Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sociialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 pava. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankirajo. itev. 11. Sobota, 7. februarja 1931. Leto VB. > t j / a I Pred družabnim kaosom ? Organizacija družbe in gospodarstva Ra novi podlagi je edini izhod iz krize. Ves svet trepeče v nervoznosti in strahu. Iz vseh kotov človeške družbe gledajo strahovi s svojimi srepimi °čmi, pred katerimi trepetajo predstavniki kapitalizma in raznih hierarhičnih in filozofskih naziranj. V družbi in v mišljenju se pojavljajo tako različne nijanse špekulantov in mazačev, ki vsak ve tisoče receptov, kako naj bi se restavriral red, ki ni več red. Taki so ti nasveti in recepti, ki gredo za restavracijo zdravih gospodarskih razmer, kakor recepti vaškega padarja, ki zdravi bolnike s konjskimi figami, sajami, z v°do itd. Eni zahtevajo zniževanje P^č, da bo še večja beda, eni ljubezen do sočloveka; eni avtoriteto ln organizacijo kapitala v mogočne gospodujoče kartele in truste. Zopet drugi zahtevajo diktaturo ali hierarhično vladavino, v kateri nima nihče besede, razen gospodarjev in diktatorjev in najnovejši filozofi pa trdijo, da je družinska ali rodbinska plača tista bilka, ki bo rešila svet in človeka iz današnjih razmer. Imamo pa Se tudi preroke, od katerih navedejo tukaj samo one, ki pravijo, da je treba štediti, in štediti morajo tisti, kl že danes stradajo, ko so za silo zaposleni. Kako pa naj štedi dvajset milijonov in več delavcev, ki niso zaposleni? Ni dvoma, da je človeška družba bolna. Ni dvoma, da se nahaja človeška družba v prerajanju, na stop-n)L ki zahteva nove oblike družabne Organizacije, ker, če nad dvajset rni-Monov ljudi nima dela in če so ti Nuje takorekoč izključeni iz člo-}jške družbe, je znak, da je v druž-1 nekaj nezdravega. Današnja doba Zahteva, da se v družbi izvrše temelje izpremembe, zlasti izpremembe l tem zmislu, da se sprejme iz družbe izključene nezaposlence zopet v oružbo ter se jim da pravico do živ-.)enja, ki jim jo danes jemlje družba jn jim jo tudi odreka vsa ona gospoda, ki podpira restavracijo današnje družbe v tem zmislu, kakršna je danes. To navajamo zaraditega, ker ho-oemo povedati, da je vsako maza- lo, ki hoče podpirati sedanje tendence kapitalizma, škodljivo razvoju moveške družbe, ker samo afirmira današnje stanje, ki sloni na krvi ve-'ko večjega dela človeštva. Rešitev \z krize in kaosa v tem važnem zgodovinskem momentu razvoja človeške družbe tiči povsem rugod; v tem namreč, da postane Svetovno gospodarstvo pomoček, ki °mogoča življenje človeštvu in raz-v°j človeške družbe. Predvsem gre tukaj za socijaliza-pjo ogromnih dober, za podružab-lenje človeka; to je, vsak član mora pravico do življenja in uživanj rUžabnih dobrin, družba pa vpliv ^ gospodarstvo. Danes imamo v nenaravno razmerje, da kapi- tal ^ uzem vlada države in človeško _rUžbo. Ta položaj se mora pred SeJU izpreineniti. Demokratične in ^°Clialne države morajo postati gozdarji sveta ter skrbeti za uredi-družabnih razmer, ki so danes ako krivične. Po današnji morali tega sicer ne Ipemo pričakovati; tudi si veleka-y’tali2em ne da vzeti vajeti iz rok. eudar pa je današnja doba razvoja jgodovinsko tako važna, da čeprav vPrašanje ne pride do uresničenja, Trboveljska odpovedala kolek* tivno pogodbo. Pred ogromno redukcijo rudarjev. — 235 rudarjev v Rajhen-burgu, 85 v Krmelju na cesti. — V premogovnih revirjih se dela samo tri dni na teden, v svinčenem rudniku v Nežici pet dni. Izgleda, da prihaja nad rudarje katastrofa, ki ji menda ni primera v zgodovini naših sajastih revirjev. Naši rudarji, že od nekdaj vedno naj-siabše plačani, vsled svoje razredne nezavednosti sedaj že eno leto samo delno zaposleni, so gospodarsko popolnoma izčrpani, njihove družine lačne in brez obleke stoje pred tem, da se jim že itak za življenje nezadostne plače reducirajo poleg tega pa, da jih bo nekaj tisoč postavljenih na cesto, reduciranih, prepuščenih lakoti in obupu. Tako smo dobili na eni strani poročilo, dn je Trboveljska družba z dne 28. januarja odpovedala obstoječo kolektivno pogodbo sklenjeno med njo in zastopniki delavstva dne 21. okt, 1929. Ker je v pogodbi do- ločen 6 mesečni odpovedni rok, obstoji sedanje stanje še do 28. iulija 1931. Na drugi strani pa zopet izvemo, da je Trboveljska družba v Rajhen-burgu dne 31. jan. t, 1. odpovedala službo 235 rudarjem. Nadalje namerava družba ustaviti obrat v Hudi jami, ne ve se pa še, v koliko misli izvesti redukcijo delavstva v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Kočevju. Islotako se je v Mežici zopet nekaj rudarjev reduciralo, a dela se same« pet dni tedensko. Lastnik premogovnika g. Jakil v Krmelju je vrgel na cesto, oziroma poslal na večen dopust 85 rudarjev, To je plačilo rudarjem, ki. so ustvarili trboveljski, mežiški in Ja-kitovi družbi ogromne milijone. Redukcija plač, premij in delavstva. V kurilnici drž. žel, v Mariboru delavci niso dobili izplačanih premij za november in december prejšnjega leta, ker so po mnenju kontrole finančnega ministrstva premije po novem pravilniku ukinjene. Prizadeti delavci utrpe izgubo na zaslužku, ki znaša mesečno od Din 150,— do Din 600.— pri posamezniku. Veleusnjarsko podjetje Pollak v Ljubljani, Kranju in na Vrhniki je re- duciralo plače vsemu delavstvu za 10 odstotkov. Guštanjska jeklarna namerava reducirati 60 delavcev. Tekstilna tvrdka Hutter v Mariboru je reducirala akordne plače svojim delavkam od 40 na 35 par od tkzv. »Schussa«; pri posamezni delavki znaša redukcija okoli 100 Din mesečno. Delavci in delavke, edina vaša obramba je strok, organizacija. Opozicionalci bojkotirajo španske parlamentarne volitve. Zmeda postaja večja in večja. Volitve v poslansko zbornico se bodo vršile dne 1. marca, v senat pa 15. marca. Socialni demokrati so sporazumno z vodstvom strokovnih organizacij sklenili, da se volitev v španski parlament ne udeleže. Enake sklepe so napravile druge opozicionalne stranke. Barcelonski guverner, ki je bil prepovedal republikanske stranke, je svoj ukrep umaknil. Položaj je vobče nejasen. Predsednik vlade Berenguer zahteva izvedbo volitev. Berenguer je pa obolel in se je bati, če pride na krmilo države kaka druga reakcionarnejša oseba, da se Španija povrne k novi vojaški diktaturi. AngleSka volilna reforma sprejeta v spodnji zbornici. Odprava volilnih privilegijev. Vladni predlog o izpremembi angleškega volilnega reda za parlament je bil dne 3. t. m. v spodnji zbornici sprejet z 295 glasovi proti 230 glasovom. Macdonald je poudaril, da bo novi zakon preprečil, da bi konservativci, ki so dobili leta 1924 absolutno večino 223 poslancev, čeprav so bili v manjšini proti delavski stranki in liberalcem, prišli zopet na vladno krmilo. Angleški volilni red je dajal velikim davkoplačevalcem znatne prednosti pred drugimi volilci. Fašistični konzul — tihotapec s strupi in mamili. V Egiptu se enako vrši tihotapstvo s kokainom, morfijem in drugimi strupi ter mamili. Tudi tam je policija zasledovala tihotapce ter končno odkrila, da je italijanski generalni konzul Sechi v Aleksandriji glavni vodja tihotapske družbe. Konzul je pošiljal prepovedana mamila v zabojih z napisom »diplomatske pošiljke«, ki jih varnostne oblasti in carinarnice ne smejo pregledati. Konzul se je hotel usmrtiti, ko je zaslutil »nesrečo«, a so to preprečili in ga zaprli. To je nov dokaz, kakšni elementi se zbirajo pod okriljem fašistične diktature. mora pa postati aktualen problem, ki edini omogoča, rešiti družabno vprašanje povoljno. Socijalizacija kapitalizma in njegovih dobrin, če se pametno izvede, je edina konkretna pot, ki utegne pomakniti razvoj družbe korak naprej. Ta proces se pa ne da izvesti sunkoma. Razvoj ga prinese. Organizacija, predvsem delovnih slojev, je ona močna sila, ki s svojo veliko moralno silo preraja svet. Organizacija vseh onih, ki jih ogroža sedanja kriza svetovnega gospodarstva, ki so že izobčeni iz današnje družbe, je predpogoj, da pospeši preporod družbe v popolnejšo. Organizacija potem preraja in ustvarja, če je močna, to, kar služi celi človeški družbi. Drugi leki so mazaštvo, ker razvoj pozna le naravno pot. Pota za odpravo gospodarske krize. Socijaini politik prof. dr. E. Schon-baum o krizi. V daljši izjavi poudarja prof. dr. Schonbaum o gospodarski krizi naslednje mišljenje: Vzroki krize so različni. Vsak ima nekaj krivde. Glavni vzrok je, ker se je izseljevanje omejilo. Pred vojno se je izselilo iz Avstrije v treh letih skoro pol milijona ljudi, iz Ogrske 414.000, iz Italije celo 1,461.000-Danes tega ni več, zato je delovni trg prenapolnjen. Drugi vzrok je prenaglo obljudenje. Cehoslovaško prebivalstvo se je pomnožilo v desetih letih za 1,100.000 prebivalcev, kar močno pritiska na gospodarstvo, vrhutega pa krizo povečava še raci-jonalizacija produkcije, ker potrebuje vedno manj delovnih sil. To razmerje ogroža zlasti starejše nameščence, ki izgube delo, dasi so strokovno izvežbani, pa se ne morejo prilagoditi novim razmeram. Tu nastane nezmisel: moderna higijena podaljšuje človeško življenje, produkcijska tehnika pa mu jemlje priliko zaslužka. Profesor meni, da je za omejitev gospodarske krize vsaj v Čehoslovaški potrebno in naravna posledica, da se v bodočih desetletjih omeji naraščanje prebivalstva. Drugod pričakujejo celo, da bo število prebivalstva v letih 1931—1941 nazadovalo. Proti nezaposlenosti je najvarnejše nreskrba dela ali pa direktno znižanje števila nezaposlenih. Podaljšanje šolske obveznosti ne more vplivati mnogo, pač pa skrajšanje delovnega časa, ki naj se ne izvede uniformno, ampak indivi-duelno. V malih obratih skrajšanje delovnega časa nima pomena, veliki obrati v inozemstvu so pa s skrajšanjem delovnega časa dosegli lepe uspehe. Glavni pomoček pa je le preskrba dela z iavnimi investicijami, eventuelno z investicijskimi posojili pri pokojninskem, socijalnem zavarovanju. itd., kar bi naj zlasti služilo za gradnjo delavskih stanovanj, bolnišnic, sanatorijev, železnic itd. Zniževanje mezd je nerazumljiv pomoček v boju proti krizi, zlasti, če mezde niso nadnormalne. Podpore za nezaposlene ne omilijo nezaposlenosti, marveč lajšajo le nje gospodarske posledice. Podpore dobivajo samo tisti, ki imajo pravico (organizirani po zaposlenosti itd.), to je, le del nezaposlenih. Uvesti bi se moralo splošno zavarovanje za nezaposlene, čemur bi prispevali delodajalci, delavci in država. Ali pride do takega zavarovanja ali ne, ne vem. Težko je povedati vnaprej, kako se bo kriza razvijala, ker se zgodi navadno nasprotno, kakor si napovedal. Pričakovati je pa, da se bo trg mlade delovne generacije v bodočih letih zaradi padanja porodov zmanjšal in s tem se bodo tudi omilile razmere na delovnem trgu. Tudi zmanjšanje števila prebivalstva utegne deloma vplivati. Seveda bo trpel ob tem domači trg, ker se zmanjša število konsumentov; moramo pa obenem računati s tem, da se bo socijaini položaj oziroma življenski standard prebivalstva izboljšal in na tak način povečal konsum. Vendar ti vzroki krize niso tako veliki, kakor oni gospodarske narave, o katerih pa še ne morem povedati jasnega mnenja. Sirite naš list! Ukrajinske grozote pred poljskim parlamentom. Obtožba socialističnega poslanca Duboija. Dne 26. februarja se je vršila v poljskem sejmu razprava o »pomir-jenju« vzhodne Poljske. Vladni poročevalec se je opravičeval s sabotažnimi akcijami teroristov, češ, da so zahtevale kazensko ekspedicijo. Velik utisk je napravil govor prejšnjega brestovskega ujetnika in socijalističnega poslanca Duboija, ki je obtoževal predvsem vladne poslance, da so izgubili vsakršen čut za človeško dostojanstvo, ker vsako dejstvo, ki ga navajajo opozicijonalni poslanci iz dobe vojaškega terorja v vzhodni Galiciji le zasramujejo in cinično ugovarjajo. Če poljska vlada res nima nobenih drugih sredstev kakor vojaške kazenske ekspedicije, da kaznuje požigalca, potem mora taka slabotna vlada odstopiti. Vlada nima pravice zaradi sabotaže nekaterih oseb vse ukrajinsko prebivalstvo kaznovati po azijatskšh metodah. Poljski soci-jalisti se bodo potrudili, da bodo vse grozovitosti »pomirjevalne« akcije obelodanili. Če hoče nositi Poljska ime kulturne države, potem ne sme dopuščati, da se izvršujejo take barbarske kazni nad celoto zaradi dejanj posamezne osebe. Končno je prijavil Duboi, da bo frakcija predložila projekt, po katerem naj se da teritorijalna avtonomija ukrajinski manjšini na Poljskem. Stališču socijalistov se je pridružila s posebno izjavo tudi Zedinjena poljska kmetiška frakcija. Notranji minister, general Sklad-kawski, je na to enostavno odgovoril, da je dokazilni materijal opozicije ponarejen, moral je pa pritrditi, da se je dogodilo nekaj »zlorab«. Krivci so že kaznovani. Na vprašanje opozicijonalnega poslanca, kateri krivci so kaznovani, pa dobro poučeni minister ni vedel navesti niti enega imena. Doma in po svetu. Univerzalni medikament za socialno ozdravljenje družbe. Rodbinske doklade je uvedla vojna psihoza. Po vojni pa je delavstvo kakor tudi predvsem kapitalistično gospodarstvo nastopilo proti tem dokladam. Kapitalisti so rekli, da gospodarstvo, ki hoče plačevati samo delo, ne mote nositi teh bremen: delavci pa zopet, da je krivično, če delavec zaradi tega, ker ima veliko rodbino, dobiva večjo plačo,-čeprav je morda kvalitativno slabši delavec kakor oni brez rodbine. Načelo: delo naj se plača, je končno zmagalo. Toda rimska cerkev in z njo klerikalno časopisje je ponovno izprožilo rodbinske doklade, češ, da se s tem reši velike rodbine socijalne bede. 1 rdi se potem celo. da je to edini izhod za odpravo silne bede med človeštvom. Zdi se nam, da je ta logika na jako piškavih nogah. Klerikalizem hoče s tem podpreti naraščanje človeškega rodu. Pozablja pa pri tem, da že danes hiraio in umirajo milijoni nezaposlenih in njih rodbine. Z rodbinsko doklado bi bilo poma-gano posameznikom morda res nekaj, toda ravno s to pomočjo bi se odtegnilo še več pomočkov za one, ki nimajo kruha ne zase in ne za rodbine. Rodbinske doklade bi torej ne zmanjšale gorja, ampak ga še povečale in vrhutega dale kapitalistom najugodnejšo priliko za zniževanje povprečnih plač. Sicer je resnica, da velike rodbine žive borno življenje, toda z rodbinskimi dokladami se zlo ne more odpraviti. Moderna znanost in zdrava pamet zahtevata, da bodi delavčeva in nameščenčeva plača sploh taka, da lahko preživlja sebe in rodbino. Vsako drugo stališče v tem oziru je po našem mnenju — demagogija. Obrtniške organizacije imajo dvojno mero — ali sociialno zavarovanje obrtnikov. Mali obrtniki, zlasti v Sloveniji, že daljšo dobo let propagirajo socijalno zavarovanje za obrtnike, lnicijativa je izšla že pred več leti od -sodruga, ki še da- PRI ZIMSKEM ŠPORTU, OB MRZLIH DNEVIH NIVEA-CREME In sicer poprej vdrgnitl, piedno greste ven na mrzli zrak. Nlvea-krema pronlkne popolnoma v kožo in ne pušča bleska za seboj, napravi io odporno proti vetru in vremenu Nivea-krema prepreči, da koža razpoka ali da postane hrapava. — Vdrg-nite si, predno se podaste spa , vsak večer obraz in roke temeljito z Nivea-kremo. _________ _ Z radostjo bosle konstatirall, kako mehka in gibtta Je va a K°ža. če |o potipljete, in kako zdravi in mladostni izgledate. NMve*-kreme ne morete nadomestiti, kajti ni je diuge kreme za kožo, ki bi vsebovala kožo negujoči EUCERiT. Doze po 5—f 10'- in 22 - Din — tube po 9*— in 14‘— Din. izdelovatelj v Jugoslaviji: Jugosl. P. Belersdorf & «o., d. s. o. J. Maribor, Gregor2Ueva ulica 24. nes deluje v ibihvskem gibanju,, Ker: je nase stališče ž;e od nekdaj, tk je socijfdno zavarovanje potrebi o za vse delovne sloje, katerih eksistenca jja ogrožena; v življenju in slasti ob onemoglosti m v starosti. Pii;tem načelu je zahteva obrtnikov upravičena ih prav; je, da obrtniki tu svojo zahtevo z; vso odločnostjo zagovarjajo. Sedaj' je vložila beograjska zbornica v imenu obrtnikov sporne--nfeo v predsedstvu vlade in w ministrstvu za; trgovino in industrijo, v kateri predlaga, da naj se s posebnim zakonom uvede obvezno zavarovanje za bolezen, starost in smrf; za male obrtnike. To je prav! Todm verno, da se ravno obrtniške organf-zacije najbolj bunijo proti' zavarovanju delavcev, zlasti prolj zavarovanju delavcev za onemoglost in starost, čeprav so delavci v življenju še bolj ogrožani kakor obrtniki. Balkanska konferenca se je vršila v Solunu, ne v Sofiji, kakor je bilo omenjeno o njej zadnjič. Proračun Dravske banovine se je za bodoče leto v p/imeru s prejšnjim letom zvišal za 11,250.00® dinarjev. Samo moderno urejena tekstilna industrija se sme snovati v državi. Tekstilna industrija se pri nas bujno razvija. Žal, da ta industrija ni urejena najmodernejše. Industrijska centrala je zahtevala, da se ta nedosta-lek odpravi. Trgovinski minister je zato odredil, da se smejo snovati nove tekstilne tovarne samo, če so opremljene z najmodernejšimi stroji. To je prav, da ne bo tuja industrija pošiljala nemodernih strojev v državo. Baron Slavko Čuvaj, bivši ban Hrvaške, Slavonije in Dalmacije je dne 31. januarja t. 1. umrl v dunajskem zdravilišču Hera v 80. letu starosti. Hrvaški ban in kraljevi komi-I sar je bil v letih 1912 in 1913. Avstrijskega predsednika republike bodo volili šele v jeseni. Termin volitev se določi s posebno vladno naredbo. Avstrijska vlada za ruske kredite. Dosedaj je dunajska mestna občina kreditirala industriji in obrti kredite do 60 odstotkov za izvoz v Rusijo ter na ta način olajšala brezposelnost. Medtem pa zvezna vlada ni hotela o kakem kreditiranju nič vedeti. Sedaj pa je končno tudi vlada uvidela, da te vrste trgovina ni od muh. zaio se je sedaj tudi ona odločila, dajati take kredite. Socialistična občina daje državi gospodarske smernice! Tudi v avstrijskih fašističnih strokovnih organizacijah kriza. Avstrij- Sandhi nadaljuje bojkotno gibanjacproti Ah-~ gliji- Indijski nacionalisti s x z Gandhi--jem- vred proglasili poos*tetev bojko-? tfe proti Angliji. Odbor nassionalističnjga kongre-sa? je izjavil’, ata opusti nepokorščino-i r^zen bojkoiU inozemskih tkanin in alkoholnih pijač, če vlada amnestira •JO.OOt) političnih kaznjencev ter-da preišče vs-e slučaje, v katerih je policija prekoračila svojc-a dolžnost . ski 1 ieiinwehr, ki je stala ter padla s podporami od stranr Zveze delodajalce^, je ustanovila Akozvane^neod-visne* -=~ v resnici p-apolnoma odvisne strokovne organizacije? ki so. bile zlasti v revirjiii »Alpinske« na-. Gornjem Štajerskem nekoliko časa-, dober barometer ja heimweh'rovske> akcije. Sedaj pa; poročajo, iz Dona-»vit za, da je nad,' 50 odstotkov »ne-, odvisnih« obrnili* hrbet Heimwehruj potem ko jih je? ista izdčja in ko. so bil e vsemu delavstvu pljče znižane! Pretepi na dunajski univerzi; V profesorsko zbornico dunajske:- univerze se imajž» v kratkem vršiti volitve. Socijalislieni akademiki so za te volitve izdali parolo vzdržati se glasovanja. Narodno-socijalistični in heimwehr*>vski študentje pas ne pus-te razvijati socijalistom nobeste agitaci* ie in so njihov reklamni kiosk zažgali. Za volitve agitirajo z antisemitič-nim paragrafom,. Iz tega so se razvili ljuti kravali in so predavanja na univerzi onemogočena. Policija nastopa proti socija.&stom in ščiti haken-kreuzlerje. Tri in pol milijarde dinarjev za pobijanje bede in brezposelnosti na Čehoslovaškem. Čehoslovaška vlada je predložila parlamentu v odobritev predlog v svrho pobijanja bede tri brezposelnosti. Predlog vsebuje skupno 89 zakonskih projektov ‘gospodarske ter socijalne narave, katerih izvedba bo stala skupno dve milijardi čeških kron ali približno tri in pol milijarde dinarjev. Vlada sama pravi, da je treba voditi sistematično investicijsko politiko, da ser zagotovi eksistenco ljudem, ki niso prišli po lastni krivdi v brezposelnost. Za obleko revežem je že bilo izdanih okrog 40 milijonov dinarjev. Nadalje je vsakemu otroku brezposelnih zagotovljeno dnevno pol litra mleka. Vlada je mnenja, da je nujno potrebno znižati obrestno mero, kajti pri 45 milijardah, ki so naložene v zavodih, znaša en sam odstotek že 450 milijonov kron. Država bo podpirala razne gradbe kakor tudi elektrifikacijo itd. Takšni ukrepi tudi pri nas ne bi škodovali! Rudnik ustavil delo. Veliki rudnik Wenzelsgrube v Šleziji je ustavil Nace Mihevc: Zadnjih petsto. Ob vznožju Golovca, tam na vzhodni strani v Bizoviku, kjer se rodi mnogo ljubljanskega proletari-jata, tam je tudi Anka zagledala grešni svet. Pred osemnajstimi leti, na svete Ane dan, ko še ni imela imena, so jo zgodaj zjutraj zlati solnčni žarki prvič objeli in jo božali po licih. Ah, pa bi vendar že prišel, kod se neki moti, da ga ni tako dolgo?!« tako je zastokala mlada mati, ki je ležala poleg novorojenke. Komaj je izrekla te besede, že se odpro vrata in nje mož, zidar Andrej, vstopi. Levo roko je imel vso povito in nosil jo je v. platneni pentlji, ki je bila zavezana za vratom- Za. božjo voljo, Andrej, kaj se ti je zgodilo?« ga Marjeta vpraša z bolestnim tihim glasom. Andrej vzame stol in sede ob postelji poleg žene ter jo boža po licu. Marjeta je zrla vanj vprašujoče. In zopet se ji bolestno izvijejo besede : »Kaj vendar se ti je pripetilo?« Petsto opek so naložili na oder, pa se je podrl; jaz pa sem spodaj ometaval zid in tako me je pritisnilo ob zid, nakar so me peljali v bolnico, kjer sem bil od včeraj dopoldan do danes. Ali si zdrava?« jo končno vpraša Andrej. Marjeta ga je samo gledala in si mislila: siromak, samo da bi bil ti zdrav. Bolečine pa je brala na njegovem licu. »Hčerko sva dobila, Andrej!« pravi Marjeta in bolesten smeh ji ob teh besedah zaigra okoli usten. »In ravno na svete Ane dan; kar Anica naj bo!« je Andrej pripomnil. Marjeta mu dobrodušno pritrdi: »Pa naj bo po tvojem!« Nalahko Andrej z desnico odkrije majhen obrazek novorojenke in jo radovedno gleda. Marjeta pa mu pravi: »Prav tebi je podobna, glej, kako plave očke ima! Povej mi, ali te roka močno boli?« »Ah, ni take sile,« jo tolaži Andrej. Marjeta je pa opazila, da mu ob govorjenju zaradi bolečin sapa zastaja in močno jo je zaskrbelo. Andrej ni šel več delat. Imel je roko pod komolcem zlomljeno, ali to ni bilo najhujše, zakaj bolj in bolj so se večale bolečine v notranjosti telesa. Čez tri tedne je legel in ni več vstal; podlegel je notranjim telesnim poškodbam. Marjeta je bila še mlada vdova, vendar je živela samo za svojo hčer Anko. Vsak pondeljek je pripeljala iz Ljubljane kopo umazanega perila in ga prve dni v tednu oprala; v četrtek in petek pa je pogostoma likala perilo do treh zjutraj, da je čisto oerilo v soboto peljala zopet v me- sto. S tem delom je Marjeta preživljala sebe in svojo hčerko Anko. Anka je štela komaj deset let, pa je bila že v veliko pomoč materi; pomagala ji je pri perilu in ko je nekoliko odrasla, je likala perilo koncem tedna pogostoma celo noč. Vzorno dekle je bila Anka; vsi so jo imeli radi in sosedje so jo hvalili daleč naokoli. Tudi fantje so se radi ozirali za njo, ker je bila brhko dekle. Toda Anka se ni brigala za nikogar. Štela je že osemnajst, ko jo nekoč sreča Škuparjev France, jo ustavi ter ji pravi: »Glej, Anka, ravno prav; večkrat sem te že hotel vprašati, pa ni bilo priložnosti. Ali bi hotela postati moja žena?« Anki je bil všeč tak resen ogovor, vendar je pordela v lica, da je Francetu še bolj ugajala. Anka je nekoliko pomislila in mu odgovorila: »Vse je mogoče, Francelj, vendar se tu na cesti ne bova o tem raz-govarjala; moraš pač tudi mojo mamo vprašati, kaj poreče.« »Dobro, potem pa pridem k vama jutri, v nedeljo popoldan, da se pogovorimo.« Anki je srce kar drhtelo, zakaj, France ji je bil všeč in je tudi vedela, da ji mati ne bo nasprotovala. Ko pride Anka domov, pove materi takoj vse. Mati ji pa pravi: »Prehitro je to, Anka; perila nimaš in še drugih stvari ti manjka; nimam nič proti Francetu, priden fant je, ali kaj hočeš, počakaj še par let!« »V tovarno grem delat, tam delajo samo osem ur, in ko pridem iz tovarne ti še veliko pomagam. V tovarni bom zaslužila, potem pa kupim še štiri rjuhe, dve pa že imam. Petsto dinarjev kmalu prihranim.« »Katero tovarno misliš?« jo vpraša mati. »V Moste v ,Saturnus' pojdem, tam deklice dobro zaslužijo.« »Ah, otrok, tam je toliko nesreč! Samo poglej, Vrbarjevi Poldki iz Hrastja je stroj odtrgal kar dva prsta!« »Je premalo pazila,« jo zavrne Anka. »Ne svetujem ti, napravi pa kakor hočeš.« Drugi teden v ponedeljek je Anka prišla na delo v »Saturnus« in plaho gledala po strojni dvorani. Brnenje koles in jermenov, enakomerno stokanje strojev, vse to jo je plašilo. Ko pa je ugledala nekaj znanih deklet, se je opogumila. Dodeljena je bila preši, ki stiska pokrove za škatlje. Prvi poklon je dobila takoj drugi dan; neka starejša delavka, ki pride do njenega stroja, ji osorno zabrusi: »No štor, zgani se, drugače še za sol ne zaslužiš!« popolnoma obratovanje. 2400 rudarjev in 200 nameščencev je ob kruh. Aretiran kongres. V Lodzu na Poljskem se je vršil dne 3. februarja kongres levičarskih socijalističnih organizacij iz cele Poljske. Nenadoma pa je vdrla v dvorano policija in je aretirala vseh 350 delegatov. Ljudstvo ima druge skrbi kot pa madžarski grofje. Medtem ko se madžarski grofje neprestano prepirajo za to, kdo naj bo bodoči madžarski kralj, se ljudstvo čisto nič ne zanima za ta problem. To je jasno pokazal polom, ki so ga legitimisti doživeli dne 2. februarja v Kapu-soaru, kamor so sklicali legitimistič-ni shod, pa se ga nikdo ni hotel udeležiti. Ko so to gospodje — med njimi tudi znani grof Apponi — videli, so se od sramu poskrili in shod odložili na boljše čase. Kaj briga madžarsko ljudstvo kraljevo vprašanje! Fašistične strokovne organizacije v finančni krizi. >-Daily Herald« poroča iz Rima: Italijanska vlada je fašističnim strokovnim organizacijam ukazala največjo štedljivost. Generalni tajnik fašistične stranke je strokovnim organizacijam ukazal, da morajo število svojih nameščencev reducirati. Zlasti so prazne blagajne poljedelskih strokovnih organizacij, ki se nahajajo v največji denarni krizi, ker članski prispevki izostajajo. Nezaposleni inozemci v Franciji. V letu 1930 je izgubilo delo v Franciji dva milijona inozemcev. Prvotno )e bilo zaposlenih v Franciji lani 3.3 fhilijone tujih delavcev; število pa se je v minulem letu skrčilo na 1.3 milijona. 200 trgovcev s premogom so zapr- li. V Moskvi je pomanjkanje premo-Ša. Trgovci s premogom so to priliko izrabili in navili cene. Oblast je nalo aretirala 200 trgovcev s premogom, ki bodo izgnani v pregnanstvo v Sibirijo. Kcmal paša in emancipacija žene. Predsednik turške republike Mu-stafa Kemal je rekel v svojem govoru v dekliški šoli v Smirni, da ni fizioloških razlogov, pač pa so neutemeljeni predsodki, če žene ne služijo v vojski. Žene zahtevajo meščanske Pravice in hočejo biti enakopravne z možmi. Vsaka pravica pa prinaša dolžnosti in najmanjša dolžnost je vojaška služba. V stari dobi so se žene borile ob strani mož. Kemal vodi torej fašistično militaristično politiko. 32 dervišev so obesili. V Mene-menu na Turškem je bilo 32 dervi-«ev (muslimanskih duhovnikov) radi upora proti državi in hujskanja prebivalstva proti evropeizirani in »brezbožni« vladi obsojenih na smrt na vešalih. Vlada je obsodbo potrdila in v Menemenu so takoj postavili 32 Vislic. Anko so te besede spekle, mi-sfila pa si je: Če druge zaslužijo, bom tudi jaz. Prve tedne je dobila po dva dinarja na uro, pozneje je pa delala Po akordu in šlo ji je delo od rok; Zakaj pridna in pazljiva je bila. Tretji mesec je že naredila več kakor vsaka druga. Vsak dan je prišla Utrujena domov; materi ni mogla mnogo pomagati pri delu, čeprav je v tovarni delala samo 8 ur, zakaj monotono, mučno, vedno isto delo jo !e fizično potrlo in neka apatija se je je lotila. V tovarni je bil z nečem nasičen zrak, ki ni podoben onemu, ki ga pericam lahen veter prinaša 'z gozda. Tudi petja ptic ni bilo; samo enakomerno brnenje koles in jokanje strojev; ah, — zoprna me-‘°dija je bila to Anki. Anka je imela izgotoviti večjo Partijo; več tisoč kosov je bilo. Vse j® že izračunala; ko konča to partijo, bo že imela petsto dinarjev prihrankov. S srčno radostjo je mislila na to. Ko je prišla v soboto na delo, je lmela le še par tisoč komadov te Partije podati v stroj; venomer je 'ma radostna računala: ob enajstih končam delo — in hitela je; stroj ni nikdar udaril prazen — samo še Petsto, še petsto, cink, cink, cink so Padali pokrovčki iz stroja v zaboj, uink, cink. — »Je-Jezus!« in kri je brizgnila na vse strani. Ankini prsti desne roke so ležali na tleh. Državna banka v Zedinjenih državah je izdala svojo bilanco za zaključeno leto, iz katere je razvidno, da poseduje za 67 milijonov dolarjev papirjev, ki so izgubili vsako vrednost in da je izdala 42 milijonov dolarjev posojil, ki nimajo nobenega kritja in se ne bodo dali izterjati. Bančni krogi cenijo izgubo pri takojšnji likvidaciji na 75 milijonov dolarjev. Lastniki depozitov bodo dobili v najboljšem slučaju 65 do 70 odstotkov svojih vlog nazaj. * Električne energije iz solnčne svetlobe. Berlinski raziskovalec dr. Bruno Lange je odkril, da se da solnčna svetloba pretvoriti v električno energijo. Zaenkrat bo odkritje služilo le znanstvenim svrham, utegne se pa odkritje toliko razviti, da se bo energija lahko porabljala tudi v tehnične svrhe. Ervin Piscator, berlinski komunistični režiser, ki je v zadnjih letih nemško gledališko režijo s svojimi hipermodernimi metodami čisto zre-volucijoniral, je bil v Berlinu aretiran, ker ni plačal gledališčnega davka. Tlačani ubili svojega graščaka. Na mnogih veleposestvih poljskih aristokratov obstoji še dandanes srednjeveško tlačanstvo. Kmetje-tlačani ne smejo po svoji volji zapustiti svojega gospodarja, kateremu so s celo svojo družino dolžni opravljati tlako. Nekateri graščaki so še posebno surovi in mučijo svoje podložnike na različne načine, kar je dostikrat vzrok usodepolnim razračunavanjem. Pred par dnevi so našli v bližini grada Kopyczynce v vzhodni Galiciji tamošnjega graščaka, grofa Emila Baworovskega, ubitega. Dosedanje poizvedbe dajo sklepati, da so ga ubili njegovi tlačani. Hripa na Španskem. Med 15. in 31. januarjem 1931 je v Madridu umrlo na hripi 800 oseb. Sedaj bolezen v glavnem mestu pojenjava, medtem ko v nekaterih krajih po deželi še nadalje narašča. Granata eksplodirala na sejmu za starino. Na budimpeštanskem trgu za starino je eksplodirala granata, ki jo je imel nek starinar spravljeno še izza svetovne vojne in jo je mislil sedaj vnovčiti. V trenutku, ko je granato razkazoval, mu je v rokah eksplodirala in ga dobesedno raztrgala. Razen njega sta bili ubiti še dve drugi osebi, sedem pa jih je bilo ranjenih. 40 let po nedolžnem v ječi. Dne 2. februarja je bil izpuščen iz ječe na svobodo neki Thoemann iz Schon-becka pri Berlinu, ki je bil obdolžen umora svoje žene. Bil je obsojen na dosmrtno ječo. Obsojen je bil, kot že mnogi drugi, na podlagi samih indi-cijev ter je vedno zatrjeval svojo nedolžnost. Šele sedaj se je pravi morilec izdal, na kar je bil Thoemann izpuščen. Silen potres v Novi Zelandiji. — Nova Zelandija je velik otok, ki se nahaja severno Avstralije in je jako napredna kolonija. Dne 3. t. m. je bil na otoku silen potres, ki je mesto Napier popolnoma razsul ter napravil tudi po drugih krajih veliko škodo. Človeških žrtev utegne biti do 200. V Hastingsu se je porušila bolnišnica ter nastal požar, ki je uničil skoro polovico mesta. Poškodovana so bila tudi mesta Waipukaran in Waipawa. Pametni Američani — neumni praznoverci. Svobodoljubnost in praktičnost Američanov je vsemu kulturnemu svetu zgled. Kljub temu pa imajo zlasti v novejšem času astrologi, vedeževalci in vedeževalke v Ameriki vedno boljše kupčije. Amerika nima zakonov proti vedeževanju, zato se ta obrt lahko svobodno razvija. Veliki newyorški dnevnik je uvedel poizvedbe o razširjenju vedeževanja in prerokovanja ter ugotovil, da razni vedeževalci zaslužijo v Zedinjenih državah na leto osem milijard dolarjev (450 milijard dinarjev). V samem New Yorku je teh prerokov okoli 20.000, Čudno je to, da cvete pšenica vedežev najbolj sedaj ob gospodarski krizi; znači pa to dejstvo, da so predvsem kapitalisti tisti praznoverci, ki se največ obračajo na razne vedeže. Usnjarjem reducirajo plače. 10 odst. redukcija plač v vseh Pollakovih podjetjih. Znane tovarne usnja in drugih usnjarskih izdelkov »Pollak« v Ljubljani, Kranju in na Vrhniki so napovedale v vseh teh krajih 10 odst. znižanje plač. Ni naš namen, da se danes s to stvarjo podrobneje bavi-mo, vendar konstatiramo, da so prav v teh podjetjih usnjarske industrije bile plače že dosedaj med najslabšimi. Poleg tega te plače dosegajo komaj nekaj nad polovico predvojne plače v usnjarski industriji. Tudi v to, s čimer podjetje zagovarja znižanje plač, se ne bomo spuščali, rečemo le to, da je. podjetje zlasti v vojnem času kakor tudi še prva leta po vojni imelo zlate čase konjunkture. Z znižavanjem plač se podjetje pač iz krize ne bo izmotalo. Delavstvo je seveda preplašeno in razburjeno, kar mu pa koristiti ne more. Sedaj bi seveda bila dobra močna strokovna organizacija, toda prav te delavstvo nima. Mi smo mnogo in mnogokrat opozarjali delavstvo, naj se organizira, naj bo v pripravljenosti, toda naš glas je bil glas vpijočega v puščavi. Ni pa še vse izgubljeno. Delavci, naj vas vsaj ta migljaj s kolom vzdrami. Organizirajte se! V obrambo za svoje golo bedno življenje! Ljubljana. Nezaposleni pred borzo dela v Ljubljani silno bodejo v oči naše kulturno meščanstvo. Ta sodrga ne spada v sredino mesta, tam pred Delavsko zbornico. Tako pravijo. In vendar so ti siromaki sad današnje kulturne družbe. Opravičevanje, da so to pokvarjeni ljudje, je ravno tako malo opravičeno, kakor če bi kdo rekel: postopači so, kaj se klatijo tam okoli posredovalnice dela. Družba ustvarja nezaposlene, da morajo iskati dela: družba izobčuje te ljudi, zato v svoji nesreči trpe, propadajo' in se pogrezajo v resignaciji nad življenjem. To je glavno. Le malo je med njimi morda že iz narave pokvarjenih elementov. In one, siromake, te pahnimo še dalje ven v blato, da še bolj propadejo. Vse to delamo, ker vidimo v človeku enako božjo stvar kakor smo baje tudi sami. Socijalni grehi nas se maščujejo nad temi siromaki, nad terni našimi brati! — »Kaj pravite?« pa molči o krivcih, namesto, da bi jih obsojal in obsodil. Maribor. Ustavljeno plačilo že zasluženih premij delavcem v mariborski kurilnici drž. žel. Znano je, da so delavci v železniški službi skoro najslabše plačani za svoje delo, slabše kot v privatnih podjetjih. Zadnje čase pa se jim obetajo še redukcije, vsled česar bodo številni nameščenci hudo prizadeti. Dosedanje plače delavcev v kurilnici so na primer znašale za kvalificirane delavce Din 4.25 do največ Din 8.— na uro, za pomožne delavce pa od Din 3.25 do Din 6.— na uro. Poleg tega so dobili nekake akordne premije, katere so si prislužili na ta način, da so izvršili dodeljeno delo v krajšem času, kot pa je bilo predvideno. Delavci, razdeljeni v delovne skupine, so torej ob skrajnem naporu svojih sil na prihranjenem času zaslužili mesečne premije povprečno računano od Din 150.— do Din 600.—, kar je veljalo kot priboljšek k njihovim nizkim plačam-Ob zadnjem izplačilu pa je vodstvo kurilnice razglasilo, da se premija ne bo izplačala. Tozadevni razglas se glasi: Akordne premije delavcev za mesec december 1930 se dne 31. t. m. ne izplačajo, ker mesna kontrola finančnega ministrstva ipri direkciji drž. žel, v Ljubljani izplačilo istih na podlagi določb pravilnika o pom. osebju ni odobrila. Direkcija je radi tega odstopila celo zadevo Generalni direkciji v odločitev. Te premije, ki se plačujejo za dva do tri mesece nazaj, se torej niso izplačale vsled tega, ker je že pred me- seci stopil v veljavo novi pravilnik o pomožnem prometnem osobju, ki takihpremij ne predvideva. Zelo nerazumljiv je ta postopek, da se delavstvo o odpravi premij obvesti šele po izvršenem delu, ko bi se mu zaslužek že moral izplačati. Delavstvo je vsled te nenadne odredbe hudo prizadeto in pričakuje, da bodo pristojni faktorji uvideli nepravilnost takega postopanja in odredili izplačilo že zapadlih premij. Želeti bi bilo, da se končno reši tudi vprašanje reguliranja plač po tozadevnih določilih novega pravilnika, ki predvideva pribitek k plačam do 50 odstotkov, če se že ukinejo dosedanje premije. Uki-njenje premij brez povišanja mezd znači faktično redukcijo plač od 10 do 40 odstotkov. To pa je menda vendar malo preobčutno znižanje že itak mizernega zaslužka! Važna seja centralne uprave Uje-dinjenega saveza železničarjev v Mariboru. Plenarna seja Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije se vrši dne 8. in 9. februarja 1931 v Mariboru (dvoriščni prostori gostilne »P i roži«, Koroška cesta 3). Seja se prične ob pol 9. uri. Dnevni red obsega naslednje točke: 1. Poročilo centralnega in oblastnih tajnikov, poročilo blagajnika in nadzorstva, debata k poročilom in razrešnica za preteklo leto. 2. a) Splošni gospodarski položaj in železnice; b) Nastav-ljenci in njih zahteve; c) Delavci in njih zahteve. 3. a) Sprememba pravil in pravilnikov saveza; b) Razprava o ustvaritvi transportne federacije. 4. Savez, kulturne organizacije in zadružništvo. 5. Samostojni predlogi. Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije. Občni zbor podružnice se bo vršil v torek, dne 10. februarja 1931 ob 20. uri v prostorih Zadružnega doma v Mariboru, Slomškov trg 6, I. nadstropje, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Novi načrt zakona za socialno zavarovanje in privatni nameščenci (referent iz Zagreba ali Ljubljane). 3-Volitev novega odbora podružnice ter delegata za Oblastno konferenco v Celju in Zvezin kongres v Zagrebu. 4. Predlogi za Oblastno konferenco in Zvezin kongres. 5. Raznoterosti. Odbor. Ustanovitev podružnice društva »Ogenj« v Mariboru. Skromna notica v časopisih je zadostovala, da so pri včerajšnjem ustanovnem občnem zboru podružnice društva »Ogenj« v Beogradu Mariborčani napolnili obširno dvorano hotela »Pri Zamorcu«. Tudi ženski svet je bil prav številno zastopan. Sicer pa so bili navzoči zastopniki najrazličnejših stanov, od priprostega železničarja do intelektualcev, pripadniki raznih kulturnih naziranj in ver. Kot sklicatelj je otvoril zborovanje Viktor Eržen, ki je tudi orisal glavne razloge pripadnikov upepelje-nja mrličev. Nato je bil izvoljen za predsednika zborovanja dr. Avg. Reisman. Kot glavni poročevalec je potem v poljubnih besedah razložil cilje društva »Ogenj« univerzitetni profesor dr, Zavrnik iz Zagreba, ožji tukajšnji rojak iz Slovenskih goric. Ugotovil je, da je pričelo gibanje za upepe-ljenje mrličev v Beogradu že leta 1904, a nedavno tudi v Zagrebu, kjer je ustanovT ljena podružnica beograjskega društva »Ogenj«. V Beogradu pripravljajo gradnjo dragocenega krematorija, v Zagrebu pa sicer skromnejšega, a bo zato tem preje postavljen, kar bo posebno Mariboru dobrodošlo. Stvarna izvajanja referenta so žela vseobčo pohvalo in so nato še razni drugi navzoči posegli v debato. Vsa izvajanja so dokazovala, da govore vsi razlogi za propagando upepeljenja mrličev, čemur tudi nauki krščanske vere ne nasprotujejo, ampak govori nasprotno celo sv. pismo stare zaveze o tem, da je bila še Posebna čast. zlasti za kralje, če je bilo njih truplo po smrti sežgano. — Na koncu debate je predsednik dr. Reisman vprašal navzoče, če so za ustanovitev podružnice društva »Ogenji v Mariboru«, kar je bilo soglasno sprejeto ter nato izvoljen tudi odbor s predsednikom g. Žmavcem Andrejem, ravnateljem vinarske šole v p. V odboru pa so še: novinarja Eržen Viktor in .ielen Adolf, uradnica Dvoršak Kristina, trgovec Tinauer, dr. Avg Reisman, knjigovodja Pelikan Hubert, prof. TeplV in primarij dr. Černič. Mestna občina ne bo gradila kolodvorske pošte. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, ne bo nič z dolgo obljubljam) gradbo kolodvorske pošte potom mestne občine mariborske, ker se je ministrstvo premislilo in bo baje samo gradilo omenjeno poslopje. Sicer je to popolnoma pravilno, le treba ne bi bilo dolgih treh let. da se pride do take odločitve. Mi smo mnenja, da bi si naj država gradila tudi ostala poslopja sama. Glavno pa je to, da se končno enkrat gradi ono, kar je nujno potrebno. Nujna potreba pa ie pošta vsekakor in tudi carinska pošta. Čudno je le to, da se celih deset let odlaša s stvarmi, ki so bile že takrat nujno potrebne. Pa tudi radi reprezen-tacije bi bile te vrste zgradbe na mestu. Kako vpliva pogled na nezadostne, prostore kolodvorske pošte, ki ima danes ogromen HMT GLAJBENO DRUŠTVO ŽELEZNIČARSKIH DELAVCEV IN USLUŽBENCEV V MARIBORU priredi dne 7. februarja 1931 v dvorani UNION VELIK ŽELEZNIČARSKI PLES Godba pod vodstvom kapelnika gosp. Schonherrja. — Začetek ob 20. uri. — Konec zjutraj. promet, kakor tudi tiste luknje, ki služijo le za veliko silo carinski pošti, na itiozem-ca. Ravno tako pa so nekje obviseli tudi oni načrti za povečanje oz. nadzidavo postajnega poslopja samega. V tem času, ko leži privatna delavnost popolnoma na tleh, bi bilo več kot umestno, da bi se pričelo z javnimi deli, zlasti z onimi, ki so nujno potrebna, da pride ljudstvo do dela in zaslužka in da pride na ta način nekoliko življenja v državno telo. Manj govoriti, pa več delati! Knjižnica Prosvetnega odseka Delavske zbornice, ekspozitura Maribor, je meseca januarja t. 1. 1075 obiskovalcem izposodila 1899 knjig, in sicer 588 slovenskih, 120 srbohr-vatskih, 1172 nemških in 19 knjig drugih jezikov. Vpisalo se je 54 novih članov. Ne merite korakov, če kupujete šolske potrebščine za svojo deco. Pojdite naravnost v trgovino Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6. Jako poceni! Pevski odsek nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi v nedeljo, 15. februarja, v gostilni gosp. Antona Lešnika (»Mesto Ptuj«), Tržaška cesta, Tezno, maškarado z godbo, plesom, petjem in razno drugo zabavo. Začetek ob 16. uri. P. n. občinstvo vabi k obilni udeležbi odbor. Črna. Redni letni občni zbor podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije se vrši v nedeljo, dne 8. februarja 1931 ob točno pol 10. uri dopoldne v prostorih gostilne g. Kneza, pd. Krulca. Dnevni red običajen. Udeležba za člane strogo obvezna! Delavska zimskošportna Olimpijada v Miirzzuschlagu. 2e v soboto smo deloma poročali o programu 11. delavske zimskošportne Olimpijade, ki se vrši te dni v Miirzzuschlagu in katero je priredila Socijalistična delavska športna internadjonala. 2e od 2. t. m. je v Miirzzuschlagu vrvenje delavskih športnikov iz inozemstva. Kot prvi so dospeli že v nedeljo (1. II.) Madžari (po številu 19 posameznikov in 2 moštvi); 2. t. m. so dospeli Švicarji (4 in 1 moštvo) in pa Lotiši (10 in 1 moštvo), enako tudi češki Nemci (23 in 3 moštva); 3. t. m, so prišli Finci (10 in 1 moštvo) ter Čehi od praške Zveze (10 in 2 moštvi) ter 1 moštvo praških Prijateljev Prirode; v sredo 4. t. m. so dospeli Nemci (36 in 1 moštvo). V sredo je bila tudi seja strokovnega odseka za zimski šport ter skupna seja vseh sodnikov. V soboto in nedeljo bodo vozili iz Dunaja in Graza posebni vlaki v Murzzuschlag. Vseh tekem se bo udeležilo okroglo 11)00 tekmovalcev od 8 zvez iz 7 držav. Pri sftiuškem teku na IS km bo sodelovalo 92 tekmovalcev, pri teku na 3 km z zaprekami 45, pri brzern drsanju na 500 m 17, na 5000 m 16, na 1500 m 17 in na 10.000 m 9 tekmovalcev. Pri umetnem drsanju za moške bo štartalo 16, pri umetnem drsanju za žene 3, pri drsanju dvojic 3 dvojice in pri plesnem tekmovanju 6 dvojic. Pri smuškem teku za športnice na 4 km bo 33 tekmovalk, pri teku na 6 km pa 27 tekmovalk. Tek na 10 km ima 54 štarterjev, pri hockeyu na ledu nastopijo 3 moštva, 45 tekmovalcev pri teku na 30 km. 33 moških in 8 žensk bo tekmovalo v sankanju, 67 moštev po 4 možje v teku s tovori na 8 km, 39 tekmovalcev v kombiniranem skakalnem teku, 14 moštev po .3 možje pri teku moštev na Tivor obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuie nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do najnižjih cenah! CENA OBLEK ZA GOSPODE......... ZH DEČKE:.................. G A MB EL A OD tl DO 14 LET: Din 240'— do 750" — Din 200*— do 330*—; Din 210*— do 270' MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:...................... Din 130'— do 150* OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET....................... Din 110'— do 270' RAGLAN:............................................... Din 650'—; HLAČE:................................................ Din 90'— do 180’ Vrsta Tek. štev. Pazite ha gornjo ceno! Obiščite naše vrodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu! Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno Pazite se o red ponaredbami! 10 km in 29 tekmovalcev pri glavnem skakanju. Poleg že zadnjič navedenih prenosov dunajskega radia bosta prenašala tudi radio Leipzig in Miinchen rezultate tekem. Tekmovanja v sankanju se vrše danes dopoldne ob 10. uri; sankanje otrok se je pa vršilo že včeraj ob istem času. Streljanje na ledu vzbuja veliko zanimanje. Udeleže se ga glavno avstrijska delavska strelska društva in pa člani Schutzbunda. —n. Pričetek tekeni. Zimska delavska olimpijada je v Miirz-zuschlagu te dni v polnem razmahu. Mesto in bližnji hribi so polni navdušenih delav-cev-športnikov z dolgimi dilcami. Sneg je idealen, tekmovalna tura, ki se je do zadnjega trenutka držala v tajnosti, pa zelo komplicirana. Glavno torišče tekem je krasno ležeča zidana skakalnica (Sprungschan-ze). Iz Ogrskega je dosedaj dospelo 32 športnikov in športnic, potem 14 Bavarcev, v pondeljek so prišli Leti in Finci in en del čehosiovaških Nemcev, s svojim vodjo Reitznerjem, ki je tudi član olimpijskega odbora. V prihodnjih dneh pričakujejo ostale udeležence iz Nemčije, Švice, Čehoslo-vaške in Norveške. Zlasti mnogo udeležencev je z Dunaja. Za stanovanja je izborno preskrbljeno. Ali si že dobil novega naročnika za »Delavsko politiko", smatraj to za svojo dolžnost! Radio. Neprijetnost,., Mussolini je prepovedal amaterjem oddajanje na kratkih valovih. Tako hoče najbrž zamašiti usta tistemu neznanemu amaterju, kateri mu na kratkih valovih nastavlja razne vrste — prijaznosti. Pa na Holandskem? Tudi na Holandskem imajo fašiste. Obstoja pa tudi močna organizacija holandskih poslušalcev »Vara«, ki šteje 100.000 članov. Med zborovanjem fašistične skupine »Metla« (!) v Amsterdamu je šlo za sklep, da se posebna ekspedicija strahovalcev odpelje v avtu razbit studio te zveze; bržkone bo njen program imel zopet antimilita-rističen značaj . . . W D. c n> Q- 09 C£> P? GO a> — §■* cr (tq g S O. r-*- o