Polilični ogled. Deželai zbori. V 4. seji štajarskega deželaega zbora se je najprej aaznaailo aiaogo razaih prošeaj, ktere so se vse izročile razairn odsekom. K. Seidel je aazaaail iaterpelacijo do vlade zastraa grof Braadis-ovega pokopališča v farai sloveaski cerkvi v graškeai predmestja v Mariboru. Deželai poglavar odgovori aa iaterpelacijo pruf. Maassea-a do tega, da je že aekaj storil proti imeaovaaenaa komisarja. Heraiaa je atrdil svoj predlog zastraa adrese do cesarja s tim, da je dokazal, kako sila je potrebao , da se naj v tej adresi do cesarja povejo vse želje ljadstva. Tadi nasprotaiki se aaj poslašajo. Predlog je pal. Profesor Maassea je še botel govoriti, predsedaik veadar tega ai dopastil, kar je ajegovo straako (Maasseaovo) zlo razžalilo. Po tem je bila volitev v sreajski odsek, v kterega je tadi voljea Hermaa. Deželaega zbora časaik se ae bode izdaval. Na zavoda glaho-mutastih se dovoli atolica aaisteata z letao plačo od 500 gold. Odobri se mestjaaska sola v Gradeu na deželae stroške. Eoaservativai ia aarodai aiso glasovali. Asisteat za teoretične predaiete aa viši tehniki z letao plačo od 600 gl. se odobri. Potera je bila še skrivaa seja. V 5. seji 27. avgusta je aajprej dr. Vošajak s tovarši oglasil iaterpelacijo do vlade zastraa praktičaega vpeljaaja aarodae ravnopravaosti v šole ia arade , posebao v oae sredaje šole, v Mariboru, Celju ia Ptuja, ktere se podpirajo z državae kase, ia da se paj napravi akademija pravozaaastva v Ljabljani, v kteri bi se aaj ačilo v sloveaskem jezika. G. Barafeiad je oglasil iaterpelacijo zastraa tega, da bi se aaj eakrat že koačala dela graataih rešitev. Dalje je oglasil iaterpelacijo do deželaega odbora zastraa delanja ceste od št. Loreaca pri Eaitelfeldu do južae železaice. Reater je iaterpelacijo oglasil zaatraa viaorejske šole v Maribora ia odložeaja deželaega zbora. Iaterpelacijeee bodo odgovorile pri prihodaji seji. E. Seidel iaterpelira vlado zastraa postaje aa koroškem kolodvoru v Mariboru. Cesarski koraisar bode odgovoril prihodajič. Peticije so se izročile dotičoia) odsekoai. E sledajemu je bila volitev deželaih odboraikov, ia voljeaiso bili: Eottaiiaski, Plaakeasteiaer, Hermaa, Paierhuber, dr. Flek ia dr. Schloffer; za ajih aamestaike R. Coarad, Portugal, Earloa, Toaišič, Heilsberger ia dr. Mihil. Vsi so volitev sprejeli iu g. Hcrraaa se je zabvalil blizo tako-le: če ravao aerad izstopim iz mojega dozdaJBegastališča, sprejmem veadar volitev, da bom tako lože delal za korist moje straake ia za idejo pravice \u spodobBosti (pravo!). Tedaj saio veadar eakrat po taaogih Beizraeraih tradib prišli do tega, da imaoio tndi roi Sloveaci eaega zaatopaika v deželnem odboru. Po pravici Bam gresta Bajaiaaj dva, tolaži Bas veadar to, da g. Herraaa velja za deset! Živel!! V šesti seji 29. avgasta. E. Seidel je oglasil interpelacijo do vlade, ali ji je zaaao poškodovaaje, ktero storijo vojaki po vajah aa polja io seaokošah. Reiter iaterpelira vlado, ali aebi botela deželae zbore samo za čaa odložiti in še letos eakrat sklicati zarad maogih važaih stvari. eaarski aamestaik odgovori na to iaterpelacijo, da je dobil glas iz Duaaja, da se deželai zbor mora 3- septembra skleaoti. Dalje, da deželaa vlada ae sme zaželjea predlog vladi poslati. Dalje odgovori tudi na iaterpelacijo g. Seidelaa zastraa postaje aa koroškeai kolodvoru v Mariboru do tega, da bode za to delal pri miaistru, da se aapravi, če je res potreba. Reiter iaterpelira deželai odbor zastraa viaorejske šole v Maribora. Se bo prihodajič odgovorilo, ravno tako dtui aa BarafeiBdovo iaterpelacijo zastraa aeke ceste. Dr. Vošajak iaterpelira vlado zastraa vpeljave sloveaskega jezika v sredajih šolab ia uradih. — Iaterpelacija je prav izvrstaa, ker je veadar precej dolga, jo priaesemo celo še le pribodajič. — Naaiestoik bo odgovoril prihodajič. Po tem so se rešile aeke maaj važae prošaje ia postave za aeka posarnezBa mesta ia trge; tadi sreajski red za mesto Maribor. Dr. Waaiscb poroča v iaieBa fiBaačaega odseka zastraa eaakega stališča ačiteljev ia profesorjev aa staaovskib (laadscbaftlicher) sredajib šolah, z oaiaii aa 8redajib šolah deželaih ali državaib. Sporočevalec je posebao dokazal, da se tnora plača profesorjev aa staaovski viši realki v Gradcu in oaim aa realai gimaaziji v Ljubau ia Ptuju, kakor tadi ravaateljeai imeaovaaih šol zboljšati. Učitelji ia profesorji bi aaj dobili letae plače 800 gl. ia vsakib pet let 200 gl. več, ravaatelji pa bi aaj dobivali priklado za poslovaaje 300 ia 200 gl. Supleati, ki so že skašaje aapravili, bi aaj imeli 600 gl. oai, ki še nimajo skašeaj 504 gl. letae plače. Šolaiae v viši realki se aaj plača 20 gl. Vse točke se sprejrnejo, samo pri jedai točki je postala debata, aamreč, da ai izrečeao, da bi se tadi ačiteljeai verozakoaa po petib letih zboljšala plača ia Earloa boče, da bi se to tedaj sarno ae storilo, če bi ačiteij verozakoaa nebi zadostoval tema , kar se od ajega tirja. Predlog pade. Deželai glavar še ozaaaja, da bodo volitve v državai zbor prej ko Be v sredo. DeželBi zbor Eraajski. V tretji seji je stavil dr. Zaraik Bujai piedlog, da se Baj pošlje peticija do presv. cesarja, da se poaiilostijo vsi v Jaaške ia Velške dogodbe zapleteai. Zboraica je Bujaost spozaala ia g. Zaraik predlog taki vtrdi z izvrstnim ia večkrat buraorističaim govorom. Pravi, da je bil po vseb sloveoskih krajih samo glas Bevolje, ko se je izvedela razsodba o Jaaško-Velških dogodbab, ker tukaj so obsojeai aa 2—3 leta, ko so veadai' pri celo eaakih dogodbah, kakor a. pr. v českem v Horovici, kjer so Nemci aapadli Sokole, ia v Bistrici pri Brau, kder so tudi aeraški sodci sodili Cehe, so jih veadar samo obsodili aa 2—14 dai. V dragib deželah se tako razbajaaje sodi samo aa 8—12 ur v zapor itd. Pravi dalje, kako so se aapadi aa Sloveace v Hočah, pri Crni Gpri, Novi Vasi ia aa Bratkoviča v Celju eelo Be kazaovali, in morebiti samo zato, ker so bili aapadeai Sloveaci. Warzbach misli, da deželaema odbora ae gre pravica, staviti take prošaje do cesarja, Svetec pa dokaže, da biu gre. Zaraikov predlog se potrdi. Podigae se potem prav živabBa debata zastraa oskrbaika za deželao posojilaico ia odobri se predlog, aaj si vlada sama eaega izvoli iz treh predložeaih. V deželai odbor so izvoljeai bili: Dežraaa, Svetec, Bleiweis iadr. Eoata; za aamestaike : Rudeš, dr. Razlag, Muraik ia Poklakar. V tretji seji se odobri volitev Eonrada, 7 poslaBcev je pri glasovaaja odšlo iz zboraice. Po hudi debati zastraa podpore za gledišče, se k sledajemu odobri, da se bode davala podpora za sloveasko gledišče 1600 gl., za aernško pa 600 gl. — V 5. seji se odobri predlog deželaega odbora zastraa rabe slov. jezika v vseh c. k. aradBijah aa EraBJskem; predlog zastraa ačaega jezika in pravozBaastveae akademije in predlog zastraa premembe volilaega reda. Deželai zbor Goriški. Čerae je priporočal odsek 7 adov, ki bi aaj sostavili adreso do cesarja. Dottori je soper tema aaavetu, ia ker je pri glasovaBJu na vsaki straai eaako glasov, odloči deželai glavar 8 svojim glasoai za Doter-ja. Za koaeČBo aredbo deželBe kaietijske šole v Gorici se voli odsek 7 udov. V deželBo koaiisijo za uravaavo zemIjiščaega davka sta se volila grof Coroaiai ia Pace, ia za aamestoika Caadaliai IvaB. Voli se tadi odsek, ki aaj odloči ali bi se aaj poslal edea ali dva zdravaika v deželao zdravstveBO komisijo v Trst. V državai zbor sta izvoljeaa AatoB Crae od sloveaske ia L. Strassoldo od italijaaske straai. V Tirolskem deželaem zboru večiaa 29 poslaacev ai hotela storiti predpisaae obljube, io je botela obljubiti le sarno toliko zvestobe ustavi, kolikor jira pripušča vest in tirolske zagotovljeae pravice. Deželai glavar te obljabe ni sprejel ia poslaaci so odšli doaia. V zgorn j o - Avstri jske m deželBem zboru so vrgli liberalci 5 klerikalaih poslaacev pri verifikaciji volitev, zato 80 vsi koB8ervativai poslaaci zapustili zbor, ali za zaierom, se ae ve. — V poljskem deželaem zboru je Saiolka predložil rezolucijo, v kteri je izrečeao , da, če ravao ae deželai zbor ne zlaga z vezdajao državao orgaflizacijo v Avstriji, bode veadar volil v državai zbor, ktera je v pogibolji zastraa zanaJBih dogodkov ia ker je potreba da se volijo delegacije, ktere aaj dovolijo sredstra, po kterih se država aaj aiočaa ohraai. — Česki deželai zbor, v kterem ima zdaj večiao narodna straaka, se je slovesao odprl 30. avgasta. V cesarskem pi8Bia se aahaja to-le aajvažaejše: Eer vekša straaka Čehov želi, da bi se revidirale ajih razaiere proti skapai dižavi, se morajo te želje aataako prevdariti. Vlada bode skrbela, da se spolaijo zložao s potrebami moaarhije ia ca glavai podlagi astavae skapae prave ia z jedaako pravičnostjo za vse straake. V vezdajaih zlo zaioteaih časib pričakujenio veadarod douioljabaega čata vseh, da se ae bode oziralo god aa aotrajaa vprašaaja, teaiuč aa splošae aaloge doaioljubja ia aa više cile Bkapaega prizadevaaja. Cesar8ko pisBio tedaj celo jasao zahteva, da Čehi Bemadoaia aaj pridejo v državai zbor. V dež. zbor so skorej vsi poslaaci prišli ia volitve so vse odobraae. V Česki so se poprek zadaje dai vršile prav važae stvari ia aaj važaejši korak je atorila česka aarodaa straaka, poBadila je Bamreč českim Nemcera prijatelsko spravo ia tair. Neaici so to poBudbo sprejeli ia izrekli, da hoeejo voliti 5 poslaacev izraed sebe, ki bodo s 5. českimi se posvetovali ia sestavili pogodbo. Čebi 80 izvolili v ta odsek Rieger-ja, Bieljskega, Elavdija, Sladkovskega ia Griiawalda, ia so zahtevali, da Neraci aied svoje aaj ae volijo Herbsta. Cehi ao Neaicera pripravljeai dati vse, kar oai tirjajo za obrambo ia ravaopravaost svoje Barodaosti, ia zabtevajo samo, da priznajo česko državBO pravo! V P a r i z u se še zaiiroBi delajo strašae priprave za brambo; celo aaesto je z Bova vtrdjeao ia z vseai potrebaim oskrbljeao, kdor se ae more z vsem potrebaim za dalj časa oskrbeli je rnoral mesto zapastiti. Narodae straže orgaaizira general Trochu ia jo bo tudi vodil. 28. avg. je pregledaval 18 bataljoaov slrelcev, ia je bil zlo aavdušeao sprejet. V P r a s k i se je velika aavdašeaost za vojsko že spreraeaila v aevoljaost, ker v celi Praski skorej ai več aobeae rodoviae, ktera že uebi zgabila kakega ljabljeaega ada, aajveč jib je zgabilo očete. Italijaasko miaisterstvo je skleaolo Rira vzeti ia pravi se, da so to drage vlade dovolile. Raska, Aagleška ia Avstrijska se še zmirorn trudijo aapraviti mir med Fraacozoai ia Prusoai. Prasi veadar hočejo po sili v Pariza mir delati! ? — V R u m a n i j i je spet vse v reda.