Latinska Amerika
v
pred odločitvijo
Castrovi komunisti, ki izgubljajo svoj prestiž zaradi vedno večjega nereda na Kubi, so se po nalogu iz Moskve vrgli v povečan0 rovarjenje v državah latinske Amerike, da bi tam zrušili več ali manj demokratske vlade in zavzeli latinsko-ameriški kontinent za Moskvo.
V ameriškem kongresnem zunanjepolitičnem odboru in v Medameriški organizaciji so se na pobudo Washing-tona v zadnjih tednih začeli resno ba-viti z načrti, kako preprečiti komunizmu nadaljnje razširjanje po južno, ameriškem kontinentu. V ameriškem zunanjepolitičnem 0dbou je ameriški podtajnik za medameriške zadeve Edwin
M.	Martin med drugim objavil, da ZDA skušajo: izolirati Kubo od ostalih ameriških držav in razgaliti resnico o kubanski revoluciji ter okrepiti notranjo varnost južnoameriških držav. Toda borbo s komunizmom bo morala voditi vsaka latinskoameriška država sama zase.
Neodvisnost latinskoameriških držav je tesno povezana, tako dokazujejo
v
Kove grožnje iz Moskve
zlasti dogodki zadnjih let, od medsebojne odvisnosti. ZDA so nastopile samostojno, ko so lansko leto preprečile grožnjo sovjetskih atomskih raket na Kubi. Vsa ostala Amerika se je takrat zbudila in ugotovila svojo odvisnost od ZDA in medsebojno odvisnost znotraj Medameriške organizacije. Toda latinska Amerika se popolnoma še ne zaveda nevarnosti komunitičnega rovarjenja, da bi bila prepričana, da predstavlja zanjo Kuba, kot sovjetski satelit, zaseden s sovjetskimi četami, pravzaprav borbo na življenje in smrt z rdečo nevarnostjo. Kubanska revolucija je sicer zgubila -sloves zaradi terorja, ki se ga je po-služii in se ga še vedno poslužuje Castro, da se vzdržuje na oblasti. Moskva je sedaj izdala ukaz prenesti ta teror na južnoameriško celino. Venezuela je eden takih ciljev, kjer se bije prava bitka med demokratsko vlado ir., komunistično uboroženo gverilo. Komunizem se mobilizira za spopad tudi v Peruju in Brazilu.
Latinskoameriške države so ¡se le počasi prebujale k spoznanju, da se morajo za svojo varnost boriti. Idealistični koncept nevmešavanja je Castro spretno izrabljal in prikazoval Kubo kot žrtev kapitalistične ZDA. Sedaj, ko latinska Amerika -spoznava, da bi mogla postati žrtev sovjetskega komunističnega kapitalizma, kakor je postala -Castrova Kuba, so začeli mednarodni komunisti, da bi to dejstvo prikrili, z odkritim pozivanjem na revolucijo. Borba, ki jo vodijo n.pr. komunisti v Venezueli, ima za cilj povzročiti splošen kaos in zgraditev komunistične -države na njegovih ruševinah. Spopadi rped skrajno levico in skrajno desnico -so preludij za zru-šenje notranjega reda. Komunistična taktika stremi za zrušenjem demokratske vlade ter sloni še vedno na starem načelu razitjo obstoječega političnega reda v državi. Če se je notranja politika Hruščeva odmaknila od Stalinovih metod, pa se mednarodni komunizem ni prav nič „destaliniziral“. Komunistična taktika na Kubi se prav malo razlikuje od taktike komunističnih strank v kateri koli vzhodnoevropski državi. Deželo je bilo treba notranje razkrojiti in nato zavladati. Tak je bil n. pr. postopek partije v Španiji, toda ¡Stalin je zaradi predvidenega sporazuma z naraščajočim nacizmom v -Nemčiji izgubil interes v Španiji. Hruščev verjetno >s Kub0 ne namerava napraviti tako, razen če se ¡bo odločil, da zanjo ne bo tvegal vojne.
In v tem je jedro stvari. Hruščev ni hotel tvegati atomske vojne, da bi obdržal rakete na Kubi. Hruščevu tudi niso všeč vročekrvni komunisti, kakor je Castro, ker so mu lahko nevarni \ njegovih načrtih za osvojitev latinskoameriškega kontinenta. Zato skuša Kubo na videz oslabiti, da ne -bi za latinskoameriške države tako jasno predstavljala rdeče nevarnosti. To pa je ravno nevarn0 za južnoameriški kontinent. Zato mora južna Amerika ostati tesno povezana med seboj in z ZDA. Toda to -se m,ore zgoditi, če je vsaka država tudi na znotraj varna. In to zopet pomeni, da se mora vsaka- država že sama po sebi boriti proti komunizmu znotraj -svojih meja. Venezuelski problem more postati problem katere koli
Ob 45. obletnici sovjetske armade je v moskovski kongresni palači govoril sovjetski obrambni minister maršal Ro. dion Malinov-ski. V govoru je zagrozil Washingtonu, da bo napad na Kubo pomenil začetek tretje -svetovne vojne.
Malinovski je med drugim zagrozil: „ZSSR bo v prvi liniji v tej vojni. Nihče nas ne more prestrašiti. V prvi uri napada bomo uničili sovražnika. ZSSR bo zbrisala z zemljevida civilne in vojaške objekte v ZDA in uničila dežele, ki imajo ameriško orožje. ZSSR bo izstrelila na ZDA trikrat več raket, kako-r jih bodo ZDA iztrelile na ZSSR. če bodo ZDA izvršile napad na Kubo, se bodo dvignile vse miroljubne sile sveta proti napadalcu. Zagotavljam, da bomo v odgovor 344 raketam, za katere pravi Mc Ñamara (ameriški obrambni minister), da jih imajo ZDA naperjene proti nam, izstrelili takšno atomsko silo, da bo zbrisala s površja zemlje vsa vojaška in civilna -središča v ZDA in popolnoma uničila dežele, ki so dale svoje področje na razpolago za ameriška oporišča.
V Washingtonu in drugih zahodnih prestolnicah so govor Malinovskega o-zn-ačili kot običajno sovjetsko propagan-
do, za katero :Se skriva strah pred izgubo Kube kot trdnega komunističnega oporišča na ameriški polobli, na drugi strani pa kot darilo rdeči Kitajski, ki neprestano zahteva od Moskve odločnejšo politiko d° zahodnjakov.
Moskva se čuti reis-no prizadeto zaradi trdovratnega kitajskega nezadovoljstva z njeno politiko do zahodnjakov. S,p°r je zadal močan udarec prestižu enotnosti komunističnega bloka. Moskva je nekaj časa resnost spora prikrivala, toda na nedavnem kongresu vzhodnonemške partije v Berlinu še je spor pokazal v vsej širini. Mo-skva, ki ho-če obdržati vodstvo komunističnega bloka, je zato bila prva, ki je pohitela s ponujen0 roko Pekingu. Tako se je poleg drugega zgodilo, da je na banketu, ki ga je Hruščev priredil laoškemu princu v Kremlju, on pred vsemi zahodnimi časnikarji pohitel nasproti kitajskemu veleposlaniku, ga zagrabil za roke in dejal: „Ko -bo vržena zadnja lopata zemlje na grob kapitalizma, jo bomo vrgli skupaj s Kitajsko.“
Grozilni govor Malinovskega pa predstavlja najnovejši priklon pekinški stalinistični napadalnosti proti zahodnjakom.
Kuba stalna nevarnost za svobodni svet
Že od lanske oktobrske krize med ZDA in ZSSR zaradi sovjetskih rakri in vojaških oddelkov na Kubi se med Washingtonom in Moskvo vleče veriga zakulisnih pogajanj. Washington pri teh pogajanjih stremi za tem,, da se Moskva ne bi čutila ponižane, ko je morala zaradi ameriške grožnja atomske vojne umakniti svoje rakete ali vsaj nekaj raket, -s Kube. ZDA -so takrat zahtevale tudi u-mik sovjetskih čet is (Kube. Tega Hruščev doslej še ni napravil, tako da je Washington o-d časa do časa javno pozval Moskvo, naj to čimprej stori. Ameriški pozivi so postajali vedno bolj pogosti zlasti pod pritiskom ameriških kongresnikov, ki -so začeli v ameriškem časopisju -objavljati vedno večje številke 0 sovjetskem vojaškem potencialu na Kubi. V zadevo so končno posegli še kubanski begunci ter je prejšnji teden eden njihovih vodij, Miro Cardona, -objavil, da je po njegovih po-datkih trenutno na Kubi do 30.000 -sovjetskih vojakov. Ameriška obveščevalna služba ceni število sovjetskih vojakov na Kubi na 17.000.
Končno je prejšnjo sredo Kennedy dobil od Hruščeva osebno sporočilo, da bo do 15. marca umaknil s Kube „več ti-soč“ svojih vojakov. V sporočilu ni navedel, koliko tisočev jih bo. V Washingtonu jim gre zla-sti za umik ok.
5.000	težko oboroženih in hitro premakljivih vojakov," ki so razdeljeni v štiri bataljone.
V -ta razvoj pa, je znova posegel Castro sam., ko sta prejšnji teden, dve njegovi lovski letali Mig v mednarodnih vodah napadli ameriško ribiško ladjo s streli iz strojnice. Krogle -so zletele mimo ladje v morje. Oba Miga so takoj zasledovala ameriška letala, tako da so zagotovo ugotovila, da sta 'bila to Castrova lovca, ki ju je med drugim dobil iz ZSSR. Ameriška vlada je vložila preko švicarskega poslaništva v Havani oster protest, Castro pa je protest od-
bil.	Kennedy je istočasno s protestom objavil, da je dal ameriškim letalskim silam ukaz, naj v bodoče v podobnih slučajih streljajo na kubanska letala.
Tako se je napetost okoli Kube znova povečala, zlasti ko je iz Moskve pri-
je v glavnem, naperjena v opozorilo Washingtonu, da je Moskva pripravljena braniti svoje interese v Karibskem morju, prav tako, kakor je ZDA, ki zahteva umik sovjetskih oddelkov s Kuhe. Medtem ko Hruščev odvaža svoje oddelke s Kube, pa grozi Washingtonu z raketami, da bi preprečil kakršno koli akcijo proti Castru. Moskva, kakor kaže, hoče o-bdržati v karibskem, morju status quo, cilj, ki ga podobno zasleduje tudi Kennedy. Toda -nevarnost se ¡skriva za dejstvom, da niti Kennedy niti Hruščev nista povsem samostojna pri odločanju nadaijne usode tega otoka.
Kennedy mora svojo politiko do Kube voditi oziraje se na razpoloženje ameriškega kongresa, ki je v-se prej kakor pripravljen kakor koli popustiti sovjetom. Prav tako se mora ozirati na razpoloženje latinske Amerike in vskla-diti protikomunistično borbo Venezuele in drugih latinsko-ameriških držav s svojimi načrti o izolaciji Kuhe. ¡Pri vsem tem, pa nikdar -ne ve, kakšna ho naslednja poteza Castra samega, ki se, kakor je že večkrat dokazal, ne posvetuje v vseh zadevah s svojim gospodarjem v Kremlju.
Hruščev je lanskega okto-bra dokazal, da ni pripravljen tvegati atomske vojne za Kubo, če to ni v njegovih širokih načrtih o širjenju -komunizma. Toda, če gre za ohranitev komunistične postojanke same kot take, potem se Hruščev pač ne bo- pomišljal poslužiti ,se zadnje odločitve. Kuba lahko ostane komunistična postojanka brez sovjetskih raketnih .oporišč na -otoku. Toda zaščititi jo je treba z raketami iz ZSSR. Zato1 je Malinovskemu -ukazal zagroziti z raketami. Tako se vak dan bolj manjša možnost direktne ameriške invazije na Kubo. In zato se je Kennedy odločil izolirati Kubo od ostalega ameriškega kontinenta s takimi akcijami, da ne bo izzval direktnega sovjetskega posega v karibsko morje. Ker -p.-a se tako Hruščev kakor Castro bojita, da bi -se to Washingtonu posrečilo in Moskva tako- ne bi imela -povoda vojaško preprečiti vedno večjo osamljenost Kube in s tem. Castrovega režima, pa je bodisi po nalogu
šlo poročilo, da je o-b priliki 45. oblet- iz Moskve, -bodisi n,a svojo -pest Castro nice sovjetske armade maršal Rodion] začej izzivati Washington z vojaškimi
Malinovski znova -zagrozil Ameriki, da -bo ZSSR šla v vojno za Kubo, če bodo ZDA napadle otok. Sovjetska reakcija
akcijami. Ena takih akcij je bil ravno napad dveh Castrovih Migov na ameriško ribiško ladjo.
druge latinskoameriške države. Z vsakim dnem., ko traja Betancourtova vlada, se krajša živjenjska doba Castrovega režima. Čim dlje bo vsa latinska Amerika obdržala stabilne in demokratske vlade, tem, manjše bodo možnosti mednarodnega komunizma na tem kontinentu.
-Latinska Amerika se nahaja pred odločilno -bitko s komunizmom. Toda ne gre samo -za -borb0 proti komunizmu. Gre tudi za 'boj za demokracijo. Narodi se morajo boriti za pravico biti svobod-
ni in neodvisni. Castro je diktator, ki se bori za obstanek. 'Ne- bo mogel obstati, če ne bo imel tihe ali brezbrižne podpore ostale latinske Amerike. Toda zahodna -polobla ne -bo mogla še naprej živeti v svobodi, dokler bo obstajal njegov režim. Bitko je treba izvojevati do konca, prav tako, kakor je svojo izjavo pred kongresnim odborom zaključil Edwin M. Martin: „Latinsko ameriške države morajo odločiti, kaj bodo storile in to potem storiti. Tudi pobijati bodo morale, kajti to je borba na življenje in smrt.“
„V v
Komunistično sovraštvo proti Zamoreem
Kakor ZSSR tako tudi vsi sovjetski sateliti neprestano vabijo akademike z vsega sveta, naj pridejo študirat na komunistične univerze. Komunistične vlade dajejo prišlecem štipendije, s katerimi lahko- preživljajo svoje bivanje v komunističnih državah mnogo boljše, kakor domačini. ZSSR je s svojimi sateliti v zadnjih letih vrgla vabo zlasti akademikom, iz ndvo nastalih afriških držav, od kode-r na stotine črncev trenutno študira na komunističnih univerzah v Moskvi, Bukarešti, Budapešti, Pragi, Beogradu in Sofiji.
Že večkrat pa so prišla izza železne zavese poročila o pritožbah afriških študentov glede postopanja komunističnih oblasti in prebivalstva z njimi. Mnogi so se tudi pritoževali nad neznosnostjo komunistične indoktrinacije ter so posamič zapustili komunitične univerze. Do pravega množičnega odhoda pa je pred kratkim prišlo s sofijske univerze.
-Na sofij-ski univefzi je študiralo o-k. 800- afriških študentov. Ti so se v svojo zaščito organizirali in so nameravali ustanoviti na univerzi zase Vseafriško unijo. Hoteli so se ,s skupn0 organizacijo zaščititi proti izpadom ¡bolgarskih sovrstnikov in pre-bivalstva na splošno proti njim. črnce so namreč z besedami in fizično začeli napadati sofijski štu-ljali so -težka poniževanja zaradi črne
IZ TEDNA
v dvoranah in -na univerzi sami. Doživljali so težka poniževanja zaradi črne-barve svoje kože. Zasmehovali so jih s „črnimi opicami“, jih nazivali „pragozdni ljudje“ ter nanje pljuvali v avtobusih in na vlakih. Zato so se zbrali in v sprevodu korakali po sofijskem Leninovem bulevarju proti vladni palači. 'Sprevod je prestreglo 600 bolgarskih policistov z gumijevkami ter so večje število črncev zaprli. Zato je večina skušala oditi iz Bolgarije, toda naletela je na novo oviro. Bolgarska vlada jim je ustavila štipendije, tako da so ostali brez denarnih sredstev. Ker večina afriških držav v Sofiji nima svojih diplomatskih predstavništev, so študentje ostali brez diplomatske zaščite. Nekaj nad 100 se jim je posrečilo odpotovati iz Sofije na Dunaj, nad 300 pa je začelo stavkati in nočejo več prihajati na univerzo.
Tisti, ki so prišli na Dunaj, so tam povedali, da so ustanovili Vseafriško unijo na sofijski univerzi zato, da M „imeli svoje organizirano zastopstvo in da bi dokazali Bolgarom., da v Afriki ne živimo več v 18. stoletju. Toda, ko smo ugotovili, da nas ljudje s pristankom oblasti nazivajo „črne opice“, nam je -bilo jasno, da nima smisla -pobijati bedasto komunistično propagando in da je študiranje v komunistični deželi neumno zapravljanje časa.“
V TEDEN
V uruguayski prestolnici Montevideo so prejšnji petek odkrili spomenik argentinskemu osvoboditelju grafu. San Martinu. Odkritju spomenika so prisostvovale številne uruguayske. in argentinske uradne osebnosti. Z argentinske strani je bil navzoč zunanji minister dr. Muniz, vojaški delegaciji je pa predsedoval drž. podtajik za vojsko genera] Alsogaray. Ob vabilu argentinskih -osebnosti z uruguayske strani na odkritje spomenika generalu San Martinu bi bilo -skoro prišlo do diplomatske zaostritve med obema državama, kajti član ur-uguayskega vladnega sveta dr. Haedo je na. odkritje spomenika povabil tudi glavnega tajnika biv. peronistične ¡stranke dr. Matero. Argentinska vlada je od uruguayske vlade takoj zahtevala pojasnilo, če odgovarja resnici, da je dr. Matera povabljen na otvoritev spomenika. V slučaju, če bi -se bilo ugitovilo, da je dr. Matera bil uradno povabljene na otvoritev, bi bilo izostalo argentinsko uradn0 zastopstvo ob idkritju ispom-enika. Uruguayci so zadev0 rešili takole; argent. vlado so obvestili, da je član vladnega sveta dr. Ha©do povabil dr. M-atero na slavnost privatno, ne pa -uradno v imenu vlade.
Šef argent, vojaške delegacije general Alsigaray je pa ob prihodu v Montevideo izjavil, da ho takoj zapustil Uruguay -z vsemi člani vojaške delegacije in vojaškimi -oddelki, če bo dr. .Ma-tera povabljen na častno tribuno. Dr. Matera je na odkritje spomenika res prišel in sicer v spremstvu predsednika kršč. demokratske, stranke dr. Suelda. Uruguayci s-o ju posadili na tribuno, ki je -bila -oddaljena 80 m vstran od častne tribune, na kateri s-o -bili poleg uruguayskih vladnih in vojaških osebnosti tudi zastopniki argent, vlade in vojske. Predno se je začela vojaška parada je prišla k dr. Haedu njegova hčerka in ga odpeljala na tribuno, na kateri sta bila dr. Matera in dr. iSueldo ter je skupno z njima prisostvoval ostalemu delu programa.
Čilski predsednik Jorge Alessandri je objavil, da je povabil jugoslovanskega komunističnega diktatorja na obisk v Čile. časnikarjem je povedal, da je njegova odločitev v konservativni stranki sicer izzvala nezadovoljstvo in neodobravanje, -on pa pravi, „da sta odločitev in odgovornost večl‘. Konservativno časopisje v Čilu javno napada predsednika zaradi tega njegovega koraka in zatrjuje, da je najmileje povedano neumestno, da prihaja v Čile predstavnik jugoslovanske komunistične diktature, ki preganja tudi katoliško -Cerkev.
V Kolumbiji -so imeli prejšnji teden velike delavske izgrede. Zaradi množičnih -odpustov delavstva v nasadih kavovca in v industriji kave so delavski sindikati proglasili stavko. Stavka rji so s tovornimi avtomobili in j traktorji zaprli vse cestne dohode v
prestolnico Bogotá in preprečujejo vanju dovoz ne samo kave, am.pak tudi drugih živil.
Predsednik čilskega vrhovnega sodišča Rafael Fonteciila je odobril izročitev biv. polkovnika Hitlerjevih napadalnih -oddelkov Walter ja Rauffa za-hodnonemškim sodnim oblastem,, da bi pred njimi odgovarjal za smrt okoli 60.000 j-udov. Zagovornik polkovnika Rauffa je vložij takoj priziv na plenum, vrhovnega sodišča. ¡Plenarnemu zasedanju vrhovnega sodšča ne bosta smela prisostvovati ne. drž. toživec, ki je bil proti izročitvi in ne predsednik, ki je za izročitev nacističnega funkcionarja.
Brazilske pomorske in civilne oblasti -so v enem od kanalov veletoka Amazonas prevzele venezuelsko trgovsko ladjo Anzoategui, -katere so se pred časom, polastili člani venezuelske terol ristične „osvodobilne fronte“. Ladjo so vrnile Venezuelcem, ugrabiteljem, ladje, članom omenjene venezuelske kom,, teroristične organizacije p-a dale politično zaščito. Venezuelska vlada je brazilski vladi sporočila svojo ,uradn0 zahterV-o po izročitvi omenjenih teroristov.
V mestu Barce v Libiji je bil prejšnji petek hud potres. Potresni sunki so bili tako siloviti, da so porušili veliko hiš. Pod razvalinami je našlo smrt 500 ljudi, nad tisoč jih je pa ranjenih. Od potresa 'prizadetemu mestu so poslali Amerikanci takoj zdravstveno pomoč iz svoje baze Wheelus blizu Bengasija. Angleži pa s Cipra. Med vojno so bili v tem mestu hudi boji med vojaškimi oklepnimi oddelki dveh maršalov, angleškega .Montgom-eryja in ,nemškega Erwina von Rommela.
SPOR MED BRAZILOM IN FRANCIJO ZARADI MORSKIH RAKOV
Med Brasil-om in Francijo je ravno pred pustom,, ki ga posebno bučno praznujejo v Brasilu, prišlo do resne napetosti. Francija ima veliko modern-0, o_ preljenih ribiških ladij za lov na morske rake. Doslej so jih lovili o-b afriški obali, sedaj s0 se pa te ladje pomaknile na drugo stran Atlantskega oceana ter so lovile morske rake nasproti brazilskemu pristaniškemu mestu Recife. Za,radi lova morskih rakov v teh predelih je prišlo -do spora med omenjenima državama, kajti Brazil stoji na stališču, da francoske ribiške ladje love morske rake že v brazilskih teritorijalnih vodah, francoska vlada je pa v zaščito svojih ribiških ladij poslala vojno ladjo Tartu. Brazilska vlada je mobilizirala svojo vojno mornarico ter poslala v Recife 4 rušilce in ,prevozno letalo za obrambo brazilske obale pred kakršnim koli napadom. Med tem sta si izmenjala poslanici že tudi brazilski in francoski predsednik, bila so že tudi pogajanja za mirno rešitev spora zaradi morskih rakov, toda doslej še niso privedla k u-spešnemu zaključku. So pa izgledi, da bo vse kmalu urejeno v korist obeh strani.
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 28. februarja 1963
3ti in oni
V zadnjem času so se pojavili glasovi, da je treba nekako prenehati z domobranstvom in kar je temu ¡sorodnega. širivci teh glasov niso toliko komunisti, tki so itak bili vedno proti vsem idealom naše emigracije divje razpoloženi, ampak ljudje, ki so se šteli vedno nam naklonjene. To so npr. °ni, ki jim je že uspelo iti za kratek čas domov na obisk, potem nekateri ■od ¡tistih, ki jim od vsega začetka ni dišalo iti v tujino, ampak so se že v prvih letih begunstva naselili v bližini jugoslovanske meje in tretjič oni, ki so ostali sicer 1. 1945 doma, pa jim ni ugajalo pod komunisti, čeprav niso bili prej z njimi v borbi, a so si pač zaželeli svobodnejšega dihanja v svetu. Vsi ti svetovavci so pač ljudje, ki niso kaj posebno hudega pretrpeli in zlasti ne obiskujejo v domovini pobitih in razmetanih žrtev iz svojega bližnjega sorodstva ali iz prijateljskega kroga; so 'bili pa ves čas, kar so zunaj, naši prijatelji.
Pravijo, da so opazili doma ali iz sosedstva meje, da se je v domovini polegel kult partizanstva, kar se kaže v pojemanju 'bučnih proslav v čast herojem, potem pa v vedn0 večjem gi-nevanju partizanske literature in umetnosti. Vsaj vidnejših epopej partizanskega junaštva ni več, pa tudi v likovni umetnosti ni več proslavljanja teh „junaštev“ v velikih stenskih slikah ali novih spomenikih NOB, niti programskih glasbenih dei iste vsebine. Ir« tako pravijo ti svetovavci; Če so oni doma opustili proslavljanje partizanstva, opustite tudi vi v daljnem, svetu proslavljanje vaših idej, zlasti legijona-štva, domobranstva ir« četništva. Tako se bo vse čustvovanje prilagodilo onemu čustvovanju ljudi v domovini; umetnost domačinov se bo z vašo vistosme-rila ir« zaživeli boste z domovino sorodno življenje, vsesplošno slovenstvo.
Pri tem pa ti dobro misleči svetovavci pozabljajo bistvo. Komunisti doma s0 uganjali v partizanstvu nekaj grdega, strašnega. Tej hudobiji je bilo treba postaviti spomenike, da bi se navadili ljudje doma gledati nemoralni boj za dosego komunistične oblasti v lepši in celo najlepši luči, v zgodovinsko ponarejeni podobi. Deloma se jim je to vsaj v začetku posrečilo. A laž je bila le tolikšna, da je začela s časom presedati. Umetnik, ki je čutil količkaj pristnega umetniškega navdiha, se je moral končno otresti neumetniškega strankarskega, fanatičnega dirigiranja. In kdor je imel še kakšno zdravo lastno misel, se ji je posvetil in nehal poslušati neprebavljive mitingške fraze. Vsakemu poštenemu in k svobodi stremečemu človeku se je moralo pri-gnusiti večno hvalisanje zločina kot ju naškega dejanja.
Naša borba, je bila drugačna. Bila je pravična obramba življenj in imetja, bila je predvsem obramba verskih, človečanskih in demokratičnih pravic, ki so nas jih naučili najboljši vodniki ir« izbojevali najspretnejši voditelji. Bra-nitev teh vrednot nas je slednjič prisilila k umiku v svobodni svet.
.Mimogrede bi tu omenili, da niti nismo pohiteli, da bi dejstva te borbe tak0 registrirali, kot so pohiteli nasprotniki doma, da so jih ponarejena obelodanili. Toda dejstva so
BRALI SMO .
TITO VA
Allan Jacks, dopisnik ameriške tiskovne agencije AP, je 20. t. m. poslal svoji agenciji tole poročilo iz Beograda:
„Jugoslavija se je pomaknila nazaj k robu komunističnega bloka ir« vzpostavila najtesnejše odnose z ZSSR, odkar sta se obe državi pred 15 leti razburjeno razšli. Toda Tito kljub temu še vedno zahteva svobodo v svojih političnih akcijah.
Jugoslavija si je pustila pot odprto tudi za to, če bi ji nova politika propadla, ali če bi nov razvoj, odnosov med ZSSR in rdečo Kitajsko zahteval hiter umik.
Tako gledajo na splošno na Tita in njegovo vlado tuji diplomati v Beogradu, ki so zadnji dve leti opazovali, kako se je Jogoslavija vedno bolj bližala Moskvi in oddaljevala od Washingtona.
To mnenje so si ustvarili tudi iz vrste govorov, ki jih je imel Tito doma in med svojim obiskom v Moskvi lanskega decembra. To potrjuje tudi delovanje njegove vlade in njega samega. Titov najožji krog sicer trdi, da je tako gledanje napačno, vendar« se ne more izogniti priznanju, da je Jugoslavija dosegla nov sporazum z ZSSR in da ga hoče še poglobiti.
Zahodni diplomati so zato mnenja, da se je Jugoslavija končno zopet vrnila v sovjetski ¡biol Za potrdilo navajajo naslenje; Obiski med jugoslovanskimi in sovjetskimi državniki so si lansko leto sledili hitro drug za drugim.. Najvažnejši je bil med njimi obisk sovjetskega predsednika Brežnjeva v Beogradu lanskega septembra in Titov obisk v Moskvi lanskega decembra.
V vzporednih izjavah po takih obiskih sta obe državi poudarjali, da imata „enake“ ali vsaj „podobne“ poglede na mednarodni položaj.
Tito je, kakor je razvidno iz njegovih zadnjih .govorov, Jugoslavijo tudi potegnil iz skupine tkzv. nevezanih držav. „Ne spreminjamo svoje politike prijateljstva in sodelovanja z nevezanimi državami,“ večkrat poudarja. Toda povsem odločno se zoperstavlja označevanju Jugoslavije kot nevezane države.
Ti in podobni dogodki po mnenju večine zahodnih diplomatov dokazujejo, da se je sovjetsko-jugoslovanski spor, ki je pretresel komunistični blok leta
premočna, da hi jih mogli pozabiti. Doživljaji so bili vkljub grozotnosti preveč veličastni, da bi jih mogli izročiti pozabljenju, najsi smo .se potem, vselili v kraje, ki so zelo drugačni od naše domovine ir« najsi nas zdaj mučijo nove, prej nepoznane skrbi.
Nasprotnik je lahko pozabil na laž, celo odleči mu je moralo, če je spomin neresničnosti zabrisal. Nam mora biti in v glavnem nam tudi še je, spomin na preteklost še svet in lahko rečemo, da je še bolj živ kot je bil takoj po umiku.
Dokler bodo živeli v nas svetli ideali, v katerih smo bili vzgojeni, spomin na obrambne borbe proti komunizmu ne more obledeti. De hi ga pustili oplah-ne,ti, hi s© zelo oddaljili od pravega slovenstva.
V — n.
LINIJA
1948, definitivno končal. Takrat Tito ni hotel sprejemati ukazov od Stalina ter je bila «Jugoslavija izključena iz sovjetskega bloka.
Nihče od zahodnih diplomatov sicer ne pričakuje, da bi 70-letni Tito, ki se mu je posrečilo upreti se 'Stalinu, sedaj kar iznenada .sprejemal ukaze od Hruščeva. Pač pa prav gotovo namerava voditi svojo prosovjetsko politiko, obenem z upanjem, da ne bo resno ogrožal svojih odnosov z Zahodom. Vprašujejo pa se, koliko spretnosti ima, da se mu to ne bi zgodilo.
Zakaj po 15 letih dobrih odnosov z Zahodom, taka sprememba? Odgovor, tako menijo zahodni diplomati, je treba iskati v naravi .komunizma.
Tito in njegovi najtesnejši pajdaši
so stari komunisti. Čustveno pripadajo komunističnemu svetu in se počutijo resnično doma samo v sovjetskem bloku. Kot komunisti tudi oni, kakor pač vsi komunisti, mislijo, da bo komunizem končno dobil bitko med Vzhodom in Zahodom in zavladal nad svetom.
Tito in njegovi pripisujejo tudi veliko važnost kitajsko-sovjetskemu sporu. Trdno verujejo, da je usoda komunizma in tako vsega sveta odvisna od izida tega spora in hočejo pomagati ZSSR. Zaradi negotovosti o izidu tega spora pa tudi puščajo sebi vrata odprta za hiter umik iz sovjetskega bloka, če bi se izkazalo potrebno. Jugoslavija namreč prav lahko postane žrtev tega spora. Rdeča Kitajska je prav v zadnjih dneh namreč zahtevala 0d ZSSR izključitev Jugoslavije kot eden izmed pogojev za svoja pogajanja z Moskvo za rešitev spora.
v
Iz življenja lit dogajanja v Argentini
Priprava za oblikovanje volilnih front in postavitev kandidatov
Dobre tri mesece imamo še do volitev, pa razen Aramburuja še ne vemo za nobenega drugega kandidata, ki naj bi imel možnost postati predsednik republike in povesti državo v poln0 ustavno stanje. Pričakovati pa je, da bo po pustnih prireditvah in dneh stopilo znQ-va v ospredje to vprašanje in da bo zlasti v tem, pogledu marec zelo važen.
V prvi vrsti bodo znova obnovili, pa ne samo obnovili, ampak tudi pojačali akcijo vsi tisti, ki se zavzemajo za ustanovitev široke narodne in ljudske fronte, katero bi podprli tudi peronisti. Ini-ciatoi- za ustanovitev take fronte je ¡bil pravzaprav sed. predsednik kršč. demokratske stranke dr. Sueldo, v zadnjem času pa je bilo kazno, da so iniciativo ir« akcijo prevzeli dr. Frondizijevi in. transigentni radikali z dr. Alendejem na čelu. Prav zadnje dni je znova stopil v ospredje dr. Sueldo in povedal, kako si zamišlja omenjeno fronto in kdo naj bi jo tudi sestavljal. Obenem je' razvijal v radijskem in televizijskem govoru tudi svoj notranje in zunanjepolitičen program.
. Govoreč o ideji narodne in ljudske fronte je dejal, da jo izkoriščajo tisti, „katere je narod pri volitvah 18. marca 1962 obsodil“. S terni besedami je mislil na dr. Alendeja in njegove intransigan-tne radikale, katerih vrhovni voditelj je dr. Frondizi. Po dr. Sueldu se mora fronta ustvariti na treh osnovah: na programu, članih in metodah. „Potrebno je moralno očistiti državo in ji znova pridobiti dobro ime v svetu. Znova je treba poudarjati stari argentinski in krščanski ideal skromnega in čednost-nega življenja,“ je ¡naglasa! govornik. Dalje je dejal, da je za stalni sporazum med Cerkvijo in državo, ki naj odpravi sedanji patronat, ki ga izvaja država nad kat. Cerkvijo in ki ji daje : možnost vmešavanja pri imenovanju ! škofov. Je za svobodo pouka. Sedanji ' kapitalistični sistem v državi naj zamenja sistem kršč. socializacije, ki naj omogoči soudeležbo delavcev pri lastništvu in dobičku podjetja. Izjavlja se za razveljavitev sedaj veljavnih petrolejskih pogodb, za prekinitev zvez z Mednarodnim denarnim skladom, za državno
. vodstvo zunanje trgovine. Zun. politika naj bo solidarna z obrambnim, sistemom Zahoda, toda istovetna s koristmi kolonialnih in gospodarsko manj razvitih držav.
- V zaključnih izvajanjih se je dr. Sueldo znova povrnil na vprašanje fronte. Po njegovem mnenju ne morejo biti v fronti ne Frigerio, ne Alsogaray pa tudi ne Aramburu. Glede biv. predsednika revoluc. vlade pravic, da izredno ceni njegovo osebo, toda Aramburu predstavlja „staro politiko“ s svojimi domačimi .in inozemskimi svetovalci in s svojim liberalnim individualizmom.
INa vprašanje radijskega in televizijskega napovedovalca naj pojasni, kako je prišlo d0 tako tesnih zvez med kršč. demokrati ir« peronisti, je dr. Sueldo dejal, da so kršč. demokrati napadali napake peronističnega režima. Tega pa stranka ni vedno obešala na veliki zvon. Glavna stikalna točka med obema je pa krščansko jedro, krščansko izhodišče in gledanje na svet. Izpade peronizma proti katolicizmu in nastopanje proti kat. Cerkvi, ki s° dosegli vrhunec v požiganju kat. cerkva, pa je pripisoval trockistom in masonom, ki so dobili premoč v stranki.
Končno je dr. Sueldo zatrjeval, da se strinjajo z njegovimi gornjimi pogledi na sedanjo argentinsko stvarnost poleg krščansko-demokratske stranke še naslednje politične skupine: justicialisti, ljudski konservativci, nacionalistične skupine, ki sprejemajo demokratske metode, razne neodvisne skupine ter Union Federal.
Nekateri so m,nenja, da ni izključeno, da bodo peronisti podprli prizadevanja, naji bi bil dr. Horacij Sueldo sploh kandidat za predsednika republike, dr. Raúl Matera, glavni tajnik justicialistič-nega gibanja, pa podpredsednik.
Ostale politične skupine, ki se toliko ne potegujejo za sestavo narodne in ljudske fronte, bodo imele v teku marca zbore zaupnikov, na katerih bodo določevale lastne kandidate. Ljudski radikali bodo imeli tak sestanek že 7. marca. Kot najresnejšega kandidata za predsedniški položaj omenjajo dr. Hijo iz Cordobe. Predsednik te stranke dr. Balbin je že tudi govoril na radiju. Nastopal je proti volilnim, paktom in proti „proskribcijam“. Proti narodni in ljudski fronti so se izjavili tudi konserva-
V	V
Iz političnega življenja jugoslovanske
emigcaeije	4
Danes ni več tistih političnih sil, ki so med obema vojnama zaradi svojih lastnih koristi podpirale borbo hrvat-skega naroda za „nezavisno“ državo, seveda za ceno okrnitve njene suverenosti in izgube najčistejših hrvatskih (krajev. '¡Zato morejo tisti Hrvati, ki izključno zahtevajo povsem samostojno hrvatskiO' državo, svoj cilj doseči morda same s pomočjo načela samoodločbe hrvatskega naroda, kadar in če ga bo mogoče izvesti. Hrvatski narod ima brez dvoma pravico do samoodločbe, toda uporaba te pravice postavlja .glavna vprašanje zaradi ozemeljske prepletenosti Hrvatov in Srbov,, katerim tudi ni odrekati pravice do samoodločbe, ee bi prišto’ do glasovanja o razidu obeh narodov. Zato je danes nemogoče določiti na katerem področju in na kak način bi se pravica samoodločbe hrvatskega naroda izvršila v praksi, toda gotovo je, da o tem ¡r«e bodo odločali tisti Hrvati, ki danes tak plebiscit zahtevajo. Iz tega sledi, da Hrvati v takem. primeru ne bi odprli samo vprašanja svojih vzhodnih meja, ampak tudi iria severu in zahodu. Kako bi potem izgledala na zemljevidu „taka nezavis-na hrvatska država“ danes ne more nihče predvidevati.
Vsi tisti Hrvati torej, ki so načelno proti vsakemu sporazumu s Srbi, glede državne skupnosti in vse svoje politične načrte grade na samoodločbi hrvatskega naroda, se lahko nekega dne znajdejo v položaju tistega člou veka, ¡ki je gonil lisico, spodil pa volka in spravijo hrvatski narod v novo narodno katastrofo, kakor so to že storili leta 1941.
¡Na drugi strani pa naj tudi tisti ,Srbi, ki še vedno smatrajo, da morajo v vsaki državni skupnosti imeti prevladujoč položaj, upoštevajo naslednja dejstva. Danes ne živimo več ob koncu 1. svetovne vojne, ko je bila 'Srbija zaveznik velikih sil, ko je imela „s slavo ovenčamo vojsko.., dinastijo Ka-radjordjevičev in Poincarejevo Francijo na svoji strani ter je kot „zmago-vavka in osvoboditeljica* ( mogla vsiliti svoje stališče ostalim narodom Jug.OL. slavije, zlasti Hrvatom, bodisi ma miren ali nasilen način. Danes Srbi in Srbija nimajo niti tiste preroigative, ki so jo imeli med dvema. svet. vojnama, pa niti tiste, ki jim je ostala po 'Sporazumu iz leta 1939. Razen relativne številčne premoči, ki v mednarodnih odnosih ni kriterij za hegemonijo, so Srbi in Srbija kot narod in država for-
malno izenačeni s Hrvati in Hvatsko kakor tudi z ostalimi narodi ir« republikami v ¡sedanji Jugoslaviji in ne morejo niti v bodočnosti v demokratski državni skupnosti zahtevati položaj, ki bi jim pa zakonu ali dejansko zagotovil nadoblast v državi, še več, odstraniti je treba tudi tiste činitelje — sedež osrednje oblasti —, ki daje jo Srbom še danes gotov prevladujoč položaj, da bi se tako zagotovila popolna enakopravnost vseh narodov Jugoslavije. če se Srbi kljub dejanskemu stanju ne morejo ali nočejo odreči ideji številčne premoči kot. osnove za svoj privilegirani položaj in s takim, zadržanjem prisilijo Hrvate, ¡Slovence in Makedonce, da odklonijo ustvaritev državne skupnosti, se bojim, da „Velika Srbija“, ki bi ostala, ne bo imela tistih meja, kot si jih danes zamišljajo tisti Srbi, ki bi raje imeli samostojno Srbijo kot pa da bi se odpovedali ideji nadoblasti Srbov v skupni državi.
Svoja izvajanja dr. Pešelj zaklju-uje z ugotovitvijo: „Kljub vsem težavam je sporazum Hrvatov in Srbov o skupni državi , ali če je to nemogoče, sporazum o mirni ločitvi v interesu ne samo obeh narodov, ampak je tudi imperativna zahteva za ohranitev miru in stabilnosti tega dela Evrope. Zato je treba pošteno, odkrito in iskreno razpravljati o vseh vprašanjih srbo-hrvatskih odnosov brez očitanja preteklosti, brez predsodkov in sovraštva,
brez prevar in zahrbtnih misli, pač pa z iskreno željo, da bi se v bodočnosti našli temelji za skupno življenje ali za dobre sosedske odnose.“
Dve, tri o hrvatsko-srbskih odnosih
Tak naslov je daj svoji izjavi za anketo Naše Reči .Stjepan Gaži, eden od vidnejših funkcionarjev Hrvatske seljačke stranke.
V začetku izvajanj pravi, da se bo v svoji izjavi drža] vprašanja „hrvat-sko-srbskiji odnosov, ki so temeljni kamen tega problema brez ozira na čas in razmere.“ Po njegovem mnenju je treba hrvatsko.srbske odnose „v prvi vrsti gledati skozi prizmo nacionalizma, prevladujočega pojava v evropskem političnem življenju v teku zadnjega stoletja. Nobenega dvoma ni,“ nadaljuje sv°ja izvajanja Gaži, „da nacionalizem. tudi danes igra odločilno vlogo v svetu. Vsak nacionalizem pa ima za končni cilj ustvarjenje, ohranjevanje (in /utrjevanje narodne državne misli. Obstoj hrvatske in srbske narodne posebnosti ie več kot tisočletno dejstvo. Na osnovi tega dejstva se je razvijala hrvatska in srbska narodna in državna zavest od polovice prejšnjega stoletja do danes. Ker sta se oba nacionalizma dober del razvijala na istem zemljepisnem področju, na katerem sta se srečavala, sodelovala skupaj, prihajala pa tudi v nasprotja, sta rodila v raznih dobah pojave ilirstiva, jugoslovenstva,
tivni demokrati iz province Bs. Aires, ki bodo pri volitvah tudi imeli svojega predsedniškega kandidata. V stranki dr. Frondizijevih intransigentnih radikalom s0 pa na delu skupine, ki bi rade dosegle, da bi bil kandidat za predsednika sed. predsednik te stranke dr. Alende, biv. guverner prov. Bs. Au-es.
Kakor znano pri volitvah dne 23. junija volivci ne ‘bodo direktno izvolili predsednika in podpredsenika, ampak bodo to važno nalogo opravili možje volilnega kolegija, ki bodo za predsednika določili enega od kandidatov, ki je bil na kandidatnih listah posam. strank.
V zadnjem času so se pojavile tudi govorice, da bodo volitve odložene. V notranjem ministrstvu so te govorice odločno zanikali. Prav tako so zatrdili, da zakon o političnih strankah ne bo spremenjen.
„Odprto pismo“ dr. Matere oboroženim silam
Glavni tajnik justicialističnega gibanja dr. Raúl Matera je prejšnji teden časnikarjem izročil prepis „odprtega pisma“, ki ga je poslal oboroženim silam. V njem zatrjuje, da nikdar ni bil politik in da tudi sedaj ni. S političnimi stvarmi se bavi samo zato. ker ga je do „tega težkega in izmučenega ■bolnika, ki je naša domovina“ privedlo poklicno delo (dr. Matera je zdravnik po poklicu, op. ur.) „služba, ki je delo za življenje in proti smrti“. Pravi, da to pismo zasleduje samo cilj pomirjenja. Ne ¡govori ne kot premaganec ir« tudi ne kot'bojevnik. Zatem navaja, da so s« oborožene sile odločile za „našo prepoved in zato nastopamo pot proti katakombam protizakonitosti“. Zatem poudarja, da je treba razmišljati o posledicah take odločitve. „Nismo mi, ki izzivamo in. izsiljujemo dogodke, kajti dogodki 'bodo tudi nas same potegnili s seboj.“ Končno zatrjuje, da je to njegov zadnji poskus opozorila“ za razumevanje službe domovini in poslanstvu njene veličine. Končno zatrjuje, da bo smatral, da je njegovo poslanstvo končano, če bo ta poziv ostal brez odziva.
Na gornje odprto pismo oboroženim silam se je takoj oglasila Revolucionarna demokratska fronta. Zavrača ga z besedami: „Peronisti, ki se skrivajo kot justicialisti in zatrjujejo, da ponižno priznavajo kot edinega šefa pobeglega tirana, nimajo avtoritete govoriti in prav nikogar obtoževati. Začeti m°rajo s pranjem zločinov in državi vrniti naropano premoženje v času druge tiranije in. vlad od 1. maja 1958 naprej.“
Evropa še vedno trpi vsled hude zime, kakršne ne pomnijo v tem stoletju in ki je¡ od 23. decembra pa doslej zahtevala že 1700 človeških žrtev. V severnih delih Evrope imajo še vedno hud mraz, na jugu pa silno deževje, ki je v Španiji povzročilo velike poplave v Andaluziji, v Italiji so se pa zaradi številnih padavi s hribov sprožile velike plasti zemlje in blata ter ogrožajo razna naselja zlasti okoli Neaplja in na Siciliji.
Italija je že sredi voliinega boja. Funkcionarji in prvaki vseh političnih strank živahno posegajo vanj. Komunistom je prišel na pomoč celo zet Nikolaja Hruščeva Aleksij Adžubej, glavni urednik sovjetske „Pravde“. V Italiji bo imel več govorov in tiskovnih konferenc.
narodnega edinstva, hrvatsko-srbskega nesporazuma, hrvatsko-srbskega sporazuma in končno — žalostni hrvatsko-srbski spopad, kateremu smo sami priče in sodniki.
Tdda za vsako vsaj malo smotrno razpravo je treba te odnose postaviti v njihovo pravo stanje, iti do njihovega bistva, ki je dvojno: 1. Pri uporabi demokratičnih načel in spoštovanja svobodne narodne odločitve, ni dosti dvoma, da se bodo Hrvaiji in Srbi odločili za ustvaritev svojih narodnih držav: Hrvatske in Srbije. V tem slučaju bi se sedanji hrvatsko-srbski odnosi spremenili v odnose med dvema enakopravnima državama, kakor obstojajo v mednarodnem redu. 2. Ker pa je zaradi velike pomešanosti prebivavstva nemogoče, da bi Hrvatska odnosno Srbija zajele vse Hrvate ali Srbe, se bo pojavilo vprašanje tistih Hrvatov odnosno Srbov, ki bodo ostali izven okvira svoje narodne države. Srbi, ki žive na Hrvatskem so brez dvoma politično, gospodarsko in kulturno sestavni del prebivavstva Hrvatske. Istočasno so pa oni po svojih čustvih, zavesti in verski pripadnosti del srbskega naroda kot takega brez ozira na državne meje. Vskladitev teh dveh stališč je pa vprašanje dolgega in težavnega zgodovinskega razvoja, ki ga pa v okviru te ankete ni mogoče predvideti, kaj šele rešiti. To, kar velja za Srbe na Hrvatskem, velja za Hrvate v Srbiji.“
Buenos Aires, 28. februarja 1963
ITOB8BIA ftfrevSIIJA
Stran 3
Še nekaj podatkov ljudskega štetja iz leta 1961
V Svob. Sloveniji smo že porogali, da so imeli v Jugoslaviji 31. marca 1961 popis prebivalstva. Navedli smo tudi že glavne podatke tega popisa. Sedaj so doma objavili še podrobnejše podatke omenjenega ljudskega štetja, iz sedaj objavljenih statističnih podatkov povzemamo, da so 31. marca 1961 ugotovili, da iina Slovenija 1,591.523 prebivalcev, Jugoslavija pa 18,549.291. V Sloveniji sami živi 1,522.227, na Hrvatskem, 39 tisoč 103, v Srbiji 19.957. Od tega števila jih je v ožji Srbiji 13.814, v Vojvodini 5.633, na Kosovu in v Metohiji 510. V Bosni in Hercegovini jih je 5.939, v Makedoniji 1.147 in v Črni gori 819. Vseh Slovencev so tako ob popisu prebivalstva ugotovili 1,590.192. Istočasno je pa v Sloveniji živelo 31.429 Hrvatov,
13..	610 Srbov, 1.384 Črnogorcev, 1.010 Makedoncev, 465 muslimanov ih: približno tolik0 kot Srbov „nacionalno neopredeljenih Jugoslovanov“.
Glede narodnih manjšin, ki žive v Sloveniji, statistični podatko navajajo, da je bilo 31. marca 1961 na področju Slovenije največ Madžarov (10.498), na drugem mestu so Italijani (3.072), za njimi je pa bilo 584 Čehov, 282 Šiptar-jev, 180 Bolgarov, 135 Turkov, 71 Slovakov in 48 Romunov. Pripadnikov „raznih drugih narodnosti“ je bilo 3.744. če spadajo v to rubriko Nemci, ne povedo.
Od 1,591.523 prebivalcev Slovenije je bilo ob ljudskem tetju 830.753 žensk in 760.770 moških. Moški prevladujejo v starostnih skupinah d0 29. leta, žensk* pa v večini zlasti od 45 leta navzgor. Nad 15 let starih je bilo 1,156.372 prebivalcev. Od teh jih je bilo 180.617 moških neoženjenih in 187.155 žensk ne-omoženih. Poročenih parov je bilo okoli
340.000,	ločencev 4.694 in ločenk 9.336, vdovcev 16.588, vdov pa 79.747.
Od 1,301.081 nad 10 let starih, prebivalcev je bilo okoli 10.000 moških in
13.000	žensk nepismemh. Največ nepismenih je bilo v starostni dobi 35. do 64. leta.
Povprečna življenjsko doba ljudi v Jugoslaviji ja za moške 61.9 in 64.4 za ženske.
Zanimivi so podatki za katerimi bo-lezaJmi umirajo ljudje v domovini: Vrstni red bolezni je naslednji; v letu 1961 je umrlo za neugotovljenimi vzroki 26.7%, za bolesnimi srca in koronarnih arterij 10.5%, za vsemi vrstami raka 8.1%, za raznima vrstami pljučnice 7.3%, za boleznimi osrednjega živčevja 5.7%, za tuberkulozo pljuč in drugih dihalnih organov, poškodbami pri delu ter izven njega po 4.8%, za želodčnimi in črevesnimi boleznitai pa 2.6%. Za drugimi boleznimi, ki niso prišle v skupino desetih najnevarnejših za življenje ljudi umrje letno 21.5%.
Vrstni red bolezni pa ni v vseh republikah enak, če upoštevamo sestavo najbolj nevarnih bolezni. Za degenerativnimi boleznimi srca in koronarnih arteriji umrje največ ljudi v Sloveniji in Srbiji, v Bosni in Hercegovini te 'bolezni ne spadajo v vrsto deseterih najbolj nevarnih bolezni. Rak najbolj razsaja v
Sloveniji in Hrvatski in je na drugem mestu. V' Bosni iE, Hercegovini ter Kos-metu te bolezni sploh ne poznajo. Pljučna tuberkuloza je v Sloveniji, Hrvatski in Črno gori na zadnjem mestu, v Srbiji na četrtem, v Vojvodini in na Kosovem pa na šestem.
Prvak ljubljanske opere Ladko Korošec je imel za 29. decembra 1962 ter 1. in 3. januarja t. 1. napovedano gostovanje v barcelonski operi z nastopom v vlogi Sancho Pansa v Ma&sanneovi operi „Don Kijot“.
V Ljubljani so 17. decembra 1962 prodajali na trgu radič po 600 do 700 din, špinačo po 400, solato po 300, fižol po 240, kislo zelje po 100 din za 1 kg. Krompir je bil po 50 din, orehi po 300 din, pomaranče 300, jajčka 40, jabolka 140, zlavnato zelje pa po 80 din kg.
Na eni zadnjih sej na ljubljanski občini so sprejeli odlok, ki določa pogoje za gradnjo malostanovanjskih hiš v Ljubljani. Po tem odloku bo mogoče graditi malostanovanjske hiše le na.območjih, ki so določena z urbanističnim načrtom. Kot malostanovanjske hiše smatra odlok hiše, ki imajo eno, dvo ali trisobna stanovanja, stanovanjske dvojčke z enim ali dvema stanovanjema ter atrijske hiše. Gradbišča za postavljanje takih hiš bo dajala na razpolago mestna občina po natečaju. Odškodnino za zeljišče bodo morali plačati tudi tisti, ki že imajo v uporabi taka zemljišča, pa je še niso plačali. Natečaje bo občina razpisala šele potem., ko :bo potrjen urbanistični načrt. Najmanjša parcela pri gradnji enostanovanjske hiše bo lahko 200 kv. m, za dvostanovanjsko hišo 250, za tristanovanjsko hišo Pa 300 kv. m. Največja površina za eno-stanovanjsk0 hišo b0 smela biti 300 kv. m. za dvostanovanjsko hišo 400 kv. m, za trostanovanjsko pa 500 kvd m. V izjemnih primerih bo občina: lahko dovoljevala tudi večje površine. Gradnja lesenih hiši ali začasnih hiš je po tem odloku prepovedana. Vse malostanovanjske hiše bodo morale imeti tudi garažo za osebni avtomobil, kakor tudi prostore za pralnico in drvarnico.
Z gornjim odlokom 0 gradnji malostanovanjskih hiš so komunisti doma odstopili od svojega dosedanjega stališča, ko nis0 dovoljevali gradnje takih hiš, ampak samo stanovanjskih blokov, t, j. stanovanjskih kasarn, kamor so lahko nastanili svoje ljudi, katere so Po teh stanovanjskih blokih tudi lažje kontrolirali. Odloka o gradnji malostanovanjskih hiš se bo sedaj prvenstveno posluževala nova komunistična buržoa-zija, za to je za te novogradnje obvezna tudi zgraditev garaže za osebne avtomobile, ki jih imajo vsi pomembnejši komunistični funkcionarji.
Zveza inženirjev in tehnikov 'Slovenije je izdala (prvi del Splošnega tehničnega (slovarja, ki obsega črke od A do O z vsem osnovnim splošnim tehničnim izrazjem, z 6300 gesli in z nad 70.000 izvedenkami.
Planinsko društvo v Kranju je v decembru odprlo na Krvavcu poleg sta-
rega nov planinski dom, ki je samo en del raove velike planinske postojanke na tej priljubljeni turistični in smučarski točki.
V Sloveniji so organizirali tudi iz. voz živih žab in žabjih krakov. S tem poslom ee bavi zlasti podjetje Ribnik na Jesenicah, ki ob dobrem lovu tedensko izvozi dio 2000 živih žab ali žabjih krakov za sladkosnedneže v Franciji, Švici, Nemčiji in Avstriji. Leta 1961 je to podjetje z izvozom vojvodin, skih, južnosrbskih in makedonskih žab, plemenitih rakov iz Cerkniškega jezera ter akvarijske hrane zaslužilo 33 milijonov deviznih dinarjev. Oktobra meseca se je podjetje Ribnik združilo s podjetjem Ribarstvo Slovenije t©r ee je njegova izvozna dejavnost še pove. čala.
Osebe, ki so bile lani iz evropskih držav v domovini, povedo: „Cerkve do-i ma so dobro obiskane, toda duhovnik mora biti v svojih pridigah zelo previden. V komunistično partijo oblast nikogar :ne sili, toda če nisi v partiji, imaš vse polno neprijetnosti, da je zopet zelo težko. Zlasti na kmete zaradi tega, ker niso člani partije, zelo pritiskajo. Davki so izredno visoki, tako, da je na deželi res zel0 hudo. V otopelosti se ljudje, zlasti mladina, predajajo alkoholu. Nemorala med mladi, no s® močn0 širi. Zavzema že take obsege, d;a postajajo v skrbeh že funkcionarji, ki imajo opravka z mladino in se boje, da bo pokvarjena mladina nesreča za vs0 družbo.
V Sloveniji grade dve novi žičnici in sicer na 'Veliko planino ter na Vogel. Obe bosta dokončani verjetno do julija meseca. Kabini za obe žičnici sta že pripravljeni. Jeklene žice za žičnico na Veliko planino, tehtajo 36 ton, za žičnico za Vogel pa 37 to,n.
Umrli so. V Ljubljani; Janko Jan, inšpektor fin. min. v p. Neža Šentur, upok. Tobačne tovarne, Berta Muc, up., Kristina Velušček, žel. uradnica v p„ Angela Novak» upok. Tobačne tovarne, Božidar Hrastar, šofer, Marija Gruden roj. Štrbenk, Marica Nachtigall-iSlavčeva, biv. igralka Deželnega gledališča, Ivan Debevec, žel. upok., Blaž Korošec, Tončka Kušar, Ivica Šeligo tajnica Mestne plinarne v p., Marta Baraga roj. Vitova, vdova inžinirja in Milan Kopač, tajnik Vodne skupnosti v Mariboru,. Jože Antolič, ekonom v Kranju, Frančiška Pora vn^ roj. Hočevar v Trzinu, Mihael Mohor, dijak v Sevnici, Martin Zupan, rudniški upok. v Hrastniku, Marko Sa-gaj, zlatomašnik in duh. svetnik v Št. Pavlu, Mihael Šmid v Preski, Rudi Vrečko, v. komercialist v Šoštanju, Štefan Vengust v Kamniku, Tomaž Ostrman, upok. v Dol. Logatcu, Jože Zakonšek, upok. v Brestanici, Karel Sršen, biv. usnjarski mojster v Domžalah, Valentin. Kokal, destelator v Domžalah, Gregor Osolin, upok. v Domžalah, Marija Gradt roj. Adrinek v Šmarju pri Jelšah, mr. ph. Franc Pokomy v Mariboru, Avgust Koželj, biv. trgovec v p. v Rodici. Marija Arhar na Vrhniki, Nace Pogačnik, biv. uslužbenec lesne industrije Jelovica v p. v Škofji Loki, Vinko Lavrič, bivši ljubljanski katehet in sed. župni upravitelj na Brdu, v stiškem samostanu pa Jernej Pavlin, profesor v p.
JULIJ BETETTO UMRL
V Ljubljani je 14. januarja t. 1. v 78. letu starosti umrl eden izmed naših najbolj znanih in pomembnih glasbenih in pevskih pedagogov, bivši rektor Akademije za glasbo v Ljubljani in sloviti slovenski opemi pevec, basist Julij Betteto. Z njim je legla v grob markantna, osebnost slovenskega kulturnega življenja, mož, ki je s svojim delom soustvarjal slovensko pevsko in uperno kulturo.
Julij Betteto se je rodil v Ljubljani 27. avgusta 1885 in Se je kot dijak učil pevske umetnosti pri mojstru Mateju Hubadu. Leta 1903 je stopil kot solist v ljubljansko Opero in z velikim uspehom, pej znane basovske partije v Lohengrinu, Faustu, čarostrelcu, Prodani nevesti in v drugih operah. Leta 1907 je vstopil v četrti letnik dunajskega konservatorija in bil še med študijem, sprejet v tedanjo dvorno Opero, kjer je ostal do septembra 1922. Tu je pel številne vloge, sodeloval pa je tudi pri mnogih koncertih. -S svojimi kreacijami je tako zablestel, da je postal eden izmed evropskih pevskih prvakov; pel je s številnimi slavnimi pevci, med drugim tudi z Enricom Carusom.
Julij Betetto, ki je imel pred seboj sijajno kariero, «e je iz ljubezni do slovenske Opere leta 1922 vrnil v Ljub-lano, kjer je s svojim dovršenim petjem in igranjem silno vplival na razvoj slovenske ‘ Opere in naše pevske kulture nasploh. S svojimi kreacijami je posredoval evropske izkušnje naši mladi operni ustanovi, vplival na okus občinstva in samo ob sebi umevno — s svojimi vlogami v različnih opernih delih tujega in domačega repertoarja postal je vzgojitelj cele vrste slov. najbolj znanih opernih pevcev. l£o s„ ga pozvali za profesorja solističnega petja na Državni konservatorij oziroma pozneje Akademijo za glasbo, je razvil široko pedagoško dejavnost. K njemu so hodili učenci iz vse Jugoslavije, tako da je nastala prava tradicija Betettove šole. Iz nje so izšli in se v svetu uveljavili mnogi učenci, npr. Mari-
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES Osebne novice
Poroke. V soboto, 23. februarja so se poročili: V; župni cerkvi v Ramos Mejii Tine Javoršek in gdč. Francka Stanonik. 'Poročil ju je s poročno mašo nevestin stric ig. Anton Stanonik; za priči pa ta bila nevesti Lojze Hvalica, ženinu p:a ga. Pepca Koprivnikar; v Moronu v cerkvi Virgen de las Flores Ludvik Bavdek in gdč. Lojzka Janežič. Poročil ju je župnik g. Tone Škulj, za priči pa sta bila nevesti Ivan Kovačič, ženinu pa Jožefa Žgajnar. V San Justu so se poročili: Močnik Franc in gdč. Tilka Grošelj ter Blaž Frontini in gdč. Francka Košir; v Floridi na Franc To-maževič in gdč. Marija 'Prelog. (Novo-poročencem čestitamo in jim želimo1 veliko sreče ir. božjega blagoslova.
Družinska sreča. V družini Tvrdka Vlaho in njegove žene ge. Linke, roj. Troha se je rodila hčerka. Pri krstu v baziliki sv Jožefa na Floresu v Bs. Airesu je dobila ime Marija Pavlina. Botra sta bila Andrej Troha in gdč. Višnja Vlaho. 'Srečnim staršem naše čestitke.
Wsuh teden ena
ŠE EN POLJUB, DEKLE MI DAJ...
Še en poljub, dekle mi daj, ostani zbogom vekomaj!
Nocojšnjo noč, poslednjo noč, od tebe moram daleč proč.
Le mesec bo tovariš moj, in zvezd na nebu bledi roj mi svetil bo na temno pot, ko pojdem samcat sam od tod.
Saj davno vem, saj dobro vem, da jaz ljubiti te ne smem, poslednjič v črne ti oči pogled se moj naj potopi.
V to hladno noč in sneg in led, od tebe moram v tuji svet.
Še en poljub mi, ljuba, daj, ne bo me nikdar več nazaj.
jan Rus, Valerija Heybalova, Rudolf Franci, Ladko Korošec in mnogi drugi. Svoje bogato znanje je nesebično razdajal, tako da je postal spoštovan učitelj več generacij. V glasbenem življenju je bil ena izmed najvidnejših slov. osebnosti. Med raznimi položaji, ki jih je imel, naj omenimo vsaj funkcijo rektorja ljubljanske Akademije za glasL bo, ki ji je stal ob strani skoraj do zadnjega časa, ko je zaradi bolezni na srcu moral prekiniti delo. Za svoje zasluge je prejel med drugim Prešernovo nagrado leta 1962.
Julij Betetto je bil človek izrednih lastnosti;, raven, dosleden in natančen, obenem pa zelo čuteč; 'bil je 'blizu vsakomur, kdor je imel priložnost priti z njim v stik. Umetnik, pedagog in človek so se v njegovi osebnosti idealno združevali.
Generacije, ki jih je vzgojil, bodo nadaljevale njegovo delo.
■nuaMBiiiiaMiiiiniiuaallllnMBUaillllluaj
VPISOVANJE OTROK V SLOVEN- ¡ SKE LJUDSKOŠOLSKE TEČAJE \ IN PRIČETEK POUKA
■
■
■
Barrio San José:
sobota, 16. marca, ob 14,30 Berazategui:
sobota, 16. marca, ob 15,30	:
Buenos Aires v Slovenski hiši:
sobota, 9. marca, ob 15,30	■
Carapachay:
sobota, 9. marca, ob 14 E Florida: po dogovoru Hurlingham (pri Bohovih) :
sobota, 9. marca, ob 10 Mendoza : po dogovoru Morón:	;
sobota,	9.	marca, ob	8,30	-E
Ramos Mejia:
torek, 5. marca, ob 16 vpiso- ; vanje novincev, pouk od 16,30 E do 19.	E
San Justo:
ponedeljek,	4. marca,	ob 16	E
San Martin.:	E
■
sobota,	9.	marca, 0b	15,30	»
San Miguel:
torek, 12. marca, ob 15,30 Slovenska vas:
m
sobota, 16. marca, ob 15 Transradio: p0 dogovoru Victoria: p0 dogovru
v	v	v
„Se sreen, da smo počasni66
Pot tem naslovom je neki Miran Studenčar objavil v ljub-' ljanskem „Delu“ „kozerijo“. V njej prikazuje sedanji komunistični gospodarski sistem v vsem birokratizmu in anahronizmu. | Za tistega, ki komunizma ne pozna, je tak članek v komunističnem listu morda presenečenje, kdor se je pa samo malo poglobil v študij komunistične ideologije in njenega političnega, kulturnega in gospodarskega sistema, to ni nič posebnega. Tako kritiko komunisti naravnost izzivajo, da odkrivajo na eni strani napake, na drugi pa nezadovoljnemu ljudstvu dajejo možnost, da svoje nerazpoložen je na nek način izrazi. Toda samo na gospodarskem in delno tudi na kulturnem področju, nikdar pa ne na političnem. Pa tudi na gospodarskem področju sme kritika samo odkrivati r.apake uslužbencev, ljudi, nikdar pa ne napadati komunističnega gospodarskega sistema. V političnem življenju in delu komunisti nikdar r«e dopuščajo opozicije in nobene kritike. Kdor jo izpove, je na mah onemogočen. Po vseh komunističnih državah imamo za to dovolj dokazov. V Jugoslaviji je najzgovornejši primer Milovana Djilasa.
'Sedaj pa pustimo govoriti piscu omenjene „kozerije“:
„Tudi mi smo imsli in imam.o do-'ber namen da se vključimo med izvoznike. Najprej smo govorili, da je to patrebno zato, ker moramo pomagati državi, da pride do deviz. Kasneje smP ugotovili, da gre za nas same, ker se nam prodaja na domačem trgu nekam ustavlja.
V inozemstvo smo poslali več ekip. Ugotovili so, da bi morali izdelovati povsem nove artikle, kakršni gredo zunaj po svetu dobro v denar. Zato pa bi potrebovali tudi nove stroje.
‘Strokovnjakom v podjetju smo naročili, naj nam izdelajo elaborat za rekonstrukcijo. Dobili smo ga čez tričetrt leta. Potem smo o njem razpravljali tri mesece. Rezultat je bil ta, da smo
v rekonstrukcijo poslali najprej elaborat za rekonstrukcijo.
■ Tako sm.o se mučili že poldrugo leto, Nekaj prijetnosti so ob tem užili le tisti, ki so si hodili ogledovat sorodne ¡tovarne v inozemtvo. .No, končno smo le imeli tudi dokončen elaborat in nekaj lastnih sredstev za rekonstrukcijo. Tedaj smo zaprosili za kredit. Eni so tekali v banko, drugi na združenje, tretji na občinski ljudski odbor. Zatikalo se narr. je tu in tam. še najmanj nas je skrbelo, kako bomo opravili na ljudskem odboru, ki bi moral dati samo garancijo za najete kredite. Ker gre v tem primeru pravzaprav za formalnost, smo .sodili, da med odborniki ne bo nikogar, ki bi nasprotoval.
Toda lej ga šmenta!' Na občinskem, svetu za industrijo se nam je zgodilo kot tistemu, ki ima železniško postajo pred nosom, pa je prišel tja pol minute po odhodu vlaka. Svet, je imel sejo prejšnji dan. Na prihodnjo smo morali čakati mesec dni. Nato je morala zadeva še na sejo sveta za družbeni plan in finance.
Prva seja tega sveta ni bila sklepčna. Sklicali so jo ponovno, čez teden dni. Spet nič. Mi pa čedalje bolj na 'trnu. Tudi tretjič sta na seji manjkala dva člana. Ponudili smo se, da gremo sami v lov za njima. Prvega smo ujeli, ko je z enega sestanka tekel na drugega. Drugi član sveta je ravno sladko zadrnjuhal na kavču, 'ko smo se oglasili na njegovem domu. V eni uri smo ga pripeljali na sejo.
Potem, se je naša zadeva še nekaj časa mudila v občinskih pisarnah. Do seje občimskega ljudskega odbora. Te so se udeležili štirje izmed naših: direktor, računovodja, predsednik delavskega sveta in predsednik upravnega obora. Da se ja ne bi spet zataknilo, če nas ne bi bilo pri roki, ko bo treba odbornikom kaj pojasniti.
Garancije so bile 23. točka dnevnega reda, tik pred 'točko razno. Računali smo, da bi s® utegnila najbolj zavleči prva točka: potrditev zaključnih računov nekaterih občinskih skladov. Pričakovali smo, da bodo odborniki o tako pomembnih vprašanjih, ki se tičejo stotine milijonov občinskih sredstev, temeljito razpravljali. Na naše prese-
nečenje pa so te zaključne račune potrdili brez vsake razprave. No, če bo šlo tako, ne ,bo minila ura, ko bo tudi naša zadeva na vrsti. Samo roke gor, roke dol. In res je šlo kot po 'tekočem traku (o, da bi bilo tako tudi s proizvodnjo y našem, podjetju) vse do trinajste točke, ko je prišel na vrsto predlog odloka o pasjih taksah. Tedaj so se odborniki silno razživeli. Na d°lgo in široko s0 se začeli prepirati o tem, katere pse je m°č prištevati med čuvaje, katere med pomočnike lovcev, katere med luksuzne nakolenčke in kakšna naj bi 'bila taksa za posamezno vrsto.
Po več kot dveh urah so se nekateri odborniki le spomnili, da so na vrsti še druge zadeve. Sledilo je .ge nekaj točk dnevnega reda. Ljudski odbor je na hitro oženil gjostinski podjetji „Bokalček“ in „Veseli zapravljivček“, ker 'bi sicer m°ral prispevati nekaj milijončkov, če bi hotel zavoženo podjetje „Veseli zapravljivček“ spet usposobiti za samostojno nadaljne življenje.
Zataknilo pa se je spet ob vprašanju, ali je ceneje zaposliti na občini še enega kurirja ali pa naj bi ostavo prepustili poštarjem. Po četrturni razpravi so ,se odborniki odločili za kurirja. Nato pa se je razvnela dolga r-az-prava o predlogu, da bi porušili neko rodrtijo v katastrski občini Kurja vas, ki je v napoto novo predvideni cesti. Nekateri so .sodili, da 'bi bilo dovolj, da bi bajti odbili le vogal, drugi pa so trili, da bi s tem pokvarili estetsko podobo okolice. Nato je nekdo, ki je stvar
pobliže poznal, povedal, da pravzaprav niti ne gre za hišo, marveč za nekakšno drvarnico in da je treba pogledati, če je bilo za postovitev tega objekta sploh izdano kako dovoljenje. Sklenili so zatorej, naj pristojni referent do naslednje seje točneje ugotovi, kaj je na stvari.
Po petih urah pa je bilo moči odbornikov konec. Zato so sklenili, da sejo prekinejo. Pri 17. točki dnevnega reda.
,Kaj hočete, preveč stvari se nam nabere za sejo*, nas je skušal potolažiti predsednik občinskega ljudskega odbora. .Pravniki so zračunali, da imajo ljudski odbor in njegovi sveti kakih tisoč štiristo pristojnosti. Sicer pa, če se je vaša zadeva 'tako in tako že vlekla dve leti, ne b0 tako hudo, če počaka še 14 dni.“
*
Toda preden so občinsko sejo nadaljevali, je naša zadeva doživela usoden preobrat. Strokovnjaki so ugotovili (po ponovnih potovanjih v inozemstvo), da je rekontrukcija 'tovarne zasnovana na zastarelem konceptu. Drugje so naimreč v teh dveh letih, odkar smo se mi ukvarjali z rekonstrukcijo, že opustili artikel, ki naj bi ga mi začeli izdelovati šele po rekonstrukciji. In zato je sedaj treba delati povsem. nove- elaborate za rekonstrukcijo. Skratka vse: jovo na novo.
Še sreča, da delamo počasi: mi v podjetju ir. oni v banki in na ljudskem odboru!“
í.
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 28. 2. 1963 - No. 9
SLOVENCI PO SVETO
AVSTRALIJA
Vročino imajo sedaj tudi v Avstraliji ir. ne samo v državah Latinske Amerike. Ta pa vpliva seveda na delo v društvih in organizacijah. To razvidi-m-O iz pisanja g. p. Bazilija, o poletnem življenju v slovenskem „taborišču“ v Melbournu. Tako nam ga slika: „Včasih gre vse kot r.a olju, pa se spet kaj zastavi. Fantje se navdušijo za eno stvar, pa je spet druga na vrsti. Trenutno je popularen šport: lov na zajce. Pin-pong čaka pozabljen na zimske dneve. V žogi za odbojko zadnji čas zmanjkuje sape, pa tudi v trobenti, klarinetu in harmoniki. Ko bo vročina minila, bom imel kaj več poročati. Vsekakor vabim melbournske fante, ki bi se radi udejstvovali na odbojkarskem. igrišču, naj se javijo. Treba ■ bo začeti z rednimi vajami.“
Žalostni smrti med rojaki. Rojake v Melbbumu sta znova pretresli dve nesreči, ki sta se zgodili med njimi. Dne 8. januarja zjutraj je umrl na posledicah poškodb, »ki si jih je sam zadal v duševni zmedenosti, Ludvik Rus, ki je bil rojen 19. septembra v Lazah pri Ljubljani. Po vojni je prišel v Trst, kjer se je poročil z Ano Šinkovčevo iz Brezovega dola. Po poroki sta °ba kmalu odšla v Avstralijo in .si postavila ličen domek v Sunshinu. Zadnje mesece so Rusu odpovedali živci, zato je bil več mesecev v bolnišnici. Pogreb
nesrečnega rojaka je bil 10. januarja s pogrebno sv. mašo. Pokopali so ga na pokopališču v Footscray v družinsko grobnico.
Za drug nesrečen primer so pa rojaki zvedeli dne 18. januarja, ko je policija blizu Orbosta v Gipslandu našla avto z mrtvim truplom, v katerem so po dokumentih prepoznali Jožeta Ramovša, ki je z avtom odšel od doma že 8. januarja, pa se ni več vrnil domov. Pok Ramovš je bil Ljubljančan. Rojen je bil' 14. aprila 1929. Junija meseca 1953 se je poročil s Cirilo Tomšič. Leta 1956 je zbežal iz domovine in živel najprej v Avstriji, nato pa v Nemčiji in Franciji, od koder se je vrnil domov po ženo, s katero je nato 1950 odpotoval v Avstralijo. Tu je najprej živel v Bonegillu, nato pa v Melbournu. Pokopali so ga 21. januarja na slovenskem delu pokopališča v Kei-loru.
Sl°vensko društvo v Sydney'u je imelo 12. januarja občni zbor, na katerem je bi] izvoljen naslednji odbor: predsednik J. Čuješ, podpredsednika V. Kobal in L. Mozetič, tajnica in blagajničarka gdč. A. Vodopivec, njena pomočnica 'ga. A. Prelec, kulturni referent
L.	Košorok, njegova pomočnica gdč.
M.	Rožman, vodja zabav J. Marinč, njegov pomočnik E. Prelec. V nadzornem odboru so: J. Košorok, M. Klemenčič in L. Kmetič.
ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE
ZA 1963
največja in najpomembnejša knjiga slovenske ideološke emigracije.
Če je še nimate, naročite? in nabavite si jo takoj1. Stane samo 450 pesov. Pri naročilu po pošti priložite 30 pesov za poštnino, priporočnino in ovojnino
lr 1 "	——-in. i ...........
Na Nanosu so postavili nov televizijski oddajnik. Z močjo 3,5 KW je najmočnejši v Sloveniji in omogoča, da televizijske prenose lahko gledajo po vsem Primorskem. Posreduje pa tudi italijansko televizijo in Evrovizije.
V Ljubljani je knjižnica Mestnega gledališča izdala knjigo „Slovenski dramski leksikon“. Napisal ga je Viktor Smole, ki v predgovoru pravi, da „Slovenski dramski leksikon posreduje osnovne podatke o ljudeh, ki so s.e na Slovenskem kdajkoli od začetkov do da-
Vse naročnike Svobodne Sloveni je, ki še nimajo poravnane naročni ne za leto 1962 prosimo, da jo pla čajo čimprej. Uprava lista mora izpolniti svoje obveznosti in poravnati tiskarske in druge stroške. Zato ne odlagajte s plačilom in nam ne delajte novih stroškov za pošiljanje pismenih opominov.
Naročnino plačajte ali osebno upravi Ista Ramón Falcón 4158, pr poverjenikih ali po pošti z bančnim čekom ali giro postalom. če pa kdo ki stanuje na področju Vel. Bueno Airesa, želi, da ga obišče naš za stopnik, naj nam to sporoči telefo nično alj pismeno. To pa le, če res ni drugače mogoče.
našnjih 'dni ukvarjali z dramatiko in dramskim gledališkim delom.“
Na novo leto je umrl od kapi zadet Alojzij Vole, biseromašmk in dolgoletni župnik v Soteski. Doma je bil iz Kranjske gore odn. Podkorena.
V razpravi o republiškem zakonu o javnih cestah je predstavnik Izvršnega ,sveta v Ljubljani navajal, da so s tem zakonom, v Sloveniji znatno zaostrili cestne predpise «pričo dejstva, da je gostota cestnega prometa v Sloveniji precej večja kot v Ostalih republikah. V Sloveniji namreč pride motorno kolo že. na vsakih 23 prebivavcev, v evropskem povprečju pa že na vsakega devetega.
PO ŠPORTNEM SVETU
V nedeljo so v Juninu v Argentini svečarto zaključili IX. svetovno prvenstvo y jadralnem letalstvu. V tej športni panogi je bilo prvič izpeljano svetovno prvenstvo leta 1937, Argentina pa je prvič nastopila 1. 1952; r..jen predstavnik José Cuadrado je zasedel
4.	mesto. Na naslednjem, prvenstvu, ki je bilo v Angliji, je Jugoslovan Rain osvojil prvo mesto v tekmovanju dvo-krür.ih jadralnih letal. Leta 1956 je bilo zadnjikrat izvedeno tekmovanje jadralnih letal; leta 1958 pa so določili, da morajo biti jadralna letala samo enokrilna ter so ločili dve skupini: standard (letala r,e smejo imeti več kot 15 m razpetine kril ter tudi ne posebnih pripomočkov) in prosta ( kjer so dovoljeni tudi radijski oddajniki).
Na zadnjem, tekmovanju na Polj-kem leta 1960 je v prosti skupini osvojil prvenstvo Argentinec Rudolf Ho-ssinger, sledila pa sta mu Poljaka Ma-küla in Popiel, v standard pa Nemec Heinz Huth.
Na letošnjem tekmovanju v tem argentinskem mestu, so sodelovali jadralni letalci iz 44 držav. Prvak v prosti skupini je postal Poljak Makula, njegov rojak Popiel pa drugi. Dosedanji ‘«prvak Hossinger pa je zasedel 5. mesto.
! V standard skupini je že tretjič zapo-I redoma zmagal Nemec Huth.
| V Ljubljani je bil januarja prvi le-! tognji zvezni turnir v namiznem tená-! su. Ña tem turirju -se je zbralo 140 najboljših igravcev/ ni pa nastopil prvak ! Vojislav Markoje, čeprav ni odpovedal ! svoje udeležbe. Slovenci Vecko, Kern in Teran so zasedli prva tri mesta, dočim j se favorit Hrbud ni uvrstil niti med ■ šestnajstorieo najboljših. Pri mladincih i pa je Ljubljančan Sazanov zasedel šel® ! 4. mesto, dočim sta Strojnik in Tupej | zelo razočarala. Pred letom sta oba z lahkoto premagala Zagrebčana šurbe-ka, ki je to pot osvojil prvo mesto. Pri damah je brez težav osvojila prvo mesto Pirčeva iz Ljubljane, druga pa je bila Petračeva iz Raven.
OBVESTILA
Pričetna šolska sv. maša vseh otrok slovenskih šolskih tečajev bo v nedeljo,
3.	marca, ob 4 popoldne, v dvorani Slovenske hiše. P0 sv. maši bodo najnovejše filmske slike iz Slovenije, iz leta
1962.	Vse lepo vabi učiteljski zbor.
Posebno opozorilo dijakom. II. letnika! Kdor ni napisal med šolskim letom dveh slovenskih nalog, jih mora oddati v Dušnopastirski pisarni najkasneje do 7. marca, sicer ne bo dopuščeri k izpitu.
Dijak, dijakinja! (Izpiti srednješolskega tečaja 'bodo iz vseh predmetov
9.	marca ob 15 . v Slovenski hiši na Ramón, Falcón 4158.
Vsi člani Slomškovega doma so vab-
Deni na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 10. marca ob 10 dopoldne. Po občnem zboru bo na razpolago asado!
Slovenska mladina iz Berazateguija
bo priredila v nedeljo, 10. marca ob 5 popoldne y Slovenskem dom.u na ulici Arragan (40 m od Calle No. 510) igro DAR LUČI. Dohod: Iz postaje Bera-zategui kolektiv 10. Istopiti na Calle 1 in 34 — pri ,,Casa Bizovik“ (vožnje približno pet minut).
Dne 24. marca (ne 24. februarja, kot je bilo po pomoti napisano v prejšnji številki!) vsi v Lanus na družabno prireditev, ki jo priredi društvo Slovenska vas z ostalimi društvi ob 10. obletnici obstoja.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable; Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
NARODNE NOŠE!
■
•
Vse, kateri ste se ali se 'še name- J
ravate prijaviti za nabavo narodne !
noSe) prosimo, da se zglasite v če- •
trtek 7. marca zvečer od sedme 'ure ;
■
dalje v Slomškovem domu v Ramos j Mejia.
■
■
Približuje se proslava Slovenskega ■ dne pa tudi romanje v Lujan, zato : bo treba z delom pohiteti.
Pozdravljeni!	;
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302	Ramos Mejia
T. 658-7083
Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim odjemalcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 izbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah in z dolgoročnim odplačevanjem.
Naša ponudba za srečnejše leto 1963 TV velikega aparata (gran angular), sestavljen iz najboljega uvoženega materiala po 1500 pesov
na mesec.
Obiščite nas in prepričajte se!
JAVNINOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Airea
O O?« Ïfeï pr« c o a ® Oje o <	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 6776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 38M
Registro Nacional d« la PropMaA Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne 'Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Vseh vrst
PAKETE ZA VELIKO NOČ
in denar najbolje in najceneje pošilja JADRAN PAK
Calle Monte 2049, višina Rivadavie 6400 do Carabobo 700 Uradne ure dnevno od 15—19, ob sobotah pa od 10—12 Pismena naročila pošiljati na: Zdenka Kalečak, C. Correo 340, Bs. As.
Sporočamo vsem znancem, žalostno vest, da je dne 30. januarja umrl v Ljubljani, zadet od srčne kapi, naš dragi mož, oče in stari oče
ANTON JENKO
pol. uslužbenec v pokoju
Pokopan je bil v Naklem dne 1. februarja 1963.
Vsem znancem ir.« prijateljem ®a priporočamo v molitev.
Maša zadušnica bo v soboto, 9. marca ob 6,30 v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu v Ramos Mejii.
Družine
Jenko, Trpin in Beličič
Ljubljana, Z. 'D. A., Argentina
V nedeljo, 17. februarja je p0 dolgem trpljenju Vsemogočni poklical k sebi, v starosti 73 let, okrepčano z vsemi tolažili sv. vere našo mater
FRANČIŠKO MEHLE roj. STRAH
Zadnje bivališče je dobila 18. februarja na pokopališču Villegas.
Prav iskren0 se zahvaljujemo č. g. idr. iStarcu za vodstvo pogreba in obiske med boleznijo ter podelitev sv. zakramentov. Enako iskrena zahvala čč. gg. Janezu Langusu, Jožetu Cenciču in Janku Merniku ter g. bogoslovcu Lovretu Tomažinu za asistenco pri pogrebu.
Prav iskreno zahvalo dojgujemo družinam: G-orgič, Kastelic, Tomažin, Jančar in Erjavec, ki so nam stale vedno ob strani z vsestransko pomočjo. Enako iskrena zahvala vsem sosedom in rojakom, ki so prišli našo mater obiskat, kropit, zanjo molit in jo pospremili na zadnji poti.
Priporočamo jo v molitev.
iSinova
France in Lojze
z družinama
IVAN PREGELJ:
O t p o c I
France in Helena sta se držala za roke in sta dolgo m°lčala. Vse je bilo, kakor takrat v maju, čudno slovesno, dboro prijetno. Zarja ki jima je ležala v licih, ju je kakor od znotraj razvnemala in sta tonila niže in niže v mrak in dolinsko senco.
„Helena,“ je rekel France, „dolgo sva se iskala.“
„Dolgo,“ ise je bolno nasmehnila.
Čutil je še vedno rahlo bolest njene duše, njenega dvoma bridkost. Zdelo se mu je, da je hotela reči drugače in ni mogla:
„Dolgo, a še se nisva popolnoma našla, France.“
Koj je v njej? Kaj ji leži kakor senca na duši ? Kaj jo mori, Kaj kali mir srca njenega, kraljici moji sladki? Helenček, ali mi ne moreš zaupati? Ali se me še vedno bojiš? Ali dvomiš? Ali ne leži vse moje razgrnjeno pred teboj, vse dragica, kakor to moje gorjansko in robato obličje? Helenček, daj ti Bog, da bog videla in boš verjela!
Začel ji je namenoma govoriti o sebi, o svojih domačih, o župniku Matiji, kuratu Jožetu in vikarju Lojzetu.
„Glej,“ je menil, „takih kvartopircev ne najdeš na svetu. Vsakteri nosi s iseboj svoje liste. V idesnem žepu brevir, v levi igro. Zato jih imam rad, duše poštene. Vsak človek ima svojo
s o n e a
slabost. Ti trije imajo hudiča kvart. In ta ni najhujši.“
„A ti,“ se je nasmehnila Helena, „katerega imaš pa «ti?“
„Jaz?“ se je zasmejal. „Mojih hudičev je legijon. Pijem, kvartam, kvan-tam in pojem podoknice. Pa že mora biti tako, Helenček. Podedoval sem najbrž.“
„Molči,“ je vzkliknila. „Nič nisi podedoval.“
,„Bom pa priženil,“ se je pošalil.
„Ne,“ je rekla Helena. „France, govoriva resno!“
„Zakaj si žalostna ?“ je vprašal tedaj živo in jo pridržal.
„Saj nisem, France.“
,JNe maraš me!“ je rekel.
„Ti —“
„Helena,“ je vprašal, „kdaj bo poroka?“ Za obe roke jo je držal in ji gledal v oči.
„Zakaj vprašaš?“
„Zato, ker težko čakam, pa zato, ker boš ti potem drugačna. Nič več žalostna!“
„Misliš?“ se je nasmehnila bolno.
■Spodaj pod njima v ovinku se je zasmejala Slavica...
Slavica je namreč rekla učitelju:
„Gospod Sivec, to že veste, da mi vaša Gloriosa ni nobena tajnost več.“ |
Vem, gospodična! A ne zaničujte me!“
„Zakaj bi vas zaničevala?“ je odvrnila. „To je lepo in všeč mi je, da tako pesniško obožujete moje ime.“ „Vas in vaše ime,“ je jecljal presrečni učitelj.
Deklica*«je menila:
„Razumem, gospod učitelj. Eden ti stih viteških romantikov site. Imeli so svoje zakonske žene, a oboževali in opevali so druge, 'služili jim verno in zve sto do smrti.“
„Do smrti,“ je jeknij učitelj. Deklica se je nasmejala:
„Ampak, veste kaj, gospod učitelj! Jaz sem se zadnji čas zelo spremenila.“ .Neskončno ste ljubeznivi,“ je odvrnil učitelj.
„Morda,“ je rekla. „Ampak spreme nila sem se. Ali nisem veliko bolj resna in manj vesela?“
„Seveda ste, seveda —“
„Da,“ je nadaljevala, „to je gotovo. Zrelejša sem. Tudi drugi okus imam, in kar mi je še včeraj prijalo, mi danes ne več. In tako je tudi z mojo sodbo. Ne izamerite, gospod učitelj. Ampak, meni ne ugaja —, hočete li, da govorim odkritosrčno ?“
„Prosim, prosim, gospodična!“ „Dobro. Rekla sem, da mi ne ugaja to vaše pisanje, namreč to pisanje o Gloriosi. To so sentimentalnosti, moj ljubi, ali ne čutite sami?“
„Čutim, gospodična,“ je odgovoril ži-
vo, „oprostite mi, moj Bog, ne hudujte se name!“
„Nič .se ne hudujem,“ je govorila deklica veselo, „samo opozorila sem vas, če ne boste zamerili. 'Sicer pa vem, da sem vas užalila, gospod učitelj. Pa ho. čem vsaj malce popraviti. Gospod učitelj, vi ste Francetov prijatelj. On pa bo vzel Heleno. On je moj pobratim. Razume se, da me bo po poroki zanemarjal. Ali hočete biti vi moj pobratim poslej?“
„Hočem, gospodična, neskončno rad.“
„Dobro. Od zdaj si moj pobratim. Ti — a kako ti je že ime ?“
„Benjamin!“
„Dobro! Benjamin! Reci mi: Slavica!“
„jSlavica!“ je zašepetal; pa je vedel in je bil žalosten:
„Moja žena n€ ho. Pobratimi in po. sOstrime ee ne ženijo!“
IX.
V	sosedni vasi je bil sejem svete Lucije. Pol trga se je odpeljalo tja. Vožnja je bila prijetna, sneg je ležal do kolen, bilo je vedno nebo. Brez konca se je iskrilo. Reka Je bila počrnela med belimi bregovi, bele hiše in bajte so bile kakor umazane pod snežnimi strehami. Veselo so prhali konji v veseli popoldan. Kakor po jezeru so plule sani, brezglasno, kakor žalost, ki tone v mehek sen...
V	prvih saneh so sedele Slavica, He-
lena in Veronika. Poznik je vodil konja. V drugih saueh je vozil sodnik Tonejec, v izposojenih seveda. Za „gra-cije“ jih je bil najel pri poštarju in vanje so sedli Alma, Avrelija in kon-cipijent Povšič. V tretjih saneh so sedeli .Mlakar, notar in učitelj. Mlakar in notar sta bila debela in sta popolnoma zaslanjala učitelja na sredi; zbadala sta ga, da bi moral herbarizirati še ledene rože.
„In sveče, ki visijo od streh.“
„In pa zimsko cvetje, ki žene tam spredaj v prvih saneh.“
Gospod 'Sivec se je bridkostno smehljal. Mimio notarjevih in poštarjevih pleč je videl one pred seboj: Heleno, Veroniko in Slavico. Slavico! Neskončno mila je bila v bejli kapici. Izpod nje so ji vreli mehki lasje.
„Zlato, svetlo zlato,“ je mislil in čustvoval učitelj. „Neso te konjiči, deset, dvajset sežnjev pred menoj. Bežiš in nikoli ne boš mio-ja, roža vseh rož, Gloriosa, Gloriosa!“ !
Iz sanj in žalosti ga je zdramil notar.
„KakiOi pa zadnjič na lovu? Sem. slišal, da ste stahovito grmeli.“
„Veverico sem stresel z veje.“
„S palico?“ je zategnil poštar porogljivo.
„S puško,“ je odvrnil pohlevno učitelj.
„Ni hudič!“ se je začudil notar.
„Da,“ je odvrnil učitelj. „Imel sem srečo. Izbrali ste mi same naboje brez svinca. Pa sem. peska nasul in je padla.“