| || ■ I " l^p^^ypjpll jSj^Klf ^^ BJT ^JJ^ ' ' Bfji | ^OffidLl Ory*rt 6>f BS jj^B ' . vjj^JjBM^ ^m ^tl^Jj gr^L• ''^iflllllmjl• BffV^CB^ y' , r"i v'; —Dr. Slov. Sokolice priredi dne 28. jan. plesni venček. —Dr. sv. Barbare št. 26 je izvolilo sledeče npve uradnike: Predsednik Jos. Modic, podpreds. Jos. Gubane, tajnik J. Grošel, II. tajnik Fr. DrempetiČ, nadzorni odbor: A. Bokal, Fr. Pajk, Chas. ] Kral. Porotni odbor: Pavel ■ česnik, St. čuk in Mat Ka- ; stelic, zastavonoša Jos. Ko- 1 pore. , —Dr. Cirila Metoda št. 18. SDZ je izvolilo sledeče nove ( uradnike: Preds Jos. Zakraj- 1 šek, podpreds. Jos. Salamon, tajnik John Widervol, zapis- 1 nikar Jos. B Zavertšek, bla- 1 gajnik A. Bašca, pregledo- 1 valci knjig: Fr. Zaveršek, John Trček in Jos. Mervar. 1 Društvo ima seje vsako dru-go nedeljo v mesecu ob 9, dopoldne. —Luna je v pondeljek zju-traj med 11.35 do 12.50 popolnoma mrknila.. Prvi mrk. se je pričel ob pol dvanajstih v nedeljo ponoči in v polnem mrku je bila luna med drugo 1 uro in med 3.28 v pondeljek zjutraj. —Policistom ne bo več do- f voljeno med 12L uro in 1. ponoči iti na počitek, kakor je b&L *edaj navada. Ob tem času pride iz gostilen in iz plesnih dvoran največ ljudi in policisti morajo paziti na te osebe. Tako je ukazal direktor javne varnosti, Spro-sty, ' 'I '-.V. /.! —V petek je bil v Youn-stownu ukraden jeklenemu magnatu in milijonarju Mc-Donaldu osemletni sin Ed- -ward. Ko je šel iz šole, so ga prijeli trije zakrinkani možje v pričo njegovih šolskih i tovarišev in ga odpeljali v avtomobilu. Policija v Cleve-landu je dobila generalno povelje, da išče za dečkom, ker se splošno sodi, da je deček v Ctevelandu. Oče dečka je dobil v soboto iz Clevelanda skrivnosten telefon, z vprašanjem, če ima dovolj denarja, da bo plačal za otroka. —Ed. Sadler, eden najboljših slovenskih kegljavcev je pretekle dni na Lauscheto-vem ^kegljišču podrl dvanajstkrat zaporedoma vse keglje, dogodek, ki se jako redko ali skoro nikoli ne pripeti. —Kakih štirideset laških groceristov se je vsedlo na Iim premetenemu sleparju v soboto. Slepar je hodil okoli grocerjev, se. izjavil, da ima naprodaj na tisoče funtov pravih pristalih laških makaronov, ki so dospeli naravnost iz Rima. Zahteval je visoke cene, in ladki groceristi so bili seveda veseli, da dobijo "prave magarone" v svojo trgovino. Premeten slepar je zahteval od vsakega gro-cerista deset procentov denarja naprej. Toda policija je v nedeljo prijela tega sleparja pri neki drugi goljufiji. Skazalo se je, da so makaroni še vedno v Italiji, sploh setn ne pridejo, a slepar je naredil od lahkovernih gro- CGnstiov Ic^&lcitt 50» ......._____-i , . - v' • . i* .V- , . vop p0stet0t# zatezsot 11 , t -iti 1 ' ■ h' • V Rimu so se zbrali ministri in generali vseh zavezniških držav, da se posvetujejo radi večjega edinstva zavezniških armad. Rusi se trdovratno branijo ob reki Sereth. Pri Rigi so začeli Rusi z ofenzivo. Braila v nemških rokah. London, 7. jan. Braila, jako utrjeno rumunsko mesto je padlo Nemcem v roke. V Londonu in drugih zavezniških glavnih mestih se boje za rusko provincijo Besara-bijo. Iz Berolina se poroča, da so Nemci fta dveh'krajih prebili rusko obrambeno črto ob reki Sereth. Na fronti sto milj nadaljujejo nemške čete svojo ofenzivo v jugo-zapadni Moldaviji. General Mackensen je prišel sedaj do Sereth obrambene črte, kjer imajo Rusi zadno postojanko, predno se umaknejo na rruska tla. Utrjeno mesto Galatz se še ustavlja Nemcem, ki bombardirajo mesto. Boji v Uzul dolini. Od Uzul doline do Galatza se nahaja avstrijska armada, ki je pričela z ofenzivo proti Rusom, toda kot se poroča iz Petrograda so bili Avstrijci tepeni v Usui dolini, kjer so vzeli Avstrijcem nekaj hribov in 300 ujetnikov. Hujši bijo se vršijo v Sušica dolini, deset milj od moldavske meje, kjer so Avstrijci napredovali pri Trotus reki in ujeli 300 Rusov. Severno od Rraile Rusi priznajo, da so se rumunske in ruske čete umaknile na drugo stran reke Sereth. Rusko uradno poročilo. . Petrograd, 7. jan. Po artilerijski predbitki so naše čete napadle nemške postojanke pri Botošu gori. Tu smo ,se prebili skozi obrambeno črto sovražnika, ki se je obupno boril in smo zajeli 600 Nemcev in Bulgarov, dobili smo 3 topove, 16 strojnih pušk in več druzega materi-jala. Šest silnih napadov Nemcev v Tatroš dolini smo odbili z velikimi zgubami za sovražnika. Na celi fronti od Focsami do Donave se vršijo* infanterijski napadi. V Dobrudži smo tekom noči uničili bulgarsko frontalno stražo. Nemci 8p bili na mno- i gih drugih krajih odbiti. Boji oMi Rige. Rusi so nenadoma začeli z } večjo ofenzivo^ južno od Ri-ge, kjer so se vneli krvavi bo-ji. Iz Petrogralda se poroča, j da so Rusi po jreč napadih ^ odvzeli Nemcem nekaj strelnih jarkov in ti|eli 275 Nem- J cev. Iz Berolina, se poroča, , da ruski napad tli bil uspešen j in da so po tfeurnem boju ( Nemci pognali Ruse nazaj v , njih postojanke in zajeli 900 j Rusov. Na ostali ruski fron- ( ti ni bilo nobe^h bojev raz- , ven v Karpatill kjer so Rusi ( pri Kirlibaba tes dan napa- } dali, toda odiviyio brez uspe- { hov. Boji v Franciji. : Iz Londona M poroča, da so Angleži v nočnem napadu severno od we Ancre za- j vzeli večji nempHtjfelni jarek in da so Odbili napad j Nemcev, ki s(^||oteli dobiti strelni jarek Nemci so i udrli ponjč nuarijem*4'fsRie jarke i Francozov pri Verdunu, to- : da so bili nemudoma pogna- i ni iz njih. Nadalje se poroča i iz Carigrada, da so Angleži hoteli napredovati ob reki Tigris, toda so bili odbiti. Rusi poročajo, da so v Perzi- i odbili več turških napadov. , Grki in Mackensen. Atene, 7. jan. Grški gralj je dobil zaupna poročila, da Mackensenu nikakor ne bo mogoče poslati večjo armado v Macedonijo, da napade i zaveznike ob reki Struma ali j pri Monastirju. Mackensen nima dovolj vojaštva za to, in mora uporabiti vse sile za napad Rusov in Rumuncev ob Sereth reki, kjer se bodejo bitke še dolgo vršile, in drugič so zavezniki v Makedoniji tako utrjeni, da jih b» teŠko pregnati. Zato je gr-' ški kralj sklenil, da drži še naprej z zavezniki, ker ne pričakuje od Nemcev nobe- — • ; ji ne pomoči. j Vojni shod zaveznikov, ( Rim, 7. jan. Tu so se sešli ] voditelji zaveznikov k vojne- j mu posvetovanju. Navzoč je , francoski in angleški mini- , sterski predsednik, član ru- , skega generalnega Štaba, | francoski vojni minister več ] angleških in ruskih ter fran coskih generalov kakor tudi zastopniki laškega vojnega , ministerstva. Dogovarjajo se radi bolj skupnega delovanja zavetnikov bodočnosti in radi položaja na Balkanu. . Gre se posebno za to, da se vpraša Italijane, kaj mifilijo oni glede Balkana, če nameravajo poslati večjo vojaško silo na Balkan. Sicer so pa vse seje tajne in le malo izve-stja je prišlo na svitlo. Nesrečni Belgijci. Haag, 6. jan. Prvih 70*Bel-gijcev je dospelo nazaj v Belgijo iz Nemčije, kjer so živeli v strašnih razmerah. V Soltau, Nemčija, je zaprtih na malem prostoru 11.-000 Belgijcev, ki se branijo delati za Nemce v suženjskih razmerah. Nemci jih pustijo stradati in živeti v tako nesnažnih razmerah, da eden za drugim umirajo. Teh 70 Belgijcev, ki so sedaj dospeli domov, so vsi jetični, in le strah nemške vlade, da ne bi jetike raznesli med tovariše, ki potem ne bi mogli delati za Nemce, je prisilil vlado, da je poslala te jetične Belgijce zopet domov. Vsi so dobili jetiko v Nemčiji. V Belgiji so bili zdravi, krepki ljudje,toda strahote, ki so jih prestali v Nemčiji, se ne dajo popisati. Vseh 70 jetičnih Belgijcev so natlačili v Nemčiji v živinski voz, in vlak je vozil te siromake t^ri dni in tri noči v Belgijo, dasi se pride z navadnim vlakom tja v šestih urah. Napol rgrtvi so ti ljudje in v očeh se jim bere strašna tuga in bolest. Nemško barbarstvo je brez primere v vsej svetovni zgodovini. ».! -x ■ * • Nova nemška ofenziva na Francoskem. Pariz, 6. jan. Splošno se sodi, da bodejo Nemci v najbližjem času skušali upeljati silno ofenzivo na zapadni fronti. Časopisje svari vlado, da bo pripravljena za veliki pokolj, ki pride. List "La Victorie" piše: Dalj časa Nemci odlašajo, bolje za nas. Toda ob prvem februariju se vršijo važni dogodki, če Nemci napadajo našo fronto bodejo napadli kakor lansko leto pri Verdunu, mahoma, z najboljšimi četami, z obilico topov in municije. Napadali bodejo tudi s "tanld". Nemci so na angleški froti zajeli en tank in brez dvoma je, da so ga takoj kopirali in ga bodejo sedaj rabili na isti | ........... ..................... fronti. Nemci ne razpolaga* jo več z velikimi manevrskimi četami, ker kampanja v Rumuniji jim je vzela stoti-soče mož. Kakor hitro pa bodejo Nemci gotovi v Rumuniji, če bodejo sploh gotovi, tedaj se bodejo pripravili in tudi začeli z napadom na zapadni fronti. Pričakovati je velikih vojnih dogodkov na zapadni fronti tekom meseca februarija, London, 7. jan. General Haig, vrhovni angleški poveljnik, poveljuje danes največji angleški armadi, kar jih je kdaj Anglija še postavila na vojno polje. Angleška, armada v Franciji in v | o J J * *, J?«•■lin j ">' . 'I': u< •• - 'r % Vi. • i r •• ««2SM j dva milijona mož, popolnoma izvežbana armada, do-voljno preskrbljena z muni-cijo in topovi. Vsa ta armada je pripravljena vsak trenutek, da sprejme povelje od vrhovnega poveljnika za o-fenzivo. V tej številki so za-popadene samo čete, ki se nahajajo v Franciji, dočim ima Anglija na Balkanu najmanj 200.000 mož, in po stotisoč mož v Egiptu in1 v Aziji ter po drugih krajih. • Delavci, ako ne Čitajo časopisov, so podobni blagu, za katerega se neprestano baranta. Ne čitajte listov, ki pišejo pio-o vasmi interesom, oente le te, ki se poganjajo za vaše pravice! Zvezina vlada bo kaznovala , ' :'*,-1 • ' '/ti/,' :> 'iJ Li'v■■ tovarnarje, ki dražijo papir J Washington, 7. jan. Zvezina komisija, ki preiskuje i draginjo tiskovnega papirja, je včeraj naročila generalnemu pravniku Združenih držav, da začne s kriminalnim postopanjem napram trustu, ki je zvišal cene tiskovnega papirja za 400 procentov, dasi je papirja dovolj za vsako rabo. Preiskava proti papirnemu trustu se je vršila že več mesecev in so prišle na dan zanimive stvari. Zvezina komisija je poklicala pred sebe več sto lastnikov, ki so pričali glede draginje. Lastniki časopisov iz vseh krajev Zjed. držav so pričali, da se jim računa najbolj raz- novrstna cena za papir. PM šlo je na dan, da je papifjH dovolj v deželi, da celo več§ j kot pred vojno, toda da gfl lastniki tovaren nalašč skri-l Lansing in Tumulty sta ob- I , dolžena borzne špekulacij mmmmmmmmmmmamm " /•V-^^fei™S^^^^M Škandal, ki je nastal ob priliki; ko je Wilson poslal mirovno noto v Evropo, se še sedaj ni polegel. V kongresnih krogih se namreč trdi, da je nekaj oseb radi Wilso-nove mirovne nate zaslužilo ogromne svote denarja na borzi. Predno je Wilson nam reč poslal mirovno noto v n __Ji UU -1, 1,. lir T m, „ EiVropo, so mre demice-na borzi jako visoke, kakor hitro pa je prišla Wilsonova mirovna nota na svetlo, so cene delnicam padle. Sedaj se pa trdi, da je nekaj oseb že prej vedelo, da bo Wilson poslal mirovno noto, in so se s,tem okoristili na ta način, da so delnice prodali po visokih cenah in se tako umaknili zgubi, ki je sledila po pri-občenju WilBonove mirovne note. V kongresnih krogih se dolži celo Roberta Lansings, državnega tajnika, da je on sporočil nekaterim osebam, da Wilson deluje za mir, da naj prodajo hitro delnice po visokih cenah fljl | zaslužijo pri tem milijon« I Konedne se dolži celo preči j sednikovega tajnika Jose|l j P. Tumultya, da je tudlS i Angleški kapitalisti so cenejši od ameriških za izdelovanje municfl Washington, 7. jan. Mornariški tajnik Daniels je včeraj odprl ponudbe raznih kompanij za izdelovanje šra-pnelov za ameriške vojne la-dije. Pri tem se je dognalo, da so angleške kompanije v Angliji veliko ceneje- kot ameriške. Tvrdka Hatfield Limited v Shaffieldu v Angliji je dala ponudbo, da izvrši 3000 šrapnelov 16 palcev premera za $613 en šrapnel in jih zgotovi v 16 mesecih. Toda amerikanska firma The Betlehem Steel Co. je dala ponudbo, da izdela razne take šrapnele za $775 enega in jih zgotovi 3000 tekom 36 mesecev. Nadalje se je oddala ponudba za 14 palčne šrapnele. The Crucible Steel Co. iz Carnpgie, Pa. je dala ponudbo da jih jih izgotovi 2000 v 42 mesecih po $543 enega, The Midvale Steel Co. jih izgotovi 6600 v 30 mesecih do-$660»enega, in angle-^ * * ška firma Hatfield Lim^fl pa jih izgotovi 450 v enajvfl mesecih samo za $365 za aH šrapnel Iz tega se vidjJB so angleške kompanije jpfl ro za $200 ceneje pri vsanH tajnik, Daniels se je izjaVfl zaenkrat ne bo oddal narrifl la, pač pa se bo pomislil. Na dalje je kongres tudi ocfi^H da se zgradijo štiri oklom! križarke, katerih naj v44| stane $16,500.000. SedajB svoje dolžitve niso mogli u. Francozi pošiljajo svoje 1 najbolj sposobne ljudi v Pe- < trograd, v London, Algir, Tu-nis, itd. 4 Tudi ruska diplomacija Je 1 mnogo Jjojjjsa kot gre glas o \ njej', mjtmlj odlični francoski 1 in angleški pisatelji celo trdijo, ' Ida so Rusi najboljši diplomati 1 na svetu in sicer iz sledečih j vzrokov: Ptvič ker rusiki diplomatje vedne računajo na dolgo dobo, najmanj za sto let, | drugič ker se nikdar ne prenag-, ljijo in tretjič, ker se vedno tako obnašajo kot b? bili na Nem- ' šl^em Nemci, na Angleškem Angleži, na Francoskem pa 'Francozi, toda v resnici so vselej le verni sinovi svoje domovine. Zadnjih 40 let se je ved-. no skazalo, da so imeli Rusi v vseh spornih točkah prav. V prošlem XIX. stoletju so 1 imeli Italijani največjega di-; plomata, ki se je imenoval Ka- > vur. Bil je ministerski predsfed-i nik v piemontski-sardinski kra-■ Ijevini. On je savojski kraljevi > rodbini svetoval, da upelje usta-1 vo in postavi vlado na narod- - no podlago, ravno tedaj, ko so - ostali evropski vladarji kršili i ustavo, in je posebno Franc - Jožef I. lomil svoje prisege, i katere je dal leta 1848. Toda pravo svojo diploma- - tično zmožnost je pokazal Ka-e vur na ta način: Ko se je Fran-i. cija in Anglija leta 1854 radi - Turčije podala v boj z Rusi. je - ponudil Kavur zaveznikom 20.-a 000 dobro oborožene vojske. Za- vezniki so ga odbili, češ, da r imajo sami dosti armade in dal i, bi bili to preveliki strošjci za e mali Pijemont. Toda Kavur je - vseeno poslal 20.000 Pijemcn- ii tezov na Krim. In zakaj ? Ko se s, je po končani vojni vršil kon-a grcs v Parizu je stavil Kavur a prošnjo, da sq zastopane na o kongresu vse one države, ki po j- v Vojni sodelovale. Avstriin je >- »tedaj zapihala kakor zmaj, to-o da nič ii ni pomagalo. Na kon-i; gres je prišel sam Kavur, in .v\:1 '' ' ■ ■ T'iJ T'*- -v • i od 'jK gj . t i I " ji glavni del diplomacije v pre- • metenosti in zvitosti, ampak ■ poglavitni del diplomacije-je v ■previdnosti in dalekovidnosti, in kadar se ponudi wgoden trenutek, da se udari, in kadar s udari, da ne popusti, dokler svojega cilja ne doseže. • Diplomacija jfc torej dovršena politična učenost, za kar je treba imeti že od narave ipodar- i jeni talent. 1 j K o- Pomen oglasov, i ; ~—.3 Oglasi so največja trgovina j na svetu. Ne raditega, ker por , magajo tngovcem, da prodajo več blaga, ne raditega, ker se od oglasov dela mnogo dobička. Splc/h ni ničesar veličastnega in velikega na svetu, če se šteje samo v dolarjih in v centih. Pač pa so oglasi zategadelj največja trgovina sveta, ker potom njih postane tr- r go vina govoreča. Tekom evolucije človeškega rodu, ko je človek zadobil gor j vorico in je lahko svoje misii f izrazil z jezikom, tedaj na- g redil največji napredek vseh vekov. Dvignil se je iz brutal- \ ne sile v može. Človeška du- t ša datira iz one dobe, ko se je c spregovorila prva beseda. "In fi v zadetku j* bila beseda." Oglasi So izraz človeške e- 8 nergije. Vse je lahko v redu, 5 lahko imate izvrstne trgovske moči, ste podjetni, organizira- $ ni* zmožni za vsako trgovino, £ toda vse to so nemi velikani, * dokler ne spregovorijo. 1 iDanes je takozvani "bus- -iness , tovarne, farmafstvo, •transportalcija, prodajanje na * debelo in drobno to,kar je bi- ' lo vojskovanje staremu svetu. V starih časih je človek živel |e od lova, od medsebojnega neprestanega' boja, ljudje so ( se organizirali le, da znajo W s Ije pobijati. t Novi svet pa, predvsem A-merika, je organiziran, da vam c služi, da naredi človeško živ- 1 ljenje bogatejše. močnej-še, 1 bolj raznoliko. In trgovina ni a druzega. kot javna služba. Toda trgovina pride do pra- 8 ev veljave, če je zrela, če se jo * popolnoma razume, če se jo t razglasi, da tudi drugi vedo, c in /avtokrizma v demokrati- f zem. Trgovina, ki mnogo ogla- l šuje, postane popularna, znana 1 povsod. Ali si morete misliti kakega trgovca, ki bi skrval > svojo trgovino? Ali je kak tr- r govec, ki' ne bi želel, da pride 1 njegovo ime med ljudi, ki bi se zoperstavljal, da bi se lju- ( dem povedalo, da prodaja to j ali ono po tej aH oni ceni? Da, t tisoče takih trgovcev je. Za- t to pa tudi imamo na tisoče umazanih, slabih, nazadnjaških 1 trgovin, ikjer se zbira prah in i nesnaga, slabo iblago leži leta : jn leta. in človek, ki pride v ' tako trgovino, je ali osleparjen ; ' S labini blagom ali pa ne dobi : istega, kar želi. To so trgovine, katerim pravimo v navadnem življenju "pajzelnif ) . Oglasi pomagajo celi trgovi-1 ni. Preidejo v navado kupČu-jočega občinstva. Brez oglasa pa je trgovina podobna mrtva- * škemu spanju. 1 In e besede ne veljajo sa-: nio «za velike trgovine, ki so že ' dosegle svoj namen z oglasi, pa še vedno hrepene po večjem - napredku, ampak za vsako naj---manjšo trgovino, za navadne- - ga malega grooerja ravno ta-i tko kot za trgovca s slaščicami, f katere prodajo po centu. Železnice, družbe pouličnih - železnic, plinove in električne a kompanije se nahajajo morefoi-aj ti v finančnih zadregah. Prito-a žnjejo se, da so vsi ljudje pro-e ti njim, da jim je državna po-1- stavodaja sovražna, itd. Toda e pravi vztok njfh. slabega polo-1- žaja je, ker niso pravilno pgla-r sevali. In inteligenten program a oglaševanja jih reši. Brez o-o glasov so štet j dnevi trgovine e tudi največjih kompanij. >- Telefonske družbe-v Ameri-i- ki oglašujejo silno mnogo n Plačaja skoro »tri milijone na ■ inteligentne moči, ki zna 'kako tem je naredil mogoče eden, dva ali deset tisoč dolarjev brez oglasa, da oglasov torej ni treba! se moti. Tak trgovec je nazadnjaški trgovec. Z oglasom bi mogoče naredil, dva, , štiri, dvajset tisoč dolarjev. In .nikdar ni prepozno, da za- 1 čmete. Začnite danes, oglašuj- 1 te inteliigentno, stalno. Koristilo vam bo, seznali se bodete 2 z ljudstvom, katerega danes 1 še ne pozhate; uljudne zanes- , ljive in poštene odjemalce do- J trite a pomočjo oglasov. ——iijlt 1 1 nf 1 ^ -. S. A. P« .. ( " I < t '.- ■ .' it Gotovo mislite, da je to kaka nova jednota, kaj ne? No, bodite 1 potolaženi, je sicer neke vrste jed- 1 nota, ampak ne naša. Te tri črke 1 pomenjajo: Society for the Abol- 1 ition of Powerty ali kot bi se reklo £ po naše: društvo za odpravo rev- ( ščine. ^ ' Ne smejajte se, na svetu imamo vsake vrste društva, pa zakaj ne' ' bi imeli tega? Lmdje, ki imajo ; čas in denar, sq navdušeni za dru- : štva. In nekega dne znamo tudi čitati, da se je ustanovilo Jcje dru- ' štvo za pobiranje človeških koles- ' cev ali društvo za združenje dru-i ! štev. ■ 4 11 Pa čemu take primere. To društvo vendar ni tako neumno. Rev- ! ščine je dosti na svetu, to vemo 1 vsi. In če se'osnuje društvo kate- 1 rega namen je odpraviti revščino ali je to l«j takega ? Da, revščina. Imamo na svetu \ eno zlo, ki rodi skoro vsa druga 1 zla človelka in to je pomanjkanje. 1 Pomanjkanje rodi revščino, rodi 1 bolezen in rodi ignoranco. Če člo- ' vek nima, je reven. Brez sredstev za zdravo hrano in zdrava stanova- { nja je seveda tudi bolan. Brez j sredstev za duševno izobrazbo jej ' tudi ignoranten. Vse to je res, kaj ne. In če se I dobe usmiljena srca, ki so priprav- 1 ljena spraviti vsa ta štiri gorja pod 1 krpo krščanskega usmiljenja — ' ali to ni prav? Kar v društvo. Tam- j volimo odbore, pojasnimo javnosti naš plemeniti namen pa pride- * mo vsaj toliko v javnost, da bodo 1 vedeli reporter j i velikih časopisov j za nas. Pride poročilo o našem ' delovanju, naše slike — v treuutku 1 postanemo lahko slavni, kar ni malenkost v sedanjih Časih, ko se to 1 liko ljudij tepe za to. j 1 Da, tako društvo se je ustano- 1 vilo doli v Kansas. To društvo sa- 1 mo konstatuje, da je pomanjkanje, 3 revščina, bolezen in' ignoranca zlo, katero mora iz tega sveta. In poj- < de baje s pomočjo tega društva. 1 Javnost trdi, da je velika potre- ' ba za tako 'društvo, da je tako pi- 1 sano v bibliji in da se bo doseglo ' to baje s pomočjo takih društev. ' In da vemo, zakaj in odkod ima 1 tako društvo svoj začetek, poslušaj mo, kaj pravijo: legislativa aH zakonodaja ne ozdravi j a tega. Je tako brez moči ozdravi jati socialna zla kot so brez pomena resolucije zdravniških družb odpraviti telesna zla. Tisti, ki se zatekajo do zakonodaj dokazujejo s tem le kako so neumni. Vidite tukaj tiči ves vzrok. Treba je ljudi odvrniti od tega, da bi ' se odpravilo zlo s korenom vred 1 potom zakonodaj«. Trelja je ljudem dopovedati, da zakonodaja ni druzega kot nekak shod, kjer se - sklene nekaj resolucij samo zato, ; da se ljudem nameČe peska v oči, da ne vidijo pravega zla. Treba je ' konštantirati, da so neumni vsi ti-' sti, ki pričakujejo od zakonodaj kaj takega. Mi radi vrjamemo, da so neum ni, namreč neumni v toliko, če ' pričakujejo kake pomoči od takih zakonodaj, kot so danes. Današ-1 1 nja zakonodaja nareja zakone, ki E varujejo njih interese. Ali mislite, - da bodo ljudje v Jegislaturi tako - neumni, da bodo sebi škodili? Skc* - di se vedno tistim, ki so bili tako - neumni, da,so jih(poslali. a Seveda, če bi imeli zakonodajo, r kjer bi bili res ljudski zastopniki, ali mislite, da bi se osnovalo tako društvo? Mesto tega bi najbrže ' imeli društvo za obrambo privat- 1 nih interesov. & Ce bi imeli zakonodaje. Tam bi postavo sklenili lahko pravi Ijud-i* ski zastopniki, da sme imeti boga-» tin le gotovo vsoto letnih dobod-a kov. Danes imamo na primer mih- H« ftiwWrt,™* L»»fi»r*» ilfiih**4 1 ti.' * ' v/ j j oKisnHS'ut ianxo, tw di sc f gastva ne podedovala od roda do ] roda, da tako lahko live številni / [bogataši v brezdelju.' Ti ljudje »o , slabši za Človeško družbo kot mr- , tev človek, ker mrtvi vlaj ne zavzemajo nobenega prostora ne potrebujejo ničesar. Sklenili bi lahko, da mora vsak delati, da ne bi eni delali v pomanjkanju od zore do mraka, od mladosti do starosti, drugi pa le-nuharili celo življenje. Sklenili bi lahko, da en človdk potrebuje le toliko in toliko zemlje zase, pa bi ne imeli nekateri na stotisoče akrov, drugi pa pedi ne. Bi ne imeli bogatini na ducate hiš, {evež -pa kak smrdljiv bezment, kjer ni ne svetlobe ne zraka. Sklenili bi lahko, da so naravi zakladi last vseh ljudij ne pa last; nekaterih. r Sklenili bi tudi, da država vzgoji s svojimi sredstvi vse ljudi, da skrbi za mlade sirote, ki jih preživlja ubogi delavec z žulji svojih rok. Bi sklenili, da bi imele siromašne matere kako pomoč od države, da bi, jim ne bilo treba pobirati premoga po Mehiških tračnicah, da kuhajo skromno hrano in ogrevajo za silo človeške hleve. Da, vse to in se mnogo bi lahko napravile zakonodaje, ko bi bile rest ljudske. Ampak zakonodaje varujejo kupe, da ostanejo nedotaknjeni, da se večajo, da se ljudstvo izrablja, da otroci stradajo, da'nima jo izobrazbe — vse vse bi , lahko naredile zakonodaje. 1 To se pravi: če bi bile zakono- ' daje res ljudske. Ker pa niso dru-zega kot postavna žendarmerija za kapital, je pa tako. Študirali bodo člani S. A. P. vzroke pomanjkanja, revščične, bolezni in ignorance in slepili s svojimi poročili javnost. Pobirali bodo najprej v javnosti po vzgledu Salvation Army, potem'pa delili stare cunje ljudem v zavesti, da delajo dobro delo in da zaslužijo za to priznanje v javnosti. Ubogo ljudstvo. Kako se vendar ljudje norčujejo na tvoj račun. Ti pa stojiš, trpiš in gledaš — in nočeš, da ti.je boljše. Imaš vendar moč. Zapri ušesa krivim prerokom, voli svoje zastopnike in kmalu bo na svetu drugače. Ti ne veš, kje je "tvoja pomoč. Ce pride tvoj prijatelj do tebe in pove, zmajuješ nevrjetno z glavo in si misliš, da je tisti, ki te izrablja, tvoj dobrotnik. Sibe, ki te tepe, si tako navajen, da se'človeku zdi, kot bi ti bilo žal po njej. Ne veš, da so tvoji sovražniki zaprli jj svojo glavo, da ne znaš rabiti orož- , ja, ki ga imaš na razpolago. Ubogo ljudstvo. Brez prijatelja si: pomanjkanje je tvoja podlaga, na kateri sloni revščina — tvoja hišica. In v hiši stanujeti sestri: ignoranca in bolezen, kateri deluje-ti vedno vedno roka v roki. Res je: kaj pomaga ptavica, če pa človek ne ve, kaj je to. iCaj pomaga orožje, če ga pa ne znaš rabiti. Kaj pomaga trud tvojih resničnih prijateljev, če jih pa ne razumeš. > Ljudje: izobrazba in zopet izobrazba. žrtvujte vse, da izobrazite svoje otroke. Le s tem in na ta način koristite sebi in vsej človeški družbi. Žrtvujte cent za izobrazbo svojih otrok. Trudite st od zore do mraka, da boste svojim otrokom postlali boljšo bodočnost kot jo imate vi. Dajte otrokom pogoj, da bodo gledali z lastnimi očmi, poslušali z lastnimi ušesi in mislili s svojo glavo. Ne nabirajte denarja, da ga izročite otrokom. Tisti denar bo — Če ne daste otrokom izobrazbe — v slabih rokah ' in pojde prej ali slej na tisti kup, ki tvori podlago današnje družbe. Dajte otrokom tisto bogastvo, katerega niste imeli priliko pridobiti si vi — dajte jim izobrazbo in zopet izobrazbo. Dajte jim pogoj i za izboljšanje človeške družbe, ker . s tem daste lepšo bodočnost svojim in drugim. I Ne izkoriščajte svojih otrok in 1 ne jemljite njih denarja. Ce so v ! razmerah, da morajo delati, naj j porabijo svoj zaslužek za svojo izobrazbo. Prekasno ni nikdar za to: slepec umrje srečen, če za trenu-J tek vidi ?vet. Ce ga ne vidite vi, \ pomagajte vsaj, da gai bodo* videli 1 vaši otroci. Dajte jim izobrazbe. ; "čas". 1 i. —-r—-■• ^ 4. zapisnik Seje celotnega vrh. > odbora, katera se je vršila 24. • dec. 1916 v, pisarni vrh. urada. ] Predsednik John Gornik o-] tvori sejo, ob 9. zjutraj. Čitajo se imena odbornikov, navzoči i so vsi. Čita se zapisnik seje 26. . nov. in se sprejme kot je bil - precitan. - Brat predsednik in vrfigvni - zdravnik poročata, da sta SU o l Jo' I j,.' /lr|T)t l ni 1 • j I mu izr>lača za nrvi meseci u 1 *ffl» j 4 ■ J , « J L' |! ii ™ , , ... zdravnika in poarjeno od n^rov-J - \ 1 11 i. SevsTCV mm I ■ 1 Bevara • j vrfaca UkarnirJ* ^iv^in^Uin- Uln^i.I^1^ I MOJ. doUtogasv e«. Da ustavita ta ' hl»da, nrmatlzmt I »tonj. Ako g» on kaUlj In da Bjploino In vnetja. C«Ui: tt I I nlm». PUIU mil odporoortuboliwnl, iatOomtov. ,. ^.i WsllRA'S J BALSAM FOR LUNGS I (SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA). Otroci, kakor tudi odraš6eni smejo viivati to zdravilo, da, celo naimanj&i otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrota. Rabite je proti katiju, prehladu, hripavosti, pri na- ' difteHfino bolnem vratu, prOti bronhialnem kaliju, krčevi- . | tem kaliju in kaliju sploh, kakor tudi pri influend. Cena: 25 in 60 centov. " ■■ 1 ■>■ ' i'- i' .'TV V>oig)f 14 Botwow ajrtTlI« t mil hkwiiL Itosnlto w ponaredb, • lam d» vadao sahtviiM« jprlitn* 8*Twon Bdr»TlU. AkoJUi nf nento doUtl T mft Ukani, W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa | 1 1 '1 II I I IlllJn I I. ....................... .Wliil« HI II1 ■»...»■■»»M* & 'V _ ; ^ , i ! ' f I i I NAJSTAREJŠA SLOVENSKO « HRVAT-L SKA TRGOVINA Z LIKEftJl V AMERIKI 1 M nilijipi »Jli«Ut» »tM^a^aihliflh—pah | i Bilnievec, 6 steklenic........................................................f 7.00 1 Drlnjevec, IS steklenic...................... ..........%U.iM P O iJosam»zna steklenica..........................................................9 U5-< f 5 Troplnovec, galon............. $2.25, »2.50 »2.78 In f 3.00 tt 6 steklenic.........................................| 2 % I 5 ' 12 steklenic..................................................................»10.00 B S X Sllvovka, galoa »2.75 in.......'........................................» 3.00 > < Nate slsvno mano "68" tganje, 7 let staro, £> « 6 steklenic..................................................................» «.00 0 2 12 steklenic...................................................»11.00 jg , ' Z, Concord vino, rudefie, barel..............................................»3».00 ' " Concord vino, rndefie, pol barel................................118.00 L O Po 6 ln -10 «alon za «alono.............................................8 .»0 p O Pusamesna galona..................................» l.Ov > < Belo vino, barel.........................................................»3S.00 2 » ^ Belo vino, pol balrel................................................»l».oo 3 , Za 5 In 10 galonov, sa galono.......................» 1.00 g 1 00 Posamezna galona.......................... ..........»1.26 J > Fri nmnUi* po*lj, M IGNAIC SMUK, 1051 Addison Road. ANT. 'M. KOLAR, 3^2 Lakeside ave. POROTNI ODBOR: JOSI'P KALAN, 6101 St. Clair ave. p, AGNES ZAXiOKAiR, 1081 Addison ;^FRiANK ZORICH, S909 Grosser avel >' FINANČNI. ODBOR: »FiRANlK M. JAKSIČ, 1203 Norwood Rd. i -FiRANK ČEiRNE, 6030 St. Clair ave. I ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave. p VRHOVNI ZDRAVNIK i ^J I FRANK J. KERtf.fcaa 3t Clairave.^, I K* GLASILO ySVBZK: \ ■ , . , m I ■■tt^LANDSKA AM1E1UIKA", 6119 St. Clair ave. »Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega I Hpora, naj »e pošilja na Vrh. tajnika. I jlVae pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni po-HKotfbor, se (pošiljajo na predsednika porotnega od- I ^K Josip Kalan. I [iSeje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v ^Hpfcu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada. Hgaljevanje is a. strajd. j ■pse, da se c. i573*Rozi. Hjglod dr. Sv. 'Ane, št. 4>| Bvd]. zdravniku preiska-njene bolezni, ki traja ^Hmden mesec dni. ■jBLoii se zdravniško spriče-Kd bolnikov John Posh, 1 ; Kušljan in Louis Prelogar, Bfcso biPi na preiskavi pri ^Bllravncku, da so vredni H^va. in pritožba c. 3*9 ■B|ak, od dr. 'Ribnica, št. H« on nahaja doma, me-1 na farmah, kakor je zdrav-^RJlJoločil, da se mu izpla-Hppora le pod tem pogo-HEjse ravna po navodilih Hniitk poroča, da je dne |jpt. 1916 nakazal c. 52 An-Hftjšek, od dr. §lovenec, Bda ček še sedaj nt pri-HL ker je ček izgubljen. da se /prvi ček na ^Kpove in nakalfc dupli- Hpililk poroča o p r oraču-Iposojilfh, da je imela HKbeku 6 mesecev $291.-^H&Jobička, ker ima de-HjSojcn no posestva 'po Hhov; mesto, da bi ga hranilnih vlogah na ■i 4%. Hjllje se je s/kle^iilo, da od ^^^bfcrej da Zveza na 6% I ■Hpo.ooo, in posojila, ki ^Hf$io.ooo po Sj/3% ob- ■MMnik poroča, da so bol-Blnjige tiskane in vezane. ^^Hida se dajo knjige, ■fig' brezplačno. »Vsako' ^H po eno knjigo, in naj skrbi, da bodo Hfr redu vknjiževala pod-» jo prejmejo iz vrh. mprnp Russ poroča, da bo-Hfilne knjižice 3090 ko-katere je on naročil, Hpjdkane in odposlane na ■Spnevn i red pride glede Hfe§vil, kateri tiskarni se Hifat^tiskati. Sklene se, ko ^Hiipiri tiskarne odgovorili za ceno, da imajo br. John ^Hplosijp Russ in Frank Hpaik odločiti, kje se da-III itam, kjer je ceneje. Gfcst&vo nove pogodbe in uredništvom' gla-H@)ili imenovani tw. Pri-ž Kogoj, F. M. Jakšic in Fr. ^plrnik. da sestavijo pri-■|lo£-odbo za glasilo, na-^^^^Klista krajevnim Brocnino lista še plača ^Hpcev vnaprej in za gla-! Kri mesece nazaj. Hftjnik poroča, da bo s •31. decembrom 1916 potekla pogodba za stanovanje ter bo j treba jo ponoviti. Vpfaša se llastnika hiše, če da za naprej za c§no, kot je bila dosedaj. Ker je lastnik navzoč pri seji, pove, da bo dal za naprej pod sledečimi pogoji: stanovanje je $20.00 mesečno za dcrbo 6 mesecev iniza 6 mesecev po $25.00 s kurjavo vred. Sklene se, da Ostane vrh. urad v tem prostoru* za nadaljna tri leta ih se naredi zopet v tem smislu pogodba, ter se na najemnini pisarne poviša za iste mesece, ko bo po $25.00 najemnino na $12.50. •Letni račun bo pregledal še stari nadzorni odbor.. Finančni odbor predloži prošnjo za posojilo na Sublot št. . . na St. Clair ave v znesku $12.- 000 po na leto. Ker je posojilo varno, se sklene, da se posojilo od k jan. "1917 naprej posodi. Br. Frank Zorich ima prošnjo, če bi se smelo ustanoviti novo društvo v naši naselbini, v katero cjruštvo bi pristopni izključno sami Hrvati. Sklene se, da naj br. Zorich pove 9klep seje, da se jim dovoli. Ker je bil na to sejo poklican novo izvoljeni vrh. zdravnik dr. F. J. Kern, da se mu da potrebna navodila za (poslovanje za bodoča tri leta, za prei-Iskavo novih prosilcev itd. Dr. F. J. Kern je obljubil, da bo gledal vedno na to, da bo izpolnjeval pravila Zveze, ter da bo natančen v vseh preiskavah. Za vsako bolniško listino se mu • bo plačalo loc in za vsako novo prošnjo za vstop novega člana, ali zvišanje posmrtnine in bolniške podpore 25c, in sicer vsakih šest mesecev skupaj. Krajeuni društveni 'zdravniki morajo v zapečateni kuverti oddajati prošnje za sprejem, taikoj v roke prosilcu, katero on pošlje ali ^prinese na vrhovnega tajnika. Vrhovni tajnik bo skrbel, da pridejo listine kmalu do'viih. zdravnika. Za vrh. zdravnika se 'kupi primerna knjiga, v katero bo zapisoval zavržene nove člane itd. ter poročal na letnih sejah 1 in konvenciji o tem. Ker je bila z'adnja seja v letu 1916 so se poslavljali stari odborniki iz svojih mest, jim je 'br, predsednik v imenu odbora izrekel lepo zahvalo za njih delo in trud, ker so se pridno vdeleževali sej. Posebno Se pa tzahvaljuje bivšemu vrh. zdravniku J. M. Seliškarju -za j njegoVo veliko delo, katerega je storil za časa njegovega po-! slovanja za. napredek Zveze, j 'Br. J. 'M. Seliškar, Anton Oštir in Josip Russ se lepo za-ift • , ■ .. i-i^'i „ (deloval v tem smislu ntpffj Br. Anton Grdifci se v imenu j aedniku, za nj-egovo požrtvo- 3 Ivalno delo in trudfc katerega je [imel za Zvezo ob času njegove-| ga poslovanja kot predsednik. Novi odborniki nastopijo svoja mesta dqe'aS. jan. in vrh. .predsednik pa s I. januarijem, j \*9i 7- I iKer se nobeden ni več ogla- ; sil k besedi, zaključi predsednik Stjo ob 12.30 po. 1 John Gornik, predsednik. ' l Frank Hudov^rnik, tajnik. Varujte se listov, Id vas pod krinko sloge zapeljujejo k sovraštvu do» svojih bratov, varujte se listov, ki hočejo vcepiti v vaših srcih temo in mrlnjo, varujte se listov, ki vas v imenu sloge pozivljejo, da malikujete pred cesarji. Vsak Slovenec naj postane ameriški državljan. Ali ste že plačali naročnino? "Clevelandska Amerika" je glasilo skoro vseh alovenkkih društev v Clevelandu in okolici Društva potnajo svoje glasilo, ker vedo ^a se je list ved-■ no potezal za korist in napredek slovenskih društev.. Mogočni izganjevalci strahu Bolezni uničijo družinsko srečo. Bolezni se moramo bati. Toda imamo varno pot, kako se prežene stkali in da mir duha. Trinerjevo ameriško grenko vino je zdravilo,! ki prežene bojazen. Odstrani vzrok, odstrani .nesnago,! ki se nabira v odvajalnih organih. Sčigti želodec, utrdi prebavljalne organe, živce in povrne celo telo energiji. Če trpite na zaprtju, glavobolu, nervoznosti, ali imate veliko sprememb v življenjskih navadah, vam daje ta« kojšno pomoč. Cena $1.00. le-karnah.Mnogo ljudi se nepre stana boji revmatizma ali nevralgije. Imejte doma Tri-nerjev liniment in videli bo-dete, da kmalu zginejo te bolezni. Pomaga hitro tudi . pri nesrečah, napet ju in ranah. Cena 25 in 50c po lekarnah. Po pošti 36 in 60 centov. Josip Triner, kemist, 1383-39 So Ashland ave. Chicago, 111. Če hočete imeti krasni zlati Trinerjev koledar, pošljite deset centov za stroške poštnine. ; POZOR na novo plesno šolo. Rojakom naznanjam, da podučujem "A m e r ic a n Dance" v Jos. Birkovi dvorani, 6006 St. Clair a,ve. Sprejem vsako sredo in petek. Sedaj imate priliko, katerega veseli ples. Vstopnina $5%00 za 12 večerov Dame proste. Se priporočava (5) J. Škufca, Thos. J. Kirchner. ■ ............—i.— 1 1 ..... Kje se nahajata Terezija Po-stotnik in Katarina PavUč iz šmartnega pri Kamniku? Za njiju naslov bi rad zvedel brat Jakob Pavlič, ruski vojni ujetnik. Naslov: Jakob Pavlič, Hutor Ternovščina, Zenkov gorod, Poltavska gubernija, Russia. (7) Lepo opremljena mlekarna, v sredi slovenske naselbine se proda ali zamenja za hišo. I Vprašajte pri John Kovačič, 1 106Q E. 61st St (6) yabilo in priporočilo. Spodaj podpisani slovenski krojač uljudno naznanjam slovenskemu občinstvu, da sem dobil nove fine pomladanske in letne vzorce za blago za obleke. Vabim rojake, da si ogledajo te vzorce, ki so jako krasni. Izberite sedaj blago. Se priporočam v obilen poset (6) česar, pač pa mi samo pomaga. Ako hočete posejati bombaž na isto zemljo, zaslužite ahko $300 brez vsakega stroška. Tudi starejši človek se sprejme,ker lahko delo opravi. Pišite takoj ?ia Louis Poy-še, Moore Okla. R. 2, Box 29 -.(6) Naprodaj je dobra pisalna miza, kakor nova. Nizka cena. Zglasite se pri Grdina & Co. 6127 St. Clair ave. . (x4) Soba se odda v najem za enega fanta brez hrane. 1153 Norwood Rd. (5) Naprodaj je dober avtomobil ra razvažanje blaga. Jako po* feni. Vprašajte .pri A. Cohn, 5819 St. Clair avc._(6) Saloon naprodaj, blizu velikihj tovaren. Proda se radi bolezni v družini. Pišite na Box 99, Clevelandska Amerika, 6119 St. Clair ave. Cleveland, O. Na ustmene poizvedbe se ne da, nobenega pojasnila, ampak le na pismeno zahtevo. (6) Pant, .ki ima veselje do dela v mesnici, se sprejme takoj na delo. Fr. Vesel, 4030 St. Cl^ir »ve. (4) •Mlnogo oseb zdravi svoje telo ali napolnjuje želodce z zdravili, namesto,, da bi dali preiskati svoje zobe pri izkušenem zobozdravniku. Slaibi zobje so najslajbši. sovražniki zdravja in srečk. Delo dobi v officu Slovensko dekle, ki zna angleško. Vprašajte pri dr. Garber, 6204 St. Clair ave. (x2> Pozor Slovenci! Edini slovenski plumber v Clevelandu. Svoji k svojim! NICK DAVIDOVICH, Plumbing,' Gas Fitting, Sewer Building. 1075 E. 64th St Princeton 833 W. <12) ZAHVALA. « Spodaj podpisani se uljudno zahvali zavarovalni družbi Metropolitan Co, v kateri so bili moj oče zavarovani. Dobili smo pošteno iplačano, kakor je povedal zastopnik te družb* J, Perko. In nasvetujemo vsem rojakom dotično organizacijo (5) , John Jančigar. Zelo poceni se prodajo dve hiši zraven nove gostilne Anton Svet-a na Lorain ave. .Wtest Side. Renta se dobi vsak me-isec $40. Ka>teri misli kupiti vredno in poceni, naj vpraša takoj na 1142 E. 66t/h St. (5) Najnovejše in najlepše ženske bluze v vach velikostih in barvah dobite vedno po najnižji ceni (pri Beno B. I^eustig, 6424 St Clair ave. (Mon. xii6) OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAR VLOŽITE DENAR HA LAKE- SHORE BANK h pftvllih plifiroo do 4% St. Ckftr CMi fit. Krwp** mmI HMW r E \L 11..' I jrafw M I RT l u P \ v mn. U L. » • {t hvi ^g^a^^S^t1 vmit 3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCUD, AYL UloLMU KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na UlI način ins Utlni aparati kot sdravgo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Urada« ini t. d« 4. pop. 7. mč^do 8. mi. lO.do 12dop.obD«l«Uah. .. f ' ' '-' * ixr*£it* ta ojftas, da n* poxabiu na*lo*>a Soba se odda v najem, za enega ali dva fanta, brez hrane. 384 E. 162nd St. (3) DELO! DELO t Stalno delo, zunaj, dobro delo. Dobra plača. The Union Salt Co. E. 65th St. & New York Central železnica.. St Clair kara. (Mon, Fri. Jam.31) BARVE. Cenjenemn občinstvu naznanjamo, da sedaj imamo zopet barve v zalogi in sicer sledeče; črne, modfej zelene in redeče. Ako imate kako blago, da ima slabo barvo ali da hočete imeti drugo barvo, sedaj je čas, da pošljete nam, da vam uredimo po vasi želji. The Prank's Dry Cleaning Go. 1365 E. 55th St čistimo, likamo, barvamo in popravljamo obleke. (14) - Štiri sobe se oddajo v najem za 4 ali 6 fantov. 1265 Norwood Road. (4) Kadar potrebujete ženske ali otročje spodnje obleke, nogavice, rokavice, itd. to vse dobite vedno po najnižji ceni pri Beno B. Leirstig, 6424 St. Clair ave. (Mon. xii6) Dva poštena fanta se sprejmeta na stanovanje in hrano. 1386 E. 52nd St. (4) '* i^'Thi! V. "* i '*-' ^ • ' ■ K%fuK iy >;-i?| flflyHEj^^S™ l1 [ WW B B _ ** 1 t* iaa 9 a •nainiV jj • trpi t« na revzDitir.mn Id vam povzroča več- a^N V ■S^k&T Pain-Expeller. | Ozdravel vm bo ▼ kratkem in če m boat« a //^ I njim drgnili boleče dele zjutraj !n rvwer, vaa irMVi) J I ozdravi popolnoma. Hranite eno pt^kleoico te» \\/fA ■■// I (a leka vedne v hiil SHravilo Je dobro za rev- ^^HT/ I maMzem, vnetja, ohromelost, zjiprtie, bolečine t AXrmJ^^ml1 I bedrfhinuačlenkih, xolHiholinnevralfrijo. JJVC*Bfl V vaeh lekarnah po 25 ln 60c. i Pazite na aidro MV^^F^StJf I 1 na ateklenicah. fmjr ^HL f Vjl F. Ad. Richter & Co. NEW YORK jjSKST J^LjJ josipi že|[ BMBMB 6108 SL Chr I Slovenski p^ grebni zavod, zaloga pohištva, pečij in barv. Kočije in avtomobili za poroke, krste in druge prilike. ' i'ii^ni.i,in«aaMK'fiiii»u T' ■ /ji' ; ' . >' ■ 1 'Ji * S' Tiskarna "Clevelandska A-merika" je edina slovenska unijska tiskarna v državi Ohio. Slovenska društva ia vzhoda kot iz zapada naročajo pri nas tiskovine. | .Mm 11 fhj§šjjjmB Poiiljateljem denaija! • v tyffi? ' i 1 ""{ ' . ' ' 1 mimuii 1, 1 Še vedno se lahko denar pošlje v staro domovino po brezžičnem brzojavu in potom pošte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da se vsled vojne mogoče izplača z zamudi Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen« ampak nastati zamorejo le zamude« ,. /j f->.r- A ^'^'Iv^iff Po brezžičnem brzojavu se zamore poslati k okrogle zneske po sto, na primer 100, 200, 300, 400, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je najboljše, da se ham pošlje '$4 za vsak naslov; ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj. \L ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak dan izpfemeni, nam je nemogoče za oddaljene kraje pri-obcevati natančne cene denarja, ter bodemo od zdaj naprej do preklica računali krone >po ceni, katere bodo naznanjene v listu "Glas Naroda" isti dan, ko nam dospe v roke denar, mogoče tudi po nižji ceni, za slučaj, da bi razmere nanesle, tako. Kdor želi, d? se izplačilo izvrši po * brezžičnem brzojavu, naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno." Za cene glejte v listu "GLAS NAHODA" f iv//" , L^l.' fit. ; i ^ijjj > t: f kj ' '•"/''' i, TVRDKA FRANK SAKSER, 83. Cortland t Street, New York, N. Y. »i- H B J^JT ^mt a« j. • V., 3 % ■ jt 'i fre,- ,'i t i 4->'Ti .vfci^jjjt "ti s.^i T^'-j D ^•'tA. (h It '«' ^ s . ■ V"'''»I << ->'■ '"''UfiVWr fip IVIilan jn,Milena !| Mm Ljubezeoiio pf^ljic«. I m I # 1 ■ ' Prišle so v izbo vse tete: ena I je prinesla bele šolnčke s svi leno pentljo, druga je prinesla venec m šopek, teta Fani pa je prinesla ter je držala visoko v iztegnjeni roki tisto kratko, belo, s čipkami pošito in sladko šumeče Oblačike, ki je bilo podobno iweiuljemu krilu. r ^Milenkal" In vse tri so se smehljale. Milena se je ozrla nanje postrani, z motnim, sovražnim pogledom. Ko so jo oblačile, ni rekla besede. Le mimogrede & pomislila: "Ali ni greh,' da jih ne maram?" Toda bila je pre vet, trudna, da bi bila , ustavila in izprašala tisto bes- j no misel. v . "Ali si bolna, Milenica?" "Ne I" je odgovorila trdo in ] osorno. I Ko je stala pred ogledalom, i jo je spreletelo nekaj posebne- • gg, čisto novega in čudnega; j Oglasilo se je — ne iz njenega ,] srca, temveč nekjč poleg nje, i aH tik za njo: j "Saj sem tepa!" <; J In bil je globok: moiki glas. < V tistem "hipu jo je obtila tem- i na rdečica. " ' * "To je bil greh!" je sepetni- 1© v «rcu. "Pojdimo, če je treba!" je Teta 'Fani, prazniško nališ- i pana, jo je spremljala. Milena I jo je premerila od strani, vso I od slamnika do šolnov, ter je "Talca stara babnka, pa še i naiemari kakor za svatbo!" ( V mislih je ibesedo Mbabnica" -j nalašč in krepko naglasila, lato ker se ji je zdela odurna i beseda, pljunku podobna. Teta Fani se je držala cukfeno, sto- ,i pala je z drobnimi koraki in je posumevMa, s svilenimi krili. Tudi to šumenje se je gnusilo Mileni in v srcu se ji jenimi pogledi ozirala po mo- < ških. Spomnila se je na tisti večer, ko jo je videla v obje- i mu mlaHega, oblfeahega^co--1 drolasca in kri ji je šinila v 11- ] ca od srda in od sramu. i !"še čudno, da se ne iprikaže gola na ulico! Nateza krito, kakor da se slači!" 11 Tedaj jima je prišlo naproti H dvoje gospodov. Tisti, ki je < imel črne brke, je pomežiknil Mileni ter je smehljaje rekel i tovarišu: I "Čeden loebrček!... Poglej i tabedrca!" Milena je občutila te besede in ta prešerni smehljaj ka-i kor brezsramno nasilje. V ti-' steni hipu se je zavedla, da ji sega krilo Ikomaj do kolen in zdelo se ji je, da hodi naga med ljudmi. Pobqgnila bi, »krila se, da bi je nihče ne videl. i "Kam divjaš?" je zaklicala za njo be s takim zadovolji nim mirom in s toliko nedoj-' žnostjo, k'akor da bi brbljali abecedo; brez mostu sta se drtfžili kvanta in mesečina,n kakor v starih fantovskih pesmih. Milan je gledal nehanje svojih tovarišev od daleč, kakor skozi motno steklo. Zdelo se mu je zelo otročje ter odraslega in izkušenega človeka nevredno. Ce bi mu kdo bil rekel, da je sam otrok, bi se ozrl nanj s sočutnim posmeškom. Zakaj uvierjen je bil, da je vse ip da* leč za njim, nekje globoko spa^ daj, vse, kar more človek do^ živeti, iaflcu si ti in spoznati. Tako gleda v poznih letih na svoje otroške igrače : nasmditie se nekoliko milo se mu stori, na* zadnje pa jih vrž>e v ogenj, da mu niso napoti. Ljubezen mu je bila nekoč silna, sladka in strašna skrivnost* pred katero je trepetaje bežal -in ki jo je hkrati hrepeneč iskal, da bi jo jo spoznal vse do konca. Zdaj ga je dolgočasila, oe je prepeval v rimah in gibala se mu je, če se je razgalila v kvanti., Nekaj je oboutil, nosil v srcu noč in dan, kar se ni dalo ne vtelesiti v podobi, ne 'z besedo povedati. Grenkoba, ki je časih prekipela do vriia ter pognala šiloma solze v oči. Duša je bila ipotrta brez vzroka; telo je bilo utrujeno in težko brez dela. Zjutraj, ko je vstal ter se oblačil, mu je prihajalo slabo, mrzle kaple so mu stopile na čelo, Sogie so se mu šibile in meglilo se mu je pred očmi. "Ali pošljem .po zdravnika?" ga je vprašal gospodar in gledal skrbljivo na usehla lica in na črnopodplute oči. '^Ostanite doma, če vam je slabo!" Milan je molčal, ipustil je kavo na mizi ter se j»e napotil v solo. . „ - , Njegov gospodar je bil tudi njegov učitelj. (Milan ga je videl skoraj samo v šoli in pri obedu. Debelušen, postaren človek je bil, z zelo zariplim, fcemnordečim obrazom in drobnimi, vodenimi, mežikujočimi očmi. 'Sopel je težko in glasno, tudi če je sedel v naslonjaču. Milanu se je stiJdil ves, kakor je bil. "Kuip mesa, pa še gni'e-ga!" je pomislil; vstal je koj po obedu ter šel v svojo izbo. Gospa je bila mnogo mlajša od gospoda. Milan je ni srečal nikoli ne na izprehodu. ne v gledališču, ne na plesu; poznal jo je samo, kakor je bila doma: oblečeno v dolgo, pisano halje, pod vratom globoko izrezano in s kratkimi, ohlapnimi rokavi. SvetlcpŠenične mehke lase je imela po dekliško 'pletene v dvoje kit, ki sta se v dvejpem težkem kolobarju vili izpod temena nad čelo, bleščeča krona- Sive cči so gledale trdo, kakor zamaknjeno — Covoril ie malokdai in "e ta-krat le nakratiko in razmejeno, kakor da bi bfpla s stene in bi ne vedela, kaj bere: o1 njenih močnih, napetih, skoraj nabreklih usten pa je iehtela čudna toplota.__ lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllf IIIUIII IV i Vl*VfVWIfVMpVVV VN"i P. f^mmmmmmmrnrnrnmmmm—m■■MMAmmmmhm^. SLOVENSKA GOSTILNA / 5SS * l«j«r dobite fin« pi-Jat«, dobro Mttrt-' | i bo. ProdiriuM Igmio bi Uboijo tudi u dom*2« potrebe luittnioiet B Cm* wm t DiWi nh|» I I J0SIP KALAN, g #10! ST. CLAIR AVE. fllllinilllllllllllUUIIIIIIIHIIIUIIIIIIIinil la naiHT*> daloofotawrroMtofoatw loo mhJn *d Mjtlatejiil) Bdravll. da tm M Mit wdndiL VoM iJriwiai n«>»ll mmrmjm prM ▼ . Mi* UtKM, k|*r bad«Ja iiil>«H>> paiftf odhtTa*. hmmmm fdi ,.Mla. «tb. ■ I i—Hilit mbw»t, >I|||NI oatoob* Uh. dBar, «Ww ia ilidii ija. Goenthers Sloven. Lekarna, Addh>o Rd. rofol St Clair Am imhiiimi National Drug Stote t SUovenska lekarna. • vogal St. Clair ave. in 6i. ceict S posebno skrbnostjo izdeluje mo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse,. kar j« treba1 v najboljii lekarni._(45) I A. M. KOLAR, I Slovenska gostilna. I 3222 LAKESIDE AVL I I S« priporoča' Slovencem t obilen obiak. Točn« poatre-iba. Vedno »režo pijače. TEL. PRINCETON 1US4. FRANK ČERNF JI SLOVENSKA TRGOVINA S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO- FONI, iSREBRNINO IN ZLATNINO. ....... ■■ ...... 6033 St. Clair Are. Kadar Selite kupiti dobro uro in dnigo alatnfno, Columbia grafofone, ploKe ▼ taeh jetiklb, poaebno Importirane aloTenake ploiče ii itare domovine ter vae t to atroko apad^joče predmete, obrnite ae aaupno na arojega rojaka. Prodajam tudi,na maaečna odplačilo. Točno popraT^janje ur, zlatnine in grafofonot. Vaako blago je jamčeno. i Čistenje in likaije obleko . DOBRO DELO. NIZKE CENE. IfoUct oblek*.................$14)0 I Ženakekik^e.....................SOe Moikcauknje ................$1^0 Ženake dolge auk^Je.......J14W Jopiči...............................BOe I Ženake obleke.................$1J00 Till DIMM DRY CLEANING Co. 1574 E. 55th ST. IssUfiSi A. J. DAM M, poslorocV*. Naznanjava da sva otvorila pisarno, kjer bodeva opravljala vsa v notarski posel spadajoča opravila kakor: pogodbe, dolžna pisma, mor« tizacije, prepise zemljišč, iztiijatve i. t, d. Prevl zameva zastopstvo pri sodnijah kot zastopniki in tolmača. V slučaju poškodbe se zaupno obrnite na naju, da Vam iztirjava odškodnino bodisi od kompanije ali od države. 'I Nadalje prevzameva t zakup in prodajo lote, hiše, trgovine in drugo. Imava tudi zastopstvo več dobrih kompanij za zavarovalnino vseh vrst kakor: zoper ogenj, tatvino, osebne poškodbe in bolezen, stekleni j šipe, avtomobile, bonde ter vse druge V ta posli spadajoče stvari, v ■ SE PRIPOROČAVA ROJAKOM 1 Haffner & Jakšič, 6106 ST. CLAIR AVE. ■ * . Oba telefona. ^ Uradne ore: od 8. ure zjutraj tc t cu zvečer NE IGRAJTE SE Z ZDRAVJEM j Zdravje je več kot premoženje. Če se ne počutite dobro, ne suvljajte valenj zdravja v nevarnost z raznimi alkoholičnimi grenČicami, ki samo oslabijo kflJH paralizirajo krvne celice. Kri je dragoceni tok življenja. Kri se pretaka skosHMH in prinaša hrano vsaki celici telesa. Ob istem času odnaša nabirajoče se ne£«H snovi in se bori proti bacilom, ki napadajo telo. Raditega se morate znebiti vsegsl kar slabi krvne celice. Samo mečne in živahne krvne celice so zmožne pravilno« delovati za rast tdesa. Cisto naravno vino ne škoduje krvi, pač pa utrdi telesnfj sistem, Živce, odpravi nervoznost in tako povzroči v telesu, da lahko opravljtB svoje življenske dolžnosti, pravi dr. Armand Gautier, član Francoskega InštitigJ ta v listini, ki se je brala pred kratkim pred francosko akademijo. To je vzft^H zakaj bi morali uživati . Trineijevo ameriško grenko vino. To neprimerljivo zdravilo je narejeno iz zdravilnih zelišč, korenin in lubflB ki imajo veliko zdravilno vrednost in iz čisto naravnega rudečega vina. V njeml ni nobenih kemikalij al; strupa. Pomaga prebavi, učvrsti živce. Je pomoč zoper NAPETOST, GLAVOBOL, bruhanje, NERVOZNOST, SLABA KRI, POMANJKANJE ENERGIjB> | SPLOŠNA SLABOST.! Ozdravi hitro in varno. Zavrnite slabe ponaredbe, ki samo kradejo vam dJI nar. Naš namen je narediti zdravilo kolikor mogoče dobro, in cena je kljub s&lil rvišanim potrebščinam vsega, stara: $1.00, po lekarnah. ■ ^MfflfflH Sedinje vreme prinaša s seboj razne goste kot revmatizem in nevralgijo. AU se jim znate upirati? Najboljše je, če rabite Trinerjev liniment To m®čno zdravilo je jako uporabno tudi pri otrplem vratu, napetju in razpoklinah. CenH as in 50C, po pošti 35 in 60 centov. Pri vseh boleznih, katere spremlja kašelj, zahtevajte Trinerjev pomirjevale® kašlja. as in 50c, po lekarnah. Po pošti 35 in 60 centov. JOSEPH TRINER, IZDELUJOČI KEMIST 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, M