Z rezultati smo v Žitu vendarle lahko zadovoljni glasnik glasilo delavcev živilskega kombinata žito ljubljana številka 3 november 1987 Dobro gospodarjenje v devetih mesecih V devetih mesecih smo v delovni organizaciji Žito poslovali pozitivno, vendar moramo hkrati priznati, da določene dejavnosti, ki jih spremljamo, zaostajajo tako za načrtovanim kot tudi v primerjavi s preteklim obdobjem. Ker se bliža konec leta, težko verjamemo, da se bodo napovedi, ki smo jih sprejeli s planom za leto 1987, izpolnile. Spremembe obračunskega sistema in zakona o delitvi celotnega prihodka, ki so si sledile v kratkem času, ter organizacijska sprememba v okviru delovne organizacije, nam otežujejo primerjavo doseženih rezultatov s preteklim obdobjem. Dodatne preglavice predstavlja tudi napoved o stopnji inflacije, ki smo jo vgradili v naše planske dokumente, ker je precej nižja od dejanske inflacije v našem gospodarstvu. nosti tako s planom kot preteklim letom ter jih obravnavamo skupaj z davki in prispevki. Tudi čisti dohodek ima indeks povečanja 282,8, kar nam je omogočilo doseženo raven izplačila osebnih dohodkov v skladu z družbenim dogovorom kot tudi novim samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki smo ga sprejeli v septembru. To pa pomeni, da je bilo realno zaostajanje bi morali do konca leta še veliko storiti za njihovo izboljšanje. Naj omenimo le nekatere: e Zaostajanje fizičnega obsega proizvodnje za načrtovanim je v vseh dejavnostih očitno. • Zaostajanje planov prodaje spremljamo že vse leto in vse kaže, da bo tako ostalo tudi ob koncu leta. Čeprav je pri prodaji konditorskih proizvodov eden vzrokov tudi precej slabši življenjski standard prebivalstva, je nekaj vzrokov slabše prodaje tudi takšnih, da bi jih lahko odpravili z boljšo ponudbo in kvaliteto. Zmanjšana prodaja pa ima za posledico zmanjšano proizvodnjo. meji, kar kaže na vse večji razkorak med ustvarjeno realizacijo naših proizvodov na tržišču na eni strani ter stroški in porabo surovin na drugi, posebej še ob vse bolj zadržani rasti cen. In kako naprej? Ob spremljanju rezultatov poslovanja v devetih mesecih letošnjega leta lahko ocenimo, da je treba v preostalem času do konca leta poskušati vsaj omiliti, če že ne odpraviti vzroke, ki poslabšujejo poslovni uspeh. Gre za zmanjšani obseg proizvodnje in prodaje, nedoseganje načrtovanega izvoza, boljši izkoristek delovnega časa z zniževanjem nadurne- Vsem bralcem iskreno čestitamo za 29. november -Dan republike Ob prazniku republike 29. novembru na rob _ dnj mineva 44 let, odkar so se sredi druge svetovne v°ine zbrali delegati iz vseh delov Jugoslavije v mestece Jajcu na drugem zasedanju AVNOJ-a in postavili ®eielje današnji novi Jugoslaviji. b takšnih slovestnostih je priložnost, da se ozremo a Prehojeno pot in se zamislimo nad trenutkom, v ka-erem živimo. Čeprav 44 let za državo ne predstavlja akšnega dolgega zgodovinskega obdobja, je bil ra-rv°! Jugoslavije v tem času zelo intenziven, četudi bi adi. nekateri današnje težave izkoristili sebi v prid in ^'kali vse povojne pridobitve, j Sedanje gospodarske težave, v katerih se je znašla Sosiavija, je značilno, da imamo iz dneva v dan višjo n °Pnjo inflacije in imamo težave z rednim poravnava-: ern obveznosti do tujine in podobno. Vse to kaže, da z Pred nami ena najtežjih preizkušenj, težka predvsem a °’ ^er gospodarske krize ne moremo rešiti čez noč, Pek je to dolgotrajen proces, v katerem lahko in 2itJarn° Prispevati svoj delež prav vsi, tudi mi. delavci Tak3l<0 na^ Popevamo svoj delež? nji i° da S svoi'm delom ustvarjamo pogoje za nadalj-Zac'PredVSem tehnološki) razvoj naše delovne organi-dob'Je le tako bomo lahko tudi vnaprej dosegali °Se.e Poslovne rezultate, s tem pa omogočali izplačila 0snhnitl dohodkov, ki bodo vsem zagotavljala soliden ^"'.standard. Prijat i' 5 lem’ da si Prizadevamo za čim bolj pristne ne n 6Jske vezi med sodelavci, za pravo solidarnost in našem ?ncu tud' za zbliževanje naših kultur, saj smo v Z vest ^ol®ktivu praktično Jugoslavija v malem. PreSeo|lrn delom in napori vsakogar izmed nas bomo jutri k ' *Ud' dandanašnje težave in si zagotovili boljši Verhbr^ nam bo to uspelo, bo tudi praznovanje 29. no-sPet prijetnejše in bolj svečano. Med dejavnostmi beležijo peki zaenkrat še razmeroma dobre rezultate. Čeprav nam izredno visoka stopnja inflacije zamegli pravo sliko uspešnosti gospodarjenja, lahko devetmesečno poslovanje ocenimo kot dobro, saj staž motnjami poslovali le dve temeljni organizaciji združenega dela — Maloprodaja in Blagovni promet. Delovna skupnost skupnih služb pa je le s pomočjo sprejetega rebalansa plana svobodne menjave dela poslovala v tem obdobju pozitivno. Celotnega prihodka smo v devetih mesecih ustvarili 61.205.417.255 dinarjev in je za 133 odstotkov večji od doseženega v minulem letu. Pri spremljanju finančnih rezultatov poslovanja ugotavljamo v prikazanih indeksih vpliv visoke stopnje inflacije. Zaradi vrste zakonskih sprememb. ki so bile sprejete letos, nam je onemogočena tudi primerjava posameznih kategorij v delitvi celotnega prihodka. Ustvarjeni dohodek je letos od lanskoletnega še višji, saj je njegov indeks kar 282,2. Da je temu tako, je vzrok v novem obračunskem sistemu z vključevanjem revalorizacije. Poleg tega pa so novi zakonski predpisi, ki so pričeli veljati 1. julija, prinesli med drugim tudi spremembo. ki otežkoča primerjavo prispevkov iz dohodka za samoupravne interesne skup- osebnih dohodkov zaposlenih manjše kot bi bilo sicer, oziroma je bilo manjše kot zaostajanje v drugih delovnih organizacijah. Ob analizi rezultatov gospodarjenja ne moremo mimo nekaterih kazalcev, ki pa vendarle govorijo o tem, da Delavci Rudisa so s svojimi kooperanti začeli gradbena dela, s katerimi naj bi skladiščni prostor s 750 kvadratnimi metri spremenili v proizvodni prostor. Dela, ki se bodo po načrtu končala konec decembra, potekajo doslej bez težav. Če tudi v prihodnje ne bo prišlo do kakih večjih težav, bo poskusna proizvodnja dražirane žvečilne gume stekla februarja prihodnje leto. Za omenjeni dodatni program so se delavci Imperiala odločili zaradi izvoznih potreb, saj bo večino proizvodnje, ki se bo letno gibala med 200 in 300 tonami, odkupila firma Hitschler — naš dolgoletni zunanjetrgovinski partner. Morebitne presežke proizvodnje bodo prodali do- • Manjši izvoz od načrtovanega ie posledica nerealnega tečaja dinarja, slabe dohodkovne motiviranosti izvoznikov in zaostajanje pri izplačilih izvoznih stimulacij. Med našimi izvozniki le Tozd Šumi izpolnjuje načrtovane izvozne količine. • Trend zaostajanja rasti porabljenih sredstev je že na ma. Naložbo, ki je vredna 420 milijonov dinarjev, bodo pokrili z lastnimi sredstvi, z združenimi sredstvi delovne organizacije Žito, z bančnimi krediti in s krediti izvajalcev. Po zastojih v proizvodnji žvečilne gume v začetku letošnjega leta ima Tozd Imperial trenutno zelo veliko naročil za izvoz, tako da delajo delavke celo v treh izmenah, pa tudi ob sobotah. Tudi domače tržišče spet zahteva večje količine, tako da s prodajo trenutno ni takšnih težav kot še pred nekaj meseci. Zanimanje za gradnjo novih proizvodnih prostorov je med delavci in delavkami Imperi- ga dela in bolezenskih izostankov. V vse težjih pogojih gospodarjenja in v pričakovanju izvajanja ukrepov, ki jih predvideva protiinflacijski program, se bomo morali še bolj racionalno obnašati in izkoristiti vse notranje rezerve, ki jih še imamo. Cveta Rojina ala nenavadno veliko. Še bolj pa preseneča njihova pripravljenost za finančno pomoč pri pokritju investicije. Zaposleni so se namreč odločili, da prispevajo dva celodnevna zaslužka za potrebe novogradnje. Zato je velika večina zaposlenih že delala ob dveh prostih sobotah. Vsi zaposleni v „režiji“, torej pisarniški delavci, so na omenjene dneve pustili svoje pisarniške prostore zaklenjene in odšli v proizvodnjo, kjer so ročno paketirali izdelke. Takšna pripravljenost za sodelovanje je seveda vredna posebne pohvale, še zlasti v današnjih časih, ko je le malokdo še pripravljen kaj postoriti tudi zastonj. Hkrati pa takšna akcija Imperialovih delavcev predstavlja največji porok za nadaljnje uspešno delo tega kolektiva. Skladišče spreminja namembnost V Tozdu Imperial Krško so se začela gradbena dela v dosedanjem skladiščnem prostoru, kjer naj bi prihodnje leto stekla proizvodnja dražirane žvečilne gume. Nihče še ne ve, kakšne bodo prihodnje leto izvozne možnosti Izhodišča za plan 1988 so še nejasna V času, ko potekajo analize letošnjega gospodarjenja, so si v protiinflacijskem programu in v temeljnih usmeritvah ekonomske politike za leto 1988, ocene in ugotovitve ter predlogi usmeritev še zelo nasprotujoče. Zvezna vlada, gospodarska zbornica in republike se še vedno pomembno razhajajo v tem, kako priti iz brezna, v katerega vse hitreje padamo. Vse konkretne delne rešitve se izgubljajo v hitro napredujoči inflaciji, ki vedno bolj uničujoče načenja naš ekonomski sistem. Deklarirana načela solidarnostnega gospodarjenja s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka prek kontrole cen in različnih vrst denarne emisije doživljajo vse glasnejšo kritiko in vse odločnejše zahteve po tržnem gospodarjenju kot eni rešilnih bilk za izhod iz težav. Ker starega, ki je nastajalo daljši čas, ne bo mogoče naenkrat povsem opustiti, tudi ni pričakovati, da bi se lahko novo v celoti takoj uveljavilo. Ker so gospodarske razmere v posameznih republikah zelo različne, različna pa je tudi stopnja zavesti do reševanja težavnega položaja, ne le v gospodarskem, ampak tudi v politično socialnem pogledu, se bo novo le postopoma lahko uveljavilo z opuščanjem starega. Kaj torej lahko pričakujemo v letu 1988? Pospešeno sovlaganje, ne krediti! Protiinflacijski program, ki ga je pripravila zvezna vlada, doživlja kritiko na vseh ravneh. Že letošnji ukrepi niso vodili k uresničevanju naslednjih resolucijskih ciljev: obvladovanje inflacije, monetarno finančnih tokov, realnejše vrednotenje produkcijskih tvorcev, cenovnih disparitet in nerugalarne emisije. Ravno obratno, povečal se je administrativni vpliv na gospodarstvo in razmere so se še poslabšale. Prav tako se niso izboljšali odnosi s tujino. Reprogramiranje tujih kreditov bi naj vodilo v večjo izvozno usmerjenost, pa se je zgodilo ravno nasprotno. Restriktivna uvozna politika z linearnim zmanjševanjem uvoza ni prispevala k večjemu izvozu. Tečajna politika in politika nezadostnega in neažurnega stimuliranja izvoza sta dodatno vplivala na nezadostno povečanje izvoza, kar vse je vplivalo na večjo željo prodaje na domačem tržišlu namesto v izvozu. Mišljenje, da reprogramiranje kreditov in najemanje novih kreditov izboljšuje položaj, je le kratkoročno sprejemljivo. V resnici pa se s tem ladja vedno bolj potaplja. Medtem ko zahodni svet rešuje med sabo te odnose z vlaganjem kapitala, s čemer se prenaša riziko na upnika, pa posojilojemalec tujega kredita sprejema po v naprej določenih pogojih vračila neodvisno od rezultatov, ki jih bo takšne posojilo prineslo. Ker so ti rezultati običajno pod vračilnimi pogoji, je razumljivo, da se bo stanje lahko le slabšalo in ne izboljševalo za uporabnika kreditov. Rešitev bi bilo zato iskati v pospešenem sovlaganju, ne pa v novih kreditih. To pa terja naprednejšo gospodarsko, tržno usmerjeno in odprto devizno politiko za nemoteni pretok kapitala. V to smer pa ni mogoče ukreniti brez vpliva sovlagatelja na potek proizvodnje, kar bosta morda le prinesla nova Ustava in popravljeni Zakon o združenem delu. Na Gospodarski zbornici Slovenije so protiinflacijski program ocenili z vprašanjem, ali je sploh v skladu s tržno zasnovanimi načeli gospodarjenja, ki so bila sprejeta v izhodiščih za dolgoročni program gospodarske stabilizacije in kongresnih dokumentih ZKJ. Program tako ne odgovarja v pogledu uvajanja bolj tržnega gospodarjenja, niti v pogledu zadostne sprostitve cen kot tudi s predlogi ukrepov za zmanjšanje inflacije. Vprašljivo je tudi spreminjanje sedanjega načina obračunavanja davka. Cene? Koliko in katere naj bodo pod kontrolo, katere ne? Koliko naj vplivajo na dohodek itd. Realni tečaj dinarja in izvoz sta tesno povezana tudi v predlogih in povezana z deviznim zakonom ter z razpolagalno pravico. Lahko bi še naštevali vse, kar bi morali urediti, še več pa je tistega, o čemer se razhajajo vsi, ki odločajo o reševanju razmer. Čeprav ima vsakdo pravico vztrajati pri svojem, bo vendarle treba sprejeti določene kompromisne ukrepe, zato da bi vsaj delno poskušali izboljšati sedanje razmere, ki so tako različno kritične na raznih koncih države. Nikjer pa niso lahke in takšne, da bi vsaj vedeževalka lahko bolj točnega navedla, kaj bo v planu 1988 realno in kaj ne. Kmetijstvu in s tem živilski industriji se obeta več tržnega gospodarjenja. Osnovne poljščine — žitarice, oljnice itd., bodo še vedno pod zaščitnimi cenami zaradi boljšega planiranja tržne proizvodnje. Pri tem pa naj bi pomembnejšo vlogo kot doslej odigrale tudi blagovne rezerve s svojimi interventnimi posegi na tržišče. Kako bo mogoče smiselno načrtovati ob toliko neznankah. Poslovanje za leto 1988 je za vsakogar, ki naj bi načrtoval, velika uganka. Načrtovati enostavno z visokim odstotkom inflacije je bolj ali manj uresničljiva ocena rezultata, na katerega vplivajo zunanji dejavniki, ki ne delujejo v odvisnosti od individualnih odločitev, ampak so rezultati sprejetih ukrepov, pod katerimi delovne organizacije poslujejo. Načrtrovanje izvoza še težje kot doslej Še posebno težko je načrtovanje izvoza in uvoza. Nedorečenost pogojev gospodarjenja v zunanjetrgovinskem poslovanju je že kar pravilo. Izredno visoke notranje cene praviloma kažejo na nerenta-bilnost izvažanja. Kalkulacije posameznih izvoznih artiklov so glede tekočih surovin, re-promaterialov in drugih stroškov grozljivo visoke v primerjavi s protivrednostjo, ki jo dosežemo v izvozu. Država praktično ne stimulira izvoza. Zato je toliko bolj razumljivo zmanjšanje zanimanja za izvoz. Čeprav se je v svetu bistveno spremenil odnos do jugoslovanskega blaga in se zanimanje zanj povečuje iz leta v leto, je naša osnovna ponudba še vedno sila revna in draga. Prodaja po tržno veljavnih cenah pa zgleda kot razprodaja po minimalnih cenah. Povsod v svetu veljavni sistem izvoznih cen, ki niso obremenjene z notranjimi davki, si pri nas nikakor ne more pridobiti domovinske pravice, da bi tako očistili našo izvozno kalkulacijo. V teh dneh proizvodni izvozni tozdi obravnavajo devetmesečne rezultate in v okviru teh izvozne rezultate, ki kažejo zelo nizek odstotek pokrivanja stroškovne cene. Poleg tega pa ta čas razmišljajo o izvoznih planih za leto 1988. Možnosti za izvoz v prihodnjem letu so precej večje od letošnjih, če nam bo to dovoljevala dohodkovna ra-čunica. Upoštevati pa bo treba še sedanji padec dolarja, ki bo vplival na nadaljnji padec cen na dolarskih tržiščih, zato bodo dohodkovne težave v izvozu še večje. Zavedajoč se te naše težave je g. Hitschler, naš največji partner v izvozu, že v oktobru postavil vprašanje, do katere višine bomo v prihodnje lahko sami pokrili razliko med domačo in doseženo izvozno ceno oziroma, ali je pri takih pogojih sploh mogoče računati pri nas na povečanje proizvodnje za izvoz nad že doseženo stopnjo izvoza. Želja in potreba po nadaljnjem večanju izvoza je utemeljena iz več razlogov, ni pa jasno, kje bo mogoče najti razliko in negativne učinke izvoza ter vpliv na celotno poslovanje naše delovne organizacije. Vsekakor pa mora pot voditi povsem proti pocenitvi proizvodnje z iskanjem cenejših proizvodnih dejavnikov, tudi z močnejšo oskrbo iz svetovnega trga — namensko za proizvodnjo za izvoz. Vedno bolj omejene možnosti prodaje na domačem trgu bodo prav tako eden pozitiv- nih elementov za intenzivnejše povezave s tujimi tržišči, če bomo hoteli v celoti zaposliti sedanje in planirane proizvodne zmogljivosti. Težave bodo, toda treba jih je sprejeti in jih rešiti, tudi za ceno bolj zategnjenega pasu. Blaž Veber Pop top in Imperial spet nagrajujeta V začetku prihodnjega leta, točneje 26. januarja 1988, bo v tozdu Imperial vnovič žrebanje 1111 nagrad v nagradni igri pop top. Za sodelovanje v nagradni igri zadošča, da na naslov Imperiala v Krško pošljete deset sličic številka 22, na kateri je maskota tozda. Na kuverto morate še pripisati „za nagradno igro" in počakati na srečo pri žrebu. Nagrade so res mikavne, saj sta na voljo dva motorja znamke Tori, en računalnik, pa kolesa BMX, dirkalno kolo, majice, trakovi in druge priložnostne nagrade. Triglav Gorenjka — na sliki proizvodnja čokolade — je ena izmed treh Žitovih tozdov, izvoznikov sladkega programa Komisija za inovacije letos brez dela Kako spodbuditi inovativno Po dveh zadovoljivih letih, ko je imela komisija za inovacije in racionalizacije delovne organizacije Žito vendarle nekaj dela, je v letošnjem letu spet zavladalo mrtvilo. V naši delovni organizaciji nismo v preteklosti na področju inovativne dejavnosti nikdar dosegali kakšnih izjemnih uspehov, pa tudi zanimanje za tovrstno dejavnosti je bilo med zaposlenimi precej majhno. Minuli dve leti sta vendarle prinesli vrsto tehničnih izboljšav, ki so jih predlagali delavci v tozdu Triglav - Gorenjka in tozdu Šumi. Tehnične izboljšave so se uspešno uveljavile tudi v sami proizvodnji (glej desno tabelo!) V letošnjem letu se je komisija za inovacije in racionalizacijo sestala le zaradi uskladitve potrebnih sprememb našega akta, ki ureja omenjeno dejavnost. Med spremembami so bile pomembne predvsem tiste, ki so se nanašale na višino nagrad. Ta naj bi bila takšna, da bi dodatno motivirala posameznike za predlaganje tehničnih izboljšav ali izumov. Kljub temu pa letos še ni bil posredovan komisiji niti en predlog. Da bi presegli trenutno mrtvilo. ki vlada na področju inovacij, je kolegij delovne organizacije Žito po obravnavi omenjene problematike sprejel dogovor, da se pripravi ustrezno gradivo za spodbujanje inovativne dejavnosti. Tudi direktorji sami naj _ , animirajo svoje delavce za Imaš idejo. tovrstno dejavnost, izdan pa Povej na glas! je bil tudi plakat z naslednjo vsebino: Inovacije — gibalo razvoja Inovativna dejavnost je danes nepogrešljivo gibalo razvoja na svetu. Skoraj 75 % celotnega sodobnega svetovnega napredka lahko pripišemo tistemu nevidnemu, neotipljivemu, pogosto tudi nepriznanemu dejavniku inovativne ustvarjalnosti, ki poganja kolo tehnološkega napredka. To je tisto, kar najmanj stane in kar daje družbi, pa tudi konkretnim ciljem največjo ceno. Kaj je množična inovativna dejavnost? S tem pojmom razumemo vse izboljševalne predloge v gospodarstvu, ki dosežejo svoj vrh v izumu. V indstriji je večina prijav naravnana na izboljševalne predloge in racionalizacije, kar ni čudno, saj velika večina delavcev, ki dela v neposredni proizvodnji, najbolje ve, kaj bi bilo mogoče izboljšati. Prav s pomočjo inventivne dejavnosti je mogoče marsikje že v kratkem času ustvariti velike prihranke. Tudi v naši delovni organiza' ciji imamo v svojih vrstah za-poslene, ki ob vsakdanje^ delu razmišljajo kako in kal spremeniti, da bi sebi in s°' delavcem olajšali delo in ta’ ko prispevali k razvoju kolek' tiva. V letu 1986 je bilo tak šnih predlogov za tehnicn6 izboljšave oziroma inovacij6 10, nagrajenih avtorjev P3 prav toliko. Bolj zaskrbljujoča pa sta n3 slednja podatka: e prvi, da so bili inovativa predlogi doslej le iz dveh • meljnih organizacij TriglaV Gorenjke in Šumija: in drugi, da v letošnjem le g lo še niti enega predl°9. 3j delovni organizaciji; a obravnavala komi5'1 Zato je inovativno dejavn0^ obravnaval tudi kolegij d k6 torjev in sklenil, da je °b^ znost nas vsah taj nameniti več pozornosti- j temo spodbujanja in°va Prehod iz ročne obdelave na strojno Tortni dekor se uveljavlja okraskov za torte. Ocena količin za november in december pa se giblje že okoli 2.000 kilogramov teh proizvodov. Težav s prodajo tortnega dekorja zaenkrat v pekarni zares nimajo, celo nasprotno. Kljub povečevanju proizvodnje iz meseca v mesec je v zadnjem času povpraševanje precej večje od ponudbe. Zaenkrat s tortnimi okraski oskrbujejo le del Žitovega tržišča konditorskih tozdov: območje Slovenije, Zagreba, kjer je še okoli 200 kvadratnih metrov površine. Usposobitev tega nadstropja, ki je sedaj kot skladišče v tretji gradbeni fazi, bo stala po sedanjih ocenah med tremi in štirimi starimi milijardami dinarjev. Poleg tega bodo morali nameniti veliko sredstev za strojno opremo, kajti ročno delo naj bi čim bolj nadomestili s strojnim. Zato nameravajo kupiti stroj za izdelovanje okraskov, stroj za obliko- Vrhnika, 12. novembra. Tokratni obisk v Tozdu Pekarna Vrhnika smo namenili predstavitvi programa tortnega dekorja, ki se je v kratkem času dodobra uveljavil in terja sedaj nadaljevanje razvoja. Tortni dekor je trenutno edini proizvod Žita, pri katerem je ponudba manjša od povpraševanja. Le malo časa je minilo od takrat, ko je nekaj delavk v vrhniški pekarni v praktično nemogočih pogojih sredi pekarne začelo poskusno izdelovati okraske za torte. Ta-koranrSt obiekta' v katerem v pritličju proizvodnja tortnega de- krat verjetno nihče ni pomita. Gornje nadstropje nameravajo usposobiti prihodnje leto. s|j|, da bodo tortni okraski po aakuDi| PrOS-0rih ^ del° na Pro9ramu dekorja le nekoliko lažje. Še lažje pa bo, ko bodo v ta namen nekaj letih kot dopolnilni program pekarne tako dobro sprejeti na tržišču. Po preselitvi v nove prostore so se delovni pogoji bistveno popravili in v začetku letošnjega leta so naredili med 500 in 600 kilogrami raznih dejavnost v Žitu? Sest° or9anizirar|i tehnološki str ^''Pripravljeno bo tudi mo?0vno gradivo kot po-kn ^ Pri usP°sabljanju za ta- k0 dejavnost. •novacije v letu 1986 Tozdi . , Avtor Strokovnjaki, kje ste? Inovacij ne pričakujemo le od vas inženirjev, tehnolo- gov, tudi ne le od razvojne službe. Vi morate biti nosilci inventivne dejavnosti, spodbujati ostale sodelavce in jim pomagati, svetovati. Sa- mo z lastnimi močmi lahko prispevamo k napredku naše delovne organizacije. Prispevaj svoj delež tudi ti! Inovacija (tehnična izboljšava) Višina izplačane nagrade (v din) Skupaj dinarjev Varčevanje električne energije pri peči 27 m in 18 m v pekarni Lesce Tr|glav-Gorenjka Jože Glavač Franc Jarkovič "—____ Darko Rutar Iglav-Goj-gnjka Ivan Kovačič Stroj za ravnanje mase za riževe tablice Janc Jarkovič ^JUandelc Tr'gi 3.299 3.299 3.299 8.297 2.766 2.766 9.897 13.829 av-Gorenjka Franc Jarkovič Damjan Golmajer Bojan Mandelc Preureditev termotunela za riževe tablice r'glav-Gi r'glav-G Tri 'giav-G Tri "'giav-G, Tri 'giav-G r'glav-G 3.052 3.052 3.052 9.157 Gorenjka Franc Ažman Darko Rutar Vojko Blaznik Damjan Golmajer Franc Jarkovič Anton Urbanc Preureditev linije za riževe kocke našim zahtevam proizvodnje 42.692 5.337 5.337 10.673 21.346 21.346 106.730 'Orenjka Franc Jarkovič Anton Urbanc Izdelava ležajnih blazinic za mazalec kreme na liniji industrijskega peciva 28.103 28.103 56.206 ■orenjka ■orenjka Franc Ažman Franc Ažman Predelava stroja šprinter avtomat za upogibanje embalažnih škatlic za mini rolade Odprava okvar na stroju „Flowpak“ z montažo zaščite proti vročini 16.150 'orenjka Franc Ažman Izdelava novih stranskih uvodno upogibnih vodil na sprinterju 30.050 'Orenjka Franc Ažman Anton Urbanc Predelava kardanske gredi za pogon zvornih in vlečnih kotlov folije pri pakirnem stroju DIZMAR 23.910 5.978 29.888 'Orenjka Jure Tratnik Franc Jarkovič Zmanjševanje goriva energije v proizvodnji čokolade 108.432 108.432 216.864 Reke in Istre, pričeli pa so tudi s konsignacijsko prodajo v Vojvodini. Ker so edini tovrstni proizvajalec pri nas, bi se lahko ob večji proizvodnji povečalo tudi tržišče. Kupci največ povprašujejo po pakiranju blister, v katerem so kombinacije okraskov s posipom ali s tortnim pisalom in kombinacija okraskov s svečkami. V sodelovanju s tozdom Šumi so dali na trg tudi tortni posip v štirih barvah, ki se dobro prodaja. Tortni dekor dostavljajo trgovinam ambulantno, enkrat mesečno. Odkar so se v tozdu Pekarna Vrhnika odločili za nabavo stojal za tortne okraske in jih namestili v vse večje trgovine, se je prodaja podvojila. To tudi ni čudno, saj je s tem izdelkom bolj na očeh, hkrati pa tak način prodaje prispeva k temu, da je manj loma. Prihodnje leto podvojiti proizvodnjo Dobri prodajni rezultati, ki jih dosega Pekarna Vrhnika s svojim programom tortnega dekorja, so vplivali na živahno dejavnost pri sprejemanju planov za leto 1988. Vsi kolegiji v tozdu, kot tudi sestanki s službo za razvoj in raziskave, so v zadnjem času posvečeni razvoju dejavnosti tortnega dekorja. Kot vse kaže bo v planu zapisano povečanje fizičnega obsega proizvodnje tortnega dekorja za 100 odstotkov. Za uresničenje takšnega, lahko bi rekli pogumnega načrta, bo treba izpolniti nekaj pogojev. Za omenjeno povečanje proizvodnje bo treba usposobiti tudi nadstropje nad sedanjim proizvodnim prostorom. vanje raznih figur, gnetilec mase in razna orodja. Vsa omenjena oprema bo uvožena iz Italije in ZR Nemčije. Za vse to bodo potrebovali veliko denarja, ki ga temeljna organizacija sama ni sposobna v celoti zbrati. Zato bodo v letu 1988 kandidirali za združena sredstva amortizacije v Žitu in za bančne kredite, kar naj bi skupaj z lastnim denarjem zadoščalo za predvideno širitev programa tortnega dekorja. Že od vsega začetka je bil v izhodiščih govor tudi o izdelavi in predelavi marcipana. Izdelavo teh proizvodov načrtujejo za začetek prihodnjega leta. To bodo slaščičarski butični izdelki visoke kvalitete. Zanimanje za tovrstne izdelke bo predvidoma veliko, saj jih na našem tržišču še ni. Tako ne preseneča podatek, da posamezni trgovci že sedaj sprašujejo, kdaj bodo prejeli prve takšne izdelke. Omenjena proizvodnja ne bo masovna, tako da bodo izdelki iz marcipana na voljo le večjim trgovskim organizacijam in morda slaščičarjem. Izdelki iz marcipana bodo imeli oblike raznega sadja — jagode, pomaranče, hrušk, orehov — pa figuric živali in oseb iz pravljičnega sveta. Vsak izdelek bo posamično pakiran v lični embalaži: mogoče jih bo naročiti v večjih količinah v majhnih košaricah. Vse torej kaže, da bo dejavnost tortnega dekorja kljub nekaterim težavam, ki so se in se še pojavljajo (razvijanje novih artiklov, težave s kooperanti, z embalažo, etiketami itd.) doživela pomemben razvoj. Tozd Blagovni promet Prodajna funkcija je vendarle preživela infarkt V začetku letošnjega leta je zapustila tozd Blagovni promet celotna vodilna garnitura delavcev prodaje. Po uvodnih težavah se razmere počasi normalizirajo in prodaja že dosega lansko raven. Direktor tozda Blagovni promet Janez Žirovnik je povedal, da je v začetku leta po odhodu prejšnjega direktorja Janeza Železnikarja in vodij prodajne službe nastala precejšnja praznina, ki je za posledico prinesla padec prodaje, predvsem konditorskih proizvodov. Poleg tega so imeli številni odhodi tudi negativen vpliv na ozračje v celotnem kolektivu Blagovnega prometa. S prihodom novih ljudi se je delo v tozdu vendarle spet počasi normaliziralo. Pri pot- Težka pot je pred nami, da se povzpnemo iz brezna težav ..., pa vendar nikih na terenu se je spet ustvarilo novo zaupanje v vodstvo, ki je v stalnem stiku z njimi. Podatki prodaje v devetih mesecih kažejo, da planiranega za to obdobje niso dosegli. Težko je reči, koliko je to posledica kadrovskih težav v sami prodajni službi, kako pa je na zmanjšanje prodaje vplival padec življenjske ravni. Nedvomno so bili tudi sami plani nekoliko previsoko zastavljeni. Kljub vsemu pa so doseženi rezultati na ravni lanskoletnih. Odnosi z drugimi temeljnimi organizacijami, za katere dela Blagovni promet, so bili s pojavom kadrovskih težav v prodajni službi še razmero- ma dobri, saj se razen določenih nestrpnosti niso pojavljali kakšni večji spori. V zadnjem času pa prihaja do še bolj poglobljenega sodelovanja med proizvodnimi tozdi in tozdom Blagovni promet, kar je med drugim tudi posledica spoznanja, da je skupen cilj vseh prodaja na trgu, ne le proizvodnja. V od- nosih tozdov ne izgubljajo več časa s pogovori o načelnih opredelitvah, pač pa sedaj rešujejo konkretne probleme, na primer vprašanja okoli ustreznejše distribucije proizvodov, glede odgovornosti posameznikov za področja, ki jih pokrivajo, glede financiranja propagandnih akcij in podobno. Tabela 1: Analiza prodaje za obdobje I.—IX. 1987 (v dinarjih in indeksih) Tozdi Letni plan 1987 Operativni plan prodaje I,—IX. 87 Prodaja l.-IX. 87 Prodaja tekoči Prod. I.-IX. 87 Prod. I.-IX. 86 (indeksi) Prod. I-IX. 87 Plan l.-IX. 87 (indeksi) Šumi Ljubljana 4.260.000 3.213.000 2.877.227 294.360 98,2 89,5 Imperial Krško 2.360.000 1.785.000 1.440.398 165.415 90,6 80,7 Triglav-Gorenjka (čokolada) 1.350.000 1.009.000 817.870 91.493 161,4* 81,0 Triglav-Gorenjka (mehko pecivo) 1.250.000 920.000 778,150 79.939 97,6 84,6 Mlini Ljubljana 49.755.000 37.428.000 31.591.180 3.246.638 82,0 84,4 Pekarna (testenine) 4.100.000 3.050.000 2.934.221 286.755 96,8 96,2 ' Indeks prodaje čokolade je nerealen, ker lani proizvodnja zaradi rekonstrukcije še ni tekla normalno. Tabela 2: Struktura in primerjava prodaje po komercialnih področjih I.—IX.1987 (v dinarjih in indeksih) v dinarjih Tozd Šumi Tozd Imperial Tozd Triglav Gorenjka Komercialno Prodaja Indeksi Strukturni Prodaja Indeksi Strukturni Mehko pec. Indeksi Strukturni področje (dinarji) 1987/86 deleži (%)(dinarji) 1987/88 deleži (%)Prodaja (din) 1987/86 delež (%) Območje I (Slovenija z Istro) 1.077.151 102,4 37,4 231.236 99,1 16,0 457.568 103,6 58.8 Območje II (Hrvaška, BiH, Črna gora) 803.301 94,3 27,9 491.677 94.7 34,0 92.234 90,0 11,9 Območje III (Srbija z AP, Makedonija) 975.954 96,5 33,9 719.815 90,9 49,9 139.533 88,5 17,9 Na obisku v Pekarni Krško Tudi prodaja pekovskih izdelkov ni več enostavna Krško, 10. novembra — Časi se zares spreminjajo, bi lahko modrovali ob dejstvu, da fizični obseg proizvodnje v pekarni pada in da potrošniki na kmetijskih območjih kupujejo vse manj pekarskih izdelkov. Tokratni obisk v Žitovi temeljni organizaciji združenega dela Pekarna Krško smo namenili pogovoru o prodaji njihovih izdelkov. Direktor pekarne Branko Musar je povedal, da se zaostreni gospodarski položaj v naši družbi odraža na več načinov tudi pri prodaji pekarskih proizvodov. Prvo, kar je v zadnjem času opazno, je dejstvo, da so pričeli kmetje spet mleti v mlinih lastno pšenico in si doma peči kruh. Razloga za tako početje sta vsaj dva: cena kupljenega kruha in njegova kakovost, ki je v marsičem odvisna od kakovosti mok. Druga zanimivost se kaže v prodanih količinah pekarskih proizvodov, ki so se bistveno zmanjšale. Zato se je po podatkih iz bilance v prvih devetih mesecih fizični obseg proizvodnje ob nespremenjenem številu kupcev zmanjšal za pet odsottkov. Edina možna razlaga je ta, da se je spričo manjše kupne moči spremenil tudi odnos potrošnikov do kruha. Sedaj kupijo ljudje res le toliko kruha, kot predvidevajo, da ga bodo v resnici porabili oziroma pojedli. Specifičen problem Tozda Pekarna Krško predstavlja njihova prodaja kruha v sosednjo Hrvaško. Tam so namreč začeli tudi s pomočjo političnih pritiskov dajati prednost proizvodnji in prodaji iz njihovih pekarn. Zato sedaj naša pekarna iz Krškega proda kakih 300 kilogramov kruha dnevno manj kot pred časom. Pri preostalih količinah kruha, ki ga prodajajo na tržišču sosednje republike pa inšpektorji redno preverjajo dogovorjeno strukturo peke kruha, tore) 30 odstotkov ..socialnega" in 70 odstotkov ostalih vrst kruha. V zadnjem času se je prepolovila proizvodnja pekovskega peciva, kar je tudi posledi ca zmanjševanja kupne moči. Osnovne šole, ki so občasno naročale žemlje in drugo tovrstno pecivo, zahtevajo sedaj le osnovni kruh. Vprašljiva postaja tudi slaščičarska proizvodnja, za katero so iz dneva v dan dražje surovine, ljudje pa se ob pomanjkanju denarja najlaže odrečejo prav slaščicam in keksom. Ker pekarna Krško ne more računati na razširitev svojega tržišča v bližnji okolici, se je že pred leti odločila za sezonsko prodajo svojih proizvodov ob morju. Takšna prodaja se je obnesla tudi v letošnjem letu, ko so sodelovali pri oskrbi turistov na otokih Rab in Krk ter na območju Crikveniške riviere. Za prihodnjo sezono načrtujejo, da bodo pridobili ob morju še nove kupce. Letos so začeli v Tozdu Pekarna Krško pripravljati toast. Enkrat ali dvakrat tedensko ga razvažajo po vsem Posavju. S prodajo toasta so zaenkrat v tozdu več kot zadovoljni. Kot kaže, se začenja tudi pri prodaji kruha, zlasti na kmetijskih območjih, obdobje borbe za slehernega kupca. Verjetno ni več daleč čas. ko bodo morale pekarne in strokovne službe temu vprašanju nameniti veliko več pozornosti kot doslej. Zahteve po spremembi obravnavanja invalidov Delovni invalidi V prejšnjem Glasniku smo spregovorili o delovni invalidnosti nasploh, o zakonskih določilih v zvezi z njo ter o različnih kategorijah delovne invalidnosti. V tem prispevku pa bo govor o pravicah delovnih invalidov, o postopku za ugotavljanje invalidnosti ter o položaju v naši delovni organizaciji. Pravice delovnega invalida Delovni invalid s preostalo delovno zmožnostjo ima naslednje pravice: e pravico do dela z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, pri čemer je upravičen do nadomestila osebnega dohodka zaradi nižjega dohodka na drugem delu ali zaradi Pred nami so občni zbori in volilne seje sindikata Sindikat mora oceniti svoje dvoletno delo Koledarsko leto 1987 se izteka, z njim pa tudi dvoletno obdo- Ijavljamo metode in načine °le dela v osnovnih organizacijah in v konferenci sindikata, delovanja v zvezi sindikatov, T°je čas, ko pregledamo opravljeno delo in po potrebi zame- opredeljene s statutom ZSS, ojarrio ali dopolnimo članstvo v sindikalnih organih. epubliški svet Zveze sindi-atov Slovenije je objavil Usmeritve in stališča za pripravo in izvedbo občnih zbo-z°v 0sr|ovnih organizacij zve-J” 5lndikatov in volilnih sej Zdjhllc*nia keksov simfonija je zaradi cen surovin, predvsem margarine, vse dražja, zato ni čudno, da 'va cena giblje okrog 2.000 dinarjev za polkilogramski zavitek . V* -V llliull^ ,'*>y 1 , skrajšanja delovnega časa in za čas čakanja na razporeditev; • pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu z nadomestilom za čas čakanja na zaposlitev; • pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije, če se ta zahteva za opravljanje drugega dela, s pravico do naslednjih nadomestil: — do nadomestila osebnega dohodka za čas čakanja na dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo; — do nadomestila osebnega dohodka za čas poteka dokvalifikacije ali prekvalifikacije; • pravico do razporeditve na druge ustrezna dela in naloge z denarnim nadomestilom za: — čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo; — zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu. Drugo ustrezno delo je takšno, ki ga delavec s preostalo delovno zmožnostjo lahko opravlja določen delovni čas z normalnim delovnim učinkom brez nevarnosti za poslabšanje invalidnosti ali se za taka dela lahko usposobi. Drugo ustrezno delo upošteva splošno in strokovno izobrazbo ter z delom pridobljeno delovno zmožnost kot tudi delovne izkušnje, splošno zdravstveno stanje in druge osebnostne lastnosti delavca. Spremenjena delovna zmožnost, neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti Posebna novost nove zakonodaje je uvedba pojma spremenjena delovna zmožnost in pojma neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, ki pa nista rizik invalidskega zavarovanja. Delavcu je zagotovljena pravica do razporeditve na druga dela, pravice po tej osnovi pa neposredno uveljavlja v svoji organizaciji združenega dela. Spremenjena delovna zmožnost nastopi, če delavec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo, ni več zmožen opravljati dela oziroma naloge, h katerim je bil razporejen; lahko pa opravlja poln delovni čas in z normalnim delovnim učinkom druga dela ali naloge v tozd, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Pri spremenjeni delovni zmožnosti gre za enako zdravstveno stanje in delovne zmožnosti kot pri invalidnosti, razlika je le v tem, ali v tozdu oziroma v skupnih službah obstajajo druga dela, ki delavcu ustrezajo glede na zahtevano izobrazbo ter zdravstveno stanje. Če takšnih del in nalog v tozdu ni. je priznana invalidnost. Delavci s spremenjeno delovno zmožnostjo nimajo statusa delovnega invalida, kar se kaže tudi v pravicah, ki jih lahko uveljavljajo na tej osnovi. Imajo le pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo znotraj tozda ali pa v drugi temeljni organizaciji v okviru delovne organizacije. Ker se predvideva zaposlitev na enako zahtevna dela in naloge, seveda nimajo pravice do prekvalifikacije ali dokvalifikacije. Pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi nižjega osebnega dohodka na drugem delu pa pridobijo le, če je tako napisano v aktu delovne organizacije. Neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti nastopi, kadar delovni pogoji na delih in nalogah, h katerim je delavec neposredno razporejen, ne glede na higienske in tehnične ukrepe, ki se uporabljajo pri delu, tako negativno vplivajo na delavčevo zdravje in delovno zmožnost, da mora nujno zamenjati delo, ker bi sicer postal invalid. Ti delavci imajo poleg pravice do razporeditve na druga ustrezna dela tudi pravico do prekvalifikacije, če je ta potrebna za druga dela. Ugotavljanje invalidnosti Obe pravici, tako spremenjeno delovno zmožnost kot neposredno nevarnost za nastanek invalidnosti ugotavlja invalidska komisija SPIZ, delavci pa ju uveljavljajo in uresničujejo neposredno v organizaciji združenega dela. Postopek za ugotavljanje invalidnosti se začne pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na zahtevo zavarovanca, leče-čega zdravnika ali konzilija zdravnikov. Invalidska komisija skupnosti da izvedeniško mnenje o zavarovančevemu zdravstvenemu stanju in njegovi zmožnosti za delo. Na podlagi takšnega mnenja ugotovi pristojni organ skupnosti, ali je zavarovanec invalid ali ni, ugotovi kategorijo invalidnosti in odloči o ustrezni pravici zavarovanca (npr. invalidska upokojitev, pravica do razporeditve na druga ustrezna dela ipd.) ter izda ustrezen posamični akt skupnosti — sklep. Če se zavarovanec ne strinja s sklepom, ima možnost zahtevati varstvo pravic pri odboru za varstvo pravic SPIZ. Organizacija združenega dela je dolžna na podlagi dokončnega posamičnega akta — sklepa zagotoviti delavcu drugo ustrezno delo oziroma naloge, delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo ter v zvezi s temi pravicami ustrezno denarno nadomestilo ali le izplačevanje ustreznih denarnih nadomestil. Z novim pravilnikom o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko delovna organizacija sodeluje v postopku kot udeleženec pri delu invalidske komisije in tako vpliva na sprejem mnenja invalidske komisije. Po tem pravilniku ima poslej tudi delovna organizacija možnost zahtevati varstvo pravic, če se s sklepom invalidske komisije ne strinja. Delovni invalidi v Žitu Kadrovska služba delovne skupnosti skupnih služb je v letu 1985 pripravila enotno evidenco delovnih invalidov v naši delovni organizaciji, ki naj bi omogočila njihovo enotno obravnavanje. Tako je bilo v celotni delovni organizaciji konec leta 1985 zaposlenih 83 delovnih invalidov, 32 delavcev II. kategorije invalidnosti (delo s skrajšanim delovnim časom) in 51 delavcev III. kategorije. Od vseh jih je 60 prejemalo nadomestilo osebnega dohodka zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ali zaradi nižjega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu. Pet delavcev ima priznano spremenjeno delovno zmožnost ter imajo po naših aktih enake pravice kot delovni invalidi. Zaradi upokojitev, obnovitev invalidskih postopkov zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja delavcev in novih postopkov se številčno stanje stalno spreminja. Kdo in kako obravnava naše delovne invalide? Pri obravnavanju problematike delovnih invalidov zaposlenih v Žitu lahko ugotovimo, da ni načrtnega pristopa k reševanju te problematike. To nam kažejo že pomanjkljive evidence o delovnih invalidih. S to problematiko se v temeljnih organizacijah ukvarjajo večinoma kadrovske službe, tako s posredovanjem podatkov za ugotavljanje delavčeve preostale delovne zmožnosti, z iskanjem drugega ustreznega dela, kot tudi z neposrednim sodelovanjem na invalidskih komisijah. Problem delovnih invalidov se še vedno razume kot problem kadrovsko-socialne ali zdravstvene službe. Tozdi se pri reševanju invalidske problematike zapirajo v svoje okvire, kljub temu, da imamo v sporazumu o združevanju tozd v delovno organizacijo opredeljeno možnost razporejanja delovnih invalidov k drugim ustreznim delom v ostale tozd. Uspešno obravnavanje delovnega invalida zahteva te-amski pristop zdravstvene službe, službe varstva pri delu in tudi neposrednega delovnega okolja. Pri uresničevanju -pravic iz invalidskega varstva pa bi morale glede na svoje osnovno izhodišče in resolucijske dokumente najpomembnejšo vlogo odigrati osnovne organizacije sindikata v tozdih in sindikalna konferenca delovne organizacije. Biserka Davidovič Za boljšo izobrazbeno raven zaposlenih Kadrovske štipendije -spodbuda znanju in izobraževanju Tokovi gospodarskega in družbenega življenja v svetu in pri nas tečejo v smeri zakonitih sprememb, prehoda od rasti intenzivno-kvantitativno opredeljenega razvoja k ekstenzivno-kvalitativno usmerjenemu razvoju. Spremembe ne potekajo povsod enako hitro, vendar imajo povsod enake zakonitosti, ki zahtevajo predvsem nenehno eksplozivno rast znanja. Kljub zaostrenim družbenogospodarskim razmeram, ki vladajo naši samoupravno opredeljeni družbi, obstaja sistem usmerjenega izobraževanja in kot spodbuda izobraževanju — mehanizem podeljevanja štipendij — štipendijska politika. Ne glede na vsakodnevne dileme o usmerjenem izobraževanju, je dejstvo, da to s pripadajočimi družbenimi instrumenti, kot je štipendijska politika, še vedno opravlja funkcijo izobraževanja. Ob spoznanju razvojnih sprememb, ki naj bi sledile, in ob soočanju z deklerativno opredeljenostjo za napredek, ki pa vsekakor ni samodejen, ampak nujno podprt z družbeno akcijo kot ..kraljevanje znanja“, je nastopil že skrajni čas, da se spoprimemo s funkcijo izobraževanja tudi in predvsem v organizacijah združenega dela. Sestavni del izobraževalne funkcije v organizacijah združenega dela je tudi izobraževanje bodočih kadrov, ki teče na podlagi plana izobraževanja bodočih delavcev in na osnovi plana štipendiranja. Po mnenju vodilnih ka-droloških strokovnjakov pri nas, je štipendiranje edini institut za priliv kadrov, ki bi v daljšem časovnem obdobju spremenil nezadovoljivo kadrovsko strukturo v organizacijah združenega dela. Ilustracijo slabe kvalifikacijske strukture slovenskega gospodarstva in še posebej živilsko-predelovalne industrije v primerjavi s stanjem v Jugoslaviji nam ponujajo naslednji statistični podatki: predvsem omogočanje šolanja tistim, ki imajo nagnenje in nadpovprečne učne sposobnosti. ŽITO: podelili smo malo štipendij Glede na vsebino in cilje planiranja kadrovskih štipendij kot pomembnega usmerjevalca kadrovske politike je zanimiv in smotrn vpogled v podatke razpisa in podeljevanje kadrovskih štipendij v delovni organizaciji Žito za šolsko leto 1987/88. Na ravni delovne organizacije smo za šolsko oziroma študijsko leto 1987/88 v skupnem razpisu kadrovskih štipendij, ki je bil objavljen v osrednjem slovenskem dnevniku Delo aprila letošnjega leta, objavili in razpisali prek Skupnosti za zaposlovanje Ljubljana skupaj 90 kadrovskih štipendij. Iz podatkov, ki jih bom v nadaljevanju navedla, vidimo, da gre za potrebo planiranja kadrov s pomočjo štipendijske politike, predvsem za takoime-novano deficitarno poklicno področje, ki se pojavlja v živilsko-predelovalni industriji v SR Sloveniji in naši delovni organizaciji. Od vseh 90 štipendij smo razpisali kar 62 štipendij (69 odstotkov) z deficitarnega področja, ki zajema naslednje poklice IV. stopnje strokovne izobrazbe: pek, slaščičar, mlinar, konditor in teste-ninar. Razpisali smo 19 štipendij V. strokovne izobrazbe, kar predstavlja 21 odstotkov od skupno razpisanih kadrovskih štipendij. V SFRJ’ SRS' ŽITO2 Izobrazba gosp. živil. ind. gosp. živil. ind. visoka 3,9 3,5 2,8 2.5 2,7 višja 3,2 2,4 2.9 2.3 2,8 VKV in srednja 22,9 19,3 18,2 13,4 8.5 KV 37,6 32,2 33,2 28.0 30.1 N KV 32,4 42,2 42,9 53,8 55.9 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100.0 100.0 1 = 1983 2 = 1986 tem primeru gre za potrebo Temeljna oblika štipendijske politike so kadrovske štipendije, ki so hkrati bistveni sestavni del vsake kadrovske politike. Kadrovske štipendije podeljujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi z razvojnimi in kadrovskimi plani. Temeljno načelo pri določanju štipendinjske politike in podeljevanju kadrovskih štipendij je upoštevanje kadrovskih potreb, socialni in razvojni vidik ter po štipendiranju za poklica ekonomski in živilski tehnik. Nazadnje smo razpisali samo 1 štipendijo (1 %) VI. stopnje strokovne izobrazbe za poklic ekonomist in samo osem štipendij (9 %) VII. stopnje strokovne zahtevnosti za pokrivanje kadrovskih potreb po diplomiranih ekonomistih, diplomiranih inženirjih živilske tehnologije ter diplomiranem organizatorju računalništva. Na ravni delovne organizacije je bilo za šolsko leto 1987/88 skupno podeljenih 15 kadrovskih štipendij, kar predstavlja 17-odstotno uresničitev razpisa. Od teh podeljenih štipendij jih je bilo deset namenjenih za IV. stopnjo strokovne izobrazbe, tri štipendije za V. stopnjo in dve štipendiji za VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Podatek, ki govori od 17-odstotni realizaciji razpisa kadrovskih štipendij v naši delovni organizaciji, opozarja na velik razkorak med planiranim in dejanskim stanjem v kadrovski politiki, ki jo urejamo z mehanizmom kadrovskih štipendij. Nedvomno gre za nujnost pokrivanja potreb po kadrih s IV. stopnjo strokovne izobrazbe za poklice, ki jih zahteva živilsko-predelovalna industrija (mlinar, pek, testeninar, slaščičar in konditor). Dejstvo, da večina naših temeljnih organizacij ni prejela nobene vloge na razpisane štipendije s tega deficitarnega področja, govori v prid dejstvu, da bomo morali v sodelovanju s posebno izobraževalno skupnostjo za agroži-vilstvo na področju štipendiranja storiti še veliko. Na razpolago so nam možnosti večje publicitete teh poklicev prek sredstev javnega obveščanja, na informativnih dnevih v šolah in v okviru organiziranih ..odprtih dnevov". Štipendistom z deficitarnega poklicnega področja je dana možnost dodatka na deficitarnost, kar pomeni, da imajo lahko višje štipendije kot ostali. Za celovito planiranje izobraževanja v delovni organizaciji morajo biti ustvarjene ustrezne razmere. Vsekakor mora izobraževalna funkcija v okviru organizacijske sheme na ravni delovne organizacije delovati kot celovit, poenoten sistem izobraževanja v okviru ustrezne službe, če že ne izobraževalnega centra. Če organizacija dela in hierarhizacija strokovnih služb v delovni organizaciji ne dopuščata ali vsaj ne predvidevata tesnega sodelovanja teh služb in snovanja skupne strategije pri razvoju izobraževanja kadrov, se dogaja, da nastane v delovni organizaciji nekaj različnih strtegij izobraževanja kadrov, ki niso med seboj povezane in usklajene. Dogaja se celo, da izobraževalna služba nima dostopa do vseh potrebnih podatkov, ker predstavljajo nekatere skupine, oddelki ali kar cele strokovne službe avtonomne, dokaj zaprte sisteme, ki ne omogočajo pretoka informacij. Jožica Krošelj V času, ko postaja stanovanjska problematika zaradi zaostrenih gospodarskih razmer pri nas vse bolj žgoča, sta pred nami dva predloga za izdajo zakonov s tega področja. O predlogih poteka široka javna razprava, saj prinašata vrsto pomembnih sprememb. Stanovanjsko gospodarstvo Trenutno v javni razpravi Stanovanjska zakonodaja bo doživela spremembe______________________________________________________________ vanje od organizacije združb nega dela. • Podaljšal naj bi se rokZa uvedbo postopka zoper nezakonito vseljene osebe 1,1 otežil prehod stanovanjs«6 pravice v primeru smrti ime1' nika stanovanjske pravic6 na tiste, ki so živeli z njih1 v ekonomski skupnosti. • Določbe zakona gle^6 najpotrebnejšega prostor6' ki ga je treba preskrbeti r3 zvezanemu zakoncu, ki P° razvezi ne pridobi stanova^ ske pravice, naj bi se sp^ menile tako, da ni treba tak šnemu zakoncu priskrb® takšnega prostora v primež če s svojim ravnanjem on mogoča skupno bivanje stanovanju. , • Poglavje o podstano1^' skih razmerjih naj bi se d , polnilo tako, da bi mor imetnik stanovanjske Pra ce, preden bi sklenil P0^5 v novalsko pogodbo, pridoD^ soglasje stanodajalca, P'^ stanovalsko pogodbo Pa g. bil dolžan dostaviti sten vanjskemu organu. > • Pristopili naj k valorizae ji denarnih kazni za Prek^j|y Podrobnosti o obeh PreCL gih lahko izveste iz Pomivalca skupščine SR Slov6g je in Jugoslavije številk3^ od koder je povzeto objavljeno besedilo. Od sprejetja Zakona o stanovanjskem gospodarstvu leta 1981 so se razmere v stanovanjskem gospodarstvu zaostrile. Zato so spremembe in dopolnitve tega zakona nujne. Bistvene so naslednje spremembe in dopolnitve: • Planiranje stanovanjskega gospodarstva je treba prilagoditi njegovim potrebam.' Zato je na novo treba opredeliti elemente planiranja in vsebino samoupravnih sporazumov o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Skupnost stanovalcev sodeluje v procesu planiranja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lasti, ne bo pa podpisnik samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti, e Solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu naj se razširi tudi na reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev in delovnih ljudi, ki si po veljavnih predpisih ne morejo rešiti stanovanjskega vprašanja sami. Sredstva vzajemnosti na ravni občine in republike naj se z razširitvijo solidarnosti postopoma ukinejo, kreditiranje reševanja stanovanjskih vprašanj naj postane v celoti naloga bank in organizacij združenega dela. • Uporaba solidarnostnih stanj naj se časovno omeji. Po izgubi statusa solidarnostnega upravičenca naj se imetnik stanovanjske pravi ce solidarnostnega stanova nja izseli, ali stanovanje od kupi oziroma ga odkupi nje gova organizacija združene ga dela. • Z zakonom naj se izenačijo pogoji vzdrževanja stanovanj imetnika stanovanj ske pravice in etažnega lastnika. Stanovanjska razmerja S spremembami zakona, ki ureja stanovanjska razmerja, naj bi zagotovili smotrno • Spremeni in dopolni naj se samoupravna organiziranost skupnosti stanovalcev za stanovanjske hiše, ki imajo manj kot pet stanovanj. Namen sprememb in dopolnitev zakona je zagotovitev učinkovitejšega izvajanja zakona, ustreznejše organiziranosti in večje racionalnosti pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lasti. uporabo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, večjo racionalnost pri njihovi uporabi in večjo vlogo stanovalcev. Najpomembnejše so naslednje predlagane spremembe: • Pri stanovanjih, ki so zgrajena s pomočjo sredstev za solidarnostno graditev, naj bi pridobili delavci in njihove družine, ki živijo v težkih materialnih razmerah, pravico do začasne uporabe stanovanja. • Postopek za dodelitev stanovanj v družbeni lastnini naj bi bil po novem hitrejši. • Spremenile naj bi se nekatere določbe o odpovedi stanovanjskega razmerja v primeru, če se zmanjša število uporabnikov v stanovanju in kadar preneha delovno razmerje imetniku stanovanjske pravice, ki je dobil stano- na izletu in občnem zboru Dramalj, kjer je letovanje zares prijetno, še vedno čaka na ustrezno dolgoročno rešitev ... m v Bohinju ie bil letos nremaln izkoriščen. po poteh 14. udarne divizije kj Z(j ,veze borcev NOV delovne organizacije Žito Ljubljana, so se v dneh po podpisu ka-zdru-rUZUie a*<*'vne *n upokojene delavce Žita — člane Zveze pitulacije 9. maja 1945 odvi-tovarmu borcev NOV in POJ, je imel 7. oktobra tradicionalno jale na celotnem ozemlju Ko-in pQq 0 srečanje z izletom po poteh 14. udarne divizije NOV roške, tja do Celovca. s- Pred hotelom Pohorje v Slo- na a ,sm° poleg tovariške- smo k spomeniku padlih bor ve.ikrranja in izleta’ ki ga na vSak 2ad°voljstvo članov z|ičn° ®to or9aniziramo v ra-in t ®. kraie naše domovine °bčn'' V zameistvOi imeli še c6v 2ltybor ak,lva zveze bor- udekvk°letno Polnoštevilno njih 0 na tovrstnih srečajo' Zvjja®^0 Poslanstvo — ani aktiva z visoko zapolnjujemo naše ra- vrerin1'' revolucionarnih 9anje0t'in iztlod'šč ter dose-diing narodnoosvobo-Hkrat borbe in revolucije, rriajn' S tem izrazamo neo-rnu Privrženost živilske-noSommbmato Žito ter s pode^ sledimo napredku tom ^?:-0r9anizacije s Pu- cev položili venec in se poklonili njihovemu spominu. Zbranim ob spomeniku na Graški gori so spregovorili udeleženci legendarnega pohoda 14. divizije — Tomšičeve, Šercerjeve in Bračičeve brigade. Od tam smo nadaljevali pot skozi Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Prevalje in do Pliberka na avstrijskem Koroškem, torej smo se peljali po krajih zaključnih operacij našega narodnoosvobodilnega boja. Nazaj grede smo se ustavili na Polanah, kjer smo s počastitvijo spomina na padle borce položili venec ob tamkajšnjem spomeniku zmage in miru. Tudi tam sta nam Nov Pknpadnosti aktivu ZB ciie v °!|poli,ične organiza- Spregovorila dva izmed še ži-'ičnih ornoLP;ld.rui.benopoli" večih udeležencev boja. V Slovenj Gradcu smo si ogledali izredno bogat muzej NOB in revolucije, ob lepi razlagi kustosa Kosa, začenši z oddelkom borcev za sever no mejo na čelu z generalom Rudolfom Maistrom, nadalje in re- 0r9anizacij Žita |z^tek izleta izi6(lgbl*ane smo udeleženci Sorr* nS posebnim avtobusi krP^rnjene9a dne ob 7-hemu '1 na Pot po začrta- Se čez yr9.ramu. Peljali smo z oddelkom narodnega ^elerije .0,ayie> skozi Titovo volucionarnega gibanja med k°t j0 j 0 Graške gore, ali obema vojnama. vizije’ !^e^utoio borci 14. di-Gore jurišev. Tam času NOB in zaključnih operacij IV. operativne zone in JLA, ki venj Gradcu smo se člani aktiva srečali in pozdravili z Markom Sokom, glavnim direktorjem delovne organizacije Žito in njegovim pomočnikom Rudijem Kajtnerjem, ki sta se udeležila občnega zbora aktiva. Zbor aktiva je pregledal svoje delovanje Predsednik Anton Kosovel je v kratkem spregovoril o delu odbora aktiva, o dosedanjih srečanjih članov zveze borcev in njihovih izletih po poteh 30. divizije in Kokrškega odreda z obiski kulturnih spomenikov in partizanskih obeležij v slovenskih krajih Beneške Slovenije in Avstrijske Koroške. Med drugim je orisal razvojno pot Živilskega kombinata Žito od časa aktivnega dela večine članstva aktiva zveze borcev do današnjih dni s poudarkom, da so ponosni na vsako delovno zmago, ki jo s svojim trudom in znanjem dosežejo delavci Žita. Obsodba afere Agro-komerc Ob naših vsakokratnih tovariških srečanjih posveča ak- Objekti ob morju polno zasedeni,Bohinj in Pokljuka neizkoriščena Prihodnje leto nova pridobitev V letošnji sezoni so bili Žitovi počitniški objekti ob morju zelo že značilnost, da sta oba dobro zasedeni, saj je bilo polnih več kot 90 odstotkov zmog- objekta najbolj zanimiva le v Ijivosti. Slabša je bila zasedenost v Bohinju in na Pokljuki, ki kratkem zimskem obdobju je občutno padla v primerjavi z lanskim letom. — med zimskimi počitnica- Lani smo imeli največji izkoristek možnih terminov v počitniškem domu Zatišje v Ba-šaniji, medtem ko je letos izstopal po zasedenosti Cres, kjer je bilo polnih kar 96 odstotkov vseh terminov. To pomeni, da sama oddaljenost od Ljubljane ni predstavljala večje ovire za naše dopustnike. Ljudje so dali očitno prednost udobju, ki ga ponuja bivanje v objektih, kjer si lahko po svoje uredijo letovanje in si tudi sami kuhajo. To lahko potrdi tudi podatek, da se je povečalo tudi zanimanje za počitnice v prikolicah, ki so bile lani 82-odstotno zasedene, letos pa 90-odstotno. V obeh domovih ob morju, kjer je na voljo penzionska oskrba, so naši delavci izkoristili okoli devet desetin vseh zmogljivosti, kar je verjetno tudi posledica ugodne cene penziona, ki je bila bistveno nižja od ekonomske cene. Objavljena tabela predstavlja, kako so zmogljivosti izkoristili v temeljnih organizacijah v Žitu: tiv zveze borcev vso pozornost razvijanju izročil našega narodnoosvobodilnega boja z obujanjem spominov na težke dni naše revolucije in na žrtve, ki smo jih imeli za boljše in srečne dni ter za humane socialistične odnose. Vse to se danes izrojeva v razvrednotenju naših dosežkov s pomočjo prevar, goljufij in nečasnosti, kot v primeru afere Agrokomerc, katere botri so bili tudi najvišji predstavniki oblasti in zveze komunistov republike Bosne in Hercegovine in tudi federacije. Tako početje je celotna poštena družba z ogorčenjem obsodila in zahtevala zoper nosilce najstrožje ukrepe. Zbor se je z aplavzom pridružil govoru predsednika in soglasno sprejel sklep, da se glavnemu odboru ZZB NOV Slovenije v ta namen pošlje protestno pismo z zahtevo po kar najostrejših ukrepih. Besedo je povzel Marko Sok, glavni direktor Žita, ki je izrazil zadovoljstvo nad tovrstno aktivnostjo aktiva zveze borcev — z razvijanjem izročila NOB in revolucije, izrazil priznanje za minulo delo in pripadnost kombinatu. Spregovoril je tudi o dosedanji prehojeni poti Žita in razvoju, ki se nadaljuje. Ob koncu je podprl prizadevanja organizacije zveze borcev, obljubil Tozdi Pekarstvo in testeninarstvo Šumi DSSS Triglav Gorenjka Mlini Blagovni promet Pekarna Kranj Pekarna Dolenjska Pekarna Vrhnika Maloprodaja Pekarna Krško Tuji gostje V nasprotju s počitniškimi objekti na morju pa sta bila zelo slabo zasedena naša domova v Bohinju in na Pokljuki. V Bohinju se je zasedenost drastično zmanjšala, saj je bilo lani 48 odstotkov terminov oziroma zmogljivosti polnih, letos pa le 36 odstotkov. Podobno je bilo tudi na Pokljuki (lani 42, letos pa le 37 odstotkov). Glavni vzrok za takšno zmanjšanje zanimanja za omenjena objekta moramo iskati v padcu življenjske ravni, ki je večino zaposlenih prisilila, da so preživeli dopust le na enem mestu in so v tem primeru raje dali prednost morju. Drugi razlog je tudi v prevelikem številu planiranih obratovalnih dni, kajti že več let se ka- pomoč pri uveljavljanju bonitet v pokojninski osnovi in prisotne pozval k nadaljevanju utečenih tradicij aktiva. Zbor je sprejel tudi poročilo o finančnem poslovanju in poročilo nadzornega odbora, ki ga je odgovorno predstavil Jože Dobravc. Jože Šefman novi predsednik Ob koncu je zbor izvolil nov odbor in nadzorni odbor aktiva ter za predsednika izbral Jožeta Šefmana. Določili smo tudi dva delegata v konferenco sindikata delovne organizacije Žito. Novi predsednik se je v imenu članov aktiva zahvalil dosedanjemu predsedniku Antonu Kosovelu za njegovo dolgoletno predsedovanje. Zbor je tudi izrekel vse priznanje delovnim ljudem Žita za polno razumevanje, za vsakoletna sredstva, ki jih aktiv s pomočjo lastnih sredstev članstva skrbno uporabi. Posebno zahvalo je zbor namenil tozdom Pekarstvo in testeninarstvo, Šumi in Triglav Gorenjka na njihovo dodatno obdaritev z dobrotami, ki jih ti kolektivi izdelujejo. Po končanem zboru in skromni pogostitvi se je aktiv s pesmijo vrnil v Ljubljano. Anton Kosovel Število penzionov oziroma nočitev 3.753 1.609 1.497 1.469 1.171 725 656 532 265 265 210 2.147 mi in ob praznikih — ter poleti, ko je čas prikladen za planinske izlete, nabiranje gob, borovnic in podobnega. Eden izmed razlogov za manjše zanimanje za Pokljuko je nedvomno tudi neprimerna velikost in oprema objekta, saj je prostora naenkrat za dve do tri družine, ki se morajo razvrstiti pri kuhanju obrokov in podobno. V počitniškem domu Ukanc v Bohinju smo doslej premalo izkoristili vse možnosti, ki jih ponuja okolica. Predvsem mislimo na poživitev rekreativne dejavnosti, saj bi lahko nakupili karte za pokriti bazen v hotelu Zlatorog, organizirali teke v naravi, pripravili družabne igre in manjša športna tekmovanja. V prihodnjem letu bomo začeli uporabljati pomembno novo pridobitev ob morju: počitniške enote v Barbari-gi. Omenjena lokacija je zanimiva zato, ker je razmeroma blizu in ker so objekti garsonierskega tipa, torej takšni, za katere je bilo doslej največje povpraševanje. Nove enote bodo predstavljale razbremenitev povpraševanja po Cresu, pa tudi po počitniških prikolicah. Pričakujemo, da bo za nove objekte vladalo med delavci veliko zanimanje. Kar se tiče penzionskih tipov, se ponudba v prihodnjem letu ne bo bistveno spremenila. Ponovno se postavlja le vprašanje smotrnosti najemanja dragih zasebnih ležišč v Dramlju in ni več daleč čas, ko bomo morali za to lokacijo najti dokončno oziroma dolgoročno rešitev. Poglavje zase bodo seveda tudi v prihodnji sezoni cene, kajti nemajhna letošnja izguba bo zanesljivo vplivala na oblikovanje cen za naprej. Zaenkrat je višina cene še popolna neznanka. Zahvala Ob smrti mojega moža se iskreno zahvaljujem kolektivoma Tozd Mlini in DSSS za darovano cvetje in izraze sožalja. Darja Marjetič Kotiček za zdravnika Novi pogledi na preprečevanje gripe Gradbena dela v bivšem skladišču Imperiala so v polnem teku. Nagradna križanka Pekarna Krško Za nagradno skadinavsko križanko, objavljeno v tej izdaji Glasnika, objavljamo tri nagrade in sicer prvo nagrado 1.000 dinarjev, drugo nagrado 700 dinarjev in tretjo nagrado 400 dinarjev. Pravilne rešitve nagradne križanke iz 3 številke Glasnika pošljite do 10. decembra na naslov uredništva, 61000 Ljubljana, Šmartinska 154! Okužbe z virusi influence so lahko asimptomatski ali pa povzročajo razne posledice: od blage infekcije zgornjih dihal do hude pljučnice in posredne smrti. Za tipično gripo je značilen nenaden potek z visoko vročino, bolečinami v žrelu, suhim kašljem, bolečinami v Pravilna rešitev nagradne križanke iz 2. številke Vodoravno: op, karte, delavcev, ose, So, šal, ŽB, REK, tl, era, Ir, Daneu, sikati, Dolanc, Ts, satan, II, etan, IV, Kranj, LO, YU, solea, etiketa, be, tek, OM, Kamaz, N L, Nil, etapa, e, ananas, NLP, it, arak, Dial, gram, Mira, Va, roparji, or, ZN, etnolog, če, A. Nagrade je žreb razdelil takole: 1. nagrada, 1.000 din. Marjan Cafuta, Pekarna vrhnika 2. nagrada, 700 din: Biserka Davidovič, DSSS 3. nagrada, 400 din: Janez Kolarič, Ekspedit Ljubljana NA SREDINI, MED IVO BAN SLAD- KOV. RIBA VRSTA PADAVIN VRSTA PLOVILA JAPON. SMUČ. SKAKLEC UMETN DELA GL. MESTO ANGOLE ANDREJ ČERNE SMUČI (MEDNI 6. ČRKA PLIN ZA SVETILKE NEKD. PTUJ VELIK TEK TOVARNA V MARI BORU VINKO OZIM MAJHNA SVETILKA SAMOST. STROJ IZTOK MELIN ISKER KONJ DELI HIŠE JEČA (STAR.) LEP PTIC MILOŠ VRATIČ ANTON KOSOVEL PEVEC FLISER DELEC ATOMA AVT OZN NIZO ZEMSKE VODNI HLAPI KORALNI GREBEN RUDI NOVAK RIŽEVO ŽGANJE SUBO TIČA 16. IN >2 ČRKA OS ZAIMEK SES TAVIL MARKO POGRAJC VRHOVNI ORGAN NOB M IME BRKATA RIBA KUKOVIČA EMIL NIKAL NICA VOZILO NA TIRIH NASP ROT OD VSI RAZSI RJENA RAST LINA NEKD VODJAOZN OPRA VLJANJE CENE VIPOTNIK OTO ČERIN SOMBOR LESKO VAC INVEST BANKA 2. IN 1 ČRKA SAMO GLAS NIKA IZOLACIJA JAMNIK NIKO ŠUMIJEV IZDELEK mišicah in utrujenostjo. Težave trajajo več dni. Za gripo obolevajo vsi, otroci in odrasli. Verjetnost obolelosti se veča s starostjo in z navzočnostjo kroničnih bolezni. OKužbe z virusi influence se pojavijo vsako leto, vendar se vrsta virusa in geografska razporeditev močno spreminjata. Influenco najpogosteje povzročata virusa tipa A in B. Sama smrtnost zaradi komplikacij pri obolelosti z gripo je večja pri okužbi z virusom tipa A. To velja predvsem za starejše osebe. V boju proti gripi sta na voljo dva ukrepa: • preprečevanje gripe z vakcinami in • kemoprofilaksa ali zdravljenje s protivirusnim zdravilom. Najbolj pomemben posamični ukrep je vsakoletno cepljenje najbolj rizičnih oseb proti gripi. Inaktivirano cepivo proti influcenci A in B Inaktivirana ali mrtva vakcina proti influenci je zelov ar-na in precej učinkovita. Njena učinkovitost je povezana z naslednjimi težavami: • Virusi influence spreminjajo svoje lastnosti. Zato se lahko zgodi, da uporabimo vakcino in ne bo učinkovita proti določenim vrstam virusov gripe. • Zaščita je kratkotrajna ih je zato potrebno cepljenje vsako leto. • Pri starejših osebah povzroči vakcina manjše število protiteles, ki ne zadostujejo za preprečitev okužb zgornjih dihal, učinkovito pa prepreči komplikacije, ki bi lahko nastale zaradi gripe. Kljub naštetim težavam je obolelost za gripo statistično bistveno manjša, če so ljudje cepljeni, manjše pa je tudi število ljudi s komplikacijami. Koga naj cepimo? Najbolj smiselno je preprečiti okužbo tisti skupini, pri kateri so obolelost in smrtnost najbolj verjetna in ekonomska škoda največja. Cepimo tudi skupine, ki lahko prenašajo to bolezen na rizične skupine. Praviloma cepimo v jeseni. Sestava vakcine je vsako leto različna in je odvisna od karakteristik trenutnih virusov. Za maksimalno zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Med obema mora biti vsaj štiri tedne razlike. Stranski učinki Reakcije na vakcine, ki so jih uporabljali v zadnjih letih, so bile na splošno redke in blage: pri nekaterih cepljenih se pojavi na vbodnem mestu rdečica ali zatrdlina, ki ostane 1 do 2 dni. Zelo redko se razvije vročina, utrujenost, bolečine v mišicah — pojavijo se 6 do 12 ur po cepljenju in trajajo 1 do 2 dni. Atemirana živa vakcina Pri klinični oceni cepiv, pripravljenih iz oslabljenih živih virusov influence so ugotovili, da je imunogenost dobra in učinkovitost zaščite zelo velika. Vendar se ob uporabi te vakcine pojavlja nekaj nerešenih vprašanj. Dokler ne bomo našli pravih odgovorov na ta vprašanja, bomo raje cepili z mrtvo vakcino. Zdravilo proti gripi Amantadin je še vedno edino učinkovito zdravilo za preprečevanje gripe in za zdravljenje infekcij z virusi influence A. Slaba stran zdravila je. da se mora začeti jemati 24 do 48 ur pred pojavom prvih simptomov (znakov) in ponavadi najugodnejši trenutek za začetek zdravljenja zamudimo. Tudi jemanje zdravila ob javljanju prvih znakov skrajša potek bolezni. Čeprav je preprečevanje gh pe z Amantadinom dobro, g3 ne smemo uporabljati name; sto cepljenja, ker ne ščit' proti influenci tipa B. Za omejitev širjenja bolezh' predlagajo strokovnjaki vrsto ukrepov, kot so: izolacij3 bolnikov, omejitev gibanj3 kužnih bolnikov, ležanje, Pri' merna prehrana in posebe3 režim pitja tekočin — z3’ dostna hidracija organizma-Skrb, da bodo cepljeni vsi, k so izpostavljeni možnost' okužbe z virusom influence-je ena izmed osnovnih nald9 zdravstvene službe, v sodelh vanju z ustreznimi službah11 in strukturami v delovnih df' ganizacijah. Dr. Bogo R# glasniK ^ ,v glaallo delavcev flvllekege kombinata *-'° Izdaja Živilski kombinat Ž' Ljubljana, Šmartinska 15. Glavna in odgovorna ured ca Zlata Vidmar. Uredn'= tvo: Žito, Šmartinska Ljubljana, telefon (061) 981. int. 238. Ureja uredb'5 odbor. Urednik in novin Marko Pograjc. Pri urejeni sodeluje center Delavs enotnosti za razvija' , obveščanja v združenem n. lu v Ljubljani. Grafična V. prava Reprostudio Mre Tisk Tiskarna Novo mes^y