,4 67 15,7 78 18,3 49 12,8 56 14,6 19. VZGOJA IN IZOBRAŽ. 54 13,0 41 9,9 44 11,3 27 6,9 38 8,9 28 6,6 49 12,8 26 6,7 20. ZDRAVSTVO 25 6,0 17 4,1 30 7,7 21 5,4 23 5,4 24 5,6 33 8,6 19 5,0 21. KULTURA 5 1,2 4 1,0 4 1,0 8 1,9 6 1,4 6 1,6 2 0,5 22. UPRAVNO-ADM. DEJ. 5 1,2 6 1,4 10 2,6 9 2,3 19 4,5 10 2,3 10 2,6 11 2,8 23. NAR.-MAT in DRUŽB.-JEZ. 63 15,2 70 16,9 45 11,5 47 12,0 33 7,7 43 10,1 30 7,8 49 12,8 24. MILIČNIKI + VOJ. POKLICI 16 3,9 4 1,0 19 4,9 3 0,8 20 4,7 9 2,1 14 3,7 5 1,3 25. OSEBNE ŠTOR. IN OSTALO 7 1,7 3 0,7 4 1.0 4 1,0 11 2,6 7 1,6 8 2,1 3 0,8 26. OSTANE NA KMETIJI 1 0,2 1 0,2 27. ZAPOSLITEV 1 0,2 2 0,5 4 1,0 5 1,1 1 0,3 2 0,5 28. NEODL., NI PODATKOV 22 5,3 24 6,1 20 4,7 9 2,3 2 0,5 SKUPAJ (1. do 28.) 414 414 391 391 426 426 383 383 *14. — od tega prodajalcev 45 18 42 34 47 29 51 •generacija 1980—81 se vpisuje v šol. leto 1981—82; analogno za ostala leta Otroško varstvo -sestavina socialne politike Izvršni odbor skupnosti otroškega varstva Radovljica je na oktobrski seji presojal gradivo za plenarno sejo občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica, na kateri bodo obravnavali vse vidike socialne problematike. Posebna pozornost bo veljala problematiki otroškega varstva z ozirom na gmotne, materialne zmožnosti staršev. V zgojno varstvena organizacija Radovljica je v šolskem letu 1980/81 združevala v desetih vrtcih in 45 oddelkih 1050 predšolskih otrok. V tem številu je zajeto 31 % vseh otrok na območju naše občine v starosti do sedem let. Očitno pa je, da zaradi strogih zakonskih predpisov o prepovedi negospodarskih investicij ta odstotek skoraj ne bo mogoče v tem srednjeročnem planu bistveno povečati. Radovljiška občina je zdaj edina na Gorenjskem, ki nima organiziranega varstva za otroške jasli (od 8 mesecev do dveh let starosti). Zaradi tega si skupnost otroškega varstva prizadeva, da bi zasnovali nove in cenejše oblike varstva v takoimeno-vanih varstvenih družinah, kar se je kot uspešno varstvo pokazalo že v drugih občinah. Role Jošt Informativna dejavnost Informativna propagandna komisija pri občinski konferenci ZRVS Radovljica je v letošnjem delovnem programu dala poseben poudarek literarni in razstavni dejavnosti v aktivih ZRVS na osnovnih in drugih šolah v počastitev 40-letnice vstaje in ustanovitve JLA. V ta namen bo na predlog komisije predsedstvo OK ZRVS objavilo razpis na vseh šolah v občini za najboljše pismene sestavke, ki bodo posvečeni jubileju ustanovitve JLA. Fotoklubi in krožki pa bodo pripravili na vseh šolah foto-dokumenta-cijske razstave na to temo. Informativno propagandna komisija si je izdelala tudi akcijski načrt pridobivanja novih naročnikov revije Naša obramba, čeprav je po številu naročnikov radovljiška občina pri vrhu v Sloveniji. Role Jošt Poklicne namere učencev sedmih razredov v občini Radovljica 1. UVOD Pri poklicnem usmerjanju v reformiranem usmerjenem izobraževanju je izredno pomembno dobro poznavanje učenčeve motivacijske strukture. To poznavanje je pomembno prav iz razloga, ker se mladina vpisuje v vzgojno izobraževalne programe in na samem začetku še ni določena stopnja zahtevnosti programov. Prevladujočo vlogo pri usmerjanju odigra poklicno interesna naravnanost. Odločili smo se za zgodnejše spoznavanje in sicer pri učencih sedmih razredov. Metoda oz. tehnika zbiranja podatkov je bila anketa, ki smo jo opravili pred preizkušnjo učenčevih intelektualnih sposobnosti. 2. REZULTATI 2.1. Program-poklic Moški Ženske Vsi prodajalec 5 22 27 frizer-kozmetik 12 12 šivilja 8 8 kuhar 2 2 natakar 1 1 2 receptor 1 1 2 fotograf 1 1 optik 2 2 keramik 1 1 lovec 1 1 mizar 12 12 gumar 1 1 telefonist 1 1 avtomehanik 29 29 avtoklepar 3 3 avtoelektričar 1 1 strojni mehanik 2 2 finomehanik 7 7 elektromehanik 9 9 RTV mehanik 1 1 strugar 2 2 elektrikar 5 5 elektroinstalater 1 1 vodovodni inštalater 1 1 železničar 3 3 gozdar 2 2 poljedelec 1 2 3 pleskar 1 1 zidar 3 3 administrator 3 3 PTT prometnik 1 5 6 SKUPAJ: 98 56 154 Program-poklic Moški Ženske Vsi TŠ — strojna 10 10 — elektro 24 24 — kemija 3 3 — gradbena 3 4 7 - geol. 1 1 2 — gozdar. 1 1 — lesna 4 1 5 — kmetij. 1 1 2 — tekstil. 2 2 — čevljar. 1 1 — pomorska 1 1 likovni tehnik 5 5 aranžerski tehnik 1 1 ekonomski tehnik 10 10 administr. tehnik 1 1 zdravstv. tehnik 1 . 30 31 zobotehnik 2 2 laborat. tehnik 1 1 farmac. tehnik 3 3 veter, tehnik 4 6 10 glasb. 2 2 kadet 15 2 17 pedag. gimn. 3 36 39 vzgojitelj. 34 34 voj. šole 9 1 10 račun, tehnik 5 2 7 smučar, gimn. 4 1 5 družb.-jezik. 2 17 19 narav.-matemat. 4 9 13 SKUPAJ: 93 175 268 M Ž VSI M Z VSI 3-letni programi 98 56 154 23,2 13,2 36,4 4-letni programi 93 175 268 22 41,4 63,4 zaposlitev 1 1 0,2 0,2 SKUPAJ: 192 231 423 45,4 54,6 100 Sedme razrede je obiskovalo 423 učencev, od tega 45,4 % fantov in 54,6 % deklet. Za triletne programe se odloča 36,4 % učencev, za zahtevnejše štiriletne pa 63,4%. Takoj se namerava zaposliti le en učenec. Pri namerah so tako, kot že vrsto let, pomembne razlike po spolu. Fantje izbirajo tri in štiri-letne programe v enaki meri (za prve je 23,2 %, za druge 22 % kandidatov), medtem ko dekleta pomembno večjo izbiro namenjajo zahtevnejšim programom. Za triletne se jih odloča le 13,2 %, medtem ko za štiriletne kar 41,4 %, se pravi skoraj polovica. Ponavljajo se stari problemi: preveč je kandidatov za avtomehanike, preveč kandidatk za frizerke, veliko premalo pa zanimanja za poklice v gostinstvu in kovinarski stroki. Tako na nivoju triletnega šolanja. V zahtevnejših programih je malo preveč zanimanja za poklice likovnega, zdravstvenega, veterinarskega tehnika in kadete, znatno preveliko pa je zanimanje za pedagoške poklice. Primerjajmo nekatera zanimanja sedmošolcev s sprejetimi v usmerjeno izobraževanje v septembru 1981: Poklic Namere Sprejeti v šol. letu 1981/82 likovni tehnik 5 2 zdravstvo 37 22 veterinarji 10 5 kadeti 17 4 pedag. poklici 73 28 Možnosti za vpis v usmerjeno izobraževanje verjetno tudi v naslednjem šolskem letu ne bodo drugačne, zato velja vsem, ki so se opredelili za opisane poklice, razmisliti, kakšne pogoje imajo za izbrane programe, če se morda ni pametneje preusmeriti v bolj iskane vzgojno-izobraževalne programe. 2.2. Skladnost namer s srednjeročnimi potrebami po kadru Po minimalnih kazalcih pokrivanje potreb iz zunanjih virov računa z naravnim prilivom, saj se številčno ujemajo z njimi. Če prištejemo sem še nadomestne potrebe zaradi upokojitev, smrtnosti ipd., potem potrebe presegajo naravni priliv in bo potrebno iskati delavce od drugod. Kakovostno pa namere niti z eno niti z drugo vrsto potreb niso usklajene. Naše gospodarstvo namerava reševati kadrovska vprašanja z delavci ozkega in širokega profila, saj je potreb po tem kadru kar 75%. Za zahtevnejše poklice profila tehnik, ing. ali dipl. ing. je vsega 25 % potreb. Mladina želi drugačno strukturo: 63,4 % želi v srednje štiriletne programe, (nekateri med njimi bodo še nadaljevali na višjih in visokih šolah - po sedanjih podatkih je takih 50%), 36,4 % pa v triletne programe. Za skrajšane programe ali takojšnjo zaposlitev skoraj ni zanimanja. Potrebno bo torej usklajevanje želja s potrebami, pri čemer pa menimo, da želja po izobraževanju ne kaže zniževati. Priliko imamo, da z vzpodbujanjem učencev k pridobivanju znanj, izboljšujemo obstoječo kadrovsko strukturo, za katero vemo, da je v naši občini med najslabšimi v republiki. Zamisliti pa se bo potrebno nad drugim razmerjem, kot smo ga načrtovali in pričakovali. Še vedno je namreč preveliko zanimanje za neproizvodne poklice; razmerje med zanimanji za proizvodne in neproizvodne poklice je 61:39; pri vključitvah prve generacije v reformirano usmerjeno izobraževanje je to razmerje 51:49, medtem ko je zaželeno 70:30. Do tega razmerja je še dolga pot, posebno pri odločanju deklet, saj izbirajo izključno skoraj klasične »ženske« poklice, ki so izrazito neproizvodni. 3. ZAKLJUČKI 3.1. Poklicne namere učencev sedmih razredov so rezultat želja mladine, ne pa že tudi prosvetljevalnih in usmerjevalnih aktivnosti. Prav te namere so osnova in smernica za usmerjanje. 3.2. Mladino in njihove starše bo potrebno seznaniti s srednjeročnimi kadrovskimi potrebami, kakor tudi z možnostmi vključevanja v usmerjeno izobraževanje. Apelirati bo potrebno na žensko mladino, da razširi svoja poklicna zanimanja na proizvodne poklice, enako pa vso generacijo usmerjati tako, da se bomo postopoma približevali razmerju 70:30. Uspešno približevanje omenjenemu razmerju bo v veliki meri odvisno od mreže in kapacitet v usmerjenem izobraževanju. Delo v pisarni je včasih zamotano in za rešitev problema je treba v akcijo OTROKOM SO DNEVI VEČKRAT PREDOLGI, STARŠEM LETA PREKRATKA (Steguweit) ZAUPANJE V SAMEGA SEBE JE PRVA SKRIVNOST USPEHA (Emerson) GOVORJENJE RESNICE JE POGOSTO NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA (F. Duerrenmatt) DUHOVIT ČLOVEK SODI VSAKOGAR, NJEGA NIHČE (Ivan Stojanovič) TUJE NAPAKE IMAMO PRED OČMI, SVOJE NOSIMO NA HRBTU Zbrala Vesna Cenjeni in manj cenjeni poklidj (Nadaljevanje s 7. strani) (Rezultati ankete med učenci sedmih razredov v občini Radovljica) 1. UVOD Pogosto govorimo, da ima mladina višje poklicne aspiracije kot so potrebe gospodarstva v naši občini. Tako tudi menimo, da za nekatere poklice ne moremo dobiti domačih kadrov, čeprav jih veliko potrebujemo. Kaj je krivo temu? Gotovo je razlogov več, eden od njih pa so stališča, ki jih je mladina ali morda družba v celoti, formirala do določenih poklicev. In prav ta so predmet našega zanimanja. 2. METODA S preprosto anketo smo želeli zvedeti od učencev sedmih razredov, kateri trije poklici so za njih najbolj cenjeni, kateri so najbolj priljubljeni, oziroma, kateri trije ali manj so na nasprotnem koncu te trditve. Necenjenih pogosto učenci niti niso pisali, ker so menili, da je vsako, še tako težko ali umazano delo, vredno enakega spoštovanja. 3. REZULTATI Anketiranih učencev je bilo 423. Rang lista priljubljenih poklicev z ustreznimi frekvencami: Poklic Število zdravnik (43 %) 184 pedagoški delavci (14 %) 18 ing., dipl. ing. 44 vodilni delavci 59 pilot 14 miličnik 14 tehnik 14 pravnik 11 administrator 9 vojaški poklic 7 politični delavec 5 dr. znanosti 5 ekonomist 5 rudar 4 prodajalec 4 avtomeh.-šofer 3 umetnik 3 proizvodni delavec 3 Sledijo: novinar, , športnik, strugar, finomehanik, zobotehnik, psiholog, gostinski delavec, gozdar, mizar, zidar, strojni mehanik. Drugih poklicev učenci ne omenjajo. Nepriljubljeni, nespoštovani poklici in ustrezne frekvence: Poklic Število komun. del. (smetar) (41%) 175 cestar (25%) 108 čistilka 53 proizv. del. 21 rudar 14 dimnikar 8 gost. del. 7 kmet 4 zidar 4 administrator 3 vodil. del. 2 duhovnik 2 kovač 2 avtomeh.-šofer 2 frizer 2 tehnik 2 Sledijo: pedag. delavci, čevljar, šivilja, prodajalec, mornar. pleskar. V obeh izborih je deset poklicev; seznam vseh desetih s frekvenco: Poklic izbran kot nespoštovan spoštovan vod. delavci 59 2 pedag. del. 18 1 tehnik 10 2 administrator 9 3 prodajalec 4 1 avtomeh.-šofer 3 2 rudar 4 14 proizv. del. 3 21 gost. del. 1 7 zidar 1 4 A 11 pivill o vil 111 pit*iUUUJV štirih negativen (odklonilen) odnos. 4. ZAKLJUČKI Za našo občino, ki je turistično razvita, je zaskrbljujoč zlasti podatek, da so gostinski delavci med nepriljubljenimi, necenjenimi poklici, da so v isti kategoriji kot npr. dimnikarji. Nujno bo podrobneje proučiti motive za tako stališče in ustrezno ukrepati. Sicer pa so najbolj frekventni poklici tako na eni, kot na drugi strani, pričakovani in dokaj splošni, saj se povsem enaki pojavljajo med mladino sosednje tržiške občine. Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske Kranj Organizacija varstvenih družin v radovljiški občini V radovljiški občini je že nekaj let izpostavljena potreba po organiziranem varstvu otrok od 8. meseca do 2. leta starosti — jasli. Zato je Skupnost otroškega varstva Radovljica v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Radovljica za obdobje 1981 —1985 upoštevala potrebe občanov in predvidevala v srednjeročnem obdobju organizacijo varstvenih družin povsod tam, kjer se bodo pokazale dejanske potrebe, seveda odvisno od finančnih možnosti. Druge gorenjske občine so to obliko varstva že upeljale in so starši zadovoljni. Tako kot smo že povedali je potrebno za organiziranje varstvenih družin poleg finančnih možnosti zagotoviti še kadrovske in prostorske možnosti, ki so določene s standardi in normativi za varstvene družine. Zato je Skupnost otroškega varstva Radovljica objavila v GLASU Gorenjske prosta dela in naloge varuhinje na domu za nedoločen čas, s tem, da kandidatka razpolaga s primernimi prostorskimi zmogljivostmi. Varuhinja, ki bo opravljala dela na domu bo z delavci Vzgojno varstvene organizacije Radovljica sklenila delovno razmerje za nedoločen čas. Tako bo postala enakopravni član z že zaposlenimi delavci v Vzgojno varstveni organizaciji in imela vse pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz dela. Zaenkrat predvidevamo organizirati tri varstvene družine, predvsem v večjih krajih kot so Bled, Radovljica, Lesce. Lokacija je lahko spremenjena, odvisno od potreb staršev. V to obliko varstva je lahko vključenih najmanj 5 in največ 8 otrok od 8. meseca do 2. leta starosti. Vzgojno varstvena organizacija v sklopu svoje redne dejavnosti nima organizirane prehrane za dojenčke. Zato bo varuhinja imela zelo raznoliko delo. Po sprejetih normativih bo nabavljala in pripravljala hrano ter skrbela za varnost in dobro počutje otrok. Varuhinje bodo predhodno opravile tečaj in si ogledale delo v vrtcih. Pomoč pri delu — mentorstvo ji bo zagotovila Vzgojno varstvena organizacija in ji tudi sicer nudila vso potrebno pomoč. Do konca letošnjega leta bomo uredili zakonske osnove in materialne možnosti za pričetek varstva na domu. Varstvene družine bi pričele z delom januarja 1982. Stroški za varstvene družine bodo izračuni na podlagi veljavnih elementov kalkulacije za izračun ekonomske cene. Pokrivala jih bo Skupnost otroškega varstva Radovljica in starši skladno z oblikovano lestvico plačevanja mesečne oskrbnine. Vabimo starše, ki potrebujejo varstvo za svoje najmlajše, da svoje želje pismeno sporočijo Skupnosti otroškega varstva ali Vzgojno varstveni organizaciji v Radovljici, Kopališka 10, vključno do 30. novembra 1981. Še posebej pa naj starši navedejo kje in kdaj bodo potrebovali to obliko varstva. Smatramo, da bomo s to obliko organiziranega varstva naših najmlajših vsaj delno ublažili potrebe krajanov in razbremenili tako-imenovane črne varuhinje. Vzgojno varstvena organizacija Radovljica in Skupnost otroškega varstva Radovljica Izbrano in zanimivo branje Založba Prešernova družba je spet izdala svojo redno letno knjižno zbirko, ki je gotovo najcenejša zbirka na Slovenskem. Cena je dostopna marsikateremu bralcu, saj vezana v platno stane 450—din, v broširani izdaji pa stane samo 350,— din. Zbirka obsega naslednje knjige: 1. PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1982 2 TA GLAVNA URŠA (Smiljan Rozman) 3 LJUDJE POD OSOJNIKOM (France Bevk) 4. PO JAMBORNI CESTI (Miroslav Pahor ter Ilonka Hajnal) _ 5. HITRO PRIPRAVLJENE JEDI (Andreja Grum) Zveza rezervnih vojaških starešin Radovljica opredeljuje kot nalogo tudi razširjanje obrambnega tiska med delovne ljudi in občane. S tem se naša organizacija vključuje v prizadevanje za podružbljanje splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite ter uvajanje novih oblik pri vzgoji prebivalstva. Razvijanje varnostne in samozaščitne kulture prebivalstva nedvomno sodi med najpomembnejše naloge, ki si jih je ZRVS zastavila na področju krepitve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem delu je vloga revije Naša obramba, katere ustanoviteljica je ZRVS Slovenije skupno z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo nenadomestljiva predvsem zaradi prilagojenosti njene vsebine programom za obrambno in samozaščitno usposabljanje prebivalstva. Prav pri razširjanju Naše obrambe med prebivalstvom pa ima naša organizacija največje zasluge. Delež Naše obrambe v obrambnem in samozaščitnem usposabljanju prebivalstva se bo v prihodnje še povečal, ker bo v dogovoru z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo Naša obramba objavila v celoti vse načrtovane teme. Iz programa za leto 1981 je bila prva tema objavljena v oktobrski, druga bo v novembrski, tretja in četrta pa v decembrski številki. Sprejet je bil sklep, naj bo decembrska številka, v kateri bosta temi »Mobilizacija v različnih pogojih« in »Diverzantsko dejstvo-vanje«, natisnjena v tolikšni nakladi, da bo revija brezplačno razdeljena vsem gospodinjstvom v SRS, ki nanjo še niso naročene. Krajevne organizacije ZRVS bodo v povezavi s SZDL v krajevnih skupnostih delile revijo tistim družinam, ki revije ne prejemajo in te družine poskušale pridobiti za stalne naročnike. V zavesti, da je pred nami zelo odgovorna naloga, s katero postopno uresničujemo načelo, naj bi Naša obramba našla svoje mesto v vsaki slovenski družini, smo prepričani, da bo akcija uspela in med prebivalstvom naletela na ugoden sprejem. Blaže vič Po Primorski Letos se je temeljna organizacija Podnart odločila za enodnevni izlet po Primorski. Bila je sobota, sedemnajstega oktobra, ko je Alpetourjev avtobus ob 5.40 uri startal iz blejske postaje. Peljali smo se skozi Lesce, Lancovo, Kamno gorico, Podnart, Posavec, Dobro polje do Radovljice. Od tod nas je vseh dvajset, toliko se nas je izleta udeležilo, pot vodila skozi Jesenice in Kranjsko goro proti Vršiču. Prva zanimivost je bila Ruska kapelica pod Vršičem. Spominja nas na 400 ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je v začetku stoletja zasul snežni plaz pri gradnji ceste čez Vršič. Po ogledu kapelice smo nadaljevali vožnjo do 1611 m visokega Vršiča. Vreme je bilo prekrasno, z vseh strani pa so nas obdajali vrhovi našega prelepega alpskega sveta. Malo smo se okrepčali, napisali nekaj razglednic in nakupili nekaj spominkov. Vožnjo smo nadaljevali do kraja, na katerem stoji Kugyjev spomenik (830 m) in mogočno zre v trentarski gorski svet. Kugy je bil veletrgovec v Trstu. Bil je velik ljubitelj in občudovalec Julijskih Alp, katerih lepoto je v svojih številnih planinskih spisih odkrival svetu. Planinska zveza Slovenije mu je tu leta 1953 postavila spomenik. Še nekaj kilometrov in že smo pri Koči pri izviru Soče. Do izvira Soče smo prišli po nevarni stezi in se po isti tudi vrnili. Na poti proti Logu je na levi Tožbarjevo znamenje. Anton Tožbar je bil planinski vodnik in lovec. V boju z zastreljenim medvedom mu je odtrgal spodnjo čeljust z jezikom vred. Tožbar je ta boj preživel. Po dvajsetih letih težkega življenja ga je ubila smreka, ko sta s sinom podirala drevje. In že smo na Logu, kjer smo si ogledali Trentarski muzej, ki nam odpira zanimiv pogled v življenje nekdanje Trente in na njene zanimivosti. V prvi dvorani so predmeti iz planinske zgodovine Trente, to je trentarskih vodnikov in nagačeni najrazličnejši predstavniki trentarskega živalstva. V drugi dvorani smo si lahko ogledali črno kuhinjo z mno- gimi primerki kuhinjskega, hišnega in poljskega orodja. Tretja dvorana predstavlja planinsko zapuščino idejnega vodje slovenskega alpinizma v letih po prvi svetovni vojni dr. Klementa Juga, ki se je leta 1924 smrtno ponesrečil v Severni triglavski steni. Najzanimivejši je trentarski zvon iz leta 1717, ulit v Trenti iz domačega železa. Po ogledu muzeja smo vožnjo nadaljevali po slikoviti trentarski dolini, kjer živi le malo stalnih prebivalcev. Večina jih pride sem za konec tedna in v času počitnic. Peljali sme je skozi Bovec do Kobarida, kjer smo se za kratek čas ustavili, da smo si potešili žejo in lakoto. Kazalec na uri se je bližal 13.00 uri, zato smo se odločiti, da do Nove Gorice ne bomo narediti nobene postaje več. Po kosilu smo se iz Nove Gorice odpeljati do dvorca Zemono, kjer smo si ogledati razstavo pohištva »LIPA« Ajdovščina. Tu je tudi poročna dvorana in restavracija. Iz dvorca se nam nudi lep razgled na bližnje in daljne vasi. Med vožnjo smo se odločiti, da se ustavimo v gostišču »Šterk«, kjer smo si ogledati mati živalski vrt. Najzanimivejša »prebivalca« sta prav gotovo medveda. Po vožnji skozi Ajdovščino smo prispeti v Vipavo. Kljub temu, da za ogled vinske kleti nismo biti najavljeni, smo si jo ogledati skupaj s knjigovodskimi delavci iz Velenja. Prikrajšani ati pa tudi ne, smo biti zaradi »pokušnje« vina vseh sort, ki ga gostje dobijo pred ogledom . Vodič nam je razložil potek predelave grozdja v vino. Ostanke od grozdja-tropine pa predelajo v »tropinovec«. Najbolj zanimiv pa je bil leseni vinski sod, saj drži kar 42.0001. Vinska klet obratuje samo v času trgatve, ostale mesece pa so stroji in naprave v remontu. Po zanimivem ogledu smo si vseeno prislužiti nekaj dobre kapljice. Bilo je že pozno popoldne, zato smo se odločiti da krenemo proti domu. Pot od Vipave na Gorenjsko nam je ob spremljavi Pavle s harmoniko in z veselo pesmijo prehitro minila. Anki V deželi bogate kulturne dediščine in naravnih lepot Že v poletnem času smo se pogovarjali, da bi si radi ogledali Ohrid in del Makedonije. Pri potovalni agenciji Alpetour smo dobili najboljšo ponudbo, cena izleta je bila sicer precej visoka. Tudi zato so se mnogi odjavili, čeprav so si želeli v naše južne pokrajine. Izlet smo realizirali od 25. do 28. septembra letos. 69 udeležencev se nas je odpravilo na potovanje z avtobusi, kateri so del skupine iz TO Tomaž Godec in iz Rečice prepeljali do Brnika. Tov. Smrekar nas je spremljal po poti. Ob 6.30 smo z letalom poleteli proti Sarajevu in Skopju. Na skopskem letališču sta na nas že čakala dva avtobusa ter vodiči. Sprejeli so nas gostoljubno, nam izrekli dobrodošlico in nas postregli z njihovo pijačo »mastiko«. Takoj smo vzpostavili prijateljsko, prijetno počutje in dobre volje nam ni zmanjkalo vse štiri dni. Na krožni vožnji po Skopju smo opazovali, kaj vse je bilo dograjeno po katastrofalnem potresu. Nedotaknjeno so pustili samo železniško postajo, katera je bila ob potresu najbolj prizadeta. Drugače pa mesto ne kaže nobenih zapuščin strašnega potresa. Iz Skopja smo se povzpeli precej visoko, da smo si mesto ogledali z višine. V prijazni makedonski krčmi smo za malico okusili njihove bogate specialitete in si ogledali cerkev Pantelemona. V tej cerkvi so ohranjene čudovite freske iz leta 1164. Na poti v Bitolo pa smo imeli nekaj smole, na odcepu za Kruševo se nam je pokvaril avtobus. Tako smo dalje potovali z lokalnim avtobusom. V motelu, kjer smo bili naročeni na kosilo, so nas postregli zares imenitno. Siti in zelo zadovoljni smo si že skoraj v mraku ogledali v okolici Bitole antično Heraklejo, kjer razvaline in izkopanine kažejo, da je bilo nekdaj antično mesto, zgrajeno v 4. stoletju pred našim štetjem, središče pravoslavnih škofov v 5. st. pred našim štetjem, kasneje so ga izropali Goti. Našli so dosti kipov, mozaikov in razne dekorativne plastike. Prenočili smo v Otesevem ob Prespanskem jezeru, zjutraj pa smo nadaljevali pot do Ohrida. Ko smo se vozili po obrežju Ohridskega jezera, se nam je zdel kakor biser, ujet med pobočja. Na južni obali jezera smo si ogledali samo- stan Sv. Nauma. ki leži v bližini albanske meje. V 10. stoletju je predstavljal važno kulturno in cerkveno središče, v 13.— 14. stoletju so zgradili novo cerkev, današnja podoba pa je ostanek turške gradnje. Povsod so nas spremljali veliki nasadi jablan in ogromni vinogradi ter nasadi tobaka. Za dva dni smo se nastanili v Peštanu, 13 km iz Ohrida. Tik ob jezeru je velik hotel s precejšnjim številom kapacitet. Dobro smo si ogledali mesto Ohrid z vsemi značilnostmi. Je zelo lepo ohranjeno, veliko stavb pa še obnavljajo v za ta kraj značilnem slogu. Ogledali smo si cerkev sv. Sofije, Samuelovo trdnjavo (postavil jo je največji srednjeveški vladar Samuilo 976— 1014 1.) ter Kli-mentovo univerzo. V nedeljo so se nekateri odločili za ogled Kruševa in spomenika Ilendanske vstaje. Ob prihodu v Kruševo nismo mogli dojeti, da je na visoki nadmorski višini takšno veliko mesto. To je smučarski center z zelo lepimi smučišči, spome- nik vstaji pa je postavljen nekoliko izven mesta. Le-ta predstavlja težko življenje in trpljenje ljudi pod turškim jarmom. Popoldne smo si za spomin nakupili znamenite ohridske bisere. V ponedeljek smo takoj po zajtrku nadaljevali potovanje skozi Strugo po soteski Čmega Drima. Na poti od Bebra proti Mavrovem smo se ustavili in si ogledali samostan sv. Jovana Bigorskega, kjer je v les izrezljana oz. zajeta vsa biblija. Tega ni moč videti nikjer na svetu, predstavljajo pa velikansko vrednost. Nadaljevali smo vožnjo skozi Tetovo proti Skopju. Ob 19. uri smo poleteli proti Ljubljani, naš izlet v prelepe makedonske kraje se je tako zaključil. Na naše veliko začudenje nas je na brniškem letališču pričakoval le en avtobus, za kar pa se nam na Alpetou-rovi agenciji 'vljudno opravičujejo. Bilo je enkratno in nepozabno, naslednjega leta bomo organizirali še kakšno potovanje. B.J. V Logarski dolini Člani izvršnega odbora OOS v DSSS smo v soboto, dne 17. oktobra letos organizirati izlet v Logarsko dolino. Teden dni pred odhodom je kazalo, da bo udeležencev 24. Dan pred izletom pa nas je vztrajalo le 14. Kljub tako maloštevilni udeležbi izleta nismo odpovedati. Ob 6.00 uri smo se zbrati pred upravno stavbo na Bledu ter na pot kreniti s kombijem in osebnim avtomobilom. Brez dežnika Gorenj’c na rajžo nikamor ne gre, tako smo se tudi mi oskrbeti s potrebnimi rekviziti. Kasneje se je izkazalo, da nam sploh niso potrebni. Ves dan nas je spremljalo sonce in boljšega vremena si za ta jesenski čas nismo mogli zamisliti. Ze prebujeni in dobro razpoloženi smo se peljati skozi Kamnik, po Tuhinjski dolini. Ob spremljavi kitare smo peti najrazličnejše pesmi, se šalili. Vožnja nam je minevala prav kratkočasno. Pò vnaprej sestavljenem programu smo prispeti na prvo postajo — v industrijsko prodajalno Liboje pri Celju. Privabiti so nas čudoviti keramični izdelki, žal pa so tisti čas imeti le malo izdelkov po nižji ceni. Izbrati smo si nekaj praktičnih in spominskih predmetov. Brez zajtrka in matice je po svetu težko hoditi. Pri Hmeljarju v Žalcu smo napolniti lačne želodce, prijazna natakarica nam je takoj in solidno postregla. Nadaljevati smo pot proti našemu osnovnemu cilju: Logarski dolini. Mimo polj, od koder so veliko poljskih pridelkov pospraviti in kmetij smo mimo Šmartnega ob Paki zaviti v sotesko Savinje. Cesta se je vijugala in vzpenjala, toda šofer nas je varno vozil proti Logarski dolini. Navduševati smo se nad presihajočim studencem, ki je prava posebnost ob cesti v tej soteski. Vis - otok Otok Vis je priljubljena izletniška točka prebivalcev in obiskovalcev Splita. Tudi mladina OO ZSM TO Rečica je 24. in 25. oktobra letos organizirala izlet na najbolj zahodni večji otok J odranskega arhipelaga, ki meri okoli 90 kv. km in ga naseljuje okrog 4900prijaznih domačinov. Agencija Kompas nam je obljubila potovanje na otok Vis v kratkih treh urah, vendar so nas presenetiti. Potovati smo z J atovim letalom DC 9 in ustrežljivimi —'•Jasami. Kar malo so Od lesenega mostu pri planinskem dómu do slapa Rinka ni bilo več daleč. Pred hišico s spominki in osvežilnimi pijačami smo izstopiti in se navdušeno zazrti v visoke skalnate stene, v soncu ožarjene bukove liste in divjo sotesko. Desetminutna pešpot se nam je prav prilegla, da smo se razgibati od sedenja. Slap Rinka je prava igra narave, po navpični steni je silila voda skozi ozko kotanjo. Srečevati smo veliko turistov in planincev, saj jih je lep dan privabil v gore. Ko smo se vračati v dolino, so se urni kazalci pomikati proti tretji uri popoldne. Pred hišico pod slapom smo se ovekovečiti na fotografskih posnetkih in kreniti po poti nazaj. Za kosilo smo se odločiti v Gornjem gradu, v prijazni vasici v osrčju savinjske doline. Kljub močni zasedenosti z gosti so nas v gostišču pri Olgi prijazno postregli, v prijetni obokani izbi smo se počutiti kot v domačem okolju. Po okusnem kosilu smo se zavrteli ob gramofonskih melodijah, poskusiti smo tudi dobro štajersko kapljico in se od srca nasmejati nekaterim, ki so »kot humoristi pokonci držati družbo«. Zunaj se je prav hitro zmračilo, okoli sedmih smo se ločiti od prijetnega okolja in zasedli spet mesta v kombiju. Preko Kamniških planin smo mimo Kamnika in Mengša potovati proti našim gorenjskim krajem. Marsikateri šali, pa četudi je bila stara, smo se nasmejati od srca. Enodnevni izlet smo zaključili, v naših spominih bomo ohranili še en lep košček domovine, Logarsko dolino, ki privablja s svojo lepoto obiskovalce v vsakem letnem času. Mi pa smo jo doživeti na tisto lepo, oktobrsko soboto. Vesna zgodovine bile presenečene, saj jim je sam »Cesar« delal družbo. Split, mesto pod Marjanom, nas je sprejel z dežjem in temnimi oblaki, ki nas niso motiti, da si ogledamo ostanke palače rimskega imperatorja Dioklecijana iz III. stoletja pr. n. š. Notranji deti so v celoti ohranjeni: n. pr. Jupitrovo svetišče. Dioklecijanov mavzolej, spremenjen v katedralo in štiri vhodna vrata, ki so vodila v palačo. Vendar nismo imeti več časa za središče Dalmacije. Katamaran Marina je drsel varno in hitro mimo Brača na levi in Šolte na desni proti oddaljenemu otoku, znanemu po lepoti, prijetnem podnebju in po zgodovinski vlogi, ki jo je imel v preteklosti. Komaj so nekateri preboleti zibanje katamarana, že nas je na otoku Visu sprejelo sonce, godba občine Vis z množico domačinov. Mestece Vis leži na dnu Viškega zaliva, znanega po peščenih prodnatih plažah. Vodič, po rodu domačin, nas je po obilnem kosilu odpeljal po ozkih ulicah mesta. Obiskati smo spomenik talcem, muzej NOB in revolucije na otoku. V prijetnem pogovoru nam je vodič doživeto pripovedoval zgodovino otoka. Samo naselje in otok je dobilo ime po Grkih iz Sirakuz, ki so v II. stoletju p. n. š.. pregnati Ilire in ustanoviti kolonijo Issa. Zanimivost je tudi v tem, da so Grki zasaditi prvo vinsko trto na Jadranu ravno na Visu. Otok je v svoji burni zgodovini pripadal Rimljanom, hrvatski državi, beneški republiki (1477—1797). V bližini Visa je bila ena največjih pomorskih bitk v minulem stoletju. Tu je 20. julija 1866 avstrijska flota pod poveljstvom admirala Tegetthoffa potolkla italijansko ladjevje. Med II. svetovno vojno je osvobojen Vis po kapitulaciji Italije, ki ga je okupirala, postal glavno oporišče NOV od junija 1944 pa do osvoboditve Beograda. Na Visu je bil sedež vrhovnega štaba NOV in Narodnega odbora za osvoboditev Jugoslavije, od koder je vodil operacije za osvoboditev domovine in proces krepitve mednarodnega položaja nove Jugoslavije. Narodno osvobodilno gibanje je bilo na Visu zelo močno. Po kapitulaciji Italije se je formiral Viški bataljon in Viška flota oboroženih čolnov. Otok Vis je dal 1032 borcev, od katerih jih je 222 padlo. Med potjo proti drugemu otoškemu naselju Komiži, smo se ustaviti pri Titovi Spilji, kjer so nam domačini pripraviti ribji sendvič s pristnim domačim vinom. Ob sončnem zahodu smo se bližali Komiži, ribiškemu središču otoka, ki leži na njegovi zahodni obali. Komiški zaliv, v katerem je naselje, ima veliko prodnatih zalivov in vsak od njih ima, kar je za primorje nenavadno, svoj izvir pitne vode. V prelepi sončni nedelji smo si pod vodstvom vodiča ogledati življenje in dejavnost ljudi na otoku. Poleg vinogradov so tukaj veliki nasadi pomaranč in limon, ki so v tem času ravno v zorenju. Domačini gojijo tudi zgodnje sočivje, otok pa je tudi drevesnica palm za večino dalmatinskih otokov. Tovarna rib in plastičnih čolnov ter turizem začrtuje nadaljnjo prihodnost otoka. Z gliserjem smo se odpeljati na jugozahodno od Komiže ležeči otok Biševo (5,8 kv. km) v znano Modro Špiljo, eno naj znamenitejših naravnih fenomenov v Jugoslaviji, ki nastaja zaradi igre sončnih žarkov in vode v jami. Med 10. in 12. uro namreč svetijo sončni žarki skozi Špiljo na gladino vode v jami in s tem pride do srebrnih, zlatih, vijoličastih barvnih tonov v jami. Lepo toplo vreme je zvabilo tudi najbolj vnete kopalce v morje. Čas je minil in tudi mi smo se morati posloviti od otoka Visa, kateri je na nas naredil dostojanstveni vtis kot otok lepote, domačnosti in zgodovine. Na poti domov smo vedeti vsi, da smo spoznati lep kraj, kamor se še vrnemo nekdaj. Lovro Legat Prvenstvo v kegljanju Prvenstvo v namiznem tenisu Tekmovanje je organiziral odbor za šport in rekreacijo pri OOS TO »TOMAŽ GODEC« na kegljišču restavracije »CENTER«. Tekmovanja se je udeležilo 38 moških do 40 let, 8 moških nad 40 let in 7 žensk. Nastopili so tudi trije izven konkurence, zaposleni v drugih TO. Tekmovanje je potekalo od 10.00 do 20.00, ko je bila tudi razglasitev rezultatov. Najboljši so prejeli odličja in diplome, odbor za šport in rekreacijo pa je podelil tudi priznanje VIDMAR Jožu za dolgoletno sodelovanje na kegljaških tekmovanjih. Tekmovanje v namiznem tenisu je organiziral odbor ga šport in rekreacijo v telovadnici osnovne šole »Dr. Janez Mencinger« v Bohinjski Bistrici. Za tekmovanje se je prijavilo 22 tekmovalcev. Tekmovanja pa se je udeležilo 12 tekmovalcev. Za tekmovanje se ni prijavila nobena ženska. Kljub skromni udeležbi je tekmovanje dobro uspelo. REZULTATI REZULTATI Ime in priimek Polno Čiščenje Skupaj 1. Trojar Srečko 135 62 197 2. Žitnik Franci 141 54 195 3. Grm Janez 132 58 190 4. Stare Joža B. B. 122 66 188 5. Pikon Drago 136 51 187 6. Korošec Franc 139 44 183 7. Rozman Darko 136 43 179 8. Žitnik Janez 132 46 178 9. Jensterle Franci 124 53 177 10. Repinc Grega 127 50 177 11. Sodja Danijel 133 41 174 12. Rutar Jože 128 45 173 13. Oblak Alojz 127 42 169 14. Ravnik Franc 131 36 167 15. Stare Srečko 126 40 166 16. Fujs Stefan ml. 124 41 165 17. Gašperin Matjaž 124 39 163 18. Stare Zdravko 121 41 162 19. Štros Stanko 110 50 160 20. Arh Jaka 113 44 157 21. Kočevar Franc 134 23 157 22. Arh Štefan 118 35 153 23. Selan Blaž 124 27 151 24. Zalokar Zdravko 107 41 148 25. Žvokelj Silvo 121 25 146 26. Rabič Ivan 100 44 144 27. Strgar Matija 104 40 144 28. Gardener Simon 112 27 139 29. Ličer Iztok 103 34 137 30. Odar Bogo 92 35 127 31. Kusterle Darko 93 33 126 32. Smukavec Ivan 81 44 125 33. Medja Tone 99 25 124 34. Podbevšek Jaka 98 18 116 35. Zvan Janez 86 26 112 36. Sodja Marko 71 35 106 37. Ravnik Nace 81 17 98 38. Sodja Boris 83 15 98 Moški nad 40 let 1. Arh Franc 156 33 189 2. Polajnar Janez 139 43 182 3. Fujs Štefan st. 140 32 172 4. Mavrič Miha 119 44 163 5. Samardžič Alaga 118 35 153 6. Kavčič Janko 100 36 136 7. Zalokar Janko 99 26 125 8. Cesar Ciril 76 35 111 Ženske 1. Slak Lidija 118 43 161 2. Žvokelj Branka 116 44 160 3. Samardžič Branka 107 44 151 4. Odar Jožica 111 40 151 5. Ristič Albina 108 35 143 6. Mencinger Cilka 105 32 137 7. Cerkovnik Nada 87 43 130 Izven konkurence so nastopili trije tekmovalci. Odbor za šport in rekreacijo Slovesen odhod radovljiških nabornikov v JLA Za zadnjo skupino nabornikov iz radovljiške občine, ki so odšli na služenje vojaškega roka 9. oktobra letos, so občinske družbenopolitične organizacije pripravile zanimivo in prisrčno slovesnost po starih gorenjskih šegah. Naše bodoče vojake so v sejni dvorani pozdravili predstavniki skupščine in sekretariata za ljudsko obrambo. Potem so se z okrašenimi kmečkimi vozovi in harmoniko odpeljali v grajski vrt pred hotel Grajski dvor. Pevci. recitatorji, glasbeniki in folklorna skupina so jim pripravili kulturni program. Pozdrave jim je izročil tudi padalec iz ALC Lesce, ki se je spustil na prireditveni prostor. Predsednik občinskega odbora Janez Smole jim je izrekel najboljše želje v vojaškem življenju. Od tod so se naborniki na vozovih in ob zvokih harmonike odpeljali do železniške postaje. Tam so se poslovili od sorodnikov, znancev in prijateljev. Role Jošt 1. Murovec Anton 2. Kitič Zdravko 3. Gardener Simon 4. Kočevar Franc 5. Stare Zdravko 6. Strgar Matija 7. Kusterle Darko 8. Žitnik Franci 9. Zalokar Zdravko 10. Pikon Drago 11. Sodja Marko 12. Trojar Srečo Za tekmovanje se je prijavilo 22 tekmovalcev, tekmovanja pa se je udeležilo le 12 tekmovalcev. SQNOJ-3a-XnVHD VI - H3NNVa-13a3NNV3r 'M SNOIliap ZZ,KO, £1 pis in zaščitni znak naše delovne organizacije. S prijetno kartico in podpisi vseh tekmovalcev in spremljevalcev so se iz Biela spomnili našega delovnega kolektiva r-----------------------------------'N Nova planinska koča na Vojah \y Preteklo je že nekaj let, ko so se člani Planinskega društva Srednja vas odločili za gradnjo nove planinske postojanke na začetku doline Voj. Lokacija je izredno lepa in se pokriva z nekdanjo planšarsko kočo, v kateri sta bila zajeta bohinjska prvoborca Tomaž Godec in Gašperin Avgust. Avgust je bil smrtno zadet, ko je zapuščal kočo. Da smo z gradnjo sploh lahko začeli, se moramo zahvaliti samoupravnim organom in vsem drugim, ki združujejo delo v delovni organizaciji LIP Bled, TOZD Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici. Delavski svet je sprejel sklep, da prevzame pokroviteljstvo nad planinsko kočo na Vojah. Tudi materialno in drugače so pomagali pri gradnji. Delavci iz te temeljne organizacije so sodelovali pri razrezu lesa, izdelavi vrat, opraženju, nudili so nam vso potrebno količino ISO-SPAN zidakov. Tako lahko rečemo, da planinsko kočo gradimo z združenimi močmi. K izgradnji smo pristopili leta 1979, ko smo imeli izdelano in potrjeno tehnično dokumentacijo ter finančna sredstva v znesku 800.000 dinarjev, katere nam je kot investicijski kredit odobrila Ljubljanska banka — poslovna enota Radovljica. K temu kreditu smo takoj dodali svoja lastna finančna sredstva in sicer kar 449.065 dinarjev. Pomagali smo si z drugimi viri, vgrajevali smo brezplačno dodeljen material. Člani društva, predvsem vaščani iz Stare Fužine in iz drugih bohinjskih vasi pa so opravili preko 2000 prostovoljnih delovnih ur. Doslej smo v kočo investirali 1.792.000 din, tu pa ne štejemo brezplačno dodeljen material ter prostovoljno opravljene ure. S temi sredstvi smo opravili vsa gradbena dela, letos so na vrsti obrtniška dela, za katera pa bomo sredstva dobili od Zavarovalnice ter dodatnih kreditov od Ljubljanske banke. Zgradba je izdelana do faze, da se bodo kmalu montirali podi v nadstropju. Keramična dela v pritličju pa so zaključena, prav tako sta dokončani vodovodna ter plinska instalacija. To delo je izvajalo podjetje Instalacija iz Ljubljane in to tako, da bo društvo plačalo samo material, na podlagi njihovih sklepov pa bo delo brezplačno. Za letošnje leto nameravamo zaključiti s polaganjem podov, za naslednje leto nam ostane še nabava opreme ter ureditev greznice, izdelava priključkov vode ter kanalizacija. Če nam bo Ljubljanska banka odobrila kredit, bomo kočo v letu 1982 odprli. V gradnjo niso bila vložena visoka finančna sredstva, saj je bil material podarjen in prostovoljno delo krajanov nam je pri tej investiciji zelo prav prišlo. Poiskusili pa bomo vse, da bo koča poslovala v zadovoljstvo vseh, tistim, ki so pomagali in vsem planincem in turistom, ki nas bodo obiskovali. Korošec Janez Zunanja oblika blokov že dobiva pravo podobo Gradnja stanovanj v Mojstrani Gradbeno podjetje SGP Gradbinec Kranj, TOZD SVG JESENICE je začelo letos spomladi graditi tri stanovanjske bloke v Mojstrani. Pred dvemi leti sta bila dva bloka že zgrajena, tako da bo z dokončanjem še teh treh skupno pet blokov. Gradnja ima značaj usmerjene gradnje in ni namenjena za trg, ampak izključno domačinom. Zunanja oblika blokov je arhitek-stonsko obdelana tako, da se vključi v že obstoječe objekte v Mojstrani in je prilagojena okolici. Prav zaradi tega ima vsak blok samo tri etaže, v katerih so po tri stanovanja. Gradnja bo zaključena v mesecu novembru letos, vselitev bo že v decembru. Vsekakor gre pohvaliti SGP Gradbinec, da bodo stanovanja tako hitro vseljiva. Predvsem je velika prednost v tem, da je bila kotlovnica izdelana že pri gradnji prvih dveh blokov, tako da bo sedaj samo priključitev na ostale objekte. Z dokončanjem teh treh blokov pa sta predvidena v naslednjem letu še dva bloka. Tako bo Mojstrana dobila v celoti 63 stanovanj, kar je za tak kraj izredno pomembno. Vse delovne organizacije na področju Mojstrane so zainteresirane, da so delavci čimbli-že, ker s tem odpadejo vsi prevozi, ki so vsak dan dražji. Tudi naša DO LIP Bled bo kupila v teh treh blokih za naše delavce dve stanovanji. S tem bomo stanovanjski problem precej rešili. Vedeti moramo, da urejeno stanovanje vpliva na dobro počutje ter delovno razpoloženje delavca. NOČ Gradnja nove trgovine Letos jeseni je začelo SGP »Gorenje« iz Radovljice graditi novo samopostrežno trgovino v Spodnjih Gorjah. Gradnjo te trgovine financira iz lastnih sredstev veletrgovina Špecerija Bled z Bleda. Kakor obljubljajo, bo trgovina služila svojemu namenu že 15. decembra tega leta. To trgovino v Spodnjih Gorjah gradijo zraven klasične trgovine istega trgovskega podjetja. Ko bo nova samo-'ostrežna trgovina začela s oslovanjem, bodo prostore Klanje klasične trgovine preuredili v skladiščne prostore love trgovine. Urejajo tudi centralno kurjavo, da bodo vsi poslovni prostori primemo ogrevani. Da je ta korak Špecerije Bled ne samo potreben, temveč tudi nujen, govori že dejstvo: v letošnjem letu so zaprli zastarelo trgovino Živila Kranj — TOZD Bled v starem predelu Sp. Gorij. V nabrežju pod novo trgovino pa je nastalo že pravcato novo stanovanjsko naselje. Vas Spodnje Gorje, ki spada pod Krajevno skupnost Zgornje Gorje je največja vas, ker šteje že preko 200 hišnih številk (v to vas spadajo tudi Zg. Laze, Mežaklja in južni del Poljan). Tu blizu pa je še vas Podhom, ki tudi nima svoje trgovine in bo gotovo naval v novo trgovino tudi iz te vasi. Upajmo, da bo v novi trgovini dobra postrežba, saj Špecerija Bled s svojimi poslovalnicami slovi po ugodnih in dob’ o založenih izdelkih. Jože Ambrožič Ostrešje na novi trgovini v Sp. Gorjah Ob Dnevu mrtvih V KS GORJE: To jutro se je prebudilo v megleni kopreni, ki je v rani zori še prekrivala gomile naših pokojnih. Kmalu pa se je iz te meglene sive koprene prikazalo sonce in ves dan je zasijal v vsej sončni in topli veličini pozne jeseni. Kot povsod tistega dne je bila tudi v Gorjah žalna svečanost pred osrednjim spomenikom padlih borcev NOV za svobodo in ostalih žrtev fašističnega nasilja v letih 1941 do 1945. Na tem spomeniku je vklesanih kar 159 imen: od borcev, starčkov in otrok, ki so na ta ali drugačen način izgubili življenja za našo svobodo, ki jo danes uživamo vsi. Morda prav to navdušuje mnoge znova in znova zavest, za kaj so vsi ti ljudje žrtvovali svoja življenja. V'sa leta po vojni so se tega dne vrstile žalne svečanosti, toda iz leta v leto je opaziti več ljudi, ki prisostvujejo spominskim svečanostim. Čas beži, vojne strahote ne bodo nikdar pozabljene, spominjali se jih bodo pozni rodovi. Kulturni program so izvajali recitatorji in učenci osnovne šole Bratov Žvan iz Gorij ter gorjanska godba na pihala. Slavnostni govornik pa je bil predsednik KS Gorje tov. Sekioča Peter. Jože Ambrožič V KS RIBNO: V petek, 30. oktobra letos je bila žalna komemoracija na ribenskem pokopališču pred spomenikom padlih v NOB. Otroci iz osnovne šole Ribno so zapeli partizanske pesmi Gospodarska založba pri Gospodarskem vestniku vam nudi za pomoč pri delu in strokovno izpopolnjevanje naslednje knjige: Roman Albreht DRUŽBENA LASTNINA France Novak POSLOVNI IN URADOVALNI JEZIK Dr. Stane Možina DELO POSLOVODNEGA DELAVCA Dr. Janez Nemec GOSPODARSKA IN PRODAJNA POGODBA DOMA IN V ZUNANJI TRGOVINI Anto Rodič, Miodrag Gainov OBVEZNO ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV TRGOVSKIH IN PROIZVAJALNIH OZD Mag. Boris Snoj EMBALAŽA - SESTAVINA POLITIK IZDELKOV IN KOMUNICIRANJA V MARKETINGU Mag. Vladimir Drusany VARNOSTNOTEHNIŠKI PRIROČNIK ČGP DELO TOZD Gospodarski vestnik Gospodarska založba Tomšičeva 3 61000 LJUBLJANA Gasilski pozdrav Preskromna je sicer naša beseda, da bi mogli izreči, koliko lepega čutimo do vas, mladi učimo se iz vašega zgleda, pa boste nekoč vi ponosni na nas. Kadar sirena v noči zajoka, bolestno se skrči vsako srce, zavest tolažilna pomiri še otroka, pridni gasilci na delu so že. Gasilska naloga je častna, težka in lepa, v njej se zrcali plemeniti program. Pomoč in ljubezen do vsega se v delu prepleta, humanost ter bratstvo se združi z zvestobo, saj sreča je biti Titov Jugoslovan. Kot cvetje po trati rasto nam domovi, varno počivajo nam v vznožju gora. Vi ste nam varuh, vi domači sinovi, vaših se žrtev preceniti ne da. Varni smo z vami — kot gore nad nami. ki krile so vojsko nekoč silovito, zavedamo se, da nismo mi sami, saj voditelj nas vseh je, tudi po smrti, naš veliki, dragi nam Tito. Jernej Vovk / Rekli so Malo zdrave pameti, malo uvidevnosti, malo humorja — kako udobno bi bilo mogoče s tem živeti na tem svetu. W. Sommerset Maugham Sreča je kot lepo vreme — ne moremo je prisiliti, da pride k nam, ne moremo je voditi. Če pa pride, nas tako preseneti kot nenadno sonce v deževni dobi. pod vodstvom tov. Arh Julijane, ki že dolga leta z vso ljubeznijo poleg drugih učnih predmetov vzgaja mlade generacije v zborovskem petju ter vrednotenja zgodovinskega izročila: varovati spomenike padlih in vrednotiti njihovo bojevanje in zmage. Ob spomeniku, okoli katerega raste okrasno grmičevje, so otroci položili jesensko cvetje in prižgali sveče. Obiskali in okrasili so tudi druge spomenike v naši krajevni skupnosti. Dan, ki je namenjen spominom mrtvih, je za nami. Ne samo tega prvega dne v mesecu novembru, vse leto skrbimo za spomenike rajnih in padlih za svobodo, varujmo njihov spomin in gomile pred poškodbami ali drugimi elementi. Vesna Druga izdaja knjige V ognju in snegu Legendarna bitka borcev III. bataljona Prešernove brigade na prizorišču nekdanjega Lovčevega hotela na Gorelje-ku, velik ep zmage mrtvega bataljona je bila že večkrat opisana. Vendar pa še do zdaj ni opisana vsa veličina tega enkratnega boja. Marsikaj, posebej kar zadeva padlih partizanov in tudi sovražnih vojakov v vojaško-političnem pogledu se je razjasnilp šele v zadnjih letih. Pri Založbi Borec v Ljubljani so pred kratkim natisnili drugo dopolnjeno izdajo knjige »V ognju in snegu«, bohinjskega pisatelja Mileta Pavlina. Prvo knjigo — pravzaprav brošuro je avtor napisal v letu 1963. V tej drugi izdaji knjige pa je pisatelj zelo natančno in skrbno proučil vire in gradivo o dogajanju na Gorenjskem in na območju Pokljuke. Z izjavami preživelih udeležencev ter z drugimi dokumenti je obnovil usodo bataljona, agonijo po-slednega boja v gorečem Lovčevem hotelu. Zaradi temeljitega poznavanja snovi je zelo stvarno prikazal ozadje v tragičnem dogodku na Gorel jeku. Pisatelj Mile Pavlin — udeleženec NOB od 1941, borec in komisar v brigadah in juriš-nem bataljonu XV. divizije, ima za sabo bogato zbirko leposlovnih in dokumentarnih del. Opisuje pa usode ter poti nekdanjih borcev v reviji Naša obramba in drugih časopisih. Knjigo V ognju in snegu je z njegovo značilno enostavnostjo dopolnil z novimi zanimivimi dognanji, dodal pa je tudi obširno uvodno besedo. Knjigo je moč dobiti v naših knjigarnah ter knjižnicah in je izšla prav v času, ko se ureja spominski park na Goreljeku. To bo tudi dragoceno gradivo za šolarje, pa tudi zanimivo čtivo za vse, ki radi posegajo po tovrstni literaturi iz najslavnejših dni naše zgodovine. Role Jošt Dopisuj v svoje glasilo! STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC OKTOBER 1981 delavcev učencev v poklicnih šolah To Tomaž Godec Boh. Bistrica 488 + 8 5 TO Rečica 316 + TO Mojstrana 62 + 1 2 TO Podnart 72 + TO Trgovina 24 DSSS 84 + 4 pripravniki 1046 V slovo Antonu Staretu Grozna senca neozdravljive, mučne in težke bolezni se je umaknila kruti in neizprosni smrti. Star komaj 49 let je Anton Stare omahnil sredi svojega dela, ko bi ga lahko še dolgo vrsto let ustvarjal za družbo in svoj dom. Bil je skromen, saj ga je tako kalilo trdo življenje že od rane mladosti, ko je kot otrok številne družine moral takoj poprijeti za delo, da se je lahko borno preživljal in da je pomagal tudi drugim. Delu se ni nikdar izmikal, z mislijo na delo je tudi umrl. V našem kolektivu je pričel delati pred 30 leti in prav letos je proslavljal svoj veliki delovni jubilej, žal že bolan. Večino let našega skupnega dela je preživel v žagalnici, razen zadnjih let, ko je delal v brusilnici. V tistem začetnem času je bilo to trdo delavno življenje, saj so potrebe narekovale urnik, daljši od osem ur in pa delo v prostih dnevih. Svoje delo je vestno in požrtvovalno opravljal, do svojih sodelavcev je bil tovariški in jim je bil vedno pripravljen pomagati. Vedno se je veselil svojih in naših skupnih uspehov. Aktivno se je vključeval v delo samoupravnih organov v TO, pa tudi v DO. Svojo aktivnost je pokazal tudi pri delu sindikalne organizacije, vse s ciljem za čimboljši jutri. Za opravljeno dolgoletno delo smo mu sodelavci dolžni izreči vse priznanje in zahvalo. Njegovega nesebičnega delovnega prispevka za razvoj našega podjetja ne bomo mogli nikdar pozabiti. Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža in očeta ANTONA STARETA se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih, ga pospremili na zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo za požrtvovalno pomoč smo dolžni izreči mag. dr. Bahunu in dr. Džudžarju, delovni organizaciji LIP Bled — TO »TOMAŽ GODEC«, govornikom za poslovilne besede, g. župniku za opravljen pogrebni obred, godbi iz Gorij in pevcem za zapete žalostinke. Se enkrat prav lepa hvala. Žalujoči: žena Julka, hčerka Darinka in sin Zdravko Bohinj, 7. oktobra 1981 Zahvala Ob izgubi mojega dobrega in skrbnega očeta JANEZA SALNIČA se iskreno zahvaljujem kolektivu LIP, lesna predelava Mojstrana za venec in spremstvo na njegovi poslednji poti. sin Janez Salnič ZAPOSLILI SO SE: TOZD Tomaž Godec Janez RAVNIK, 1961 — NK. Marjan RIBARIČ, 1965 - NK. Darko KUSTERLE. 1962 - NK, Matija STRGAR. 1962 - NK, Jože ZUPAN. 1963 - K, Peter REPINC, 1962 — K, Marjana REPINC, 1962 - NK, Stanko PEKO-VEC, 1962 - NK, Marjan RAVNIK, 1962 - NK, Darko SMUKAVEC, 1964 - NK, Vesna MENCINGER, 1961 -SS, Adrijana ČORALIČ, 1963 - SS, Enesa SODJA, 1956 — K, Marinka BOLČINA, 1952 - K. TO Mojstrana Emil MERTELJ, 1956 - K. TO Rečica Zdravko MAGDIČ, 1961 — NK, Darinka GUREVNIN, 1963 - NK. ODŠLI IZ DO: TO Tomaž Godec Marko SOKLIČ, NK — JLA, Anton STARE, K — smrt. TO Podnart Gorazd VARL, PK - JLA, Nedeljko MALIVOJEVIĆ, PK — sporazum. TO Rečica Jernej RAZINGER, SS -JLA, Marija KOŠIR, NS -upokojitev. POROČILI SO SE: Matevž KORDEŽ (TOZD Podnart) BESEDE Lahko so prazne, a tudi polne, kadar razveseliti moremo koga, če mu stisnemo dlan, ko je sam. Upokojila se je Tov. PAVLO ŽIDO štejemo med tiste zaposlene, ki so se po končani drugi svetovni vojni med prvimi zaposlili v našem kolektivu. Svoje delo ni pričela na obratu, oddelku ali tovarni, saj se je v tistem času šele pričela obnavljati porušena lesna industrija, pravilneje rečeno žagarstvo. V takrat zelo majhen kolektiv je prišla že 9. 6. 1946 in pričela z delom pri obnovi žagalnice, da bi si tako ustvarili osnovne pogoje dela v naši panogi. Delo pri izgradnji žagalnice ni bilo lahko, saj so takratne možnosti mehanizacije bile minimalne, ali pa le-te sploh ni bilo. Bila pa je trdna volja in veselje do dela za čimprejšnjo postavitev delovnih prostorov. Ženske so se v to izgradnjo vključile enakopravno z moškimi, seveda v okviru svojih zmožnosti. Koje bila žaga zgrajena oz. je pričela obratovati je Pavla Žido opravljala razna dela, največ pa pri razrezu in vezavi žamanja, in kasneje pri robljenju žaganega lesa. Delo ni bilo lahko, niti ni bilo zaradi velikih potreb po žaganem lesu vedno pogojeno na 8-urni delavnik. Nasprotno, mnogokrat je bilo delo potrebno tudi na dela proste dneve. V žagalnici je delala vse do leta 1956, ko je zaradi družinskih vzrokov morala delo začasno prekiniti. Med nas se je vrnila leta 1972, in se zaposlila na delih in nalogah snažilke, kjer je ostala vse do svoje upokojitve letos avgusta. Bila je pridna in vestna delavka, zato smo ji za ves vložen trud in za uspehe hvaležni. Veseli bomo vsakega njenega obiska, obenem pa ji v pokoju želimo še dolgo vrsto zadovoljnih, predvsem pa zdravih let v krogu svoje družine. RODILI SO SE: Emilu BERNJAKU (TOZD Tomaž Godec) — sin Nekje Lahko so turobne in blede, klavrne kakor jeseni megla. So jasne in tople kot sonce s čisto vedrino neba. Beseda ni konj — toda ostra kot britev reže v srca. Strupena ne vpraša koliko koga moriti bolj zna. Beseda po vetru— kakor pihlja— je lahka, brezvredna, nič ne velja Lahko so preproste, razveseljive: tedaj so bogate, resnične in žive. mora biti Nekje mora biti sreča doma, mogoče je blizu ali pa daleč. Lahko je odtujena kakor lepa, resna žena, ki se nikoli dotaknit’ ne da,pa vendar vemo, da ob njej smo in se smejemo z njo. Nekoč naš Dan mora priti... Izkopati moramo srečo iz grenkih korenin spoznanj, mimo lepih sanj bomo drseli počasi na tla ... Za popotnico s sabo še košček srca in nekje bomo našli srečo doma. Vesna Jesen Jesen je, hladna . .. žalostna kot droben list misel trepeta Nikjer nikogar ni, prazne so poti. Z vetrom dež rosi med trave in hiše na vasi v jesensko tišino ovila bo noč v plašč, v mračno sivino .. . Kot žalostni svat jeseni je hlad, z vetrom zaveje preko livad . . . Kot droben list misel trepeta, jesen je, hladna in žalostna. Vesna Beravs Jana Zahvala Ob boleči izgubi očeta FRANCA MAROLTA se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti Jože Marolt Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja. Franc Mencinger, Andrej Trojar, Branko Urh, Miro Kelbl, Franc Globočnik, Samka Tomažin, Ciril Kraigher in Marija Urankar.