Poštrvna plačana v gotovini LetO III. V Uubliani, V ponedeljek dne 20. oktobra 1930. St. 42. Posamezna Številka Din 1 LOVENSKI LIST tehtala vsak ponedeljek zjutraj liredn štvo: Kopitarjeva ul. št. tulil Telefon šl. 3487, interurban 3487 Rokopisi se ne vračato Vosamexna šl. S D In, mesečno, če se spreiema Usi v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po »»ošti dostavljen lisi 5 Din. Celoletna naročnina SO Din, polletna 2i D n, četrtletna 13 Din. lnserall po dogovoru l/prava: Kopitarjeva ulica šl. 6/11 V o št nI ček. račun, Ljubljana IS J 79 Telefon štev. 2549 za gospodarsko premoč v vzhodni Evropi Datekosežni načrti francoskega kapitala - Zaupanje v gospodarsko solidnost Jugoslavije - Razočaranje nemških bank Pariz, 19. oktobra, fr. »Pariš — Midi - poroča v svoji finančni rubriki na kratko, da je finančna skupina, v kateri sodelujejo Banque de Pariš et de Pays Bas, Scbneider & Cic in Loucheurjev trust, ponudila jugoslovanski vladi posojilo v znesku poldruge milijarde frankov (3 milijarde .300 milijonov dinarjev), ki bi se porabili za nakup industrijskih izdelkov, posebno železniškega materiala za nove proge, kojih načrti da so že skoroda izdelani. Ta vest je seveda zbudila v vseh finančnih krogih veliko zanimanje. Sicer so prijateljski odnošaji med obema državama danes tako iskreni, da ne potrebujejo več nobenega novega dokaza, vendar se beleži z velikim zadovoljstvom dejstvo, da je Francija bila prva, ki je ponudila finančno podporo svoji zaveznici, ki se junaško bori skozi posledice gospodarske krize. Nič manj simpatično pa se komentira dejstvo, da kljub težkočain, ki jih deli z ostalo Evropo, jugoslovanska vlada pogumno udejstvuje svoj načrt gospodarskih amelioracij, ki bodo povišale blagostanje cele države. Na borzi je krožila zadnje dni Se druga vest, ki še od nobeno strani ni potrjena in ki istotako priča, da se je francoski denarni trg začel zelo zanimati za kraljevino Jugoslavijo. Banque de Pariš et de Pays Bas je po teh vesteh zopet na čelu tega zanimivega pokreta. Posrečilo se ji je baje najti finančno skupino, M bi bila pripravljena dovoliti Jugoslaviji posojilo v višini dve in pol milijard zlatih frankov (5 in pol milijard dinarjev) in sicer pod zelo ugodnimi pogoji. Ta finančna skupina bi se v gotovem slučaju celo odrekla pobiranju I obresti. V zameno bi pa zahtevala, da se ji dajo v najem vse jugoslovanske državne železnice za gotovo dobo let, ki bi pa ne presegala 75 let. V borznih krogih je ugibanje seveda zelo živalino ,kdaj in če se bo sploh ta ponudba uresničila in proti kakšnim garancijam bi jugoslovanska vlada eventualno pristala na to, da izroči obrat svojih železnic francoskemu denarnemu sindikatu. Znano je, da so se jugoslovanske vlade že pred leti ;bavile z vprašanjem oddaje državnih železnic kakšnemu privatnemu podjetju. Tako je znano, da se je leta 1926. govorilo o tem, da se ustanovi akcijska družba, v kateri bi Jugoslavija bila zastopana s 40% deležev, in ki naj bi upravljala vse železniško omrežje na isti način, kakor je v veljavi pri nemških državnih železnicah. Hazlogi za oddajo so takrat bili isti kot pa v Nemčiji; železnice, ki so v rokah privatnih podjetij pod državno kontrolo, se namreč bolj rentirajo kakor pa pod dragoceno državno upravo. Ker ni mogoče ugotoviti, če so te borzne vesti resnične, oziroma v koliko so resnične, zaenkrat še prevladuje mnenje, da gre naj-brže za stari projekt, kateri bi eventualno oživel, če bi jugoslovanska vlada smatrala, da je koristen blagostanju države. Vsekako pa se smatra, da je sedanje živo zanimanje za kraljevino Jugoslavijo samo njej v kredit. Brez dvoma se bodo v teku bodočih tednov pojavil še drugi poskusi inozemskega kapitala, da bi se investiral v Jugoslaviji. Frankfurt, 19. oktobra, ff. Iz popolnoma zanesljivih virov se poroča, da je konzorcij, kateremu načeluje »Deutsche Banke in katerega se udeležuje tudi Dresdener Bankverein ter uekateri industrijalci v Porurju, izdelal širokopotezen načrt za gospodarsko ofenzivo no srednji Evropi. Znano je že, kako je isti konzorcij praktično podjarmil Turčijo in sc naselil celo v Perziji. Da bo navalil na centralno Evropo in posebno na Balkan, se je pričakovalo. Dozdeva se pa, da je v izpeljavi svojih načrtov bil prepočasen, ker je nevarnost velika, rla ga ne prehiti francoski kapital, ki istotako išče možnosti, da bi se koristno naložil. »Borsen-Zeitung: poroča, da je francoska lianque de Pariš na tem, da zasede vse važnejše postojanke v srednji Evropi. Med drugimi omenja tudi neko pouudbo jugoslovanski vladi, da prevzame v najem vse jugoslovanske državne železnice. Istotako so baje v teku tudi pogajanja z Romunijo glede elektrifikacije dežele. Finančni krogi zagotavljajo, da bo nemški kapital moral svoj poraz pripisati odinole dejstvu, da nima nobene iniciative več. London, 19. oktobra, or. Po City se širi vest, da so pogajanja finančne skupine fivvvl-lim Owen z neko vzhodnoevropsko državo za zgradbo ra/sežnega železniškega omrežja ostala brezuspešna, ker so pogoji, ki so jih stavili Vngleži, bili po mnenju dotične države nesprejemljivi. Posledice napadov na španskega kralja Madrid, 19. okt j. Radi vedno številnejših neposrednih napadov na kralja Alfonza dela vlada na to, da bi se člani kraljeve rodbine umaknili z izpostavljenih mest. Zato je bil infant Carlos Burbonski imenovan za generalnega nadzornika armade. Don Carlos, kraljev svak, je bil doslej na izredno važnem mestu vojaškega guvernerja v Barceloni, ki je središče najhujših nemirov. Mesto generalnega nadzornika armade je samo častno in je tako don Carlos postavljen izven strankarskih bojev. Za vojaškega guvernerja v Barceloni je imenovan dosedanji civilni guverner general Despujol, katerega bo kmalu nadomestil prejšnji župan de Campa. Milijon stalno brezposelnih v Angliji London, 19. okt. j. Na zborovanju liberalne stranke v Torquaiu je Lloyd George izjavil, da bo odslej naprej obstojala liberalna politika v boju proti brezposelnosti. Pokazal je na ogromno število brezposelnih, ki znaša 2.1 milijona, in dejal, da je med temi brezposelnimi tudi milijon takih, ki so stalno brezposelni. Pet let in pol konservativne vlado in poldrugo leto delavske vlado imajo torej za posledico, da celo zdaj po prestani gospodarski depresiji še vedno obstoja ta ogromna množica brezposelnih. Vstaši gospodarji 12 držav Brazilije Pariš, 19. okt. fr. Tukajšnje brazilsko j>oala-ništvo je izdalo dolgo oficijelno poročilo o položaju v Braziliji. Na podlagi tega komunikeja torej ni resnično, da bi bili revolucijonarji imeli tako velikanske uspehe, kakor je poročalo svetovno časopisje. Zvezne čete baje povsod drže svoje postojanke in zvezna vlada obvlada položaj skoroda v vseh državah Brazilije. Nasproti oficijelnemu optimizmu brazilske vlade pa poročajo iz Rio de Janeira, da se revolucija širi z bliskovito naglico. Revolucijonanie čete so danes gospodar skoroda v 12 držav;*h Brazilije. Revolucionarna vlada je izdala sledeči proglas na narod: »Revolucija sc razvija z velikanskim triumfom. Vlada nas hoče očrniti z očitkom, da smo v službi komunistov. Mi ž njimi nimamo n-i kakih vezi, v naših vrstah sloje vsi bivši predsedniki brazilske države, z nami je cvet brazilske inteligence in vojske, z nam jc tudi velikanska večina brazilskega naroda. Mi nismo revolucijonarci v tem smislu, da hočemo odpraviti ustavo. Mi smo se dvignili, da upostavimo staro ustavo brazilske republike, katero je vlada sedanjega predsednika pohodila. Mi vladamo v dvanajsterih državah, mi smo zasedli 11 glavnih mest, kontroliramo skoroda vse carinske postaje in upravljamo skoroda celotno omrežje železnic, in bank. Propast sedanje vlade je neizogibna. Tudi v Mehiki revolucija? Mehiko, 19. okt. j. V Mehiki je prišlo do nemirov, ki so pa zaenkrat samo krajevnega značaja in niso naperjeni proti zvezni vladi. V državi Chiapas v bližini meje Guateniale so v mestu Comitan vstaši odstavili oblasti iu guvernerja Enriqueza in proglasili lastno vlado. Podrobnosti še niso znane. Sovjelshi finančni komisar odstavljen Moskva, 19. ki. as. Dosedanji voditelj sovjetskih financ, finančni komisar Rrjuhanov in predsednik državne banke Pjatakov sta bila odstavljena. Za novega finančnega komisarja je bil imenovan Gregor Grinko, za voditelja državne banke pa Kalmanovič, dosedanji namestnik poljedelskega komisarja. Pjatakov je postal upravni predsednik kemičnega instituta. Vzrok teh izprememb na vodilnih finančnih mestih še ni znan. Mogoče pa je, da stremi vlada za tem, da omeji previsok obtok državnih bonov, ki jc v zadnjem času povzročil v gospodarstvu občutno pomanjkanje gotovine. Dunajska vremenska napoved: kepo vreme bo Irajalo daljo. Mjinit pripravljenost policijo v Berlinu. Novo vrste alarmna in bojna sredstva, ki jih je berlinska policija postavila v službo ob priliki nemirov ob otvoritvi državnega zbora in demonstracij stavkajočih kovinarjev. Slika nn levi: Leteča telefonska postaja ua cesli, da se za slučaj potrebe hitro lahko uokličejo ojačenja. — Slika na desni: Nova |K>licijska bri/.ealnn. Nedolžno, nn zelo uspešno sredstvo, dn sc ra/,krope demonstrant'. Proslava obrambe Belgrada Belgrad, 19. okt. m. Danes so je vršila proslava 15 letnice obrambe Belgrada. Svečana proslava je bila otvorjena s komemorativno akademijo v dvorani nove Belgrajske univerze, katero je »klicala belgrajska občina in jo je vodil beigrajski župan. Zastopan je bil Nj. V. kralj. Navzoči so bili mnogi civilni in vojaški dostojanstveniki Poslali so pozdravni brzojavki Nj. V. kralju in predsedniku vlade, generalu Petru Živkoviču. Na predlog belgrajske občine se je ustanovila blagajna za podporo nepreskrbljenim otrokom branilcev Belgrada. Razen belgrajskega župana jc na zborovanju govoril rektor belgrajske univerze dr. Vladimir Mi-troviu, daljo predsednik belgrajske občine dr. Milan Stojadinovič, profesor višje vojne akademije, brigadni general Vojga MaksimoviS, ki jc v svojem govoru podal sliko Belgrada v 1. 191T Po svečani komemoraciji .-c je vršil veličasten sprevod proti Kalimegdanu. V sprevodu je korakala vojaška godba, za njo pa zastopniki mestne občine, ministrstev, zastopniki Češkoslovaške, Poljske in Francije ter zastopavk Nj. V. kralja. Na gornjem gradu se je ob ti vršil cerkven obred, ki ga je imel pravoslavni patriarh Varnava. Ob 11 je (»o vsem mestu za B miiiu.e obstal piomel Proslava 15 letnice ( branih - Belgrada sc jf praznovala tudi po vseh šolah. Romunija in madjarsko kraljevo vprašanje Bukarešt, 19. okt. j. Novi romunski ministrski predsednik Mironescu je podal izjavo o inadjarskem kraljevem vprašanju. Ou prizna Madjaroni pravico, da sami določijo obliko svoje vlade, vendar je po mirovni pogodbi izvolitev Habslniržana izključena. Če bi zasedel kraljevi prestol kak Habsburžan, bi se vsa z mirovno pogodbo urejena vprašanja zopet otvorila. Madjari bi potem z večjim pritiskom kakor doslej delali za revizijo mirovnih pogodi). Zdi se, da ni več, daleč dan. k« bo madjarsko ljudstvo zahtevalo, da .e konča dosedanja negotova ureditev vprašanja kralja. Proti izvolitvi kakega drugega kneza ali plemenitaša, ki ne pripada habshurski hiši. za madjarskega kralja, bi Romunija prav nit ne ugovarjala. Papežev vizitalor Roscali o poroki Borisa Sofija, 19. oktobra. AA. List ->Zora< (»riuaša danes izjavo papeževega vizitotorja Hoscalija. Pa-peški vizitalor pravi, da je ves-t o ženitvi kralja Borisa in princese Ciiovanne radostno odjeknila v vsej Italiji. Nato poudarja pomembno dejsrtvo, olgarskc.mu narodu. Revizija mirovnih pogodb Rim. 19. okt. m. Italijanski listi dnevno posvečajo dolge kolone vprašanju revizij mirovnih pogodb. Pariški dopisnik »Corriero della Sera- poroča, da se tudi francosko zunanje ministrstvo resno bavi s tem vprašanjem. Francoski zunanji minister Briand da je načeloma za lako rešitev nemško-francoskih odnošajev. . Matin , ki je po naziranju italijanski! časopsov salo rnegafon zunanjega ministra in rog, na katerega Briand trobi v svet svojo teorijo o vesoljnem bratstvu . se že več mesecev zavzema za zvezo med Nemčijo in Francijo. Dobiček, ki bi ga imela Francija, da bi bil lako velik, da bi so splačalo zanj doprinesti tudi večje žrtve. Francija bi sc na ta načinu znebila vsakega strahu pred bodočnostjo, osobilo pa zelo dvomljive pomoči, katero ji nudi Anglija. Angleška pomoč da je pa tudi zelo dragocena. Briandistično časopisje, ki je po zmagi llitlerjancev malo utihnilo, je zopet začelo [»navijati staro melodijo. O istem vprašanju piše Piccolo . da govori proti revizijonističnim poskusom najbolj položaj satelitov Francije . osobilo pa šc Poljske. Bventu-elno zvezo med Nemčjo in Francijo bi morale plačati francoske zaveznice, zato jr> uniljivo, da se francoska zunanja politika lako brani misli revizije mirovnih pogodb. Italija, lako nadaljuje Piccolo«, nima nika-kili vezi z nobeno državo. Italija je neodvisna, ona je samostojna. Zato se bo vprašanje revizij morajo rešiti ne samo med Francijo in med njenimi trs banti, ampak s sodelovanjem Itaiije. Pariz, 19. okt. (Izv.) Danes ni nobenega drtr nia več, da obstojajo v vplivnih političnih krogih močne stroje, ki zagovarjajo revizijo mirovnih pogodb, vsaj v toliko, v koli! tor bi mogla zadovoljiti Nemčijo in tako pripraviti teren za definitivno zbližanje med obema drŽavama. Značilno je, da Je struja ravno med francosko ložo najmočnejša. To je lako očito, da danes ni več dovoljeno dvomiti o tem, da ima prostozidarska loža namen nastopiti proti Poljski, ki bi v slučaju revizije mirovnih pogodb morala plačati račun cele operacije. Svedrovci v Slov. goricah Sv. Ana na Kremberou, 18. oktobra. Svedrovci, katerih identiteta se še ni mogla ugotoviti, so vdrli v Lokavcu v trgovino Ignacija Kocbeka ter odnesli raznega blaga, oblek, perila, čevljev in cigaret v skupni vrednosti 26.608 Din. V trgovino so prišli na ta način, dn so razbili okno. Sled vodi v Slovensko krajino; na poti so svedrovci pustili dve bali blaga. Na [>odlagi dosedanjih rezultatov preiskave jo mogoče domnevati, dn cre /ji večjo družbo vlomilcev. Orožništvo nadaljuje s poizvedbami. Praznik krščanskega kulturnega Celje, 19. oktobra. Danes v nedeljo se je v Celju vrSila slavnost, ki bo vsem udeležencem še dolgo ostala v spominu Blagoslovila se je namreč po načrtu našega največjega mojstra zgrajena palača Ljudske poso-lilnice, ki bo obenem dom krščanske prosvete V Celju. To je bil dan, ki pomeni važen datum v zgodovini krščanskega kulturnega dela v Sloveniji sploh. Blagoslovitev in zborovanje Ob 8 zjutraj je daroval v opatijski cerkvi svete mašo sam vladika lavantinski dr. Andrej Kar lin, ob 9 pa je blagoslovil impozantno palačo, ua vrhu katere se dviga Spasitelj sveta na križu. Ob pol 10 jc gospod profesor Cestnik, ki načeljuje celjski Ljudski posojilnici od začetka in ki mu gre tudi zasluga za to stavbo, otvoril v piekrasni dvorani nove palače prosvetni tabor. Občinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Opazili smo med drugimi: vladiko lavan-tinskegr dr. Andreja Karlina, okrajnega načelnika celjskega dr. Hubada, župana dr. Goričana, komandanta kraja, polkovnika Puriča in komandanta polka polkovnika Kostiča, podžupana dr. Ogrizka in okoližkega župana g. Mihelčiča, državnega tožilca dr. Rusa, opata celjskega g. Juraka, tajnika Prosvetne zveze v Ljubljani g. Zora, in druge. Odlične goste in vse navzoče je prisrčno pozdravil g. picfesor Cestnik, naka' imet temeljit govor o zadružništvu kot podlagi ljudskega blagostanja ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani g. Franc Gabrovšek. Pota in cilji naše prosvete Za njim je, živahno pozdravljen, govoril g, Fran T e r s e g I a v , ki je podal smernice kronskemu prosvetnemu delu v par markantnih stavkih, k; so izzvali splošno in krepko pritrjevanje. Pate-i kc jc ugotovil, da najdemo danes ravno v središčih takozvane kulture in najinten-zivnejsega prosvetnega dela največjo moralno manjvrednost in pokvarjenost, politično anarhijo, ki spominja na r.a;ilabše čase človeštva in golo runanio polizanost, ie žigosal ono lažiprosveto, ki je vzgajala l.amcrto značajev napihnjene polinteli- deta v Celju gente, pri katerih je »kultura« zgolj zunanji lesk in pi litina, Edini pravi znaki kulture so poštenje, preprostost srca, otroškost, zvestoba, skromnost, požrtvo alnost, smisel za skupnost in pripravljenost zastonj pomagati sočloveku iz gole ljubezni. To se najde danes najmanj v takozvani izobraženi družbi, največ pa tam, kjer jc po modernih pojmih najmanj prosvete in izobrazbe. Ta fakt nas vede do tega, v čem je resnična izobrazba. Ne v prosvetnjakarstvu, kakor ga je razumela prejšnja doba, ne v vzgoji nadutih polinteligentov, ne v kopičenju znanosti in vednosti v širino in plitvino namesto v globino, ampak v intenzivni gojitvi verske, moralne in domovinske kulture, ki sloni na zgodovini in tradiciji preprostega, nabožnega in poštenega naroda, ki je kopičil svoje mora!'e vrednote kot dragoceno deošflno za svoje P' (Veliko odobravanje.) Pod tem umevavn tudi zgraditev jugoslovanske kulture, ki bodi sinteza vsega dobrega in lepega v moralnem, srčnem oziru, kar so ustvarili Slovenci, Hrvati in Srbi in od česar se ne sme izgubili nili ena drob-tina! (Viharno odobravanje.) Kultura ni v izlikanju zunanjega človeka, ampak v izobrazbi in prosvetlitvi značaja. Zna-čajen človek je, kdor po spoznanih načelih, iz svojega lastnega prepričanja, primornn eclinole po svoji vesti, dosledno dela iz plemenitih nagibov. Ali smo in bomo po našem prosvetnem delu vzgojili v slovenskem ljudstvu v blagor vsega jugoslovanstva veliko takih iz samih plemenitih nagibov javno delujočih mož — t o je kriterij, po katerem bo treba vrednost tega nagega dela presojati in ceniti! (Odobravanje.) Ne rabimo samo spretnih ljudi in izbornih taktikov, ludi ne samih učenjakov, ne samo v vseh strokah podkovanih in sposobnih javnih in kulturnih dclavcev, velikih govornikov in prvakov, ampak predvsem značajev, ki bodo ostali zvesti, ki boeto zapostavljali sebe, ljubili In sc brez pomisleka žrtvovali zn svoj narod, za njegov jezik iu kulturo, po delali na to, da bi jugoslovanski rod živel med seboj v resnični slogi. Take značaje pa je mogoče vzgojiti samo po verski kulturi. Vsak Slovenec se mora intenzivno zavedati, da je otrok božji, član božjega kraljestva na zemlji, da je popolnoma nemogoča prava, Občni zbor Glavne zadružne zveze Belgrad, 19. okt. u. Danes dopoldne se je viill redni letni občni zbor Glavne zadružne zveze, kjer so bile zastopane vse Zadružne zveze. Občni zbor je potekel v najlepšem redu ter pokazal velikansko delo, ki ga vrši Zadružna zveza med na-globoka in trajna ljubezen tako do slovenstva ka- j rodom. Zadružno zvezo v Ljubljani je zastopal kor do jugoslovanstva, do skupne domovine, brez | ravnatelj dr. Joža Bsisa.j. Ker je bil predsednik ljubezni do Boga, ki je izvor vse resnice, vsega Dobrega in lepega. Tu mora naše izobraževalno delo iti za tem, da vernost, ki počiva v našem preprostem ljudstvu, presadimo v intel'g?nco, da to ugašajočo lučko v nas, takozvanih izobražencih, razplamtimo do mogočnega ognja idealizma in tako poglobimo etično kulturo slovenskega roda, ki je mogoča samo na vesti, katera je glas božji v človeškem srcu! (Veliko pritrjevanje ) Take tenkočutne, tenkoveslne inteligcnte vzgojiti, ki bodo značnjno s svojim narodom držali in ga nikoli ne zapustili, to bodi vrhovni in najpoglavilnejši cilj našega bodočega izobraževalnega dela, ki ga moderni razumnik sredi zmede današnjega zgolj na pridobivanju materialnega blagostanja in sirove moči sloncčega pridobitnega in političnega življenja bo!j rabi netfo preprosti in pravični otrok bo?ji v kmetski bajti in predmestni baraki. (Veliko odobravanje.) Križ na tem poslopju pa bodi znamenje, v kakšnem duhu naj se vrši naše prosvetno do'o: v duhu skraine požrtvovalnosti, najnesebič-r.cjče ljubezni in zvestobe narodu do smrti! Po tem govoru, ki je napravil najgloblji vtis, ie vršila zelo uspela glasbena matineja orkestra pod spretnim vodstvom g. Lenardona, k zaključku pa je nastopil Pevski zbor Katoliškega prosvetnega društva z dovršeno odpetimi točkami pod vodstvom g. kaplana Zafošnika, ki je žel r.avdušeno pohvalo. Kos Po Pri kosilu, ki je sledilo tej lepi slavnosti, je g. profesor Cestnik nazdravi! prevzvišenemu vladiki dr. A.ndreju Karlinu, ki ga smemo imenovati škofa katoliških prosvetnih domov, nakar je gospod vladika nazdravil g. profesorju Cestniku, kateremu gre največ zaslug za pro-cvit krščanskega kulturnega in gospodarskega dela v Celju. G. profesorju Cestniku, ki je nato nazdravil še govornikom, je odgovoril g. urednik F. T c r s e g 1 a v , ki je naglašal nesporni primat slovenske duhovščine pri delu za duhovni napredek in moralno zdravje slovenskega ljudstva. Popoldne se je v dvorani nove palače igrala Finžgarjeva »Naša kri« pod izborno režijo g. Ivo Pcršuha. Glavne zadružne zveze odsoten, je otvoril občni zbor prvi podpredsednik Milivoj Nikoli?, ki je pozdravil vse prisotne odličniake. Poslali so pozdravno brzojavko predsednikud dr. Korošcu in trgovinskemu ministru Juraju Demetroviiu. Nato je prečital podpredsednik pozdravno brzojavko Nj. V. Kralju, predsedniku vlade, generalu Petru Ziv-kovičn. Skupščina se. je nato spomnila umrlega člana An ona Kristana, kateremu je zaklicala: : Slava!' Porcčilo o delu zveze je pwlal glavni lajnik ing. Varga, ki je cčrtnl tiude in napore predsednika Glavne zadružne zveze na polju zadružništva v preteklem letu. Od 33 glavnih zadrug v državi jih je sedaj v zvezi vpisanih 21. Po absolutoriju staremu odboru so bili izvoljeni novi člani uprave Glavne zadružne zveze, in sicer dr. Živko Topa-lovič, Stevan Račič in dr Jevremovič. Sprejele so se nekatere resjlucije, v katerih se zavzemajo na eni za izdelavo novega zadružnega zakona, na drugi strani pa za ukinitev taksnih tarif - za zadružne organizacije. Nem sM eerz. z- or o L;uMjanshu nedelja L j u b 1 ij a n a , 19. oktobru. Za jesenski čas je bila današnja nedelja še knr lepa, kar se vremena tiče. Največ ljudi je izrabilo ugodno vreme za sprehode v okolico, med tem ko je čas za večje izlete že minul. Prav dosti občinstva je obiskalo ludi obe pokopališči in lam so svojci pokojnih pričeli tudi že preurejati grobove. Obe pokopališči sta bili dobro obiskani in sta bili v znamenju priprav za dan vseh mrtvih v začetku novembra. Polkovnik švabič na Gorenjskem. Danes se je dragi gost Slovenije in rešitelj Ljubljane polkovnik švabič odpeljal v spremstvu funkcionarjev Aero-kluba na Bled in v Bohinj. Polkovnik Švabič se ni mogel dovolj načuditi le-jiotaon Gorenjske in je izrazil 9voj namen, da še večkrat obišče Slovenijo. Surov napad ua stražnika. Ponoči je prišlo na Rimski cesti do ogorčenega spopada med neko razgrajaško družbo in stražnikom, ki je liotel lo družbo pomiriti. Iz neke gostilne na Tržaški cesti se je po policijski uri vračala večja družba raznih pomočnikov, med katerimi jo bila ludi ena gospodična. Družba je glasno prepevala iai razsajala, tako da so mnogi ljudje na Tržaški in Rimsld cesti odpirali okna, se zgražali nad tem kaljemjem nočnega miru iu klicali stražnika. Ta je res prišel. Pred Bahovčevo lekarno se je družba ustavila. K družbi je pristopil višji stražnik A., pozval razgrajače, naj «e pomirijo in jih hotel legitimiran. Eden od družbe je vzkliknil, naj nalašč razsajajo še dalje in še bolj. Razgrajači so stražnika obkolili iin eden od njih je sunil z vso močjo stražnika v lirbe.t. Drugi pa je tedaj krepko udaril stražnika po ustih, tako, da se je stražnik zgrudil na tla. Surovež je stražniku izbil en zob, drugega pa močno omajal. Družba je nato pobegnila, vendar pa se je stražniku le posrečilo enega napadalca aretirati s pomočjo nekega mirnega pa-sanla. V teku noči in davi ije policija aretirala od te družbe sedem oseb. Aretiram je bil najprej neki Anton Z., to je tisti, ki je stražnika sunil v hrbet in pa mesarski pomočnik Lojze, ki je stražniku izbil zob. Sprva ni hotel nihče nič priznati, počasi pa jih Je policija le omajala, da so dejanje priznali. Izgovarjajo se seveda s pijanostjo, kar jim pa ne bo dosti pomagalo. Julri bo preiskava proti njim zaključena, nakar bodo izročeni sodišču. Znano je, da kazni za lake prestopke niso majhne Nesreče nI bilo danes v Ljubljani nobene. Pač pa se je pripetila ■ teJja nesreča na Črnučah. 10 letna Majda Pečar, hči trgovskeg. potnika Viljema Pečarja, se je šla popoldne z drugimi o-trcci igrat na novo, nedograjeno stavbo. Pri leni je padla s prvega nadstropja na tla in obležala g težkimi poškodbami. Prebila si je črepimjo, pokvarila lice in dobila tako težke notranje poškodbe, da je bruhala celo kri. O nesreči se je nekdo odpeljal s kolesom obvestil reševalno posilijo v Ljubijo n L Ta je poslala takoj reševalni avto, ki 'je deklico prepeljal v bolnišnico. Njeno stanje je prav resno. V Mednem ee je danes popuktae ponesrečil neki vojaški avto. Zavozil je v jarek in sc mu je pokvaril prednji do£ Krasen Lj ubij a n a . 19. oktobra. Danes ob 3 popoldne je Ljubljana na svečan in otožen način spremila truplo od zločinske roke ubitega carinskega blagajnika Gvozdena Panteliča. Truplo Panteliča je bilo vse dopoldne in do pogreba v mrtvašnici pri Sv. Krištofu, kamor so ga hodili kropit številni ljudje. Že pred 3. uro popoldne pa se je zbralo pri mrtvašnici in na ulicah, koder se je sprevod pozneje pomikal ,vse polno obfinslva, ki je tvorilo časten in izredno gos! špalir. Cerkvene ceremonije je opravil pri mrtvašnici pravoslavni protojerej Dimitrije Jankovič ob duhovniški asistenci. Nato se je poslovil v imenu carinikov, tovarišev in prijateljev od pokojnika o-izvedb. Policija je pregledala tudi vse akte in spise v carinarnici, ki bi prišli v poštev pri tem zločinu. Natančno do podrobnosti se je informirala o službovanju Panieliča in o njegovem življenju ter službovanju. Skušala je poizvedeti tudi, če je Pantelič imel morda kdaj opraviti s kakimi takimi ljudmi, ki bi pozneje izvršili nad ni itn zločin. Preiskava je ostala kljub temu brezuspešna, zakaj vse izpovedi, ki so jih dali cariniki, prebivalci carinarniškega poslopja, številno kolodvorsko osebje in drugi, so take, dn se nanašajo le na splošnost in policija na podlagi leh izpovedb ne more ničesar ukrenili. Prstnih odtisov ni •-Slovenec!: jo že poročal, da je detektiv g. Podobnik pol ure po zlcčinu na carinarnici posnel z vrat blagajniške pisarne, skozi katera so vdrli morilci, razno prslne odtise. Ali v teku te pol ure je na omenjena vrata pritisnilo že toliko rok, da so se prstni odtisi popolnoma zgubili. Le dva medla prstna odtisa, ki naj bi izhajala od rok morilcev, je mogel g. Podobnik še posneti, vendar pa sta oba tako nezadostna, da ne moreta služiti za zasledovanje morilcev. O. Podobniku so jo posrečilo, posneti odtise dveh dlani, ki nedvomno izhajala od rok morilcev, zakaj na vrala iz predsobe v sobo blagajnika Panteliča ljudje niso pritiskali, temvet? le na prednja vrala. Ta dva odtisa dlani sicer ne inorela služiti ta zasledovanje morilcev, pač pa bosta služila kot lokaz, če se policiji posreči morilce izslediti. Mor Icev ni v Ljubljani Vsestranska poizvedovanja policije in splošni pregled, ki ga ie policija te dni izvršila nad vsemi količkaj sumljivimi ljudmi v Ljubljani, je mogel polrdit le eno, da morilcev ni več v Ljubljani. Iz Ljubljane so morali popihati najbrže že v petek zvečer, in sicer vsak v svojo smer. Na policijo prihajajo tudi poročila posameznih orožniškili postaj z dežele. Niti eno poročilo ne ve povedati, da bi videli orožniki kje kakšno sumljivo trojico. Nekatere crožniške postaje, ki so bile že v petek zvečer obveščene ali po telefonu, ali po radiu, so ustavljale na cesti vsakega količkaj tujega jim človeka in pregledovale vsak avtomobil, ki je drvel mimo njih. Orožniški nupori so bili prav lako brezuspešni, kakor so bili brezuspešni napori policije. Druge orožnlško postajo pa pošiljajo policiji poročila o tujcih, ki so se v pelelc ali v soboto pojavili med njimi. Pa tudi la poročila so nezadostna. Zvečer »o !melt upravnik policije dr. Guštin, okrajni nadzornik Fran Žajdela in zastopnik orožniškega poveljstva daljšo sejo, na kateri so pregledovali vse izpovedi zaslišanih prič in vsa poro- a. P. Čehovj čila tujih policij in orožniškili postaj. Iz njih so skušali najti vsaj najbolj nezimlno sled za morilci. Gotovo je, da je policiji znani opis napadalcev le preveč splošen in da ui znana niti ena značilnost na obruzih ali postavi morilcev, ki bi jih mogla izdati. Posebno vestno pozornost je policija poave-kl vejo povedali, da so tamkajšnji kriminalni zlo-vedela povedati, da so tamkajšnji kriminalni zlu-činci vedeli za neko priliko za velik vlom v Ljubljani. Upati je, da bo vsaj iz toga palicija našla morda kako sled za morilci. Določene so tudi nove smernice iu navodila, kako naj se zasledovanje nadaljuje. Ljubljanska policija je odločena, da ta zagonetni umor razjasni, če je sploh kaka mjmanjša možnost za to. Nepravi Irije aretirani v Kranju Policijski avto je dano, vozil detektive tudi po Dolenjski in v okolici Zidanega mooia. Ljubljanska policija je povsod poizvedovala po sledovih za zločinci, vendar z negativnim rezultatom. Davi se je skoraj zdelo, da bo strahoviti zločin naenkrat pojasnjen. Orcžniška postaja v Kranju je namreč telefonirala, da jc v saboio zvečer aretirala v vasici Duplje, nedaleč oJ Kranja, Iri sumljive moške, ki na las odgovarjajo v rsliu, časopisju in tiralici razširjenem opisu zasledovanih zločincev. Prvi areliranec je bil visok in črna oblečen ter s črnim klobukom na glavi, drugi malo manjši, rjavo oblečen in rjav klobuk na glavi, treiji, najmanjši, pa zopet črno oblečen in s črnim klobukom na glavi. Kran;ski orožniki so potem, ko so obvestili ljubljansko policijo, ludi sami pričeli zasliševali arelintnee. Ali are! i ran i trije so mogli kaj hitro dokazali svojo nedolžnrst in ulibi. Povedali so namreč — bili eo trije domačini — da so se v petek med 6. in 7. uro piav dobro zabavali v Tržiču in pili v gostilni Pri fajmoširu . Na kak zločin pa še v sanjah niso mislili. Njihov zagovor so priče lz Tržiča v celoti potrdile. Orožniki so morali seveda vse Iri takoj izpustili. Iz Ljubljane pa se je s policijskim avtomobilom takoj po obvestilu iz Kranja odpeljalo v Kranj več detektivov pod vodstvom komisarja Kosa. Ljubljanska policija se je v Kranju informirala, kaj ;o z omenjenimi Iremi aretiranci, poizvedovala tudi v Dupljah in v Tržiču in mogla ugotovili le isto, kar so ugotovili že kranjski orožniki. Brez uspehu se je končala tudi tu pot in se je omenjeni oddelek policije zvečer vrnil v Ljubljano. Misijonarja — žre vi le lahke nesreče lz Notne na Alaski poročajo, da sta se na misijonskem poletu v bližini Kocebue na skrajnem severu polotoku smrtno ponesrečila katoliška misijonarja Filip Delon, voditelj misljona na Alaski, in Wnlsh, misijonar v Kocebue. Tudi šofer je dobil težke poškodbe, katerim je podlegel, preden je dospela pomoč. Letalo, ki je padlo na tla vpričo vsega prebivalstva Kocebue, ki se je zbralo k slovesnemu sprejemu misijonarjev, je misijonarjema podaril julija meseca jezuitski misijon v Ne\vyorku, da bi jima omogočil obiskati osamljene misijonske postaje na ledenih puščavah Alaske, do katerih sta morala doslej potovati ua saneh, v katere so bili vpre-ženi j>«i, cele mesece. Oba misijonarja sin res že preletela v zraku okrog 4500 milj, preden ju je zadela žalostna usoda. 10 letni izda!atie$S časopisa V kraju Douglaston v državi Ne\vyork izhaja tednik z imenom >Dougla»lon Weekly«. Za ameriške razmere se beseda tednik bolj čudno sliši, toda če pomislimo, dn ima Douglaston samo 550 prebivalcev, nam bo jasno, da v lako majhnem kraju ne more izhajati dnevnik. Potrebo tednika pa sla uvidela dva dečka, brala Bacon, od katerih starejši, Marcia, šteje 13 let, mlajši, Charlie, pa komaj 10. No in ta dva sta pred osmimi meseci začela izdajati tednik, ki izhaja sedaj že na 8 straneh. Uredniški del lista je prevzel Marcia in opravlja svoj posel v zadovoljstvo vseh naročnikov lista. Del lista, ki je namenjen novicam, prinaša kratke vesti iz tamkajšnje družbe. Literarni del lista pa cbstoji iz daljših novel, ki jih pišeia oba brala. .Mlajši brat Charlie pa je poleg tega upravnik ii-sla iu njegov izdajatelj. Snort Predzadnje kolo prvenstvenih tekem .Mesto, da bi naši klubi od igre do igre v formi napredovali, gremo pa nazaj. Vse kor.stata-cije o dekadenci našega nogometa, pravilne ali ne, nc pomagajo. Vse izjave in drugo podobne stvaii ne pomagajo dosti, treba je samo eno — rcoiganizirajtc tekmovanje, pa bo naenkrat zavladal red na igriščih in naš nogomet sc bo uspešno razvijal. Dokler pa tega ni, je škoda govoriti, Ilirija : Graiika 3:0 (1:0). Zanimanje za zadnji nastop prvaka v jesenski sezoni je bilo zelo majhno, knjti nihče ni dvomil o zmagi belo zelenih, šlo je samo za diferenco golov. V tem pogledu pa tudi tisti maloštevilni gledalci, v kolikor so bili pristali Ilirije, niso prišli na svoj račun. Knjti moštvo prvaka ie zaigralo tako slabo, kakor letos f.e v nobeni igri. Brez volje in smisla je i-Cga nabijala, ne ene lep« akcija ni napadalna vrsta izvedla. Zato jc bilo ra več prerekanja. Ilirija, ie igrala urecej slabo. Marljivi Gratičarji so častni gol zaslužiti, niso pa mogli radi nervozne igr,j pred golom izkoristiti no ene prilil ?. Graiika, novinec v prvolu razredu je v dosedanjih tekmah polc.iia': prllično dobro igro. Naravno, da i ^ r a Grafike ie daleč ni igra prvorazrednega moštvn, vendar za r.aS *prvi razred« igrajo dobro. Predvsem moramo omeniti požrtvovalno igro in dober start. Ilirija rez. : Grafika roz. 7:2 (2:2). Rezervna tekma ni biln nič boljša kot igra prvih moštev, razlika je bila spmo v tem, da Grafika ni vzdržala tempa ter da ic bil vratar izredno nezanesljiv. Frimo.-je raz. : Hermes rez. 8:0. Ker ima moštvo llermesa suspenz, js nastopila samo rezerva. Priraorjnni niso Imeti težke naloge in so z lahkoto odpravili drugače pridne SiSkarje. Kcrotac : Slovan 1:0. Novinec drugega razreda presenečal Reno-mirano moštvo Slovana, ki bo moralo končno le uvideli, da se od renomeja in protestov ne da živeti, bo moralo vse drugače igrati, če bo hotelo nazaj v prvi razred. To pot tudi Volkar ni dosti pomagal in jc Slovan čisto zasluženo podlegel. Mariborski spori S. S. K. Maribor : S. K. Kapid 4:1 (1:0). Ob velikem številu gledalcev (1500) se jc na igrišču S. S. K. Maribora odigral takozvani mariborski derby, prvenstvena tekma med S. S. K. Mariborom in S. K. Rapidom, ki je končala z lepo zmago Maribora 4:1. V prvem polčasu je bila igra še precej izenačena in je Maribor šele v drugem polčasu v kolosalnem linishu pregazil nasprotnika. Igra je bila zares na višini I. razreda in polna napetih situacij. Tudi publika se je zadržala zelo disciplinirano in je tekma končala brez najmanjšega incidenta. Pri Mariboru ja bil vsak igralec na svojem me&tu in gre pohvala vsemu moštvu. Pri Rapidu je bila najboljša tormacija obramba, ki je sigurno rešila nešteto zrelih situacij. Goli so padli 3 po Bcrtonclju in po desni zvezi. Častni gol zn Rapid jc streljal HofstSter. Sodil je odKčno g. Držaj iz Ljubljane. S. S. K. Maribor re«. : S. K. P-pid rei. 7:2 (2:1). Kot predtekma se jc vršila prvenstvena tekma rezerv Maribora in Rapida. ki je prinesla Mariboru dve dragoceni točki. Sodil je dobro g. Marinič. S. K. Železničar : S. K Svoboda 12:0 (5:9). Na igrišču Železničarja se je odigrala prvenstvena tekma, ki je prinesla zmago Železničarju. Pri zmagovalcu je bilo razen napada vse na mestu. Napad pa je zastreljal celo kopico sigurnih šnnc. Svoboda jc bila docela inferioren nasprotnik. Sodil je g. Nemec. M^locikissiična gorska dirka na 1'rhnihi Agilni sporini klub Vrhnika je priredil moto-ciklistično dirko, odprto za vse kategorije motorjev, r.a izreino težki gorski progi. Proga ie bila izpeljana na glavni cesti v takozvanih riduh, dolga je bila 6 km in so morali tekmovalci prevoziti 54 ovinkov. Ker sc je tekmovalo samo v eni skupini, je bila konkurenca zelo ostra, zlasti za te- >Kaj slišim! Vi se ženite?« je dejal nekega fečera neki prijatelj Pjotru Petroviču Miljkinu. »Kaj?... Zenitev? Kako pridete do tega?-: se je začudil Miljkin, »kdo vam je liatvezel to neumnost? »Vsi govore o tem tn tudi okolnosti govore tako. Nima smisla, da bi tajili. Mislite, da mi ne vemo tega. Vsak dan ste pri Kondraškinu ua kosilu in večerji in pojete romance. Sprehajate se samo z Nastjenlco Komlraškinovo in samo njej nosite rože. Že večkrat mi je pripovedoval stari Kon-draškin, da je stvar že gotova. Poroka da bo takoj, ko se ona vrne v mesto... Pa kaj je na tem takega? Jaz sem lega zelo vesel, morda bolj radi Kondraškina, kot pa radi vas. Revež, sedem hčera ima. Sedem! To ni kar lako...« »Ah, mili Bog,« si je mislil Miljkin, .da je gotovo že deseti, ki ml govori o Zenitvi z Nastjenko. Vrag vedi, kako so prišli do tega. Morda radi tega, ker jem pri Kondraškinu In sc sprehajam z Nastjenko? Zadnji čas je, da napravim tem natolcevanjem konec. Če ne bi se morda res še znalo pripetili, da se oženim.r Mrzla zona ga je oblila pri zadnji misli. Naslednjega dne se je znašel v delovni sobi svetnika Kondraškina. »Pjotr Petroviči : ga Je pozdravil gospodar. »Kako ja kaj? Se dolgočasite?... I le, he, he... Takoj bo prišla Nastjenka. Samo za trenutek je d; o čil a h gospe Gusjevkf.« : Nisem prišel k Nastuzjl Kirilovi. ampak k vam, se je ojunačil Miljkin. »Moram govoriti z vami o neki zadevi.« »Pa o čem bi vi radi z menoj govorili? je ves od veselja zasijal Kondraškin Kaj ste tako boječ, dragec? Snj ste vendar že cel mož I S temi mladimi ljudmi je pa res vedno skrb. Žo vem, dragcc, kaj želite z menoj govoriti? He, ho, he ... Pa je bil že davno čas za lo ...« •Prav za prav ... Da povem ... Prav za prav, prišel sem, dn se od vas tako rekoč poslovim... Jutri namreč odpotujem .. .< -.Kal, vi jutri odpotujete? Kaj pa naj to po- meni'.' je vprašal Kondraškin in izbulil oči. »Čisto enostavno... Odhajam... Dovolile ln-rej, da se vam zahvalim za gostoljubje . .. Vaše hčerke so dražestue in dobre... Nikoli ne bom pozabil čarov, ki.. .< , Dovolite,«• ga je prekinil Kondraškin, ki mu je vsu kri, kolikor jo jo še imel. udarila v glr.vo. »Jaz vas ne razumem dobro... Seveda, vsak človek ima pravico odpotovati, kadar hoče... Tudi vi. Toda dragi moj gospod, vi se hočete nečesa rešiti ... To pa ni pošteno od vas... Ne razumem vas, kaj hočete s tem reci. •No, vse le.to sle hodili sem. Jedli ste in nili. budili uade, klepetali z dekleti od zore do mraka, sedaj pa nenadoma .. .: »Jaz... jaz nisem dal nobenega povoda za kakšne narle.<- To je res, nobene ponudbe niste stavili, toda, ali se ni morda jr.sno videlo, kaj ste hoteli u svojim vedenjem? Vsak dan ste jedli pri nas, zvečer pa ste se sprehajali z NastnSo... Samo ženin prihaja dnevno na kosilo iu večerjo. Mislile, da bi vas jaz pital in skrbel za ves, če bi ne bili ženin? Tako je, ja! To ni pošteno. Ničesar več nočem slišati! Izvolite staviti ponudbo, sicer bom prisiljen .. »Nastaša Krilovna je zelo dražesiua iu dobra deklica ... Jaz jo cenim, visoko cenim ... toda, najini nazori se ne skladajo, je jecljal Miljkin. .-Kakšen razlog je to?< se je smcjnl Kondraškin. »Snmo to? Dragec, ali je sploh možne n.njli ženo, ki bi imela iste nazore, kakor moški? čuden patron ste vi. Verjetno je, da se sedaj vajini nazori ne skladajo, toda, ko bosta preživela nekaj časa skupno, bo vse izginilo,'-. »Res je to, toda ... jaz nisem ... nisem vreden Nastaše Kirilovne .. »To je nesmisel! dečko.<• »Toda, gospod Kondraškin, moje nadloge ... Jat sem revež ... >To ni vredno besede. Dobili boste nainešče-nje in vse, kar je potrebno, to se samo ob sebi razume.« »laz .,. Jnz sem pijpnec .. ,< vNe pravite mi tega. NU1 enkrai vju nisem Vi ste naravnost sijajen vam niso znane videl pijanega, mu je živahno ugovarjal Kondraškin. Sicer pa jo prav za prav potrebno, da mladina nekoliko pije. Tudi jaz sem bil mlad, brez lega ne gre. • Nisem samo pijanec,-" je nadaljeval Miljkin, »imam še druge slabosti, tudi podkupljiv sem. »Dragcc moj, kdo pa ni danes podkupljiv? Ha, ha, ha, dandanes! Razen tega s< .jaz, lako dolgo ne smem poročiti. dokler ne bo končana moja sodba. To sem vam zaiaiil, sedaj vam pa zaupam: Pod sodno preiskavo som radi poneverbe/ Kaj, pod sodno preiskavo ste? No, to mi je pa popolnoma novo. Res, v takem slučaju se človek ne more poročiti, dokler stvar ni razčiščena... Koliko ste pa poneverili?-.-Čez sto tisoč,' • Um, to je že lepa vsota. Za lako vsoto vam pn že skoro ne odide pregnanstvo v Sibirijo. V tem slučaju pa bi bilo življenje mladega dekleta izgubljeno. Potem se torej no da ničesar storili. Naj vam Bog odpusti k Miljkinu je odleglo. Ze je prijel za klobuk. No,<- ga je ustavil Kondraškin, :nko vas Na-ttaša ljubi, vam lahko sledi tudi v pregnanstvo. Kakšna pa bi bila ljubezen, če ni bila pripravljena na žrtve? Razen tega je tomska gubernija bogata. V Sibiriji, dragec moj, se bolje Živi, kakor pa tu. Rodi lega se lahko mirno poročita.« »Stari bi hčer omožil inagarl z vragom, samo dn bi se je rešil,: jc pomislil Miljkin, ki so mu že debele kaplje stale na čelu. »Pa to še ni vse I Obtožen sem tudi radi ponarejanja listin .. .r je nadaljeval. »To ne ovira prav nič. To se kaznuje z islo kaznijo, mu je vpadel v besedo Kondraškin. »čujte me, nisem vam še vsega priznal. Ne silite, dn bi vam izdal še to. Uro namreč za strašno tajnost... se je branil nesrečni mladenič. »Vaše tajnosti me ne bodo spravile s lira. je stari ravnodušno omenil. »Torej, dobro, pa »vedite Se to: Jaz sem pobegli kaznjeneck Kondraškin jp prebledel ln se zrušil na slo]. »Tnkemu človeku sem torej izkazoval gostoljubnost Takoj mi izginite imred oči! Joi iailc kmovalcc, ki imajo manj močne motorje. Vkliub temu je zmagal na naislabšem motorju znani dir-kalec Šiška. Šiška, bivši gcalgeier Ilirije, se je posvetil radi poSkodbe v kolenu motociklistiki in beleži lepe uspehe. Na loj dirki si ie priboril prvo mesto ua Arielu 250 ccm v času 6:19.4 petine, drugi je bil Žvab na BSA 500 ccm v času 6:26.4 petine, tretji pn Pcčnik tudi ne 'BSA s 350 ccir v času 7:35.2 petini. Druge jagosScv. tekenv Zagreli, Iti. okt. p. V današnjem tretjem kolo zagrebških prvenstvenih tekmovanj so -i do ;di sledeči rezultati: Železničar: Vi■•toria 1:0 (2:0), Gradjanftki:Solo 3:1 (0:1), Gruličar:llušk 2:2 (2:0). Zagreb, 11). okt. p. V prvnisr. u rezerv je premagal Gradjanski :St>ko 12:« (5:0). liaškjGrafvr 1:1 (2:1), Victoria:železničar 1:1 (1:0) Zagreb, 10. okt. p. Danes -i> se o mimhI • v pr-vcilsivu nižjega razreda sledeče tekmi : Slo\vu:lli-rija 2:0 (0:0), Zrinjski :Zei :":! (1:0), terana: l.> vlja 2:1 (1 tO), Tre8nJevka:Trnle 2:0 (2:0), D Pekarski 2:« (2:0), LKanIn:Z8K 1:1 (1:0), Moteor: Esperanto 5:1 (1:0), Croalur.Uskok 3:1 (2:1), 01imp:Atena 1:2 (0:2), Tipografij-:'-' ,'•■<•') '.:l (1:0). Potišcijskš še? ara njegov doQ°mk Popularni policijski šef v I1udim nekttj času sr« lisce čudile ;d e. < io »pod Bezzegh-Hubzugli je izredno I; p človek, k i-i ga dolga črna brada, ki je mnogo pripomogla 1; po-pularnost policijskega šefa Ta brada Je gospoda šefa spravil« v neprijeten položaj. Zadnje tedne se je policijskim stražnikom, ki so opravljali službo v zunanjih delih mestu, večkrat pripetilo, da -o opazili ;vojegn š<>I:i na ulicah, kjer so opravljali službo. Očividno jim je bilo. da jih šef nadzoruje, liudimpeštniiski stražniki pu imajo dolžnost, da vsakokrat, kadar se njihov šef pojavi na ulici, javijo to po ski pu svoje službe predpostavljenim. Ta poročila potem pošljejo naprej nu policijsko centralo. Pred nekaj dnevi je prišlo na policijski komi-sarijat 1. okraju poročilo, da je policijski šef v dopoldanskih urah nadzoroval promet v /.ununjlh delih mosta. Poročilo jo pozneje prišlo slučajno v roke zasebnega tajnika policijskega efn, ki je bil iuuI tem nemalo začuden, ker je vedel, da se jo njegov šef vse listo dopoldne mudil \ svoji pisarni. Slvur se jc nuiogim zazdi la sumljiva in so v največji tajnosti uvedli preiskavo. Najpreje so mislili, dn si je kdo dovoli! goljufijo z imenom policijskega šefa. Stražniki pn so vsi enoglasno izjavili, du si gospod šef ni pustil od njih ničesar poročati, nego je le na njihov strumen pozdrav prijazno odzdravil in nadaljeval svojo pot. Ta okoliščina je napravila zadevo Se l«ilj zapleteno in skrivnostno. Sklenili so, da postavijo na vseh tistih ulicah, kjer se gospod šef pojavlja, detektive. Naslednjega dne je zopet prišlo poročilo, da je gospod šef stopil iz iivlomu bila in potem šel iz mestn. Pred nekaj dnevi pu s - je vendarle nekemu policijskemu uradniku posrečilo razr -dti skrivnostno zagonetko. Gospod policijski še( ,!• namreč lepega dne šel v palačo notranjega minisii > :i, ki se nahaja v- Cosjioski ulici. Pri tem se je zgo lilo, da je vratar policijskega šefa, Ui ima \ leni poslopju mnogokrat uradne opravke, kom.ij pozdravil. Policijski uradnik se je nalo nnpolil k vratarju in gn prosil zn pojasnilo, kam je odšel gospod Bezzegii-Huszagh. Vratar jo bil silno začuden nad t"m vprašanjem in jc struiečeniu fiolicijskemu uradniku ljubeznivo pojasnil, da ta gospod z dolgo brado pač ui bil policijski šef. ampak le uradnik računskega oddelka notranjega ministrstva. Velika tajnost, ki je vznemirjala policijske kroge, se je torej ua ta način poinsnila. Ta uradnik, ki ju bil popolnoma podoben po svoji zunanjosti policijskemu šefu, je šel štirikrat na dan isto pol in se Je včasih peljal tudi z avtobusom, ker stanuje precej daleč zunaj mesta. Policijski uradnik, ki se mu je posrečila rešitev zugonelke. ga je z vso strogostjo opozoril na njegovo stično;i s policijskim šefom, ki povzroča slednjemu precej neprilik. Smeje se mu je odvrnit mož, du so ga že ponovno imeli za policijskega šefa iu da so ga stražniki vedno spoštljivo pozdravljali, ?e se je pojavil v njihovi bližini. Izjavil sc jc tudi pripravljenega, du si iz spoštovanju do policijskega predsednika da odstriči brado. Ko pn jo policijski šef gospod Bezzegh-lluszag o tem izvedel, so je prisrčno nasmejal in naročil svojim uradnikom, naj sporoče njegovemu dvojniku, naj le še naprej nosi brado, kajti on dobro ve, kakšna žrtev bi biln lo /a moža, če bi si pustil odrezali svojo lopo brado. Kondraškin je obupa). Miljkin pu jc zmagoslavno prijel za klobuk in se obrnil proli vralom. Počakajte no malo. se je zbudil i/, obupu Kondraškin. :Kako pa je to, da vas še do zda j nisc prijeli? Živim pod izmišljenim imenom . ..« »Mogoče se vam bo posrečilo, du boste do smili lako živeli, in nihče ne bo zvedel, kdo sle prav zn prav... Čakajte no še malo! Sedaj sle pošten človek, svojega zločina ste se že davno poke->ali... Bog naj vam odpusti, kar poročite Naslnšol Se naprej Ingati je bilo težko, toda Miljkin jo bil v takih rečeh strokovnjak, in brž jc bila nove ideja Iu. •Gospod Kondraškin, ne veslo še vsega. .Tn>. sem norec, in norci se ne smejo poročili... lega pa ne verjamem. Norci ne govore tako logično,: je odvrnil skrbui oče. Vi ne razumele te stvari. Obstoje tako zvniu lueidn intervalla, če se norci ne razlikujejo od pu metniil ljudi.« »Tudi tega vam ne verjamem.r -Dobro, prinesel vam bom zdravniško spričo valo.>- Temu bom že verjel, toda vam nikoli. »V pol ure vam ga prinesem ... Na svidenje! • Pet minut pozneje je bil Miljkin že pri svojem prijatelju zdravniku Fitinjovu, ki se Je trenutno ravno nekaj prerekal z ženo in si je v zvezi s |c-in popravljal frizuro. Miljkin mu jo razložil vso /ii devo. "»Torej se res nočeš oženili? <,'n je vprašal prijatelj. •Za nobeno stvar nn svetu ne! se je ;>|.i I odgovor. »Ja, drugi prijatelj, jc dejal nu to z.lravin' ki si je še vedno popravljal lase, : potem li p i i > morem dati zdravniškega spričevala, da si iu>,-Namreč, kdor se noče ženiti, ni norec, ampul.: nasprotno... Čo ti pn slučajno pade v glavo misel du bi se oženil, potem pa le pridi k meni. I/, n rud ti bom napravil zdravniško spričevalo, d i norec. Iz srcu rad,< je ponovil še onkrul in »i liiu: popravljati lese,.** * Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. Očividno se nismo razumeli. »Oprostite, gospod,« sem odgovoril, »to je vendar samo svoboda, kakor pristoja vsakemu ujetniku — taka svoboda pa nam nikakor ne zadostuje.« »Pa vam bo morala!« »Kaj, mi naj se odpovemo, da bi kdaj videli domovino, prijatelje in znance?« »Da, moj gospod, toda odpoved, da ne boste vec nosili neznosnega jarma zemlje, ki ga ljudje po zmoti imenujejo svobodo, to vendar ni tako hudo, kakor Vi mislite.« . . »Ne, takih nazorov pa mi nismo,« jc zaklical Ned Land, »nikoli in nikdar ne dam besede, da ne bom poskušal se rešiti.« »Vaše besede ne zahtevam, mojster Land,« je z mrzlim glasom odgovoril komandant. »Gospod,« sem zopet jaz povzel besedo, nehote razjarjen, »Vi zlorabljate svoj položaj! To je nečloveška krutost!« »Motite se, gospod Arronax, to ni krutost, ampak miloba. Vi ste moji vojni ujetniki. Jaz vam prizanašam, ko bi vas lahko z eno samo besedo potopil v globino oceana. Vi ste me napadli; hoteli ste prodreti v tajnost, katere noben človek na zemlji nikoli ne sme izvedeti in ne bo izvedel, tajnost mojega bivanja. In potem si še domišljate, da vas bom izpustil na svobodo, na tisto zemljo, ki ničesar o meni ne sme vedeti! To se nikoli ne bo zgodilo! Če vas na tej ladji zadržim, storim to zaradi sebe. To sem dolžan sam sebi.« Proti tem besedam komandanta ni bilo absolutno nobenega ugovora. »Vi nam torej puščate samo izbero med življenjem in smrtjo?« »Tako je!« »Na to seveda ne moremo odgovoriti ničesar drugega, kakor da izberemo življenje,« sem dejal, obrnivši se obenem k mojima tovarišema. »Vendar pa nas ne veže v ostalem nobena beseda.« Nobena, gospodje,« je odgovoril neznanec. Potem je nadaljeval nekoliko ljubezniveje: »Dovolite mi, da končam svoj razgovor. Vas, gospod Arronax, poznam. Vi se po mojem mnenju nc boste mogli pritoževati čez usodo, ki je vaše življenje tako nepričakovano zvezala z mojim. Med knjigami, ki jih najrajši proučujem, boste našli ono delo, ki ste ga priobčili vi o morskih globinah. Opetovano sem prečital to knjigo. Izsledili ste v tem delu o morju in njega prebivalcih toliko, kolikor je sploh mogla dozdaj izslediti o tem znanost na zemlji. Toda vsega ne veste! Niste vsega videli! Verujte mi, gospod profesor, da ne boste obžalovali časa, ki ga boste prebili na krovu moje ladje. Potovali boste po kraljestvu čudes. Od danes napej stopate v nov element — videli boste, česar še nikoli noben človek ni videl — zakaj jaz in moji tovariši se ne prištevamo več med človeštvo. Naš planet vam bo, gospod Arronax, po moji zaslugi odkril svoje največje skrivnosti.« Ne smem zamolčati, da so te besede komandanta napravile name globok vtis. Pozabil sem za hip, da opazovanje teh vzvišenih reči nikakor ne more odtehtati izgube svobode. Ker pa sem take narave, da rajši zaupam usodi, nego da bi sc udajal prevelikim in morda nepotrebnim skrbem, sem prepustil odločitev o tem, kaj se bo zgodilo, času. Zato sem zaenkrat odgovoril le to: »Gospod! Vi ste prelomili s človeštvom, jaz sem pa prepričan, da se s tem niste odpovedali vsakemu človeškemu čuvstvovanju. Mi smo brodolomci, ki smo bili na vašem krovu prijazno sprejeti. Kar se tiče mene, pa smatram za mogoče, da zanimanje za znanost človeka lahko tako prevzame, da pozabi na potrebo po svobodi.« Mislil sem, da mi bo komandant v potrdilo našega dogovora segel v roko. Temu pa ni bilo tako in meni je bilo žal za človeka, ki se je bil tako odtujil običajem Zemljanov. »Še eno vprašanje,« sem dejal, ko se je to zagonetno bitje hotelo oddaljiti. »Prosim, gospod profesor.« »S kakšnim imenom naj vas ogovarjam?« »Gospod«, je odgovoril komandant, »za vas se pišem kapitan Nemo. Vi in vaši tovariši ste pa zame samo pasažirji ,Nautilusa'.« Kapitan Nemo je zaklical. Prikazal se je stevvart. Kapitan mu je dal neka povelja v tajinstvenem jeziku. Potem se je obrnil h Kanadcu in Konzulentu in dejal: »Čaka vas južina v vajini kabini. Sledita teriu možu I« »To sprejmemo,« je odvrnil harpunir. Konzulent in Ned sta zapustila celico, v kateri smo bili zaprti več ko trideset ur. »Gospod Arronax, zdaj pa greva na južino tudi midva.« »Kakor želite, gospod kapitan!« Sledil sem kapitanu in kakor hitro sem bil prestopil prag, sem se znašel v električno razsvetljenem koridorju podobno kakor na drugih ladjah. Ko sva bila prehodila kakih dvanajst metrov, so se pred nama odprla druga vrata. Vstopil sem v jedilnico, ki je bila okrašena in opremljena s strogim okusom. Na obeh straneh dvorane so se dvigale visoke hrastove omare, okrašene z ebanovino, na namiznih ploščah v kotih pa se je bliskal pribor iz fajanse, porcelana in kristalnega stekla, kar je moralo biti vprav neprecenljive vrednosti. Sredi jedilnice je bila bogato obložena miza. Kapitan Nemo mi je pokazal moj prostor. »Sedite,« je rekel, «in se poslužite kakor človek, ki mora biti zelo gladen.« Južina je obstojala iz jedi, ki jih je pribavilo izključno morje. Nekaterih jedi na noben način nisem mogel razpoznati. Moram reči, da so jedi bile izvrstne, da pa so imele svojevrsten okus, na katerega pa se je bilo lahko kmalu privaditi. Vsebovale so brezdvoma veliko fosfora. Kapitan Nemo me je pogledal. Dasi ga nisem ničesar vprašal, je uganil moje misli in mi sam od sebe odgovarjal na vprašanja, ki so mi ležala na jeziku. »Večina jedi vam je nepoznana, gospod profesor,« je rekel, »smete jih pa zauživati brez najmanjše skrbi; so zdrave in tečne. Že dolgo časa je, kar sem se odpovedal hrani, ki jo daje kopna zemlja, in sem zdrav ko riba. Tudi moje moštvo, ki je krepko ko jeklo, zauživa samo morske jedi.« »Vse te jedi predstavljajo torej proizvode morja?« »Da, gospod profesor. Morje pokriva vse moje potrebščine. Časih vržem svoje mreže, ki se napolnijo tako, da pokajo, časih hodim po morskem dnu, ki je sicer za vsakega drugega človeka nedostopno, in kakor lovec v gozdu lovim divjačino, ki se podi pod morjem.« II $ n oii — 3r B H i. M- »S c ti <£•' S w K «1 SSo2-" 5 S. , rQ-: Z o -7 N« -^nnl m > N K3 > -'■cS iCS o>N P 2- - N< " Cc/5< — w m C n b £2.t» ZE vi i a _ f 1 o IšcnSS. — • »5" -S? Dn n §1 Pt f ' a - < C s. S ro — < ~ ^PfSif 5S ^nnroS 5 N KJ C » j*S§9t Č C-P -s ►o g " ° £ P« S Lovci na orhideje Lovci na orhideje (lepa roža), je poklic, o katerem mnogi ljudje niso še nič slišali. Pa vendar jo teh lovcev mnogo in njihov poklic, dasi nevaren, jim vendar nese lepe denarne. V Mehiki, Kolumbiji, Ekvadorju in na Madagaskarju hodijo na lov ali na svojo roko ali pa 7.a velike trgovce, ki sc ba-vijo izključno s predajo orhidej. Lovci na orhideje fe kar za nekaj let nastanijo v tropičnih krajih in posvetijo vso svojo pozornost iskanju novih vrst orhidej in vrstam, ki so jih nekoč poanali, sedaj pa so že izumrle. Obstoji na primer neka vrsta orhideje, ki jo iščejo že petdeset let. Je pa neka druga vrsta »Laeniac, ki so jo ponovno našli po 25 letih napornega lovskega dela. Orhideje sipravijo v Evropi v posebne stekleno posode, da pridejo k sebi. Če se to posreči, je že prihranjenega nekaj časa, ker od saditve semen preteče še pet let, preden se orhideje razcveto. Lastnik lake orhideje toroj celih pet let nima niti pojma, ali je našel novo vrsto orhideje ali pa gre le za navadno vrsto orhideje, ki niso bogve kako drage. Pred petimi leti je nek trgovec nekomu prodal za 35 dinarjev seme orhideje, iz katere se je potem razvila nova, še neznana vrsta orhideje, ki je dosegla ceno 150.000 dinarjev. Največji osel Sin perzijskega šaha si je zaželel osla, ki bi govoril. Ni ja bilo želje, katere ne bi šali hotel izpolnili svojemu sinu. Zalo je sklical vse modrijane, toda nihče ni maral osla učiti govoriti. Tedaj se je šah spomnil Nasr-Eddina. »Kralj vseh kraljev! To je težka naloga - je dejal modrec, »a z Alahovo pomočjo bom osla v 10 letih naučil govoriti, toda ti skrbi ta čas za mojo ženo in otroke.c ■Dobro, je dejal šah. »Skrbel bom. Čez deset let pa pade tvoja glava, če ceel ne bo govoril.« V mestu so kmalu zvedeli za pogodbo. Vse se je smejalo Nasr-Eddinu. Njegova žena pa si je pulila lase in jokala, da si ne upa iz hiše, ker se ji vse roga, da ije njen mož največji osel. »Nespametno ženščec jo je prekinil modri F/klin, »ali ne .pomisliš, da v 10 letih pogine osel, jaz ali pa šah. Alah ne bo tako potrpežljiv, da bi vse tri osle hkratu pustil živeti.< Hlače - dar za min, predsednika Angleški listi poročajo, da je sir Forbes, ministrski predsednik Nove Zelandije, ki se te dni mudi v Londonu na imperialni konferenci, dobil te dni od madkoimisarja Novo Zelandije v Londonu, sira Thomasa Wildlorda, v dar hlače, ki so stale samo 2 šilinga, 3 pence in pol (v naši valuti kakih 30 Din). Sir Thomas Wildford pripoveduje, kaj ga je pripravilo do lega. Potoval je po severnem delu Anglije, da bi proučil položaj industrije. Hlače, ki jih je podaril Forbesu, so bile izgotov-ljene v Italiji, od tam so prišle v Leeds in so bile tam prodane za zgoraj omenjeno nizko ceno. Produkcijski stroški takega kosa obleke bi znašali pri kakem tovarnarju v Leedsu, najmanj dvakrat toliko. Sir WiIdford je hotel s tem darilom pokazati, da bi angleški industriji ne mogli pomagati, tudi če bi vpeljali na vse inozemske predmete uvozno carino 10 do 15 odstotkov vrednosti dotič-nega predmeta. V našem slučaju bi te hlače stalo še vedno le dva šilinga in šest in pol pence, kar bi dalo v naši valuti okrog 35 Din. Modra razsodba Dva soseda sta se sprla, kaj je bilo prej, dan ali noč. Že sta hotela planiti drug na drugega, ko sta se odločila, da pojdeta k modremu Nasr-Eddinu po svet. Ta je oba poslušal in nato rekel prvemu: »če poslušam tvoje dokaze, da je bil dan pred nočjo, potem ti moram dati prav. A tudi tvoji dokazi,« in obrnil se je k drugemu, »so prav take prepričevalni, da je bila noč pred dnevom.« Neki Nasr-Eddinov prijatelj, ki je posluša, razsodbo, se je smejal: »Kako moreš dati obema prav. Saj boš pred vsem svetom veljal za lažnivca Samo eden more im«ti prav.« »Tudi H imaš prav, dragi prijatelj,« se je odrezal modri Naer-Eddin, I Naročajte »Slovenski list«! Kdor želi poslati naročnik »Slovenskega lista«, pa nima poštne položnice, se lahko posluži »Sloven-čeve«, toda označi naj na srednjem gornjem robu položnice, da je naročnina za »Slovenski list«. Brez te označbe ostane plačani znesek pri >Slovenca<. Še bolje pa je, da se po dopisnici zahteva položnica »Slov. lista«. NIMUSKI Naslov: »SLOVENEC« Ljubljana, Jugoslov. tiskarna Slovenec na 16 velikih straneh in še s prilogo slik na 8 straneh v bakrotisku. — Najboljše nedeljsko čtivo. — Stane za eno četrtletje samo 30 Din mio, hi likali nc odpove je najboljši pomočnik gospodinje. Bodite pametni tudi Vi in perite le s pravim ferpenfinovim milom Edini slooenshi zauod brez injega kapitala ie Uzajemna zavarovalnica o Ljubljani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, tnobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt. otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah, iiiiiiimiiii ihimim—imi m in i n i ii m ■■■ iimi i hib i nmansunair-Tr mmm rcglstrovana zadruga i neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vloge znašalo nad 180 milijonov dinarjev BvokoSesa motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ./rR5B«NA"F. B t., tovarna d v oko les in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. Špecerif sho m holonifalno blago, umetna gnojila, cemenž ifd. m. dobavlja Gospodarska zveza v UuUlSan mZELA Inserirajte D Slov. listu: SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO CG0DNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 1L NADSTROPJE Modroce otomane, divane, fotele in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij Narobe, tapetnik, Ljubljana, Gospoevetska cesta štev. 10 (pri »Levu«), ipodnieštaierska ljudska posojilni« Registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Mariboru OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM KENTNEGA DAVKA Sprejema vloge - dajo posojila • Izvršuje vso v denarno stroko spadajoče posle