Josip Mazl Pretekli tedcn so položili k večnemu počitku direktorja I. državne realne gimnazije v Ljubljani gosp. Josipa Mazija. Učiteljstvo dravske banovine se ga spominja kot prosvetnega načelnika, ki je vodil strogo objektivno in nepristransko prosvetni oddelek v Ljubljani od julija 1931. do septembra 1933. Blagopokojni Josip Mazi se je rodil 24. januarja 1872. v Zireh in je po dovršenih študijah na realki v Ljubljani in univcrzi, prišel kot profesor 1. 1901. na isti zavod, kjer je dodovršil srednjo šolo. Tu je ostal z malo prekinitvijo do svoje smrti. Pokojnik je bil markantna osebnost in izboren šolnik, ki je bil prav zaradi svojih velikih sposobnosti pozvan 1. 1931. na mesto prosvetnega načelnika. In prav na tem mestu ga je spoznalo učiteljstvo kot nadvse pravičnega predstojnika, a obenem najboljšega njegovega prijatelja in prijatelja narodne šole. Kot načelnik prosvetnega oddelka je bil odločen zagovornik učiteljske stalnosti na službenem mestu. Poudarjal je neštetokrat, da more le oni učitelj, ki je delj časa na svojem službenem mestu in ki je tudi pravno popolnoma zaščiten, vršiti z vso vnemo in požrtvovalnostjo svojo službo. To načelo je zagovarjal vedno in proti vsakomur, a držal se ga tudi sam in se prav s tem izkazoval najbojjšega prijatelja učiteljstva. Z učiteljsko organizacijo je bil v stalnih stikih. Prav rad je sprejemal njene predstavnike in je skušal vedno s polno uvidevnostjo ustreči upravičenim njenim prošnjam in predlogom. Ko je na lastno prošnjo odhajal z banske uprave, da je ponovno prevzel vodstvo zavoda, ki mu je postal direktor že prej, je občutilo učiteljstvo, da je šel z vodilnega mesta prosvete človek, ki je poznal učiteljske težnje in potrebe, ki je bil objektiven in pravičen predstojnik, a istočasno iskren prijatelj. Se je ostal v stiku z osnovno šolo, kajti kot prosvetni načelnik je bil imenovan za člana višjega prosvetncga sveta in ostal njegov član do smrti. Dasi ni mogel več odločilno vplivati na slovensko osnovno šolo in učiteljstvo, vendar se je stalno zanimal za naša stanovska vprašanja in za težke borbe organizacije. Umrl ni samo direktor I. državne realne gimnazije in bivši prosvetni šef — umrl je tudi iskren prijatelj narodne šole, učiteljstva in njegove organizacije. Spoštovali smo ga kot svojega predstojnika — klanjamo se njegovemu spominu. t