406. štev. V Ljubljani, torek dne 11. februarja 1913. Leto 11. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ir praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljklh pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na doni K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. :a ::: Telefon številka 118. :s NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju oo-::: pust. — Za odgovor ie priložiti znamko. :: ::: Telefon štev:!ka 118. Pismo iz Belgrada. Belgrad, 24. jan. (6. febr. 1913.) Stojimo pred novo iazo dogodkov. Vseh oči so obrnjene na Drino-polje, ki je postalo v tein kritičnem in razmeroma kratkem času eno najslavnejših mest na celem svetu. Kako bi pa ne? Saj je ravno Drinopo-polje ona osnovna os, okoli katere se vrti vprašanje evropskega miru in da ta mir ohranijo, delujejo skoraj vse evropske države, v prvi vrsti šest velesil. Ni čuda tedaj, da so Drinopolje balkanske zavezne države pripravljene žrtvovati vse in staviti na kocko — ko bi bilo treba — tudi svoj lastni — jaz — er8°: obstoj države. Srbija je v ta namen že ogromno žrtvovala. Železniški promet v Srbiji je zopet zaprt za privatne stranke in le osebni promet se še — vendar zelo redno vzdržuje. Pošiljanje topov, municije, vojaštva in drugih stvari pod Drinopolje absorbira popolnoma cel promet na progi — Belgrad — Sofija. Poleg tega je pa še zgorelo v Belgradu železniško skladišče, katerega škodo še niso dognali. Kljub vsem tem neprecenljivim izgubam na blagu, zdravju in življenju podanikov, ne čuješ nikjer nika-kih pritožb. Svest si, da človek, izobražen in kolikor toliko tudi boljše situiran, gotovo ne bo tarnal in zabavljal nad vlado, nad dinastijo itd. ter polagal vso odgovornost na te poslednje radi vseli teh in enakih tež-koč in nesreč, iščem in zasledujem javno mnenje med najširšimi plastmi srbskega naroda, med onimi, ki so naj hujše prizadeti, to so ravno kmetje, delavci, mali obrtniki itd. Priznati moram, da me naravnost Iznenadi tolikokrat ona — pri nas še nepoznana — politična zrelost in discipliniranost. Tu se ne reče: »Ja, to napako je napravila vlada, to so zakrivili liberalci, radikalci so hoteli tako, ampak oni krepki, samozavestni: »Mi smo to napravili,« ki mora človeku imponirati. Kadar izgovori Sr-bin besedico: mi, znači, da sprejema nase vso odgovornost in naj napravi dobro ali slabo dejanje kdorkoli v njegovem imenu. Vsled tega prihaja v Srbiji demokratizem do polne veljave, ker se vsak posameznik čuti kot sestavni del velikega samostojnega srbskega telesa in se postavlja v tem oziru vsak pojedinec na pravilno stališče, da je tudi on sodele-žen vseh dejanj, vseh škod in vseh koristi, katere prinaša državni in avtonomni ustvar. Nočem sedanji abnormalni položaj primerjati z onim, ko je državni aparat v mirnem stanju in gotovo je, da tudi tu ni mnogo razlike v politično - strankarskih strasteh. Toda Izvanreden položaj našel je Srbstvo združeno in neuklonljivo. Solze, ki teko ubogi vdovi po padlem junaku, vzklikanje bednih otročičev ter sočutje in sožalje znancev po ranjkem, to niso tožbe, mso obsojanja, pač pa le trenoten izraz užaloščene duše, ki je sličen onemu; kadar izgubimo drago osebo, o kateri smo že naprej vedeli, da so ji »ure štete.« Ko bi prišlo do še hujših bojev, da bi padlo še dvakrat, trikrat toliko srbskih sinov v teh bojih, narod bi ostal miren, dostojanstven in zopet pripravljen podvojiti svoje žrtve. Ako potegnemo paralelo med turškim podanikom in srbskim državljanom, uvidimo takoj, kdo je vreden svobode, kulture, simpatij in samoniklega avtonomnega življenja. — Brezdvomno Srb. On ve, zakaj žrtvuje, zakaj se bori, zakaj se bije in preliva svojo dragoceno kri. Ni naščuvan, nikdo «a ne sili in zato žanje vspehe, zato je nepremagljiv in vzvišen. Srb je idealno čista duša, ki ne pozna v svoji priprosti naivnosti ni-kakih teoretičnih predsodkov, katere so iznašli učenjaki, niti ne izgublja duševne razsodnosti, kakor n. pr, inohamedanec v svojem verskem fanatizmu. Vsled njegovih lastnosti, moremo tudi razumeti njegovemu nacionalizmu, ki ga povsem drugače razlaga kot n. pr. mi Slovenci, kar mu vsled navedenih svojstev ni šteti v zlo in bi pri drugačnem pojmovanju izgubil svoio idealnost in s tem tudi prirojeno odločnost in neustraše-nost. Na podlagi navedenega nam ne bo nemogoče razluščiti bolgarsko-srbski spor, ki je obstojal v tem, da se Srbija kolikor mogoče najbolj teritorialno razširi in združi do danes tako razcepljeno Srbstvo. Ker pa je Bolgarska — pod pogojem, da pošlje Srbija vso razpoložljivo svojo vojno moč Bolgarom v pomoč, posebno pod Drinopolje, — privolila v teritorialno zahteve Srbije, je s tem dosežen sporazum med obema bratskima državama. ■ Kot posiedica tega je, da smatrajo Srbi ne samo za svojo dolžnost pač pa tudi za svojo čast, da sodelujejo pri zavzetju Drinopolja, s katerega predajo pade tudi glavna ovira za zaključenje miru in poleg tega se Izpolnijo tudi srbske želje po zje-dinjeniu. Sinoči ob 5.50 odpotoval je grški ministrski predsednik Venizelos v Sofijo na brzojavni poziv bolgarskega ministrskega predsednika Ge-šova. Jako živahno se komentira tukaj dejstvo, da je bolgarski minister zunanjih zadev dr. Danev potoval iz Londona skozi Belgrad v Sofijo, ne da bi se ustavil v Belgradu. Vsakdo ga skuša opravičiti, toda videti je, da jim gre to opravičenje težko od srca. ker v Belgradu je bil pričakovan že pred par dnevi njegov prihod, pripisujoč mu rešitev nekaterih spornih vprašanj velike politične važnosti, zlasti z ozirom na okolnost prisotnosti grškega ministrskega predsednika. Vreme v Belgradu se je obrnilo na bolje in danes smo imeli jako krasen in topel dan. vendar ni izključeno, da kmalu zopet pritisne zima, ker je ozračje jako jasno in ni videti nobene meglice, niti oblaka. No, malo izpremembe ne škoduje. Mars. Na razpotju novih vprašanj. Ni dvoma, da je zadnje leto jugoslovanska misel med Slovenci storila velikanski korak naprej. Vojno navdušenje se je izkazalo tudi v močni realni pomoči, ki so jo nudili Slovenci svojim bratom: ne le z denarno podporo »Rdečemu križu«, še bolj z odločnim odporom zoper nakane avstrijske vojaške stranke, ki je hotela porabiti stisko balkanskih kristjanov, da reši Turčijo in uniči sovraženo Srbstvo. Brez ozira na našo strankarsko razbitost, na nedoslednost ene stranke in na naravnost čudno ponižnost druge stranke, je celoten utis nastopa Slovenstva za veljavo Jugoslovanstva bil dostojen in požrtvovalen. Mirno se lahko pohvalimo, da je bil nastop Slovencev roko v roki z Banovino in Dalmacijo v nepregledno korist naših bratov, pa tudi v korist prave avstrijske politike, ker se je ubranilo, da se podamo v možnost katastrofe, ki bi lahko podobna postala turški usodi. Vojno navdušenje Slovencev ob padcu Plevne ni bilo manjše nego je danes za padec Odrina, za zmago srbsko-bulgarskega orožja To pot pa ne sme priti brez mogočnega kulturnega sledu. Že je naša mladina še pred začetkom vojne pokazala pot. Že tedaj so se najširši krogi naše radikalne mladine in nje pomočniki med razumništvom pečali z vprašanjem, kako približati v kulturnem oziru srbo-hrvatstvo s Slovenci. Sklepalo se je o absolutno potrebnem jezikovnem zbližanju Slovencev k Srbo-Hrvatom in dospelo do zaključka, da je brez škode za izobrazbo mas mogoče v doglednem času izvesti skoro popolno ze-načenje jezikovnega zaklada. To jednačenje se že vrši, a če se mu da premišljena smer, bode napredovalo skokoma. Velja to za navadno rabo jezika, še ložje pa za strokovne izraze. Vspeh tega pokreta je enketa, ki jo je začela naša prva znanstvena revija »Veda«. Mogočno kulturno gibanje je razširjeno med mladino. Pa tudi nekaj odpora je, nepričakovanega in takega, ki se bavi z novoilirskimi Balkanska boginja osvete /SaBSKO-BUlSflRSKA VCUSKT* r\ nad Skadrom in Odrinem. Mesece že tri razlega grom z balkanskih se planin, mesece že tri oblega — vojska Skader in Odrin. Mnogo je junakov palo, mnogo pa jih še živi; kar junakov je ostalo, .se neustrašeno bori. Za resnico in pravico so sklenili trdno vez: nož v levico — meč v desnico, puško v dlan — in pas počez. Tak na boj so šli junaki — in pred njimi Turki v beg, koder šli so njih koraki — je odmeval dol in breg. Eden v levo, drugi v pravo, v južno in zapadno stran, in pod združeno zastavo so očistili Balkan. A nazadnje sta ostali mesti Skader in Odrin — v njih so Turki vojsko zbrali — že povsod preti pogin. Mesto Skader na Bojani brani Hasan Rizza-bej — Črnogorcem ga ne ubrani — hrabra vojska gre naprej. Črnogorce je ustavil na njih poti Taraboš — mnogo škode je napravil, padel je pri možu mož. Zdaj prišla je nova sila, srbski top nad njim grmi, sila ta ga bo zdrobila — Skader že na nit’ visi. Odrin brani Šukri-paša slaven rad junak bi bil — z učenostjo se ponaša, ker ga je von Goltz učil. A Bolgari so obdali mesto slavno krog in krog, lahko bi ga izstradali, ker je malo v njem zalog. Srbska je prišla armada, severno zasedla stran -mesto Odrin zdaj napada skupna vojska noč in dan. Noč in dan se jek oglaša — v mesto strel topov grmi, Šukri-paša, Šukri-paša — Odrin že na nit’ visi. Tak bo zmagala pravica, ker se druži z bratom brat. Šukri-paša — Hasan Rizza — njena pot gre v Carigrad! idejami z zdavnej prebolelim orožjem. Ni dvoma! Prišlo bo do Ločitve duhov tudi v tej smeri: na eni strani Slovenci, ki hočejo ostati sami, na drugi Slovenci kot Jugoslovanstvo, ki hoče nekaj veljati v svetovnem boju narodov. Na eni strani ljudje, ki branijo pot vsaki hrvatski besedi v naš jezik in iščejo iz vseh narečij čim najbolj samonikle izraze ter jih uvajajo v književno narečje, na drugi pa ljudje, ki odpirajo duri srbohrvatskim izrazom, ki uga- jajo našemu jezikovnemu čutu ter preganjajo krajevne izraze v prid onim, ki jih potem lahko rabijo in umejo vsi od Zife do Soluna. So to v kratkem očrtane smeri, a videli bodete, da v bistvu gre le za razliko v tem naziranju. In vendar bodo novoilirizem pobijali, kakor da s tem pobijajo narodne izdajalce. Že se torej kristali/ujejo nova razpotja. Boj med modernejšo radikalno strujo v naši mladini in nited starejšo liberahio strujo je nekako LISTEK. M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Navzoči kolovodje so bili večinoma preprosti ljudje, in te slovesne besede so napravile nanje globok vtis. sndnnVISti’ ki iih je lljih veČja raZ' no ver h Jarovala otroškega praz- L?TTTiVIV,ldeli Prav dobro, kakšne epiihke bi povzročila prej ali S niV, -Yxlikega Profosa. Zato ni nihče povzdignil glasu da bi zahteval kazni za lliff ’ Pustili so starko mirno oditi’ Ko pa se je hotela vrniti v svoj brlog, je naglo pristopil Lantnč. »Zakaj ste rešili tega človeka?« je vprašal bolj trdo, nego je bila sicer njegova navada. »Saj si pravkar sam govoril v posvetovanju za to, da se prizanese Monklarju! Mislila sem, da ti ustreženi, sinko moj.« Lantnč si je položil roko na čelo in zamrmral: »Mogoče, je že mogoče. Oprostite mi torej mojo jezo, mati ciganka.« Prijela ga je za roko. »Ali sem storila res tako slabo?« je vprašala. In v njenem glasu je bila čudna ljubeča miloba. »Ali me razumete,« je odgovoril Lantnč zamolklo, »ali ne razumete, da sem zajel tega človeka zato, ker sem hotel z njegovim življenjem in prostostjo odkupiti življenje in prostost nekoga drugega!« »Ah, jaz nesrečnica, nisem mislila na to!« je vzkliknila ciganka. »Ne mislimo več na to. Zlo je storjeno in se ne da popraviti. Toda bogme, kdorkoli bi bil drugi storil to, kar ste vi storili — ne vem, če imam toliko oblasti nad seboj, da bi bil prizanesel njegovemu življenju.« Lantnejev srd in obup je bil tem strašnejši, čim je zadrževal svoj glas, ker ni hotel oplašiti starke. Toda nehote je mahnil besno z roko in zaklical odhajaje: »Proklet moram biti!« Ciganka je ostala na mestu. »Proklet? je zagodrnjala med zobmi. »Kdo ti pravi, da nisi?« Lantnejev obup je bil neizmeren. Odkar se mu je bil ponesrečil blazni poizkus, rešiti Doleta iz Kon-sjerzrije, je čakal napada na Dvor Ludezev z vročično nestrpnostjo. Prepričan je bil, da bo veliki profos osebno vodil operacije Njegov načrt je bil enostavno ta: polastiti se Monklarja. Dvomil ni niti malo, da izsili od velikega profosa Doletovo osvobo-jenje, samo da je enkrat njegov jetnik. »Življenje za življenje!« je mislil sam pri sebi. Bralec je videl, da se je ta načrt čudovito posrečil ravno v tistem delu, ki se je zdel Lantneju najtežji. Videl pa je tudi. kako je bila zasluga ciganke, da se je izjalovil drugi del načrta. IV. Beatrice. Dočim so se vrstili na Dvoru Čudežev ti raznoliki dogodki, je dospel kralj s svojo eskorto pod vodstvom Aleša Lemahuja do hiše v ulici Sen-Deni, kamor je bila Magdalena Fcronova spremila viteza De Ragastana. Kralj je skočil s konja. Dvajsetorica jezdecev, ki ga je spremljala, je storila po njegovem zgledu, in oficir, ki je poveljeval, je takoj ukrenil vse potrebno v zmislu navodil, ki mu jih je dal Franc I% Kralj je mignil D’ Eseju, La Ša-tenjrejii in Sansaku, da naj gredo z njim. »Gospod,« je rekel oficirju, »ako zakličem, vderite v hišo; in ne obotavljajte se, takrat pobijte vse, kar bi vam hotelo zastaviti pot, pa naj bo moški ali ženska!« Oficir se je naklonil, v znamenje, da je razumel povelje in da ga je pripravljen izvesti proti vsakomur in zoper vse. Nato se je kralj približal vratom. Bila so zaklenjena. »Vlomite ta vrata,« je dejal oficirju, »toda brez hrupa!« Na oficirjevo znamenje je pristopil vojak vteknil svoje bodalo v ključavnico, in po desetih minutah molčečega dela se mu je posrečilo odpreti. V spremstvu svoje zveste trojice je planil Franc I. \ hišo Naletel je na druga vrata, ki so bila takisto zaklenjena. Dal jih !e odpreti po istem receptu. Med tem pa je vznemirjalo kralja grobno molčanje, ki je vladalo po hiši. Bi! je prepričan, da se ga nadejajo. Zakaj vse se je odevalo z molkom in temo. Toda pomiril se je z gotovostjo. da ima s seboj močno varstvo, ako bi se zgodilo kaj vznemirljivega, ter stopil hrabro na stopnjice. Zdajci pa, ko je stal že skoraj na sredi teh stopnjic, se je mahoma razpršila teina, ki ga je obdajala. Kralj je segel naglo po meč in si zakril oči z roko. Kajti luč je padala od zgoraj. Zagledal je ženo, ki je držala v roki svetilko in ga gledala z žalostnim in resnim dostojanstvom. Spoznal jo je takoj. »Gospa Ragastanova!« je dejal ter se odkril s tisto vlhidnostjo, ki ga je zapustila le redkokdaj. Nato se je biž odločil ter se nasmehnil. »Eh, milostljiva, pravkar smo se poslovili nekam hladno; zaželel sem si torej sprave s tako fino damo, kakor se mi vi dozdevate.« »Sir,« je dejala Beatrice, »ponavljam vam isto, kar sem vam rekla v hiši pri Tuileiijah: bodite dobrodošli!« Kralj se je zdrznil in se ozrl nemirno okrog sebe. Bal se je odpora in očitkov —• zakaj nazadnje je bilo vendarle res, da je prišel v to hišo kakor katerikoli izmed rokovnjačev, proti katerim se je boril ’.avno zdaj njegov veliki profos — in cb mirnih besedah Beatričinih ga ie napadla bojazen ali se ne skriva v hiši kaka zaseda. Njegovi tovariši so bili gotovo istega mnenja, kajti videl je, da drže vsi trije roko na ročniku bodala. Franc L se je odlikoval s fizično hrabrostjo, ki je presegala vsako verjetno mejo. »Morebiti me zakoljejo v tej bajti,« je dejal sam pri sebi. »A kaj me briga! Rajši cerknem, kakor bi se osmešil!« »Ali bi mogel imeti radost, da govorim z gospodom De Ragasta-nom?« je dejal, naklonivši se Bea-trici in prestopivši tistih par stopnjic ki so ga ločile od nje. »Gospodu vitezu bo jako hudo, da ga ni bilo doma, da bi se bil zahvalil za čast, ki mu jo izkazuje njegovo veličanstvo nocoj že drugikrat ,, pri kraju. Zmagale so ideje modernih, dasl niso vsem prodrle v meso in kri. Odkar pa ni boja proti idejam, ni več tiste krasne sile v naši mladini. Zdaj pa se v napredku mladini poraja novo vprašanje in nov boj. Ze vidimo, da maršira velika večina radikalne mladine v tabor novoilir-ski in njej se opustivši stara nasprotja gotovo pridruži mogočen del onega dijaštva, ki stoji proti njej v nekakem boju, pa samo prav ne ve zakaj. Iz tega velikega bloka slovenske mladine pa se že oddaljuje manjša grupa onih, ki odklanjajo novo koncepcijo ilirizma. Upajmo, da v boj ne pridejo žalostne oblike, ko je Slovenec očital Slovencu uskoštvo in ko je Slovenec brata dolžil veleizdajniških stremljenj. Če pravilno sodimo, bode n&stopil zanimiv pokret Slovenstva v jugoslovanski tabor. Ako se to posreči, bode to dogodek enako-pomemben pobratenju Hrvatov in Srbov. Vojna. BOJ ZA DRINOPOLJE. Drinopolje je tako važna točka na Balkanu, da mimo njega ni mogoča pot na Carigrad. Zato je to mesto doživelo že več obleganj — in so se vse važnejše vojne za vlado na Balkanu konečno izbojevale ob Dri-nopolju — Drinopolje je bilo oblegano leta 823, leta 914, leta 1189, leta 1205, leta 1222, leta 1236, leta 1362, leta 1371, leta 1420, leta 1879 ter — leta 1913. Koliko krvi se je prelilo ob njegovih utrdbah, koliko junakov je padlo! Slavnosten vhod v Drinopolje so imeli doslej bolgarski carji: Krum — Simeon I. Veliki — Samuel — za njimi: Friderik Barbarosa — Balduln — Vatazes — Teodor Epirski Kolo-jan — Ivan Azen II. — turški sultani: Sulejman I. — Amurat II. — Baja-zit II. — Selim I. — generali Bosquee — Gurko in sedaj — general Ivanov. Drinopolje so imeli Bolgari za časa prvega carstva (Simeon), za časa drugega carstva (Šišmani) — in sedaj ga po 600 letih zopet dobe v svoje roke. Bolgari se zavedajo tega velikega zgodovinskega dogodka, zato gredo z vsem svojim junaštvom na boj. Drinopol je naš! BOJ ZA DARDANELE. Ko se le začela druga faza boia balkanskih zaveznikov proti Turkom, je izdal generalisimus Savov na svoje čile sokole oklic, v katerem jim je s kratkimi besedami naslikal politični vojni položaj zadnjega časa; v tem oklicu so pa tudi besede, ki so danes že meso postale. Savov je govoril: Junaki, naprej, da z orožjem izsilimo od Evrope oni rešpekt, ki nam gre! Evropa ni slutila, kaj se skriva za onimi besedami — danes pa ve: z napadom na Galipolje je bolgarska armada pokazala, da ima pogum dregniti v največje sršenovo gnezdo cele Evrope — dregniti v vprašanje Dardanel, ob katerem imenu samem že zažvenketa bridka sablja angelja miru. To je pomen napada na Oalipolje — kar se moralične strani tiče. Napad in prodiranje na Oalipolje pa ima tudi strategično-političen pomen. Preprečiti oviranje operacij slovanskih armad pred Drinopoljem in Čataldžo ter utemeljiti nove, zvečane zahteve Bolgarov pri sklepanju miru. Pri prvih pogajanjih so Bolgari stavili pogoj, da linija Midia-Enos določuje mejo med bolgarsko državo in med Turčijo. Danes že nihče Bol- Gospa Klara. Ko sem došel domov iz svoje vsakodnevne službe, me je čakala na mizi vizitka s sledečo vsebino: Cenjeni gospod! Če ‘ Vam je ljubo, pridite me danes zvečer obiskat. Pozdravlja Vas — Klara. Nič drugega! Kako sem bil vesel! Da, ona me ni pozabila, ona, tako krasna ženska, ta me vabi. Nisem si mogel kaj, da ne bi pritisnil drobne, dišeče vrstice na ustnice. Torej je !i res? Koliko sem ves ta mesec pretrpel, ko sem si bil svest, velike blamaže, ki jo je zakrivila moja netaktnost. Okrtačil sem si skrbno obleko, se ogledal v zrcalu, privihal si nekoliko brki, da sem izgledal bolj podjetno in moral sem se sam sebi nasmejati vsled zadovoljnosti nad samim seboj. Na zadnji dobrodelni prireditvi je tilo. Veliko je došlo dam v krasni!! svetlobliščečih toaletah, v tistih ljubkih tesnih krilili, tako da izgle-dajo kot nerazcveten rožni popek. Na ustnih jim igra tisti smehljaj uljudnosti m preprijaznosti, s katerim nas nehote očarajo, nam vzamejo vso trezno razsodnost. Oči pa jasne, ljubeznjive, tu nekoliko povešene, ženi/ane, tam ravnodušno se smehljajoče, a tam že izzivajoče, hrepeneče... garov lic misli na to mejo. Danes so določili novo: Midia—Rodosto. Turki dobro vedo. da se Bolgari ne šalijo, zato njihovi mrzlični poskusi, izkrcati na obali Črnega in Marmarskega morja kolikor mogoče veliko število vojakov. Toda Bolgari so do danes zapodili vse vojne ladje turške od brega ter preprečili izkrcanje. OZDRAVLJENI SRBSKI JUNAKI ZOPET NA BOJIŠČE. Belgrad, 10. februarja. Poslednje dni je šlo iz bolnice 600 junakov, ki so ozdraveli. Vsi do zadnjega gredo zopet k svojim četam na bojišče. BOJI ZA SKADER. Podgorica, 10. februarja. Srbi iti Črnogorci so celo noč obstreljevali Skadcr. Utrdbe na Velikem Barda-njoli, ki so prešle v srbsko-črnogor-sko posest, so Turki z veliko besnostjo napadli ter skušali Črnogorce iz utrdb pregnati — pa so bili pregnani sami. Cetinje, 10. februarja. Boji okolo Bardanjola so bili besni. Srbi in Črnogorci so imeli 2500 mrtvih in ranjenih. Turki pa 4000 mrtvih in ranjenih. DRUGA BOLGARSKA ZMAGA NA GALIPOLSKEM POLOTOKU. Sofija, 10. februarja. (Uradno.) V soboto so Turki napadli pred Btt-lairjem se nahajajoče bolgarske čete. Prišlo je do ljutega boja, ki je trajal do 3. ure popoldne. Bolgarske čete so prešle v ofenzivo, vrgle Turke nazaj in jih zasledovale do predutrdb Bu-lairja. Veliko število mrtvih in ranjencev pokriva bojno polje. Turški vjetniki pripovedujejo, da se je na turški strani udeležilo boja šest divizij. — V mraku je sovražnik poizkušal pri Šarkeju izkrcati čete. Turki so dospeli z 20 ladjami. Komaj se je izkrcevanje začelo, so Bolgari izkrcano turško pehoto napadli in ji velike izgube prizadeli. Turške ladje so pa odplule. BOJI PRI ČATALDŽI. Sofija. 10. februarja. (Uradno.) Na čataldški črti so se vsi poizkusi Turkov, začeti ofenzivo, dozdaj popolnoma izjalovili. Med ranjenimi in padlimi Turki se nahajajo tudi zamorcu IZKRCAVANJE TURKOV PREPREČENO. Sofija, 10. februarja. Od Turkov pri Badini, severovzhodno od Strandže na črnomorskem obrežju poizkušeno izkrcanje se je preprečilo. Turki so pustili na bojišču 50 mrtvih. OBLEGANJE ODRINA. London, 10. februarja. Iz Svilena poročajo, da se je vršilo bombardiranje Odrina v noči na nedeljo tako silno, kakor do sedaj še nikdar. Tudi Turki so odgovarjali zelo sigurno. Turški artileriji v^ Odrinu poveljuje neki višji nemški častnik. BOLGARSKA IN ROMUNSKA. Budimpešta', 10. februarja. »Bu-dapesti Hirlap« poroča z Romunskega o stanju zadnjih pogajanj med Bolgarsko in Romunsko. Glasom te vesti je na Romunskem že pred tedni vznikel načrt, da naj se ponudijo Bolgarski, ki ima pomisleke zaradi Silistrije, materijalne kompenzacije. Ta načrt je tekom dveh mesecev tako dozorel, da so se našla tudi sredstva, da je bilo mogoče priti Bolgarski s konkretnimi predlogi. Romunska vlada je v svoji noti poudarjala, da je tudi Bolgarska priznala Njo sem takrat prvič videl. Še-tala je po dvorani gor in dol. ozirala se je s svojimi bliščečimi črnimi očmi in sc hladila s pahljačo. Ne vem, kako je to, toda ves večer nisem mogel za dolgo premakniti pogleda od nje. Koderkoli je hodila in kjer je sedela pri mizi v krogu tovarišic, nisem se mogel premagovati in vedno so se srečale najine oči. Vselej sem jih povesil, s vest sem si bil neke nejasne nedostojnosti. Igrala je godba. In vsak posamezen glas mi je padal na dušo — polastila se me je neka prijetna uspavajoča blaženost. Samo njo sem videl, njene velike črne oči, njene temne bohotne lase, pretkane s svetlimi iglami in prepletene z bledo rdečim trakom. Zobki beli, kristalni, so se ji bleščali izza rožastih usten. Skril sem se za velik grm dekoracije. Ves sem bil zavit v zelenje opojno dišečih eksotičnih rastlin. Sanjal sem in samo njo videl. Vse moje fantazije zorne mladosti so se združevale na njej. Nisem vedel, kdo je; bila je to postranska stvar. Čas za odhod je prišel. Pari so se poslavljali žarečih, preuljudnih obrazov; izjave uljudnosti so padale sem in tja. »Klanjam se«, »Poljubim roko«; tupatam kakšen »Na svidenje«. Toda jaz sem videl samo njo. Mogoče, da me je opazila, kajti en ureditev mej. Nota vzame bolgarske koncesije na znanje in poživlja bolgarsko vlado, da naj razmotriva romunske pogoje, da bi oddala četvero-kot med Rusi, Sunilo in Varno, proti odškodnini 300 miljonov lejev Romunski. Slovenska zemlja. Št. Lenart v Slov. Goricah. Kljub najraznovrstnejšim infa-mijam, ki si jih dovoljujejo mariborski in okoliški renegatje dan za dnevom, se človek vendarle ne more prečuditi onim, v naših manjših trgih in večjih vaseh. Samoobsebi umljivo, je prebivalstvo v teh ali slovensko ali nemčursko. Zadnje, ali v resnici prevladuje slovenski živelj, ali pa je poslednji klerikalno nezaveden. Sicer v zadnjem času tudi tu in tam stori kak klerikalni pristaš, ki svoje narodnosti še ni docela pozabil in ima vsaj še trohico samozavesti, katero tako, da se ga potem v nemških časnikih malo pokrtači, yendar je tako ravnanje brezpomembno za narodni dbstoj, zakaj, tudi nemčurska javnost pozna naše klerikalce in ve le predobro, da store kaj tacega zgolj le kot reklamo — za farovže. V St. Lenartu v Slov. Goricah je zgradila n. pr. »Scliul-verein« pred 4 leti nemško šolo. kljub dejstvu, da ni bilo niti polovice šolobveznih otrok dobiti za pr- vi razred. Vzlic vsem protestom od strani Slovencev, je dež. šolski svet dal ustanoviti svoj blagoslov, dasi je moral po lastnih informacijah priti do spoznanja, da bode treba šolo prej ali slej zopet zapreti. To je torej vedel dež. šolski svet, a je vedela tudi renegatska šentlenartska klika, z njo pa seveda tudi »glavno vodstvo >Scl-ulvereina«. Zvite buče pa so jo kmalu iztuhtale. Obrnile so se na dunajski mestni svet in ta jim je poslal par tucatov sirot, katere so porazdelili med tržane - renegate, da so jim hlapčevali huje kot sužnji in vrh tega seveda — hodili v nemško šolo. Posledice tega nemoralnega ravnanja so se pokazale že v prvem letu. Nemške priseljene sirote so sc navalile — nahujskane po re-negatih — kadar so le srečale slovenske učence tamošnje šole. Zgodilo se je, da je la drobnjad ataki-rala učence - Slovence — a tudi večje ljudi, z nožem! No. lani pa jc prišlo celo do tega. da je vodstvo nemškutarske šole izrabilo 18. avgusta cesarsko, mašo v protislovensko demonstracijo. Namen je bil že takrat jasen: izsiliti od okr. šolskega sveta za renegate nemške maše. Takrat jc pač završalo po našem časopisju — takole mimogrede — a razun v »Braniboru«, ni našla .stvar zadostnega uvaževanja. Da, recimo: »Nostra culpa!« niti med nami narodnimi graničarji,^ ni našla stvar dovolj zanimanja! Smo pač »Stroh-feuer« in najbrže bodemo to tudi — ostali. Kismet! Oni maši pa je takoj zopet sledil drug korak. Vodstvo nemškutarske šole je napravilo izlet — seveda s šolarji — pri katerem so nosili dečki frankfurtarice in peli »Die Wacht atn Rhein«. In kaj se je storilo na vse to? Klerikalci so napisali na naslov vodstva imenovane šole vlogo, v kateri zahtevajo med prvim, da se mora ces. pesem peti slovensko, v nadaljnem pa, odpustitev nemških sirot, uvedbo slovenščine (bože! taka naivnost — ali neumnost?! Poroč.) in jemanje slovenske trobojnice na izlete! Stvar je presmešna, a tudi grozno žalostna. Sedaj, ko bi morali delati z vse- trenutek, tisti srečni hip, se mi je celo nekoliko nasmehnila. Ta božajoč nasmeh... Čutil sem se presrečnega. Ali je veljal meni? Nisem je izpustil izpred oči. Po ulici sva korakala, jaz v primerni daljavi za njo. Vem in rad priznam, da je bilo to pač precej nedostojno in jako malo trubadursko, toda gnala me je za njo nevidna moč in tudi, če bi se ji hotel upreti, bi ne mogel. Ustavila se je na stopnicah pred neko vilo. V torbici je nekaj iskala, menda ključ. Stisnilo me je v grlu: »Sedaj, ali je pa ne vidiš morda nikoli več.« Se tisto malo razsodnosti kar sem je imel, Je ta hip zginila. Vzkliknil sem, kot bi se mu odvalil kamen od srca. »Gospa...?« »Kaj želite, gospod?« Opomogel sem si pod vplivom njenega božajočega glasu in ji rekel z mehkim, drhtečim glasom, kateremu se še danes čudim, kajti v prsih in v glavi mi je takrat vse šumelo. »Ko sem vas danes videl, gospa, sem bil v resnici ves srečen. Oprostite mi to priznanje, mogoče se vam bo zdelo laskanje, toda zagotovim vam, da mi prihaja od srca. Vi ste me čisto očarali... in to je, kar sem vam hotel povedati.« V tem navalu in izbruhu svoje mi silami, kot protiminerji, sc spuščamo v pustno šalobardiranje! Naj pride kdor hoče s protitrditvami, in protiargumenti, sramota je za ves slovenski, šentlenartski živelj, da se dogajajo take stvari, ki naravno ne morejo imeti drugili posledic, kot izzvati pri narodnih nasprotnikih veselost in pomilovanje nad — vindi-šarsko omejenostjo. Te vrste pa ne veljajo morda le klerikalcem. Namenjene so vsemu slovenskemu življu tu kot kje drugje ob naši meji. Ne zahtevamo, da bi se oni, ki se čutijo napredno misleče, podali klerikalcem. Ne! A napeti mora vsak za se svoje sile, naj pripada potem onemu ali temu prepričanju. Do jednega pa moramo priti, moramo, na en zamah nasprotnikov, dvakrat zamahniti. Ločeno prodirati, a skupno udariti. Kdor pa noče priti do tega spoznanja in delovanja po tem načrtu, na onega dušo bode legla v neprc-dolgem času kot težka mora očitka, da je soprodajal narodno mejo! (Ta članek je posnetek dopisa iz Št. Lenarta v Slov. goricah. Poročevalec.) h Gradca. Minuli petek smo imeli priliko, govoriti z raznimi osebami, ki igrajo važno vlogo, bodisi posredno, bodisi neposredno, pri sedanjih »pogajanjih« 5,a delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Na vprašanje, ali se pogajanja sploh vrše, se je odgovorilo z ironičnim nasmehom: »Da!« Ko se jih jc nadalje vprašalo, kako daleč da so že dozorela, je’ bil odgovor: »Do tja, kot v začetku.« Ko se jim je reklo, da se je začetkoma trdilo, da nemška večina ne privoli v zahtevane slovenske pogoje, se nam je reklo: »Resnica je, da smo Sklenili že kar v prvem trenotku, se ne spustiti v pogajanja in zahtevano, en bloc odkloniti. Ker smo pa dobili od zelo ugledne osebe migljaj, da ni izključeno, da Vaši poslanci popuste v marsičem (smehljaj sarkazma. Op. poročevalca.) smo vendar že vsaj nekaj časa počakali in še — čakamo. Na vprašanje, ali so v tem času slovenski poslanci les že svoje predloge predrugačili, se nam je reklo, da, da pa se še niso tako daleč informirali, da bi bili predloženi, v pregled ali razpravo. Na zopetno vprašanje, ali bi bilo vsaj to po izpremembi mogoče, se je odgovorilo, da, dokler vztrajajo slovenski deželni poslanci le za las pri teh trditvah, ki pomenijo nič več in nič mani kot dvodel-nost Štaierja, pod nobenim pogojem ne. — Mi smo že kar pričetkoma rekli, da iz te moko ne bode kruha. Predlogi, stavljeni od klerikalcev, so bili in bodo le ogrinjalo zavožene politike. Nočemo pa morda odrekati pravičnosti onim zahtevam. Tako kot sc danes dela in pritiska na Slovence po Sp. Štajerju, se ne sme nadalje pritiskati in naj se zgodi, kat koli. Saj že ne zadošča nemški poplavi več »Sudrnarka« in »Schul-verein«. Začelo se je delati danes popolnoma po pruskem načinu. Oni denarni zavodi namreč, ki so pred dvema letoma pripravili mnogo slovenskih strank z lepimi posestvi do tega, da so izplačali slovenske denarne zavode ir. šli po denar k nemškim, začno sedaj neusmiljeno izter-javati. Pri tem pa ne gre morda le za zamujene obresti marveč tudi za glavnice. Slaba lanska letina, nastala po največ vsled raznih ujem, pa je zakrivila v marsikakem, drugače trduem kmečkem domu, primanjkuje danes denarja tako, da sc z njim štedi kot še inalokedaj. Oni pa, ki so bili huje prizadeti, žive od danes do jutri, kar danes vnovči, bo rabil za ono, kar mu bode jutri primanj- duše sem jo zgrabil za roko in jo poljubil. Prvič... Še sedaj čutim to baržunasto roko ua svojih ustnicah. In ona. Nalahko je vzdihnila, uprla v me pogled in dejala potiho: »Lahko noč in na — svidenje.« Tisto noč nisem mogel zaspati. Sprejela me je v salonu. Na zofi je sedela v lahki večerni obleki. Odložila je zeleno vezano knjigo in mi smehljajoče prišla naproti »To je lepo, gospod, da me pridete obiskat. Ne veste, kako se dolgočasim. Po cele ure samevam in či-tam dolgočasne romane, vse ednake; o dveh, ki se končno najdeta in tako dalje. Sami gotovo veste, kako je naša književnost že čisto melanholična, brez energičnega idealnega poleta. Skratka, brez barve, brez življenja. Ak, življenje...« Vzdihnila je, da so ji bujna prsa nalahko strepetala ter ponudila stol. »Gospa, nekako tako govorite kot bi ne bili srečni. Komu je življenje odprto bolj kakor vam? Vse se vam ponuja in vi ste tudi tako krasni...« Lahek nasmeh konvencionalnosti ji je legel na ustni. »Da, gospod, nekdaj, doma pri stariših, ko sem hodila še v samostansko šolo, kako sem si takrat predstavljala svojo bodočnost! Vedite, da sem cela fantastka. Srečala se bom z ljubljenim bitjem, s fantom, mladim, življenja polnim, toda sedaj. kovalo. Vsi preplašeni in do skrajnosti zbegani, prosijo sedaj milosti od nemških denarnih zavodov. Par-dona ni in tako se bode zgodilo že v kratkem, da pride cela vrsta slovenskih kmetij — na boben in v nemške roke. Klerikalcem je to seveda vseeno in tam, koder bi morali v skupno pomoč, družiti, razdirajo, še bolj in huje kot kedaj. Klerikalni poslanci pa tavajo po raznih krajihf veseleč se božjega sveta, državnih dijet in — neumnosti »vernega« ljudstva, ki verjame vse, da vse, a zahteva nič, samo. če se ga pra\ pošteno vleče, kot se godi to sedaj iz Gradca dol. Dnevni pregled. Konfiskacija »Dneva« pred sodiščem — ali enaka pravica za vse. V soboto smo prinesli pismeno razsodbo ljubljanskega deželnega kot tiskovnega sodišča, ki je zavrnilo ugovor proti konfiskaciji »Dneva« zaradi članka »Bodimo dosledni.« V svojem poročilu o tej zanimivi razpravi. ki se je vršila kakor nalašč na pepelnično sredo, smo povedali svoje mnenje o naši cenzuri in tudi o našem sodišču. Sedaj se je pokazalo, da smo imeli mi prav. Kajti te dni je prinesla »Sloga« dobesedno isti članek popolnoma enake vsebine pod naslovom! »Česa naj se priučimo« in glejte »Sloga« ni bila konfi-scirana. > Sloga« izhaja v Krškem namenjena je posebno obmejnim krajem —in noben človek ni v tistem članku zapazil kakega bojkota ali hujskanja proti drugi narodnosti —-edino v »Dnevu« je videl ljubljanski cenzor take stvari — ne sicer natiskanih — kakor je sam priznal, ampak med vrstami (misilmo, da kar kdo med vrstami bere, lahko sam v svoji glavi konfiscira!) In ljubljansko sodišče je konfiskacijo potrdilo, ter s tem dokazalo, da slovenski list pri nas zaman išče zaščite pred stolom pravice v beli Ljubljani. Ko je naš glavni urednik opozarjal na razsodbo sodišča v Briixu, ki je razsodilo, da pozivanje za domače tvrdke ni smatrati za bojkot, ga je gosp. sodnik prekinil, češ naj dokaže — da članek ni bojkoten. Ljubljanskemu gospodu cenzorju in gospodom sodnikom je to seveda težko dokazati, ker imajo o tem svoje mnenje — toda gospodje naj zdaj pogledajo »Slogo« in naj berejo: isti članek z istimi besedami — in ni konfisciran. 'l orej ni bojkoten. Kdo je torej imel prav? —• Naš’ glavni urednik jc na koncu obravnave dovolj jasno povedal. da se proti razsodbi ljubljanskega sodišča ne bomo pritožili, kajti če je že v Ljubljani za nas tako malo pravice — je bo v Gradcu še manj — tildi pod takimi pogoji ne moremo več pravice iskati. Opozorili smo na ta slučaj, da se vidi, da je bil »Dan« zaplenjen zaradi članka, ki je v drugem listu mirno izšel; to je dokaz, da si bo ljubljanska cenzura dobila kmalu svetovno slavo, na Dunaju pa posebno pohvalno noto. Bog ji požegnaj! Iz tega slučaja se pa tudi kaže, kako opravičeno je bilo sodišče, da je naš ugovor zavrnilo. Skrbeli borno za to. da se bo o tem tudi drugod govorilo. Doslej imamo že pet slučajev, da je bil »Dan« konfisciran za notice in članke, ki so jih smeli drugi listi svobodno natisniti To govori več ko jasno, kako je danes v Ljubljani. Reka je dobila svojo škofijo! Zelja Italijanov in Madžarov se je izpolnila. Vsi napori, vsi boji Hrvatov so bili zaman; desetletni boj je izvr- Na starca so me priklenili.« Razburila se je. Nato je naslonila glavo v roke in molčala. Zdelo se mi je, da moram nekaj reči. Toda vsaka tolažilna beseda bi bila fraza. Sočutje me je prevzelo do tega krasnega bitja. Nalahko sem jej odvil roko z obraza in jo poljubil. Takrat se je veselo zasme-akt. »Vidite, za to vas pač nisem povabila, da bi se v vaši navzočnosti žalostila. Včasi sem pa tudi silna razposajena. Takrat zmiraj je moj stari možiček silno jezen. Anp: V: mene to še bolj veseli. Ne ua bi ga sovražila, toda ljubiti ga vendai morem.« Pogledala me j c jlo*>oko v oči, molčala za hip, nato pa le dejalr z važnim glasom: »Da, ko bi bil takSe.i on, kakor.* Začutil sem se presrečnega. Padel sem k njenim nogam, jih objel in začel poljubljati... Položila uri j* roko na glavo, me g!« d tla po laseh in njene oči so se zasvetile v demonskem opajajočem ognju. In jaz s etn ji poljubljal njene srt-kane lakaste čeveljčke. V veži so se za^dr^li koraki, vrata so se nenadoma odprla. Mo* bog, to je njen mož; jaz pa pri njemS nogah! Ž« sem videl, da se pripravlja ve<* njegov izsušeni obraz na silno nevihto. Gospa Kktra »/a ni niti za hip izgubila Drisotnostl duha. šen z zmago Italijanov in Madžarov. Zopet je podlegla slovenska pravica na cerkvenem polju. Rim je odločil proti Hrvatom. Hrvatje in Slovani siiloh so v Reki brez najelementar-ucjših pravic. Nimajo svojih šol, kjer bi se otroci učili v svojem materinem jeziku; ne smejo prirejati predstav, dasi je na Reki več Hrvatov, nego Madžarov ali pristnih Italijanov. Edini kraj. kjer čujejo reški Hrvati svoj materni jezik, je še cerkev. Doslej so bili vsaj v verskem oziru neodvisni. Z ustanovitvijo nove škofije pa je zadan Hrvatom krut udarec; zdaj so tudi v verskem oziru podvrženi italijanski, oziroma madžarski hegemoniji. Kajti, to je gotovo, da novi škof ne bo prijazen Hrvatom, ker pride proti njihovi volji. Imenovan je mož. od katerega nimajo pričakovati nič dobrega. Za škofa bo namreč imenovan stolni vikar prof. teol. dr. Aleksander Vis-zota. madjarski prelat, ki ie študiral v Rimu. Nemški listi z zadovoljstvom konstatirajo. da zna dr. Vis-zota perfektno italijansko, kakor bi bilo to edino! Važnelše vprašanje bi bilo, dali zna hrvatski, kajti večina vernikov so Hrvati. Ampak kdo mara za Hi vate. Slovane?! Ne njim v prilog, marveč proti njim delata Rim in Dunaj v lepi vzajemnosti. Da bi bili mi Albanci, bi bilo kaj drugega. za Albance naj bo makari uničena cela Avstiija. Tako izgubljamo svoje pravice! Nove težke verige nas oklepajo, nova nasilstva si izmi-šlajo proti nam — kakor da nas hočejo 'ztrebiti do korena. Zamaknjena Johana v Vodicah. Sobotni »Slovenec« piše, da je »Dan« objavil zlobno zavito notico, o Ivani Jerovšek (zamaknjeni Johani), ki se baje zamakne in kri preliva. »Slovenec« pravi, da je vse res, kar je pisal »Dan«, da posebno krvavi nad srcem (radi verjamemo!) in da vsa zadeva sodi pred forum zdravnikov. Ne vemo. kaj smo zavili — saj smo poročali to, kar »Slovenec«, le da nismo dali na koncu one pridige, ki jo je »Slovenec« pridejal. Sicer pa, kdor hoče vedeti, kako je ta stvar, naj prečita podlistek zadnje »Save« — tam je vse natančno popisano. V naših noticah ni bilo nič zlobnega. Zlobno je le, kar vganjata župnik Žužek in Johanca. Cernu begati ljudstvo, če le res bolna. Sicer pa, — kakor slišimo — Je oblast že napravila konec tej komediji v Vodicah in je občinstvu za-branila vhod. »Ogrski zakon« je po Evropi znana stvar. Ako se dva ne moreta vsled kakih zaprek poročiti, gresta na Ogrsko — in tam gre vse gladko. Sedaj je izdal dr. Ernest Gero. dež. advokat v Budimpešti brošuro; Inozemski zakonski zadržki na Ogrskem. (Die Beseitigung auslandi-sche Ehehindernisse in Ungarn.) Izšla je ta knjiga v »Elierechts - Bib-liothek«. Stane 1 krono. Kdor jo rabi, jo lahko naroči v Budimpešti VII. Rakoczi - ut 68. »Sokolski vestnik« v »Češkem Slovu« prinaša lep članek o ljubljanskem sokolskem zletu in pove nekaj prav krepkih o naših klerikalcih in orlih. Razpisana srednješolska mesta. Od 10. prosinca do 7. svečana so bili izdani sledeči razpisi; Ravnateljsko mesto: Landskron (g. 5. II.). — Klasična filologija: Dunaj VIII. (r. L. G. ali L. D. event. L. F., po možnosti »Vidiš, dragi možiček, obljubil si mi nove čevlje, jaz pa sem poizvedela za imenitnega mojstra iti prišel je, da mi jih pomeri. Koliko ste že ftejali, gospod mojster, da bodo stali. Ce se ne motim štiriindvajset kron?« Vsled njene zvijače sem se ohrabril. »Da, milostljiva gospa. Napravil jih bom iz najboljšega angleškega usnja, najmoderneje. Čakajte, še tukaj pomerim.« Izpulil sem jej iz čevlja trak in S - X1 -T1®™1 sem in Izvlekel sem svinčnik in papir — oh ta papir, to i ”1' ga Pisala Klara — ter »i začel najvestneje zabelježevati. » aKo, petnajst, visoki dvanajst, mlim gotovi smo, milostljiva gospa. Zagotavljam vas, da boste z blagom nedvomno zadovoljni in me še boste v prihodnje počastili s cenjenimi naročili. Mogoče tudi za gospoda soproga par pristnih goiserc?« »Oh, hvala, za zdaj še ne,« je zacvilil s svojim votlim glasom, »to s° same ženske kaprice. Vsaki mesec ,K)čejo imeti celo toaleto. Moj bog!« Poslovil sem se. On mi je podal •roko. »Torej da bodo zelo močni! Lahko noč, gospod mojster.« Gospa Klara pa je prijela za svečo in mi posvetila do vrat. , »Trak za čevlje sem vam vzel. Ali nii ga pustite za spomin?«' Poljubil sem ga. »Drage volje. Pa še pridite kaj gospod mojster.« , In gospod mojster je poslej večkrat zahajal v vilo k gospej Klari in ji meril in primerjal nove čeveljčke. še Ph. 15. II.), Dunaj Vlil. (ref. rlg. L. G. ali L. D. event. L. F., po možnosti še Ph. 15 II.), Dunaj 111. (rlg. L. G. d. 1. III.), Kufstein (ref. rlg. L. Ph. ali L. G. d. event. še Ph. 10. III.) Celovec (g. E. G. d. 6. lil.) — Moderna filologija: Trst (r. D. E. 20. II.) Hostopeč (r. D. F. 15. IV.), Novi Ji-čin (r. F. E. d. 28. II.). Bruck o. M. (r. F. D. event. F. L. 15. II.). Dunaj VIII. (rlg. D.), Dunaj I. (r. D. L. 20. II.). Celovec (r. F. J. 5. III.)_ — Historična skupina: Toplice Sclionau (g. H. 25. II.). — Prirodopisna skupina: Dunaj XVI. (r. Ph. m. ni. 1. III.). — Matematična skupina: Brno (r. M. NL. 28. II.). Bruck o. M. (r. M. Ge. 15. II.). Iglava (r. M. Ge. 28. II.) Dunaj III. (rlg. M. NL. 1. III.). Telovadba: Dunaj XVII. (rlg. T. 1. III.) Olomuc (g. T. 1. III.) -- Suplenture: Praga: II. (g. D. 1. g. 16. I.), Ljubno (g. H. 8. II.), Ljubno (g. Ng. ni. ch. event. Ph. 8. H.), Brno (r* Ng. »1. m. 10. II.), Dunaj (Sopli, gintn. M. NI.), Inomost (g. T. 24. 1.). »Divadlo« list za gledališka vprašanja prinaša v svoji 8. štev. slike češkega opernega pevca Nar. di-vadla Klimenta. Zanimiva so poročila s slovanskih gledališč in članki; Cehov kot dramatik in »Stari spor o namenu drame.« Kakor se vidi. bo »Divadlo« res postalo osrednje glasilo slov. gledališč. Slovensko dijaštvo v Pragi. V Pragi študira največ različnega slovanskega dijaštva, okoli 200 Slovencev, ravnotoliko Hrvatov, Srbov. Bolgarov, Poljakov in Rusov, a kljub slovanskemu praškemu ozračju se je to dijaštvo doslej žali-bog malo stikalo in tako jih je že mnogo zapustilo praške visoke šole, ne da bi izrabili ugodno priliko, seznaniti se z razmerami drugih slovanskih narodov: ne baš v korist slovanski vzajemnosti. Da se temu odpomore. je slovensko akademično društvo »Adrija« predlagalo na občnem zboru »Zveze češko - slovanskega dijaštva« da se osnuje pri »Zvezi« poseben, slovanski odbor, ki bo skrbel za boljše stike med praškimi slovanskimi dijaki. Češko dijaštvo je predlog z veseljem pozdravilo in 15. t. m. priredi ta »Slov odbor« v katerem ima vsaka narodnost po enega zastopnika prvi »Slovanski večer« s sledečim vspore-dom: 1. Pozdrav predsednika (Slovak J. U. C. Ulehla) 2. Nekaj misli o slovanski vzajemnosti (dr. M. Rostohar). 3. Slovenski oktet: a) Adamič: Vasovalec, b) Adamič: V samotah, c) Dev: Še ena. 4. Recitacije v slovanskih jezikih, 5. Prosta zabava: čaj. Slični prijateljski večeri , se bodo vršili vsakih 14 dni, po potrebi večkrat; na programu bo vedi-no kratek referat o časovnih slovanskih vprašanjih, kateremu naj sledi neprisiljena konverzacija. Povabljeni so vsi inteligentni, ki se pečajo s slovanskim vprašanjem. Klub »Slava« nam je prepustil brezplačno krasno dvorano v hotelu »Viktoria« (Jungmannova ul.) Ker je število udeležencev omejeno, imajo pristop le člani »Slovenskega odbora« in povabljeni. Za Slovence daje legitimacije (brezplačno) tov. Reisman v »Adriji« Kral. Vinohrady, Halkova ul. 12. III. Nemški ne znajo. Iz Dobrne se nam poroča: Naši nemčurji bi bili radi zelo olikani — ker mislijo, da znajo nemško. Tako sem zadnjič pozdravil svojega prijatelja z »dobro jutro«. On pa je odzdravil: Her Gott mir... Včasih je znal mož še slovensko, zdaj pa seveda zna nemško. Kdo bi mu zameril, ko je rojen Nemec. Drobiž iz Štajerske. V ptujsko okolico je prišel te dni iz Hrvaške hlapec Vuzem star. po svojega sina Simona, ki je delal pri po-setniku Šeguli. V noči, ko je Šimon v hlevu spal, ga je s pomočjo nekega drugega hlapca zvezaL, mu zamašil usta, ga oblekel in gnal z vrvjo krog vratu kot živinče proti Št. Vidu, koder se je pa Simonu vendarle po srečilo uskočiti. Očeta in njegovega pomagača so zaprli. — Na travniku na Bregu pri Ptuju sta našla zakonska Šmigoc, tisoč korakov od dravskega mostu, Žakelj okostja jednoletnega deteta. — V Ormožu se je sprožil samokres v rokah 701etnega delavca Korperja. Kroglja mu je predrla več črev. Korper je umrl dan pozneje v ormoški bolnici. — V G r a d c u so prišli na sled velikim tatvinam v dveh veletrgovinah. Izvedla sta jih v obeh slučajih praktikanta, ki sta pri dotičnih trgovinah nastavljena. Skupno sta pokradla vrednosti za več kot 2000 K. Med Mariborom in Trstom je zlorabil nekega 161etnega dekleta jeden tukajšnjih železniških uslužbencev. Svinjarja so v. Trstu na zahtevo nekega potnika aretirali. Do-tični je oženjen in ima četvero otrok. ... „ „ Trboveljska podružnica S. P. D. naredi v četrtek 1-3. t. m. izlet na Kum 1219 m. Vsakemu izletniku se nudi v tem lepem zimskem času krasen razgled oo širni, lepi slovenski domovini. Prijatelji slovenskih planin. udeležite se izleta v velikem številu. Posebno opozarjamo cenjeno učiteljstvo, katero je ravno isti dan prosto, da se izletnikom v ve-ikem številu pridruži. Odhod iz Trbovelj (kolodvor) tričetrt na 9 zjutraj. Že danes opozarjamo slavno občinstvo iz Trbovelj in okolice na veliko planinsko veselico s plesom, katera se vrši 5. aprila v dvorani g. Forte v Trbovljah. Ta dan naj vsakdo rezervira za veselje. Spored je bogat in nikomur ne bode žal za urce, ki jih bode preživel na planinskem dirindaju. — Planiniski pozdrav! Vsi prijatelji vrtnarstva naj se blagovolijo priglasiti k društvu »Vrtnarska šola« v Kranju, da zamore-mo z združenimi močmi delati za razvoj tega lepega in prepotrebnega društva. Kolike važnosti je obstoj društva »Vrtnarska šola« je že iz tega razvidno — ker bode društvo vzdrževalo vzorne vrtove in posebne postaje za poizkuševanje seme -nov in orodja. Vsak prijatelj vrtnarstva ne more sam samo za sebe vzdrževati posebnega strokovnjaka, pač pa bode lahko društvo »Vrtnarska šola« svojim članom v korist vzdrževalo strokovno izobraženega vrtnarja, ako pristopi zadostno število članov. Društvena poročila »Vrtnarske šole« prinaša list »Prijatelj narave«. Z lestve padel. Te dni je rabil 601etni hlapec Anton Grad iz Vevč lestvo zato. da bi šel po nji po seno. Lestva pa mu je spodrsnila in Grad je padel tako nesrečno na tla. da si je zlomil levo nogo. Nesreča s samokresom. Pred kratkim je ogledoval Valentin Zmrz-likar iz Kosez pri Vodicah doma neki samokres. Pri tem je ravnal z orožjem tako neprevidno, da se je samokres sprožil in da mu je šla kroglja v levo stran prsi. Pri podiranju dreves se ponesrečil. V nekem gozdu pri Sv. Luciji, občina Dobrava, je te dni napravljal drva 61letni delavec Martin Kunaver. Ko je ravno hotel podreti neko drevo, ga je to pri padcu zadelo, zlomilo mu nogo in mu prizadejalo več težkih poškodb na glavi. Pretep bratov. 471etnega kaj-žarja Ivana Juhanta iz Mlake pri Kamniku je te dni v pijanosti udaril njegov brat z nekim drogom po glavi in ga težko poškodoval. Nesreča. Rudarja Karol Odla-zeka iz Toplic je pred kratkim neki delavec vsled neprevidnosti pri sekanju udaril s sekiro po desni roki in ga težko poškodoval. Predrzen divji lovec. Te dni je dobil neki logar v gozdu pri Beli peči nekega tatinskega lovca, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Divji lovec je imel v roki dvocevno puško in se je postavil logarju po robu. Ta mu je zapovedal, naj puško odda. Divji lovec pa se ni za to prav nič zmenil in je »jagal« naprej. Slednjič ga je orožništvo aretiralo in ga izročilo sodišču v Radovljici. Nevaren oče. Pred kratkim je prišel posestnikov sin Cene Potočnik iz Dolenje vasi pri Škofji Loki na kratek dopust domov. Potočnik namreč služi kot prostak pri vojakih v Celovcu. Ko se jc proti poldnevu vrnil iz cerkve domov, mu je za-branil vhod v hišo njegov oče, ki že dalje časa nemore videti sina. Lju-beznjivi oče je držal v eni roki samokres in je grozil svojemu sinu, da ga bo ustrelil. Sprožil je tudi nanj več strelov, ki pa so k sreči izgre-šili svoj cilj. Vsled strahu pred očetom je zbežal Cene Potočnik k sosedu, kjer je prebil dopust. Očeta njegovega pa je orožništvo prijelo in j*a izročilo okrajnemu sodišču v Škofji Loki. Iz maščevanja. Alojzij Podlesek iz Klanjca na Hrvaškem je služil pred kratkim kot pomočnik pri nekem klobučarju v Kamniku. Koncem prejšnjega meseca pa ga je gosi>o-dar odpustil iz službe. Ker je bil Podlesek zato silno jezen, se je splazil ponoči v delavnico svojega gospodarja in mu je razrezal klobučevino v vrednosti 200 K. Ljubljana. — Občinski svet ljubljanski ima redno sejo danes, v torek, ob šestih zvečer. Dnevni red javne seje: Naznanilo predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Volitev 9 članov magistratnega gremija (§ 24 občinskega reda). Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu mestnega sveta v Gradcu glede izposlo-vanja zastopstva deželnih stolnih mest v državnem železničnem svetu. Finančnega odseka poročilo o dopisu magistrata glede dovolitve kredita za praktičen gospodinjski pouk na mestnem dekliškem liceju. Stavbnega odskega poročila: 1. o poročilu mestnega stavbnega urada glede sklenjene delne opustitve parka na trgu Tabor ter določitev regulačnega načrta za stavbišče na tem trgu; o ponudbi Friderika Koširja za odkup njegovega posestva Pred Prulami št. 25 v regulačne svrhe; 3. o ponudbi Davorina Rovška in Angele Cešnovar za odkup njuninega sveta v Kolodvorski in Pražakovi ulici v svrho regulacije Pražakove ulice. Policijskega odseka poročilo o dopisu županovem glede zgradbe nove mestne mrtvašnice. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročilo o dopisu županovem glede prošnje za napravo hidroelektrične centrale na regulovani Ljubljanici. Sa-mostalni predlog občinskega svetovalca Tomaža Novaka glede znižanja pasjega davka za pse-čuvaje po vseh predmestjih. — Tajna seja. Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalno-pravnega odseka poročilo o prošnji nekega magistratnega uradnika za definitivno imenovanje. Finančnega odseka poročilo o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za zvišanje vdov-nine. Direktorija mestne elektrarne poročilo o prošnji nekega uradnika za povišanje pavšala. Direktorija mestne zastavljalnice poročilo o proš-ujth za razpisano službo cenilca dragocenosti in efektov pri mestni zastavljalnici. Obrtnega odseka poročilo o raznih prošnjah za razne obrtne koncesije. — Dvojna mera c. kr. državnega pravdnika. Ljubljanski državni pravd-nik ima čudno mero, s katero zasleduje krivico in krivdo. Naš list za vsako malenkost konfiscira ter ga preganja četudi pretirano in naravnost krivično. V soboto pa se je pripetil pri sodišču slučaj, ki kaže, da ima državni pravdnik tudi milejšo mero, ki jo pa rabi samo za — klerikalce. Kakor smo poročali, bil je obsojen zloglasni zeljar Kačar na 100 K globe, ker je tlačil zelje z umazanimi, že ponošenimi in smrdljivimi nogavicami ter ravno tako zamazanimi ga-lošami. C. kr. preizkuševališče v Gradcu je dalo mnenje, da je Kačar kaznjlv po § 18. zakona o živilih, ker je pridobival zelje na način, ki lahko škoduje človeškemu zdravju. Državno pravdništvo pa Kačarja ni obtožilo po tem strožjem paragrafu, marveč po milejšem § 14. Kačar sam se je še malo časa pred obravnavo hvalil, da je njegova zadeva že »urejena« in da se mu ni posebnega bati. Iz najzanesljivejšega vira izvemo, da so tudi v resnici klerikalne korifeje pri sodišču intervenirale v prilog na-gnjusnemu zeljarju Kačarju. Državni pravdnik Luschau, ki se ima klerikalcem zahvaliti za svoje gorko gnezdo, jim je seveda ustregel in obtožil Kačarja tako, da je prišel pred okrajno mesto pred deželno sodišče. Iz tega postqpanja c. kr. sodišča se vidi. na kak korupten način se uvaja pri nas boljinbolj neznosne justične razmere. Radovedni smo, če se bo c. kr. preizkuševališče v Gradcu kratkomalo zadovoljilo, da sc ljubljanski državni pravdnik iz njegovih mnenj norčuje. Radovedni smo pa tildi, če bo državno pravdništvo z ozirom na naš poziv še kaj ukrenilo, da varuje svoj ugled. — Pijavke v črnih haljah. Kakor drugod, naselili so se tudi pri nas v Ljubljani Lazaristi in Jezuiti samo zato, da izžemajo iz nerazsodnega in kratkovidnega ljudstva za svoje namene trdo prisluženi in pridobljeni denar. S svojimi zvitimi govori s prižnice uplivajo na neumno maso, da nosi in meče denar v njih pušice in bisago. Nova cerkev pri ljubljanskih jezuitih bo stala mnogo tisočakov. Dobiček od nje bodo imeli se veda le zviti jezuiti, plačali pa jo bodo neumni ljudje. Ker primanjkuje zdaj za to cerkev jezuitom denarja, začeli so misjonariti, da izprešajo iz ljudi kaj stotakov. Kedaj bodo že naši lahkoverni ljudje postali pametni in izprevideli jezuitsko slepar-jenjc. Sramota za Ljubljano, da cvete celo tu za jezuite taka pšenica! — Strašno mlačni morajo biti člani soc. dem. »Vzajemnosti«, ker so se vsi, kar jih je v mlad. podr. »Vzajemnosti« hoteli že na nedeljskem ustanovnem zboru vpisati kar do zadnjega člana v N. S. Z. In njih gospodje voditelji, to so vam korajžni fantje; kot kaki policijski inšpektorji so prišli v društvene prostore in začeli člane N. S. Z. izpraševati za imena njih in njih delodajalcev. Da, da, gospod predsednik, Vas boli, kaj ne, ker Vam je nekaj članov ušlo čez ojnice. Ampak izbirčni ravno niste v sredstvih za agitacijo proti nam. Poslužujete se sredstev, ki bi se jih vsak pošten član branil z vsemi močmi. Iz oči v oči! Tega pregovora se Vi bojite. Sedaj šele vidimo, kako terorizirate Vaše člane in kako jih silite k Vašemu društvu. V pravilih sicer imate, »da je zveza nepolitična«, ampak na vsakem občnem zboru in sploh sestanku m druzega slišati kakor »prokleti liberalci« in podobno. »Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj nas več ne bo.« — Srečke za umetniško loterijo se po Ljubljani že prav dobro prodajajo. Ena sama dama jih je v enem dnevu prodala 100. Upamo, da bo naša inteligenca tudi drugod z veseljem položila svoj dar na oltar slovenski umetnosti in da bodo srečke kmalu prodane. - Popravek. 1. Ni res, da se je zgodila v »Zadružni zvezi« velika de-fravdacija, res je, da se v »Zadružni zvezi« sami ni zgodila de-fravdacija. 2. Ni res, da bi bil Ivan Polajnko prosil za dopust in ga dobil; res je, da je rekel, da ima 4. t. m. neko pravno zadevo v Tržiču (Mon-falcone) in je prosil dovoljenja, da sme osebno tja iti. 3. Ni res, da je prišel J. Polajnko v Jadransko banko s čekom, ki je bil pravilno podpisan od ravnatelja, res je le, da je prišel tja z nakazilom, na katerem je ponaredil podpisa dveh za to upravičenih. Ljubljana, dne 8. februarja 1913. Zadružna zveza v Ljubljani, registro-vana zadruga z omejeno zavezo. — Atbinca pa jutri. — Iz gledališke pisarne. Danes v torek (nepar-predstava) se prvič na slovenskem odru uprizori Birin-skega štiridejatiska komedija »Vrto-glavci«, velezabavna, živega dovtipa in satire, grotesnih prizorov in burkastih zapletljajev polna prešerna farsa na vrtoglavo početje ruskih navideznih in istinitih revolucionarjev, ki se je spričo svojih izrednih gledaliških in umetniških vrlin in svoje nenavadne zabavnosti tekom letošnje sezone izvojevala sijajne uspehe na skoro vseh večjih odrih. Na Dunaju so jo uprizorili petindvajsetkrat zapovrstjo, pa je vedno šc žela navdušeno polivalo in uživala salve prešernega smeha. Njen avtor, mlad ruski pisatelj, tudi nam že znan po svoji izborni drami »Moloh«, je zaslovel kot nenavaden dramatičen talent in vsa sodobna gledališka m literarna kritika ga šteje med najboljše sodobne dramatike. Dočim se je v Molohu kazal resnotragičnega, se je v »Vrtoglavcih« prešerno razmahal kot dovtipen humorist in z veščo, krepkodelujočo roko ustvaril prešer-novesele prizore, ki s svojo pestro komiko globoko tragiko orisanih vrtoglavosti ne puste na površje. Vc-stnopripravljena komedija bo nedvomno tudi pri nas dosegla najlepši uspeh. — Nadaljni repertoar: v četrtek (par) prvič v sezoni Puccinijeva velepriljubljena opera »Madarne Butterfly«; v soboto (nepar) repriza opere »Madaiue Butterfly«; v nedeljo popoldan kot velika tujska predstava zadnjič v sezoni Offenbachova komična opereta »Orpheus v podzemlju«; v nedeljo zvečer prvič v sezo.ii Schwayerjeva drama mladega dijaka »Red iz nravnosti«, z g. Šestom z Dunaja kot debutanfom v vlogi Feliksa. V torek in v četrtek Lebarjeva opereta »Grof Luksemburški« z g. Iličičem iz Trsta kot gostom. — III. slovenski vscsokolski zlet 1913. XIV. redna seja tajniškega in časnikarskega odseka se vrši v sredo, t. j. 12. t. m. ob poidesetih zvečer v zvezni sobi (Narodni dom) Bratje, ki ste prevzeli prostovoljno članstvo v teh dveh odsekih, vabimo vas k polnoštevilni udeležbi! Na z dar! — Policijske stražnice državne policije bodo v naslednjih hišah; 1. Filip Supančič, Šubičeva ulica 5. V tej hiši bo policijsko ravnateljstvo. — 2. Dr. Ivan 'Aauring, Slomškova ulica 20, pri mestni elektrarni. — 3. Avgust Heuffel, Vodinat 158, pri železniškem prelazu. — 4. Elia Predo-vič, Poljanska cesta št. 60, pri Živinskem trgu. — 5. Franc Švigelj, Dolenjska cesta 18, blizo Dolenjskega kolodvora. — 6. Maks Zalokar, Krakovski nasip 26. — 7. Franc Marinčič, Glince št. 207, blizu šole. — 8. Anton Nachtigall, Sp. Šiška št. 229. blizu stare šole in sedanje orožniške postaje. — Zlat pečatni prstan našel je učenec barjanske šole. Dobiti ga je pri nadučitelju Crnagoju na Barju. — Umrli so v Ljubljani. Makso Šušnik, sin železniškega uslužbenca, 16 mesecev. — Albret Petan, premo-gar, 22 let. — Uršula Bedenčič, posestnikova žena, 36 let. — Marija Be-negalija, uboga, 75 let. — Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 11., sredo 12. in četrtek 13. februarja 1913: 1. Dolina Vesubie. (Kolorirana potovalna slika.) 2. Luka II. se zamenja z Lukom I. (Veleko-mično z Andree Deedom.) 3. Prepovedana sreča. (Drama.) 4. Obiranje jasmina v Tunizu. (Koloriran narav posnetek.) 5. Zurmd P'ithe. 6. Ultra-rapidno kretanje. (Znanstvena.) 7. I. del: Napoleonov pohod na Rusko 1812. (2. dela. — Pri vseh predstavah. Z najvišjitn dovoljenjem Njegovega Velič. ruskega carja je sodeloval pri tem posnetku celoten ruski armadni zbor. Na lici* mesta je posnela ta prizor tvrdka Pathe Freres.) 8. II. del; Napoleonov pohod na Rusko 1812. 9. Maks in odkritje spomenika. (Komična učinkovitost z Maks Linderjem.) — Napoleonov pohod na Rusko 1. 1812. v kinematograsu »Ideal«. (Napoleonov, film.) Sedaj gostuje ta senzacionelni polmilijonski film v tukajšnjem Kino. Mogočna senzacija, ki jo vzbuja ta film, je: ni treba biti živ, da se v kino zopet oživi. Med tem, ko se še debatira, da sinejo igralci po poklicu igrat kino, je dobil v Rusiji na povelje cara vojni kor dovoljenje sodelovati pri tem filmu. Pa ne samo vojaki v historičnih kostumih iz leta 1812. Tudi Kremi Moskve, Berezina in vsa črta bežečih Francozov so stopili v službo kinematografskega posnetka. Za Napoleona, ki ga igralec, kakor fotografij-ska slika naravno igra, se je dobavil najbelejši konj belec in redistika do zadnjega gumba na gamašah ne splaši celo živečih volkov, ki napadajo trupla padlih in zmrznjenih na snežnih padlih. Marsikatera pretresujočih slik, kakor Napoleon v gorečem Kremlju* zažiganje zastav itd. je posnetih brezdvomno po znanih slikah, kar »e zmanjša vrednost izvrstnosti. Stroški tega izbornega filma firme Pathe Freres se cenijo na pol miljona rubljev. Ta znesek gotovo ni previsok, če se premisli, da je prejel vsak ruski vojak po en rubel za vsako predstavo in je stalo prehranjenje v snežnih puščavah nad 100.000 rubljev. Ta film se kaže pri vseh predstavah do četrtka. Trst. Pravična stvar jih peče. Še nobena stvar morda ni zadela »Edinosti« tako močno, kakor naše resnično poročilo o plesti »Narodne delavske organizacije«. To je na pr. razvidno že iz psovk, in osebnih napadov, ki jih je prinesla v svoji nedeljski številki. Marsikdo se je čudil, ko je čital gnusne napade v »Edinosti«. torej v listu, ki je že neštetokrat naglašal, da obsoja osebne napade in grde hujskanje, v listu, ki propagira skupnost, slogo, ki je hotel veljati vedno za resen, stvaren in pošten list. Ne bomo citirali, kar je pisala »Edinost«, ker spravljati kaj takega v javnost, bi moralo biti sram vsakega poštenega in pametnega žurnalista. Zadostovalo bo, če omenimo, da se je posluževal pisec dotičnih vrstic v »Edinosti«, vseh pobalinskih sredstev; zmerja in pljuva kot blaznež vse vpreK ter grozi, češ, če ne utihnete. Vas primemo za ušesa. In to samo zaradi tega. ker smo konstatirali v našem poročilu, da se plesa »Nar. delavske organizacije« ni udeležila tudi inteligenca, da so bili izmed doktorjev napr. samo trije navzoči — med temi dva kot voditelja »Nar. del. organizacije« — in ker smo dodali, da narodno delavstvo odpira oči. Pri tej trditvi ostanemo še nadalje, ker razven teh treh doktorjev res nismo nobenega drugega opazili. T o potrdi »Edinost« sama, ko se opravičuje, da se niso mogli udeležiti plesa, a plačali so vstopnice. Cc se ie pa kdo izmed njih prikazal samo na stopnicah, pa je to najboljši dokaz, da se gospodje res sramujejo delavstva. Nadalje navaja »Edinost«, »ko bi ostali dotični fantiči (okoli nekega izventržaškega lista) istih misli vsaj par dni.« Pravi, da je neki izyentržaški list naj-poprej hvalil »otroški ples«, nato pa grajal. Na tem mestu povemo ponovno, da je ta »neki izventržaški list« neodvisen političen dnevnik, in da v njem lahko vsak svobodno izraža svoje mnenje. No, pravzaprav pa »Edinost« »nekemu izventržaške-mu listu« nima povoda tega predba-civati — že iz zgoraj navedenega razloga ne — tem manj pa, ker je ona, torej »Edinost«, najpoprej grajala otroški ples, sc jezila napram njemu, nato pa ga je kar naenkrat začela — povzdigovati v deveta nebesa; to pa zaradi ublažitve spora ki je nastal zaradi tega med »Edinostjo« in prirediteljico otroškega plesa. In končno, tudi mi povdarja-ino, da odgovarjamo le glede pravične naše stvari, ne pa morda radi one osebe, ki je menjala svoje prepričanje že kakih dvanajstkrat — samo odkar se nahaja v Trstu. In to od pet do ušes umazano človeče ima še korajžo — groziti poštenim ljudem: češ, »za ušesa vas primemo, če se boste dotikali tega ali onega.« Zadevo smo pojasnili. — Nismo pisali poročila o cmenjenem plesu iz bogve kakšnega nasprotstva do tega ali onega, ampak smo povedali, javnosti resnico, ker nismo vajeni lagati, kakor lažejo napr. oni, ki imajo od tega pač interes. Narodno delavstvo. ki je bilo na plesu, pa bo sodilo, ali smo imeli prav ali ne. Sicer pa je narodno delavstvo samo zahtevalo, da naj se pove javnosti resnica. Gospodje okoli »Edinosti« pa naj se le tolažijo s tem, da slovensko delavstvo ne odpira zastonj oči. lrdimo, da naravnega razvoja slovenskega delavstva ne bo v stanu preprečiti nihče, in če se gotovi ljudje, ki so bili enkrat za stvar vneti. pustijo tudi izrabljati od onih, proti katerim so zmiraj kričali m jih napadali. Te nesreče pa ne bodo imeli več dolgo. Samo en kratek čas bo šlo morda *ako naprej. Kajti v trpljenju, v bedi in revščini se nahaja^ joče slovensko delavstvo je že sito vseh fraz, ono išče izhoda, rešitve iz tega obupnega življenja. In pri teni se bo oprijelo onih idej, na podlagi katerih je edino mogoče doseči osvoboditev zatiranega, od vseh strani teptanega in preziranega slovenskega naroda. Kdor hoče slovenskemu proletariatu res koristiti, kdor hrepeni po njegovi sreči, ta se bo pridružil četi bojevnikov za pravico in svobodo, kdor pa tega noče storiti, proti temu pa se bo slovenski proletariat bojeval do skrajnosti, ker ga bo smatral za svojega največjega nasprotnika in škodljivca. Zakaj so zmagali Bol gari pri Čataldži. Brzojavnim potoni zvedel in Slovencem za zabavo razložil Figi Lipe. Mnogo se premišlja o vzrokih, zakaj je doživela turška vojska pred čataldžo tak poraz. Sedaj se je stvar pojasnila na sledeči način. V turški vojski služi kot artilerijski častnik tudi Moritz v. Winternitz, najzvestejši učenec von der Goltz-paše. Ker uživa kot ožji prijatelj tega slavnega nemškega inštruktorja veliko zaupanje pri Turkih, mu je dal zadnjič turški poveljnik na Čataldži 35 novih topov, da jih razvrsti enakomerno na sedem turških trdnjav. Moritz v. Winternitz se je vsedel, vzel v roko papir in je začel računati. Računal je fakor Razcleliti moram 35 topov na 7 trdnjav, tako da pride na vsako trdnjavo enako topov. Torej zapišimo. (Moritz v Winternitz je zapisal 35 : 7 in je računal tako: 7 v 35 je 4kral, ostane 7. 7 v 7 je lkrat. Cel račun je izgledal tako: 35 : Z = 41 ' 7 0 Moritzu pa ni šlo v glavo, kako naj spravi na vsako trdnjavo 41 topov, ko jih je imel samo 35. Premišljeval je: kako bi bilo to mogoče. Zato je napravil poskus, če se ni morebiti zmotil. Računal je tako: 41 X 7, t. j. z besedami: 7krat 1 je 7; 7 krat 4 je 28, torej skupaj 35; račun je napisal tako: 41 X 7 7 28____ 35. Videl je torej, da se v računu ni zmotil in je zopet premišljal cel dan in celo noč, kako bi razdelil 35 kanonov tako, da bi prišlo na vsako utrdbo 41 kanonov. Med tem so prišli Bolgari in so začeli boj. Predno je bil Moritz s svojim računom gotov — je bila bolgarska zmaga dobljena. Proces proti pariškim avtoapačem. Kakor je »Dan« že poročal, se te dni vrši v Parizu proces proti svetovnoznanim pai iškim avtoapačem. Sedaj stojijo pred poroto. O zaslišanju Mme Meitrejcanove in Viktorja - Napoleona Kibačiča, ki oba tajita sokrivdo, smo že pisali. Drugi dan nato se nadaljuje za-[ slišanje Monierja, ki se je imenoval navadno Simentov. Obtoženec ima v roki zapisnik. Predsednik sodnega dvora začne izpraševati. »Obtoženi ste. da ste sokrivi umorov v Montgeronu in Chan-tilly«. Obtoženec taji vse izjave prič, ki so trdile, da ga poznajo po profilu. Bil je baje ob času umorov pri anarhistu Oanzemu. Neka priča pravi, da natančno pozna Monierja; videla ga je, ko je Cl:antilly streljal na enega izmed umorjenih bančnih uradnikov. Na Monierjevem stano-. vanju so našli samokres istega ka-i libra, s kakršnim je bil ustreljen | uradnik Societe Generale. Pri obtožencu so našli 1300 frankov — pravi, da so to njegovi pnhranKi. Predsednik sodnega dvora pa trdi, da je to del plena pri umoru v Chan-tilly. Monierju so dokazali, da je bil zelo dobro znan z Bonnotom, Gar-nierjem in Valletom (voditeljem apačev); prosil je Gauzega. naj dobrohotno sprejme njegovega prijatelja, in ta prijatelj je bil Bonnot. »Jaz nisem poslal Bonnota k Gauzemu, ker sem vedel, da je njegova hiša obkoljena od policajev. Ako bi ga bil tja poslal, bi bilo to ravno tako, kakor da bi ga poslal na vešala.« S tem se je končalo zaslišanje Simentova - Monierja. (Dalje.) Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. TURŠKA VEST. Carigrad, 10. februarja. Pri Ter-kosu se nahajajoče sovražniške čete so bile od levega krila naše armade vržene nazaj. BOLGARI PREPREČILI IZKRCAVANJE. Carigrad, 10. februarja. Pri Ser-koj so hoteli Turki izkrcati svoje čete, toda bili so od Bolgarov zapodeni, nakar so taisti zasedli odnotne kraje. Turki so imeli 200 mrtvih. OBSTRELJEVANJE DRINOPOLJA. Carigrad, 10. februarja. Obstreljevanje Drinopolja se vedno nadaljuje. Sofija, 10. februarja. Bombardiranje Drinopolja se uspešno nadaljuje. IZKRCAVANJE PRI PODIMI PREPREČENO. Sofija, 10. februarja. Uradno poročilo bolgarske telegrafne agenture podaja glede poizkusa izkrcavanja pri Podimi sledeče podrobnosti: Včeraj ob 7. uri zjutraj sta hoteli dve križarki, 2 torpedovki in 6 manjših čolnov izkrcati pri Podimi večje število moštva. Ko je bilo izkrcanih 250 mož, so Bolgari napadli Turke vkljub obstreljevanju s strani križark. Turki so bili prisiljeni bežati na ladje, nakar so ladje odplule. Bolgari so imeli 3 mrtve in 13 ranjenih. IZPAD PRI ČATALDŽI PONESREČEN. Sofija, 10. februarja. Vsi poskusi Turkov, d;/seči pri Čataldži kakšne vspehe, so zastonj. Bili so vedno z velikimi izgubami zapodeni nazaj. POGAJANJA ZA MIR. Dunaj, 10. februarja. Iz Bukarešta javljajo, da turški poslanik tu pii-pravlja tot direktnega pogajanja med Bolgari in Turki. REŠID PAŠA. Dunaj, 10. februarja. Rešid paša je naprosil poslanike velesil za intervencijo pri pogajanju — toda njegov korak ni imel uspeha. LADJA HAMIDIE — UJETA. Carigrad, 10. februarja. Turška vojna ladja »Hamidie«, ki je vozila iz Rudečega morja premog, jc bila pri Port Sajdu zasačena od 3 grških vojnih ladii. »Hamidie« se in morala udati. <, ČLŠKO - NEMŠKA POGAJANJA. Dunaj. 10. februarja. Mir. strski predsednik grof Stiirgkh bo s prihodnjim tednom zopet otvoril češko-nemška pogajanja. ČEŠKI ZDRAVNIKI NA BALKANU. Praga, 10. februarja. Od tu je odpotovala ekspedicija čeških zdravnikov na Balkan. ■'an^ui#