t) 5	MAPibOPi «irae SO. januarja I0O8.	Tofcasj TTILIi
t i.- , , . , , . jia g poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol lota 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske
17 a]a V??.K	, g0m poni, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol.
o.e- ' e o k.	' ., ■ list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. - Rokopisi se ne vračajo. — UpravniStvo: Koroška
tiskovnega društva (Iodk «	C8sta štev. 5, vsprejema naročnino, insorua in reklamacije.
. „	od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do sreda zjutraj. — Ne-
86 P^cuje	^ -	..	zaprto reklamacijo so poštnine proste.
S orenska kmečka zveza
vabi svoje pristaše na
ki 8e vrši dne 6. februarja 1908 ob 10. uri predpoldan Celju v „Narodnem domu" s sledečim vzporedom:
1.	Pozdrav.
2.	Delovanje S. K. Z. doma, govori drž. in dež. po-
slanec Eoškar.
3.	Delovanje deželnih poslancev S. K. Z., govori dež.
poslanec dr. Jankovič.
4.	Delovanje državnih poslancev S. K. Z., govori drž.
poslanec dr. Benkovič.
5.	Poročilo o blagajni, drž. poslanec Pišek.
6.	Poročilo o tajništvu, drž. poslanec dr. Korošec.
7.	Slučajnosti.
Kmetje, pridite dne 6.februarja vsi v Celje!
Zahvala.
Vsem cenjenim volilcem volilnih okrajev Celje, Vransko, Gornjigrad, Konjice, Šmarje, Laškitrg, ki so zvesto vstrajaii. pod zastavo slovenske kmečke zveze, oziroma sc ji nanovo pridružili, ter me kljub v»em lažem in vsemu sra-mofcsnju z nad dvotretjinsko večino izvolili za deželnega po-slaEca, izrekam svojo globoko in vdano zahvalo. Obenem prosim svoje visoko spoštovano volilce, naj sprejmejo mojo obljubo, da se bom zmeraj vestno trudil v zvezi s svojimi tovariši dilovati za blagor in prospeh slovenskega naroda na štajerskem. Za krščansko slovensko ljudstvo!
Sv. Peter v Sav. dolini, dse '¿h. januarja 1908.
Alojzij Terglav, deželni poslanec.
Zahvala.
Dne 23. januarja je volilni okraj Celje-Konjice z izvolitvijo g. Alojzija Terglava jasno dokazal, da zaupa Slovenski kmečki zvezi in odobrava njen program. Sijajna zmaga ji nalaga vsled tega prijetno dolžnost, da izreka vsem cenjenim volilcem, zaupnikom in agitatorjem in prijaznim časnikom globoko
čutečo zahvalo za častno zaupanje in trudapolno delo, katero se ji je ob tej volitvi izkazalo.
Slovenska kmečka zveza bo sedaj še z večjim navdušenjem in krepkejšo samozavestjo delala za uresničenje svojega programa, ki zasleduje srečo našega dobrega katoliškega, slovenskega, kmečkega ljudstva.
Z velikimi upi gleda v bodočnost. Zmaga pa nas ne bo uspala, ampak nadaljevali bomo svoje delo za ljudstvo ter se osobito pripravljali na prihodnje deželnozborske volitve. Bog blagoslovi naše delo in čuvaj naš ljubi slovenski narod!
Slovenski Stajer, dne 24. jan. 1908.
Slovenska kmečka zveza.
Sijajna zmaga.
Dne 23. januarja si je pridobila Slovenska kmečka zveza v deželnozborskem volilnem okraju Celje-Konjice sijajno zmago, njen kandidat g. Alojzij Terglav je zmagal z dobro dvotretjinsko ve čino nad kandidatom liberalne stranke Jožefom Zdol-gekom. Globoko veselje vlada nad to zmago v kmečkem taboru, potrtost v liberalnem. Ta zmaga je nam dokaz, da si'je pošteno delovanje Kmečke -zveze (pridobilo veliko zaupanje pri slovenskem ljudstvu. Za Kmečko zvezo pa je ta zmaga novo bodrilo, da koraka po začrtani poti krepko naprej.
Kakor pri državnoz-* irski volitvi, tako so tudi tokrat konjiški, šmarski, laški in gornjegrajski okraj stali zvesto ob strani Kmečke zveze. Hvala jim za njih zvestobo! A tudi v celjskem in vranskem okraju se je obrnilo za Kmečko' zvezo na boljše. {Nastali so nam novi, dobrodošli pristaši, ki so se pridružili našim starim prijateljem izza državnozborske volitve. Vedeli smo, da inteligentno in dobro ljudstvo Savinske doline ne bodo vstrajalo dolgo pod prepe-relo zastavo liberalizma, kojega so ji hoteli vsiliti celjski advokatski koncipijenti in liberalni učitelji. Savinska dolina se je dne 23. januarja vrnila k svojim starim sobojevnikom, katoliško-narodnim kmetom. Slava ji, pozdravljena nam!
(Toda še so vedno nekateri sobratje v Savinski dolini in tudi po drugih okrajih, ki še stoje ob strani in še niso krenili v skupni kmečki tabor. Te vabimo danes prijateljski k sebi! Tudi mecl njimi
si hoče Kmečka zveza pridobiti zaupanja, ker je prepričana, da je po svojem programu in po svojem delovanju vredna zaupanja. V naši stranki ni prostora za sebične namene, v njej ni mesta za častihlepne ljudi, ampak Kmečka zveza dela le za dobrobit našega slovenskega naroda in v prvi vrsti med stanovi za blagor kmečkega stanu. Liberalci z vso silo uprizarjajo osebni boj, nam pa je prva stvar delovanje in zastopanje mnogoštevilnih želj našega zapostavljenega ljudstva. Za to pa iskreno želimo, videti kmalu v našem taboru združeno vse kmečko ljudstvo Slovenskega Stajerja, da bomo lahko reldi: Kmečka zveza ne zastopa, samo večine kmečkega ljudstva na Slovenskem Stajerju, ampak ves kmečki stan slovenskoštajerski. Ne cepimo torej šo nadalje svojih moči, ne, stojmo si nasproti v dveh strankah, ampak združimo se v mogočno kmečko stranko, stopimo skupaj v en kmečki tabor. jLe v edinosti je moč!
Največji ščuvarji proti Kmečki zvezi so liberalni učitelji. Samoumevno, njim je katoliško prepričanje našega kmečkega ljudstva zoprno in kmečki blagor deveta briga. Oni poznajo le sebe in svoje koristi, ■ in da te dosežejo, potrebujejo stranke. Za to so se tudi z gladno vnemo oklenili nove liberalne stranke ter ji nabirali pristaše. Kmečko zvezo črtijo, ker je katoliška stranka in ker ima v šdlskena. vprašanju svoje lastno stališče, ki je kmečkim razmeram primerno. Liberalno učiteljstvo pa je ljuta sovražnica teya, da bi smelo v šolskem vprašanja tudi kmečko ljudstvo samostalno misliti in soditi. One kmečke sobrate, ki še niso v taboru Kmečke zve;ze, prosimo, da dobro premislijo te naše besede. Kmet, ki je v liberalni stranki, je in mora biti, četudi nevede, hlapec liberalnega učiteljstva. Odločno pa ugovarjamo, vda bi bila Kmečka zveza sovražnica šole, omike in učiteljstva! Ni vse učiteljstvo liberalno in kmečkim težnjam v šolskem vprašanju nasprotno. Učiteljski stan kot taki spoštujemo, dobromis-leče učiteljstvo cenimo, nastopamo pa zJ vso odločnostjo proti liberalni politični struji med učiteljstvom*
Socialdemokracija in nemškutarstvo je tudi pri tej volitvi volilo z liberalno stranko. Da obstoji zveza med socialdomokracijo in liberalno stranko je že izza zadnjih državnozborskih volitev znano. Nem-škutarji pa so volili z liberalci, ker so njim najbližji, in za to jim posebne zveze niti ni treba iskati, kakor se je to zgodilo pri Ježovnikovi volitvi.
Podlistek. Kmečki kralj Matija Gubee.
Iz hrvatskega Marko Krsjnc. (Dalje.)
„Jo j. Jani ca
V,
„Juro Mogaič, Janica te kliče!"
moja!"
Drugi dan je gnala četa Tiahovih orožnikov kmečke in slobodnjaške fante na vrvi v grad. Nesrečne matere so točilo gorke solze, glasien jok so je razlegal po okolici, na stotine kletev.proti razbojniku Tahu je privrelo iz kmečkih prs.
Samo za Jura Mogaiča grajščak ni vprašal. Tembolj pa je bila za njega v skrbeh Janica, ki je stala vsa obupana pred Gubcem in ga zaklinjala z vsem, kar mu je sveto, da ji pomore. Sinoči, tako j9 pripovedovala, je odšel iz Brdovca, v Stubico ni dospel, izginil je, kakor da ga je zetailja požrla.
Gubec je gledal mrklo pred se v tla; spomnil se je, kako mu je Tah pred nekaj dnevi zagrozil in bil je prepričan, da ga je dal Tah skrivaj ujeti.
Gubec pomiri Janico in gre drugič na Susjed, a tokrat ga spremlja brdovski župnik Ivan Babič.
Grad je že bil poln konjenikov, ker je nameraval Tah še isto noč odriniti ž njimi na Ogrsko,
Prišedši pred T aha je prosil najprej Gubec, za njim pa še župnik, da za bočjo voljo izpusti Jura. Grajščak se silno začudi, kako da iščeta Jura
ravno pri njem, saj bi imel on pravico prej vprašati, kje je.
In čisto mirno, a z neko zlobno zadovoljnostjo začne Gubcu pripovedovati, kako se je bil zadnjič nad njim res nekoliko razljutil, pa se je zdaj premislil. Juro da je slobodnjak, pa mu ni treba iti na vojsko, .naj se le ženi. V gradu pa ga gotovo ni.
Župnik in Gubec se vrneta domov. Gubcu so se med potjo neprestano podile po glavi težke misli. Ali se ni Tali morebiti zlagal? Vse je kazalo, dani mogoče drugače. Zdaj šele je razumel tisti hudobno-sladki nasmeh, ki je krožil grajščaku neprestano krog ustnic. In kako bi se tako hitro premislil in oprostil Jura vojaščine? Od tega vraga človek kaj takega niti pričakovati ne more. Vedno bolj je bil Gubec prepričan, da ima prav.
In res se ni (motil.
Med potjo srečata nekdanjega hlapca grofice Uršule Heningove, Andreja Horvata. Izvrstna misel se rodi Gubcu, kako «bi mogel najbolje spoznati, ali se jo Tah zlagal ali nte.
Pokliče Andreja pa mu rfeče, da gre to noč Tah z vojsko na Ogrsko; Andrej se naj skrije blizu ceste v grmovje, in naj počaka, da prikoraka grajščakova četa; potem naj pokliče na vso moč Jura Mogaiča in naj dobro pazi, ali se mu iz čete kdo oglasi. Naj poizve tudi, koliko orožnikov je ostalo v gradu. Ko vse to opravi, se naj vrne kar najhitreje in pride v hišo Ilija Gregoriča.
Gubee se poslovi od župnika, pa krene k svojemu kumu Iliji Gregoriču.
2e je bilo pozno, ko naenkrat plane v sobo ves zasopihan Andrej Horvat. Ko se nekoliko oddahne, prične pripovedovati, kako je bil v grmovju
splezal na star debel gaber in kakor maček ležal na trebuhu med vejami. Ni čakal dolgo, ko se prikaže četa konjenikov, med niimi precej neoboroženih kmetov, ki so jih gnali konjeniki na vrvi pred seboj. Takoj je razpoznal, da so to oni fantje, ki jih jo Tali šiloma potisnil med svoije vojake. Stisnil je glavo med veje in zakričal na vso moč: Juro Mogaič, Janica te kliče! Iz čete se odzove bolan glas: Joj, Janica moja! in izmed pešcev se zgrudi nekdo na zemljo. Konjeniki poberejo padlega pešca, pa ga naprtijo na konja, dva ali trije pa ustrelijo proti strani, odkoder so zaslišali glas, a njega na gabru niso zadeli. Kmalo se je vsq umirilo, on pa se je napotil v vas, kjer je zvedel, da je ostalo na gradu okoli 60 orožnikov s puškami in tudi precej topov.
Si čul zdaj, boter Ilija!, zakliče Gubec razjarjen. Kakor psa so ga odgnali, razbojniki, in ta zlodej Tah mi je rekel, da ga na gradu ni. Cuj, plemenitaš se je zlagal!
Umiri se, Matija, zdaj vemo, kaj nam je storiti! Delajmo torej v imenu božjem!
Bliskoma ima Gubec ves načrt v glavi! Andrej naj gji-e jutri k Ivanu Sabovu, in naj mu naroči, da pride takoj k njemu v Stubico, nato naj gro v Mokrice in naj pove gospodu Štefanu, dn je čez osem dni mladega in tedaj se vzdigne sekira in moti k a.
Iliijo pošlje v vasi Zaprešič, Stupnik, Stonje-vao in Trgovino, sam pa bo pripravljal tam za goro. Tako jo uredil in Ilija in Andrej sta drage velja sprejela vsak svojo nalogo.
Bijo je že proti jutru, ko končajo svoje posvetovanje ter se podajo h kratkemu počitku.
DaniaAiija itevilku ima „(iospoilarske Novice»' kot prilogo.
Kmečka zveza je zmagala, a v svesti si je tudi dolžnosti, katero je s to zmago nanovo sprejela. Tudi v bodoče bo ji prva skrb le blagor našega katoliškega, slovenskega, kmečkega ljudstva, in za ta blagor krepko na delo! Naprej, naše vrste se naj krepijo in rastejo!
Črni dan „Narodne stranke".
Iz Savinske doline.
Zgodilo se je, kar so vsi trezno misleči pričakovali. Dne 23. januarja je naša kmečka stranka, ki je pravzaprav stara slovenska stranka, Narodno
stranko tako porazila, tla leži ž©< sedaj v zadnjih j------------
zdihljejih. Par let bo morebiti še navidezno života- j -pv ~ ' + - " O l/ C 7 P 1 ' rila, a potem bo izdihnila, kajti Narodni stranki po- j JrOUčni I66aj O. b. Z. V L6iJU. mankujejo resni pristaši, pomankujejo ji pa tudi de- ' narna sredstva.
Slovenskemu kmetu že lahko pripisujemo toliko razsodnosti, da bi bil nesposobnost Terglava, ki je govoril na neštevilnih shodih, spoznal.
Narodna stranka pa se iz svojega poraza lahko uči, da laž pomaga le nekoliko časa. Osramočena je pred svetom Narodna stranka, ne spodnjje-štajersko slovenstvo, kakor piše Kukovčevo glasilo. Za spodnještajerske Slovence bo 23. januar vedno časten dan, dan, ko je zmagala resnica nad lažjo, dan, ko je bil v deželni zbor izvoljen mož, ki noče o liberalizmu, o preganjanju cerkve in duhovnikov nič vedeti, temveč nesebično delati za slovensko ljudstvo.
Bog živi našega Terglava!
In vse to smo mi naprej videli, naprej proro-kovali. Kakšna je bila družba, ki je Narodno stranko ustanovila? Nekaj nezadovoljnih advokaturskih koncipijentov, nezadovoljnih zato, ker jim niso pustili stari gospodje iz posojilniških jasli zobati; nadalje liberalno učiteljstvo, ki ima v svojem programu samo eno točko, namreč zvišanje svojih plač; zraven pridejo falirani študentje, uredniki zakotnih liberalnih listov; srednješolci, uboge žrtve brezvestnih voditeljev Narodne stranke, in nekatieri kmetje, kojih politično prepričanje je najbližje političnemu prepričanju Stajerčijancev. Ti ljudje so tedaj ustanovili Narodno stranko, ki je pri volitvah majnika meseca nekaj navideznih uspehov dosegla, navideznih sem rekel, kajti posluževala! se je v političnem boju lažij in nasilstva. In ker so se ta sredstva majnika meseca tako dobro obnesla, hotela se jih je posluževati tudi sedaj. A laž iima kratke noge in ugonobila je tistega, ki je mislil, da bo z'njeno, pomočjo zmagal.
Ne bomo nikdar pozabili, kako so naši politični nasprotniki lagali, da ima njih kandidat šesi latinskih šol, in vendar je pošteni Zdolšek gimnazijo komaj od znotraj videl in potem že v prvem razredu pobegnil. Razupili so našega kandidata Terglava za analfabeta, in sicer tistega Terglava, ki je svoje dni „Domovini" toliko dopisov poslal v zadevi volitve v šentpeterski občinski zastop in ki je tudi nemškutarski polom v tej občini povzročil.. Očitajo mu, da je obiskaval enorazrednico, akoravno lahko vse starejše rojake za priče pokličemo, da se je poprej v enorazrednicah več in temeljiteje učilo in tudi naučilo, kakor sedaj v štirirazrednicab. In temu se ni čuditi. Naši učitelji so večinoma liberalci, ki se brigajo < v prvi vrsti ¡za politiko, zraven pa kričijo, da bi svoje neuspehe prikrili, kako naporno da delujejo in kakega pomena da so za ljudski blagor. Lahko bi bili, res, ko bi svoj poklic spoznavali in1 izvrševali z višjega stališča, a tega liberalni učitelji ne store, ampak to store oni skromni gospo-dje-tovariši, ki o svojih zaslugah kolikor mogoče malo govore. Žalibog da je takih premalo.
Sicer ima pa lahko človek z enorazrednico, ki se je sam pozneje pridno naprej olikaval, ki je pridno 'čital, bolj pametne nazore o politiki, kakor kak čuden doktor juris, ki hoče z glavo skozi zid. Češki minister-rojak Prašek ima le meščansko šolo, in ven dar se ne bo radi tega nobeden nad nj5m spodti-kal, če je sicer sposoben in pameten. In sposoben in pameten kandidat, vsaj tako sposoben kakor Zdolšek, je bil tudi naš Terglav. To dokazuje dejstvo, da je bil z dvotretjinsko večino voljen.
Nepričakovano sijajno je uspel ta poučni tečaj. Bil i je pravo ljudsko vseučilišče, kakor so se izra-! žali udeleženci. Na zunaj 'je napravilo velik utis l že število udeležencev; bilo jih je 106 tujih iz raz-i nih okrajev ter okoli 30 domačih. In toliko jih' je i prišlo, ne da bi se posebej vabilo na tečaj. Od raz-! nih strani smo čuli izraze obžalovanja, da niso ve-| deli za tečaj, ker bi sicer tudi prišli. Pa odkrito-i srčno povedano, če. bi jih prišlo še več, bi ne imeli 1 več prostora za vse. In kaki so bili ti udeleženci? I Sami navdušeni, ukaželjni mladi možje in mladeni-j či, ki; so s svinčnikom v roki s tako vztrajnostjo in ; s takim zanimanjem sledili predavanjem, da je ; ogenj navdušenja prehajal tudi že radi tega na pre-! davatelje in nt; vse, M so slučajno prišli gledat | tečaja.
Bilo je res lepo, tako da so udeleženci zadnji dan pravili: „Škoda, da se moramo že raziti!" In i vendar je trajal tečaj od ponedeljka zjutraj do četrtka opoldne, in predavalo se je tri ure predpoldne in tri ure popoldne. In ta čas se je še večkrat nategnil, kakor se je tudi prosti čas porabil v razla-j ganje celjskih zgodovinskih znamenitosti ter v ogle-i dovanje istih zlasti v mestnem muzeju,.
Predavateljev je bilo deset. Naslovi predavanj i se glase: Važnost socialnega vprašanja za Sloven-) ce. Krščanski socializem. Stranke pri nas in dru-| god. Naš bodoči program. Kmečko vprašanje. Za-: družništvo. Občinski in okrajni zastop, deželni in j državni zbor, krajni, okrajni ter deželni šolski svet, : zdravstvena okrožja, cerkveni skladni odbor. Društveni in zborovalni zakon, shod. Društveno delovanje in gospodarstvo. Časopisje. Govorništvo. Agitacija. | Prometna sredstva. Alkoholizem. Telovadba. Petje.
Neudeležencem se o teh predavanjih v krat-;'kih besedah ne da veliko povedati. Zato raje priporo-ročamo posnemanje onega udeleženca, ki je imel v i domačem izobraževalnem društvu predavanje o tem poučnem tečaju. Tako sejte semena, ki so padla v j vaša srca na tečaju, naprej, da bodo obrodila tiso-j čeri sad! Udeležencem bodo te prijetne ure ostale ; le v sladkem spominu, kakor bo ostal v prijetnem ; spominu tudi zabavni vdčer., njega Šaljivi govornik nič manj, kot resen ud profesorskega zbora, ki je zdaj navaden inianterist tam nekje daleč za gorami.
Politimi ogieiL
— Državni zbor. Najvažnejše vprašanje, s katerim se bo bavila zbornica, je splošno starostno zavarovanje, toda priprave za ta zakon še niso tako do-
zorele, da bi ga vlada mogla predložiti že spomladi, ampak jo bo predložila še-le v jeseni.
—	V državni zbornici vlada živahno življenje, vkijub temu, da zbornica nima sej. Med tem pa delujejo odseki, med njimi najvažnejši, proračunski odsek. Zadnji teden so si udje tega odseka razdelili med seboj poročila. Izmed slovenskih in hrvatskih poslancev poročajo dr. Korošec o tobaku, dr. Žitnik o soli, dr. Ploj o direktnih davkih, vitez Vulkovič o pomorskih zadevah. Socialdemokrati so dobili le eno poročilo, največ poročil pa imajo v rokah krščanski socialci.
—	Krščansko-socialna stranka nič ni prav zadovoljna s sedanjim ministrskim predsednikom Be-kom. Stranka ga mora podpirati pri vladanju, dala mu je tudi dva ministra dr. Ebenhoclia in dr. Gess-mana, a baron Bek se preveč ozira na socialclemo-kraško stranko. Dr. Gessmann je bil imenovan za ministra, da se zanj sestajvi jVosebno delavsko ministrstvo, a še do danes to ministrstvo ni sestavljeno. Socialdemokrati se aiamreč boje, da bi prišle delavske zadeve v roke krščansko-socialnega ministra in za to oyirajo sestavo ministrstva, Bek pa jih le pre-rad posluša. V krščansko-sociainiii. krogih se z vsa resnostjo govori, da bosta njihova ministra odložila svoje časti, ako baron Bek kmalu ne krene na drugo pot. Vrhu tega so krščanski socijalci tudi nevoljni na Beka, ker z vso odločnostjo sili na trgovinsko pogodbo s Srbijo, ki kmečkemu ljudstvu ne bode ljuba. Krščansko socialni voditelji so zadnje dni neprestano v zvezi z vlado.
—	Proračunski odsek. V tem odseku sta v torek dne 28. jan. govorila dr.. Ploj in dr. Korošec. Dr. Ploj je govoril o spcavi med narodi. Dr. Korošec pa je v odločnih ■ besedah protestiral proti lnijskajočemu govoru nemškega ministra-rojaka Peške, ki ga je imel v ponedeljek dne 27. januarja v Gradcu. Minister je sumničil Jugoslovane, da hočejo posebno državo ter, navduševal nemške uradnike, da nacionalno delajo. Mi Slovenci vemo iz žalostnih' izkušenj, kako izgleda tako nacionalno delovanje nemških uradnikov. Nadalje je minister Peška agi-tiral za šulverein in sidmarko. Dr. Korošec graja, da c. kr. ministri na ta način del'ajo za narodni boj in razpor, namesto za spravo. Potem še je obširno govoril o zaostalem uredništvu uradnih časopisov, ki so naj za Slovence slovenski ter terjal, da se korespondenčni biro moderno upravi.
—	Veterinarski svet (živinozdravniški svet) v poljedelskem ministj-stvu je zboroval 13. t. m. Pov-darjalo se je, da je neobhodno potrebno, da se zviša število živinozdravnikov. Zastopnik „Slovenskega kluba" je sprožil vprašanje, kaj misli vlaida ukreniti glede živinske kuge.. Minister je obljubil, da se zakonski. načrt kmalu predloži. Sklenili so nadalje zahtevati, da naj se za konje, ki jih pobijajo radi konjskega smrklja, gospodarju izplača odškodnina, ker je krivično, da morajo gospodarji toliko trpeti. Obenem je veterinarski svet zahteval od vlade, naj ostro zastraži našo mejo pred vtihotapljenjen tuje živine, ki zanaša k nam živinsko kugo. Vlada je obljubila podpirati tudi svinjerejo. Seji je predsedoval slovenski poslanec g. Povše.
—	Trgovinska pogodba s Srbijo bode baje kmalu končana. Vlada dela na vse kriplje, da se dovoli tudi gotovo število mesa in živine za uvoz iz Srbije. Opira se pri tem na glasovanje v zbornici za odprtje mej, pri katerem so tudi nekateri kmečki poslanci n. pr. Roblek glasovali za odprtje. Kmetje se naj pri teh ^skrbnih" poslancih zahvalijo za ta udarec!
—	Rusko. L. 1867 so znašali zemljiški dolgovi na Ruskem 99,594.000 rubljev; 1. 1877 — torej deset
VI.
„Gorje nam, mati! Izgubljeni smo! Kmetje so vdarili na grad!"
Minilo je osem dni, a nikdo se ne gane. Vsakdo opravlja svoj posel, kakor da je res nastal za kmete mir in pokoj,
Došla je osma noč in z njo mlad mesec na nebu. V vasi je vse mirno; tudi na gradu že vse spava razun stolpnega čuvaja in Tahove soproge Jelene Zrinjske, ki še moli svojo vsakdanjo večerno molitev.	;
Naenkrat poči top, poči drugič, poči tretjič, v ▼asi se oglasi zvonček, začuje se krik in žvenket.
Jelena zatrepeče ter leti k oknu. In kaj vidi
tam?
Ves susjedski ,breg je posut s kopji, kosami in puškami, in pri tem krik in vik, da bi človek kar oglu šil.
Na pol oblečen prihiti k njej v sobo njen sin Gavro in obupno zakriči:
Gorje nam, mati! Izgubljeni smo! Kmetje so vdarili na grad!
Jelena zapove kastelanu Petričeviču, naj strelja na uporne kmete, pa vse zaman! Petričevič in Bošnjak sujela iz topov svinčeno zrnje na kmeite, deset se jih zvrne, a sto se jih navali na njih mesto. Eni razdirajo in sekajo grajska vrata, drugi plazijo po lestvah na ozidje.
Zvon udarja čim dalje glasneje, med vedno hujšim tuljenjem množice se podro grajska vrata z urnebesnim gromom in kakor hudournik se privale besni in razjarjeni kmetje v grad.
Bled in krvav prihiti Petričevič v sobo, proseč gospo, naj se refci. Kmetje, da so ugnali orož-
nike, Peter Bošnjak je ranjen, poveljniku orožnikov je kosa odrezala glavo, na stolpu pa se že vije prapor Uršule Heningove.
Žvenket postaja slabejši, le zdaj pa zdaj se še začuje strel puške. Ljudstvo buči in šumi kakor razburkano morje, že se približajo sobi grofice Jelene.
Vrata se odpro, velik orožnik s sekiro v roki jame mahati proti besni trumi, ki hoče udreti v sobo. Kmet za kmetom se zvali pod njegovim udarcem; zdajci strel iz samokresa in orožnik se zgrudi mrtev grajščakinji pod noge.
Smrt Tahu!, je gromelo po hodnikih in v sobo se privali četa kmetov.
Stojjfie! zakliče krepek glas in na mig obstanejo kmetje. V sobo pa vstopi, s krvavo sabljo v roki Štefan Gregorijanec in za njim gospa Uršula. S plaščem si obriše Gregorijanec krvavo sabljo pa reče strogo:
Gospa Tahova! Pripeljali smo pravo lastnico gradu, Uršulo Heningovo! Vašemu gospodstvu je konec!
Da, kači smo štrli glavo, ohola Zrinjska hči!, zakliče gospa Uršula Heningova. Zopet je moj očetov grad!
Nato se obrne h kmetom,' veleč jim, naj si nagrabijo in naplenijo, kar kdo more, ona noče od tega lcrvniškega blaga ničesar.
Kakor okamenela gleda Jelena, kaj se godi pred njenimi očmi. Iz te otrplosti jo vzdrtami Štefan, 5eš, pravi gospodarji gradu so zdaj tu, krivični pa naj se kmalu odpravijo. V vasi jo čaka voz in kastelan Petričevič naj jo z deco zapelja. v Zagreb, kajti tudi Stubica j« v njegovih rokah.
Jelena dvigne glavo in ■ de mirno:
Gospa Uršula! Razbojnica! Tega vam ne pozabim nikdar!
Po teh besedah prime sina za roko ter zapu-i sti grad.
Kmetje pa so si delili Tahovo bogastvo ter neprestano mrmrali: Smrt Tahu!
VII.
„Na noge, da pozdravimo bana, kakor se spodobi za izdajalca!"
V veliki dvorani mokriškega gradu so imeli hrvaški pletmenitaši posvetovanje. Na koncu okrogle mize je sedel podban Ambrož Gregorijanec ter si neprenehoma gladil dolgo, častitljivo, kakor marmor belo brado. Za njim pa je stal njegov sin Štefan, kakor napeta puška, vsak čas pripravljen, da kvišku plane.,
Ravno je razlagal podban zbrani gospodi, v kakem žalostnem stanju je hrvaška domovina, kako ji trga Turčin kos za kosom od telesa. Ban Peter Erdedi je sicer junak, a za bana ni!
Pritepel se je na Hrvaško še T ah, ta oholež, ki misli, da je sam gospodar vse Hrvaške! S svojo grozovitostjo je spravil do skrajnega obupa kmete, ki — naj reče kdo kar mu drago — vendw tudi nosijo na sebi podobo božjo, ki imajo tudi srce in duše. A krvolok Tah ravna z njimi huje ko z živino.
Ali - je potem mogoče, da se še kmečki stan obdrži? Tare ga turška sablja, bije gospodski bič, ubija glad; naj izgine kmetstvo, odkod denar, vojska, plug? Kdo bo branil domovino? Turška suž-■ost jim je gotova! No, seveda, Taha bi zelo malo bolela glava, če bi zagospodovali Turki po naši
let pozneje —• so ti dolgovi znašali že 415 milijonov rubljev; 1. 1887 742 milijonov; 013 tisoč rubljev; do ieta 1897 pa so dolgovi poskočili že na 1358 milijonov 93t> tisoč rubljev. Torej so bili 1. 1897/ dolgovi J4 krat večji ko 1. 1807. Sedaj pa znašajo dolgovi že 23! 4 milijonov. '341 tisoč rubljev. Danes so torej dolgovi 23 krat večji ko pred 40 leti. Žalostne številke! Vzroki dolgov so isti ko pri nas. Izkoriščanje,ljudstva po i' >čelib gospodarskega liberalizma. Ni Čuda, da dane,s Rusijo pretresa revolucija; socialni demokratje rešujejo ljudstvo z bombami in z dinamitom. Toda ah ie mogoče trajno odpraviti krivico z ¡drugo krivico? Ne! Kadar se bo na Ruskem socialno vprašanje začelo reševati na podlagi krščanske pravice in, ljubezni, tedaj bode tudi na Ruskem boljše. Dokler pa vlada ondi na eni strani sila carjevega samodrštva z bičem in puško v roki. na drugi stran» pa vladajo bombe socialistov, toliko časa ne bo boljše.
Mala peilflčna naznanita.
Dne 23. j a n u a r j a. Danes so se začela na Dunaju vojaška posvetovanja, katerai vodi sam cesar. Udeleže se jih generalni armadmi nadzorniki in vojni minister. — Srbski odposlanci na Dunaju upajo., da bo že prihodnji teden razglašena avstro-srfoska trgovinska pogodba. — Nemški agrarci na Češkem imajo dne 1. februarja v Pragi zborovanje. — V ogrskem državnem zboru/ je sedaj na 'dnevnem redu sprememba poslovnika, ki se pa bržkone ne bo sprejel, ker se radikalne odrske stranke bojijo, da si z novim, djstrejšim poslovnikom zvežejo popolnoma roke, če pride drugo ministrstvo do vlade. — Japonci v Ameriki so začeli prodajati svoje/ trgovine in se vračaijo v domovino. Ker so isto storili tudi pred rusko-japonskio vojsko, prerokujejo, da bo imela Japonska, kmak. • vojsk£>._^-Za novo rusko mornarico zahteva mornariški minister dve milijardi rubljev, ki se naj plačajo tekom petnajst let.
Dne'24. j a n. Dunajskemu županu dr. Lu-egerju se je obrnila bolezen na boljše. — Iz Maroka se poroča, da so bili Francozi pri; Settatu te-peni od Maročanov. — V Portlandu v Ameriki so zopet zasačili dva japanska ogledulia, Japon,ci kljub vsfemu zanikanju le nekaj nameravajo, sicer bi ne bili tako radovedni. — Na Japonskem po zadnji vojski vsled uboštva raste nezadovoljnost. V japonski zbornici so predlagali nezadovoljneži, da se izreče vladi nezaupanje. Vendar so še takrat propadli s 108 glasovi proti 177.
Dne 2 5. j a n. Hrvatski ban Rauch je že pri koncu. Izvedel bo samo volitve in potem odstopi. V Prusiji sedaj bijejo boj za splošno in enako volilno pravico. Socialdemokrati zahtevajo, da dobi volilno pravico vsak možki, ki je star 20 let. — Rusija in Severoameriške združene države namera-" vajo skleniti zvezo, ki bo naperjena proti angleško-japonski zvezi.
Dne 20. j a n. V Budimpešti se je vršil ustanovni shod ogrske kat. ljudske Stranke. — Iz'MEt-roka poroča general Amade o spopadih med svojimi četami in Marokanci: seveda je bil on povsod zmagovalec. — Iz Portugalskega prihajajo vedno poročili; g razburjenju ljudstva, ki se pripravlja na revolucijo. Ce' pride do tega, bo . sosedna Španska pomagala Portugalski udušiti upor z 400.000 vojaki.
D n e 2 7. j a n. Nadvojvodinja Henriteta, hčerka nadvojvoda Friderika, se je zaročila s princom Bogomirom Hohenlohe. — Med Turčijo in Perzijo so so že vnele na meji praske, ki lahko dovedejo do vojsko med obema državama.
Dno 28. j a n. Na Portugalskem se vsako uro pričakuje revolucija. Glavno mesto Lizbona so vojaki zasedli, da udušijo vsak upor. — Med Kitajsko in Japonsko je prišlo do tako hudega spora zaradi zidanja nekie [železnicee, da se je bati vojske. — Spor med Turčijo in Crnogoro se je poravnal.
deželi, postal bi takoj turški beg v kakem turškem kraju.
Zato naj gre — tako sklene gospoda svoje posvetovanje — vsakdo v svoj kraj, naj pouči ljudi o razinetah, in prihodnjič naj prihite vsi na zborovanje, pa naj T aha vržejo.
Se so se posvetovali, kar se hipoma odpro vrata. V sobo plane ves poten, zaprašen in brez sapo plemič Ivan Gušič. Vsi zborovalci ostrino.
Prišlec jame pripovedovati, kako je odšel zjutraj s Susjeda v Zagreb. Na poti proti domu krene v neko krčmo, polno samih oboroženih mož; trči s pijanim sosedom, pa ga vpraša, kdo je? Odgovori inu, da je vojak iz banove čete, in da jih za dva dni popelje bani nad staro beštijo na Susjedu, Uršulo Heninyovo. Ko začuje to vest, se takoj potegne iz krčme, zajaše konja, in evo ga tu. da se še za časa pripravijo.
Plemstvo se razburi, in po dvorani zaori. gro-movit hura.
Gospoda!, zakliče Ambrož, pred nekaj dnevi Še mi je dal ban častno besedo, da se ne dotakne moje tašče, naj gre pravica svojim potom, a glejte, zdaj je poteptal zvestobo! Na noge! da pozdravimo bana, kakor se spodobi za izdajalca!
Na noge!, je zagromelo plemstvo, zapuščaje dvorano.
Štefana po pošlje podban k tašči Uršuli He-ningovi, ki naj bode pripravljena, da pojde z njim na grad Susjed.
(Datj« prthodnjlft.)
iiaziie novice.
*	Duhovske vesti. [Župnijo Pilštanj je dobil č. g. Jakob Rauter, kaplan pri Sv. Uju v Slov. gor. Za provizorja na Bizeljskem. je nastavljen č. g.°Iv. Hribar, začasno vpokojeni duhovnik v Rečici.
*	Imenovanje. Izvanredni profesor na vseučilišču v Gradcu g. dr. Karol Štrekelj je imenovan za .rednega profesorja slovenskega jezikoslovja.
*	S. K. S.iZ. za Štajersko. V odborovi seji dne 23. januarja se je vzel na znanje pristop bralnega društva v Družmirju pri Šoštanju. Določilo se je,-da gro na ustanovni shod izobraževalnega društva pri Sv. Martinu pri Vurbergu dne 2. februarja kot zvezin odposlanec g. dr. Hohnjec. Obljubil se je govornik tudi delavskemu društvu v Puščavi za zborovanje 9. februarja. Velika pozornost se obrača ustanavljanju, oziroma izpolnjevanju ljudskih knjižnic. K Sv. Primožu nad Muto se je poslalo blizu 100 knjig, k Sv. Vidu pri Grobelnem 80 knjig. Treba bo tudi bolj skrbeti za mariborsko okolico in za kraje ob jezikovni meji. Toda nedostaje nam knjig. Vse rodoljube iskreno prosimo, naj nam pošljejo pripravnih knjig, če mogoče že vezanih. „Dijaško zvezo" prosimo, da bi nam v tem oziru krepko in izdatno pomagala ter delala, da bo delo urejeno, sporazumno z nami. Ker je 6. februarja občni zbor S. K. Z., odpade odborova seja S. K. S. Z. ter bode v četrtek 13. februarja, Zanaprej se je sklenilo, da bodo redne in stalne seje vsak prvi četrtek v mesecu, in če pa je ta dan praznik, drugi četrtek; izredne seje se bodo pravočasno naznanile.
*	Liberalni listi. „Domovina", „Narodni List" in „Slov. Narod" so tudi,pri volitvi. med Terglavom in Zdolšekom pokazali, koliko jim je verjeti. Pisali so, da je zmaga za liberalno stranko gotova, da bo zmaga sijajna, da bo kmečka stranka sramotno poražena, toda prišel je dan 23. januarja dn zgodilo se je nasprotno. Kmečka stranka je sijajno zmagala, liberalna pa sramotno propadla;. Citatelji liberalnih listov pa si naj zdaj stavijo z vso resnostjo vprašanje: Kdo laže?
*	Kako bo Terglav deloval? Nato odgovarja „inteligentna" „Domovina": „Polovico šol zapreti, polovico učiteljstva spoditi, saj znajo mežnarji brati in pisati, župniki in kaplani pa bodo za nadzornike." Ali vas ni sram, vi slovenski „inteligenti", takšnih prismodarij ? Sicer pa bomo za vaše nesramnosti drugikrat obračunali z vami.
*	Narodni svet za Štajersko je prisilil zastop-nike Kmečke zveze, da so izstopili, ker se je v njem sklepalo tudi o politično taktičnem postopanju kmečkih poslancev, kar je sicer tudi po pravilih Narodnega sveta izključeno. Kmečka zveza je čakala dovolj dolgo, da se ta zmota, ki se je enkrat naredila, popravi in da se doseže zopet skupno in s 1 o ž 11 o postopanje. Toda Narodni svet ni hotel sprave in je sedaj imenoval, kakor izvemo iz liberalnih časopisov, na svojo pest na prostore zastopnikov Kmečke zveze dva nova zastopnika, med njima tudi dr. Rosino. S tem je Narodni svet izrekel, da ne mara več sodelovanja Kmečke zveze in da hoče biti le strankarska uprava. Pokazal je naši Kmečki zvezi vrata, in naši somišljeniki sedaj ve- j do, pri čem da so z Narodnim svetom. Vse to do- j bro ve tudi g. dr. Jurtela, vkljub temu pa piše nje- j gov list „Novi Slovenski Stajerc", kakor da bi bila : na naši strani nestrpnost, katera nam ne dopušča ] hoditi v narodnih stvareh skupno z drugimi stran- . kami. Stvar pa je drugačna, in nestrpnost in ne-spravljivost ie na liberalno-prvaški strani! Toliko resnici na ljubo!
Zadružna Zveza v Celju je po izjavi „Domovine" z dne 13. januarja lifberalna; v štev. z dne 24. jan. pa spet „Domovina" trdi, da je nestrankarska. Pa mi se že poznamo, kaj ne g. Jošt?
*	Zadružno Zvezo v Celju zapuščajo dan za dnevom članice. Na Sp. Štajerskem je izstopila že cela vrsta članic, katere vodijo pristaši Kmečke zveze. Nadejati se je, da tudi druge v kratkem izstopijo.
*	Zadružna Zveza v Ljubljani ima že okrog 00 članic na Sp. Štajerskem. Da se olajša poslovanje in lahko intenzivnejše vrši celo zadružno delo, se bo na spomlad ustanovila podružnica v Mariboru, katera bi imela potrebne strokovnjake na razpolago; obenem začne tudi delovati deroarna centrala, ki bode oskrbova/la denarno sporavnavo med spodnještajer-skimi članicamfj. Kakor vsa znamenja kažejo, bode do konca leta okrog 100 članjc včlanjenih pri Zadružni Zvezi v Ljubljani.
0 Jošt se pere. Glede slučaja Jarcnina, kjer je Zadružna Zveza v Celju zahtevala 0%% obresti za kredit, so Jošt v liberalnem časopisju prav nesrečno pere. Dobili smo od več posojilnic poročila, da je Jošt že pred več meseci zahteval oVl članic 6%| obresti za kredit in ga ie sedaj spet povišal, ker, da govorimo odkrito, niti liberalci ne marajo Joštain Zadružno Zveze v Celju in nalaigajo sivoj denar drugod, I ne pa pri Zadružni Zvezi v Celju. Dragi letni doneski (-nekatere posojilnice plačujejo 300 K, večina pa mtfl 100 K) in drag kredit, katerega pa še je zelo težko 'dobiti, so dobrote, katere nudi celjska toliko hvalisana „Zadružna Zveza". Moč organ',zaciie ljubljanske „Zadružno Zveze" najboliše snričuie dejstvo, da jo ona tudi v času denarne draginje, akoravno ne pobira nobenih letnih doneskov, lahko dajala članicam kredit proti 5% obrestovainju.
* Poldnevni pouk. „Narodni List" se zgraža nad Terglavom, ker se je na svojifi shoditi izjavljal za poldnevni pouk. G. uredniku Spindlerju najbrž ni znano, da je tudi mnogo pametnih in trezno mislečih učiteljev, ki so ob enem dobri pedagogi, po-, sebno z ozirom na krajevne razmere za poldnevni pouk ter so tudi pri pristojni oblasti prosili za nje-: ga. Tudi tega menda ne ve g. Spindler, da je po j večjih mestih na srednjih šolali, kakor n. pr. na : gimnaziji in realki v Mariboru, upeljan poldnevni pouk. Ce je dober za latinske šole po mestih, zakaj pa bi bil taka nesreča za ljudske šolle vsaj v gotovih krajih, kjer so razmere za celodnevni pouk neugodne? Sicer pa tudi celodnevni pouk vsega ne opravi. Čeprav je bil Spindler [deležen .celodnevnega pouka, ali bi se ga vsaj morail udeležiti, se ni docela izučil', temveč je obtičal sredi med študijami, -skušajte torej umetno vzbujati groze! 'Mi se ! strašil nič ne bojimo.
Kmetje, dobro si zapomnite! Narodna stran-i ka se vam vedno dobrika ter vam ponuja svojo Iju-: bežen. V resnici pa je kakor pokvarjeno dekle, ki v j svojem srcu ne pozna Čiste in poštene ljubezni, tem-, več lioče ženina prikleniti nase v sebične namene, j da bi z njegovim premoženjem obogatela. Kako vas, , spodnještajerski kmetje, ceni, ljubi in spoštuje Na-| rodna stranka, pokazala je zopet po deželnozborski | volitvi v okraju Celje-Konjice. Izvoljen je Terglav, moži značajen, poštenjak od noy do glave, kost od vaše kosti, kri od vaše krvi. In kaj piše o njem „Narodni List" po volitvi? „Odkrito izrečemo svoje globoko obžalovanje, ker je izvolitev tega človeka na večno sramoto slovenskega naroda na Štajerskem. Dan 23. jan. 1908. je črna točka v zgodovini štajerskih Slovencev, dan narodne sramote." Tu je zopet enkrat „Narodni List"'- razkril svoje narodno strankarsko srce do zadnjega kotička. Kako visoko vas spoštuje, kmetje! Postavili ste si sami kandidata, z velikansko večino ste si izvolili moža, o katerem ste na številnih shodih spoznali, da je sposoben zastopati vaše koristi v deželnem zboru, gotovo stokrat bolj nego kak zloglasni Jiežovnik. In ker je Terglav obiskoval samo ljudsko šolo, kakor sploh vsi slovenski spodnještajetrski kmetje s prav majhnimi izjemami, ga imenuje analfabeta, torej človeka, ki ne zna prav ne brati in ne pisati. Taki ste torej, slovenski kmetje, v očeh Narodne stranke: kmetavzarji,, neumneži, zarukanci, buteljni. In če je eden izmed vaše sredine, kateremu ste v naddve-tretjinski večini skazali svoje zaupanje, izvoljen za poslanca, je to večna sramota za slovenski narod. To mora vsakemu kmetu odpreti oči. Kmetje, vaša čast, vaše poštenje, vaš ponos zahteva, da se vsak z ogorčenjem obrne od stranke, ki' tako nizko sodi • o vjas, da s studom vrže od sebe list, ki vas tako nesramno blati pred svetom! Ce pa se bi še našli ljudje med našimi kmeti, ki še vedno hlapčujejo tej protilkmečki in ljudstvu sovražni stranki, je to v resnici večna, sramota za slovenski spodnještajerski kmečki stan!
* Tržne vesti. Tržišča so končno moraila pokazati mlačnejši značaj, saj je kupčija jako slaba. Ko je nemška rž prekoračila avstrijsko mejo, se Se» gospodom špekulantom začelo po glavah jasniti, da so neopravičeno visoke cene ne bodo dale vzdrža-vati. Pričeli so popuščati in. so zlezli nižje. Budim-peštarji so tudi znižali. Kakor smo že naglašali, so postala tržišča mlačna. Vzrok je mila zima in posebno lepo vreme, a tudi nenavadna tišina pritiska na tendenco. Konsum in kupčija se bojita tržišč in tudi mlini ne kupujejo, ker moka ne gre naprej. Konsument jo glavni regulator cen, nepremagljiv protiutež ogrski špekulaciji, ki se opira na carino in hoče po apotekarsko drago prodajati živila. Konsument si pa vsled draginje odtrguje pri ustih, in rajši je lačen, ker drugače ne more izhajati. Kupčija je skoraj popolnoma zaspala in lastniki še te male množine blaga, ki jo spravijo na trg, ne morejo prodati, sicer bi borzijai\ci s cenami net šli niti za vinar nižje. Mlačnejša so pa tudi inozemska tržišča, ker je prišla argentinska pšenica v velikih množinah na trg, letina je bila jako dobra. Na naša tržišča to seveda ne bo vplivalo. — Moka, Konsument strada, mlinarjem pa zmanjkuje sape, tako jih tišči moka, ker se zaloge vedno bolj množijo. Posebno ogrski, v prvi vrsti seveda budimpeški mlini, vedno z večjim strahom opazujejo vedno večje zaloge. Z omejenim obratom niso mnogo dosegli, in če se tržni položaj v kratkem ne izpremeni, se bodo morali poslužiti radikalnejšega sredstva, da ustavijo obrat. Sicer so znižali cene, posebno rženo moko so znižali, veliko pa tudi ne morejo popustiti, če nočejo prodajati z izgubo. — Otrobi so ostali ne-izpremenjeni v ceni, kupčija majhna.
Dienarni trg. Neverjetno hitro se izpreminja položaj denarnega trga, ona opasna napetost, ki je vznemirjala posebno koncem pretečeneg)a leta, se je morala umakniti že prve dni novega leta. Angleška banka, ki je v jeseni z veliko naglico tekom enega tedna trikrat dvignila diskont od 4% do 7 odstotkov, je letos že trikrat znižala diskont, ki znaša danes le 4 odstotke. ^One dragfinje ni povzročil položaj angleškega trga, ampak str^ah pred Ameriko, ki je zbegal vso Evropo. Ker pa so se razmere v Ameriki nekoli(ko izboljšale, je strah minul in je znižala tudi francoska banka svojo obrestno mero celo na 3 odstotke, to je najnižja mera, ki jo je imela več?
let. Najbolj počasna je nemška banka, ki še vedno vzdržuje 654 odstotkov. Kar se tiče avstro-ogrske banke, je ta znižala 10. t. m. obrestno mero na pet odstotkov, in kakor se trdi. bo šla v pričetku Jeb-ruarja najbrž na 4 odstotke. Cenejši denar bo seveda največ koristil industriji, na katero je najbolj vplivala draginja.
*	Farna knjižnica. Na različna vprašanja ¡odgovarjamo: Ministrstvo notranjih zadev je z odlokom z dne 5. junija 1895, št. 5087 &x 1894 določilo: „Izposojevanje knjig in časopisov iz farnih knjižnic ne potrebuje niti obrtne koncesije niti jurad-nega dovoljenja, ako tako izposojevanje nima zna-šaja obrti."'
*	Ne pozabite se vpisati v družbo sv. Mohorja ! Za' 2 K dobite šest lepili knjig! Cas je še samo do 5. februarja!
Mariborski okraj.
m Poljudna predavanja v Mariboru. V nedeljo dne 26. t.'m. je predaval g. prof. dr. Verstovšek o delavskem zavarovanju. Predavanja se je udeležilo okoli 50 delavcev, ki so z zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem. Predavatelj je obširno razložil potrebo zavarovanja vseh delavcfev iz človeškega, krščanskega in gospodarskega stališča in po-vdarjal zlasti, da je v državnem interesu, da se ta zadeva reši ugodno. Prihodnjo nedeljo dne 2. t. m. nadaljuje prof. dr. Verstovšek svoje predavanje in govori zlasti o Korberjevi predlogi o zavarovanju delavcev v slučaju onemoglosti, starosti, bolezni in nezgode! Delajvci, pridite polnpštevilno!
m Maribor. Ponedeljek dne 27. januarja sta bila v cerkvi Materi Milosti poročena g. Aloj*zij Ja-gier, posestnik pri St. Jakobu v Slov. gor., in gdč. Antonija Smirmaul iz Jarenine* Poročil ju je ženinov brat velč. g. Avguštin Jager, kaplan v Ptuju. Vrlemu paru čestitamo!
m Dva lepa shoda S. K. Z. sta se vršila minulo nedeljo, v Selnici ob Dravi in v St. Petru niže Maribora. Na obeh sftodih je govoril predsednik K. Z., državni in deželni poslanec Roškar, ki je s poljudnimi in prepričevalnimi besedami razvijal program K. Z. V Selnici, kjer se je vršil prvi slovenski shod, je prišlo okolu 80 vrlih mož, ,ki) so z veseljem pritrjevali programu S. K. Z. Shodu je predsedoval posestnik Krelj. Različna vprašanja so stavila: posestnik Alojz Dobaj i'z Jelovca zaradi hišno-razred-nega davka, posestniki Blaž Urbas iz Slemena zaradi šole in g. Mesarič tudi zaradi šole. Na vsa. vprašanja je g. poslanec povoljno odgovoril. Slovenska kmečka zveza si je pridobila zaupanje vrlih Selniča-nov. Shod se je vršil v narodni gostilni g. Mesareca.
Popoldne ob 4. uri je bil shod K. Z. pri St. Petru. Ta je pokazal, da se smisel za najmočnejšo stranko na slovenskem Štajerskem, za K. Z. vedno bolj širi. Vdeležencev je bilo čez 300. In mnogo jih ni našlo niti prostora v dvorani pri Muršecu. Predsednik K. Z., državni in deželni poslanec Roškar, je pdd sopredsedstvom domačega župnika g. Škrakla in župana g- Jožefa. Lorberja v čez uro trajajočem govoru popisoval delovanje svoje iu svojih tovarišev-poslancev v drž. zbornici. Pečal se je v svojem govoru poseb-np s kmečkimi vprašanji ter jih zanimivo razmotrival. G. župnik, Skrakl se g. poslancu zahvaljuje za njegov trud. Omenja, da naš poslanec ne spada med tiste, ki bi le obljubovali, ampak ki res delajo. Nato čestita tudi S. K. Z. in njenemu predsedniku na krasni zmagi v celjskem okralju, kjer je s tako veliko večino bil izvoljen, v deželni zbor pristaš S. K. Z., Tergilav. Z velikim navdušencem pritrjujejo udeleženci tem iskrenim besedam. G. Lorber prosi poslanca naj skrbi, da bo deželni odbor oddajal cepljene trte ceneje in da bi naši posestniki dobav,ali več brezobrestniijh poscfiil;. nji. .kar poslanec obljubi, da bo storil, kar bo mogel. G. kaplan Kranjc je nato utemeljeval devet rezelupij, ki so bile enoglasno in z navdušenjem sprejete. V njih se fzreka poslancem K. Z. zaupanje; shod se je izrekel proti odprtju mej za tujo živino, zahteva se kmet. šola za Spod. Štajersko, gospodarski poduk v ljujdski Soli, da se okrajni zastop bolj brijga za cestne razmere v St. Petru in Sv, Martinu, da dež. šolski svet preišče zadevo glede zidanja šole v Grušovi in se izreče ogorčenje nad nečloveškim sklepom la'aj. šolskega sveta v Karčovjni, da se šola popolnoma ponemči. — Nato so je izvolil pododbor S. K. Z., ki si je s tem shodom pridobila srca vsedi navzočih.
m Frani. Srebrno poroko sta slavila prieteklo nedeljo g. šolski vodja Pirkmaier in njegova soproga Marija, rojena Kukovič. Že v petek poprej se je darovala zanj sv. maša* pri kateri sta oba prejela sv. obhajilo v veliko vspodbudo vernemu ljudstvu. Soboto večer mu je med gromovitem streljanjem priredila požarna bramba prav lepo bakljado. Nedeljska slavnost pa se je vršila nad vse slovesno! in sijajno. V dolgi vrsti sta korakala slavljenca, devetere otrok in veliko sorodnikov v farno cerkev ki se je praznično oblekla. Nad vse ganljivo je bilo videti devetero otrok po vrsti in starosti sedeti pred obha-jilno mizo. Eden sin je ekonom, ena hčerka učiteljica, drugi sin je visokošolec, tretji jo pri davkariji, dva sta na gimnaziji, eden na realki, druga hčerka še hodi v šolo in najmlajši Božo pa bo letos začel hoditi v šolo. To so vam skrbi in stroški! Služba božja se je začela ob 11. uri. Pridigoval je
g. Pirkmaierja i svak, č, g. župnik Kukovič iz Dobrne. Svoj govor je priredil jako ginljivo in zanimivo; saj pa je tudi lahko pridigoval o krščanski družini, ko je bil ravno praznik sv. Družine, Tudi sv. mašo, pri kateri sta mu striegjla slivniški in domači župnik, je služili za slavljenja ,g. Kukovič. Domači cerkveni pevci in pevke so s krasnim petjem povzdignili slovesnost, med katero so venomer grmeli topiči. Tako slavi spomin enega najimenitnejših dnevov življenja krščanska družina — krščansko učiteljstvo. Zanimivo je, da so: stariši g. Pirkmaierja pred dvema letoma obhajali zlato poroko in stariši gospe pa bodo drugo leto. Veločislana slavljenca! Naj tudi vama Bog pozlati vajino srebrno vez, dal Bog vama dočakati še» zlate poroke!
m Frani. V ponedeljek se je vila dolga vrsta planičkili šolarjev in muogo 1 ljudstva proti farni cerkvi, in od tod na pokopališče. Spremljali smo k večnemu počitku najboljšo šolarico planičke šole M. Lešnik, iz. ugledne hiše Trglavčnikove. Smrti ledena roka je neusmiljeno utrgala to nežno cvetko, ednajstklino deklico. Krvna (suši(ca ji je končala mlado življenje. Žalostno so gledale1 njene sestrice in tovarišice zanjo v hladni grob, srce se je krčilo bridkosti dobrim starišem; a. rajni je dobro, saj ¡je tako goreče in še pri popolni zavesti prejela sv. zakrament iz rok svojega kateheta, Počivaj v miru, ti nepozabljeni otrok, starišem pa naše odkrito sožalje.
m Laporje. ,Tu bomo od 1. febr. naprej dobivali dvakrat r na dan pošto, in siefer ob 5410. uri predpoldne in ob %7. uri zvečer naravnost od postaje Slov. Bistrica in ne od poštnega urada v mestu. Zelo umestna in potrebna ukreniteV! — Predavanje v izobr. društvu je bilo zelo dobro obiskano. Udeležilo se ga je veliko število mož in mladeničev. Iskrena zahvala g. predavatelju, da se je potrudil med nas in nam prav dobro orisal potrebo in pravo rabo umetnih gnojil. Naj bi obrodilo tudi mnogo sadu! Spoznal pa je tudi lahko vsak, kako potrebno je, da se tudi kmet izobražuje in napreduje, kakor je to prav dobro po vdajal v svojem govoru g. Mlakar. Pristopite torej v obilnem številu v izobraževalno društvo. Z združenimi močmi se bo dalo mnogo storiti za gospodarski napredek!
m Sv. Martin pri Vurbej-gu. Že doigo zaže-ljeno in prepotrebno izobraževalno in gospodarsko društvo se je ustanovilo tudi tukaj ju ima 2. svečana t. 1. ob 3., popoldan svoj prvi občni zbor. In dandanes, ko se že vse združuje, pač ni to kaj posebnega, a samo čudno bi se znalo bralcu videti, da se to ni zgodilo že poprej, zato nekoliko \ pojasnilo. Že č. g. Flink, nekdanji kaplan tukajšne župnije, je pozval tukajšne župljane k ustanovitvi enakega društva in z veseljem so se odzvali stari in mladi njegovenitf povabilu ter še isti dan v leptrn številu priglasili svoj pristop k nameravanemu društvu, Toda častiti gospod je po kratkem službovanju v tukajšnji župniji bil premeščen, in njegovi načrti se niso izvedli. Pač je še marsikateri čutil potrebo imenovanega društva, a do izvršitve le ni prišlo, morebiti ravno radi pomanjkanja pripravnega prostora ne. Sedaj je pa tudi ta ovira premagana, tako imenovana stara šola je postala last tukajšne farne cerkve in farani imajo na razpolago zares lepe in pripravne prostore v enake namene. Marsikateri je že izrazil svoje veselje nad tem, da bodo ti prostori zopet pristopni župljanom, ker je večina sedanjih faranov svojo prvo izobrazbo dobivala ravno v teh prostorih. Naj bi torej ti prostori služili tudi še naprej v nadaljno izobrazbo ljube mladine in k složnemu delovanju in napredku cele župnij Dal pa tudi ljubi Bog, da bi stari in mladi prav radi pristopali k v sedanjem času tako potrebnemu društvu.
m Jarenina. V Vajgnu sta obhajala dne 22. januarja v krogu svojih domačih, čisto na tiftiem srebrno poroko veleposestniki Ignacij Supanič in njegova žena Julijana, rojena Smirmaul. Vrli družini, ki daje celi fari s svojim verskim,in narodnim prepričanjem lep vzgled, kličemo: Še na mnoga leta!
K Sv.;Jurij v Slov. gor; Dne 22. t. m. se je smrtno • ponesrečil v partinski občini Mihael Krajnc, mlad, močen mladenič, tihega, mirnega značaja. Pred dobrim letom je prišel od vojakov. Padel je z visokega drevesa, ki ga je obsekoval, tako nesrečno, da je obležal nezavesten in črez nekaj ur tudi umri. Podeliti se mu je moglo samo še sv. posliednje olje. N. v. m. p.!
m Sv. Jakob v Slov. gor. |Dne 19|. t. m. je imelo naše mlado izobraževalno društvo svoj prvi redni občni zbor pri posestniku Jan. Lorberju v Gornjem dolu. Udeležencev je bilo blizo 100, ki so z zanimanjem poslušali poročila odbornikov. Knjig se je prebralo v pretočenem letu do 400. Potem je navdušeno govoril mladenič Rojs iz Jarcnine. I? » ložil nam je jako obširno vsa pereča vprašanja sedanjega časa, posebno o pogubnem žganjepitju. Njegove besedo so padle na rodovitna tla. V novi odbor so se izvolili sledeči: Menhard Ferdinand, predsednik; Jan. Kapun, podpredsednik: Sikan Franc, tajnik; Verbost Janez, tajnikov namestnik: Cinar Mati|a, blagajnik; Jurij Ferlinc, blagajnikov namestnik; Janez Hercer, knjižničar. Upamo, da se bodo vsi pametni Šentjakobčani oklenili tega koristnega društva, ki nima drugega namena, kot izobraževati svoje člano, ter njim nuditi pošteno veselje.
Društvo ima že dobro izvqžban tamburaški zbor, ki jb pri občnem zboru nastopil pod vodstvom Fran čiška Barko od Sv. Antona v Silo v. gor. lY"adil je skozi dva tedna naše fante v tamburanju, za kar. mu bodi tem potom izrečena srčna zahvala,
m Jarenina. Že dolgo slovi naš prelepi kraj kot versko in narodno probujen. Da pa tudi na gospodarskem polju nismo najzadnji, kaže dejstvo, da se naši prijazni griči ponašajo z lepo vinsko trto, lepo urejeni sadovnjaki so priča marljivih' rok, na travnikih se pridno gnoji in sploh se vsa skrb obrača pri tem tudi na umno žavinorfejo. Da se pa vkljub temu našim kmetom predobro ne godi, so vzrok razne \iime, toča in mraz, največ pa nas uničuje pomanjkanje delavskili moči. Več velikih posestev se je vsled tega dalo v oskrbovanje takozvanih majerjev, ali pa se je razkosalo. Kjer je poprej premožen kmet zadovoljno preži vil svojo družino s svojimi viničarji vred, trudi se sedaj vse polno malih posestnikov za svoj obstanek, ker nobenemu skoraj ne vrže imetje toliko, da bi imel za domače potrebe dovolj, in da se tako ljudstvo le osiroinači, je samoumevno. Primanjkuje nam hlapcev in dekel. Mnogo naših fantov in deklet zapravlja sicer za drag denar svoje moči po raznih zaduhlih tovarnah in pre-mogokopih nemške pokrajine, med tem ko mora naš kmet vsled pomanjkanja poslov opravljati svoje delo le površno. Mnogo naše zemlje ostane na ta način neobdelane ali vsaj ne pravilno. Škodo ima pri tem naš kmet, pa tudi med mladino so le nedki, ki bi si v tujini v resnici kaj prihranili. Gotovo bi bilo bolje, če bi ostajali doma, saj mi Slovenci vendar nismo cigani, da bi se morali klatiti po svetu. Nimam sicer namena tukaj, biti komu nevošljiv boljšega kruha, pa izkušnja nas uči, da priclefjo mnogokrat v naše kraje ljudje, ki nam niso z ničem koristili, o katerih se nam niti sanjalo ni, da spadajo k nam, ker ves čas so ostali v tujini, vsled onemoglosti pa so jih njih delodajalci napodili in slednjič pridejo revelži v domovino na obSinske stroške. Da se pa tak človek pri nas ne sprejme kar z razprostrtimi rokami, mi bo vsak pritrdil. Pa pravijo socialdemokrati, da so kmetje oderuhi in.se jim predobro godi.
Mladenič.
m Iz Slov. gor. V naše slovenske kraje priklatijo se pogosto neznani agehti ter tuintam marsikoga , vlovijo, da si da proti ognju zavarovati svoja poslopja, čeravno je že zavarovan pri enem zavodu. Ti agentje obljubijo, da bodo skrbeli za to, da ga od drugega zavoda popolnoma ločijo, in da mu ne bo treba toliko plačevati, kakor do sedaj plačuje zavarovalnine itd. To le toliko, da stranko vlovijo, da se podpiše, potem je naenkrat pri dveh zavodih zavarovan, vsled česar pride do tožbe in stranka mora plačati. Vrhu tega pa, če je pri dvieh zavodih zavarovan, v slučaju požarne nesreče ne dobi nobene odškodnine ter še je lahko zavoljo tega kaznovan.
m Bralno društvo v Tinjali imelo je dne 6. januarja svoj občni zbor, pri katerem so bili vi vodstvo društva izvoljeni: Janez Tomažič, predsednik; č. g. Janez Medvešek, blagajnik;^ Martin Dušej, knjižničar; Franc Očko, predsednikov namestnik; Gabriela Fisolič, tajničarka; Matevž Šega in Matija Smogavec, odbornika. Društvo ima 340 knjig. V teku leta izposodilo se je 230 knjig. V letu 1908. bodemo si naročili 10 „Slov. Gosp.", 10 „Naš Dom", 1 „Domoljub", 1 „Naša Straža", in pristopili družbi sv. Mohorja. Želeti bi bilo, da bi se mladeniči bolj zanimali za bralno društvo.
m Od. Sv. Križa nad Mariborom. Vk\jub temu, da sta se v nedeljo, dne 2fi. t. m., v naši sosednji bližini vršila dva shoda — v Selnici im pri Gornji Sv. Kungoti — vkljub temu, da se je napovedana tombola radi nepričakovanih ovir v zadnjem trenutku morala odpovedati in na poznejši čas preložiti, je bil občni zbor našega bralnega društjva izvanredno dobro obiskan. Mladeniči, mladenke, možje, vsi v obilnem številu, da je bila bralna soba napolnjena. Bilo pa je tuldi prijetno. Domači gpspod župnik je zborovanje z iskrenim pozdravom na ivse navzoče otvoril in na to v prav poljudni besedi govoril o predmetu: Kako vpliva alkohol na naše zdravje. Celemu govoru, ki je trajal skoro eno uro, so poslušalci % vidnim zanimanjem prav pozorno sledili, zlasti Še, ker je bila vsa razprava prepletena z raznimi šaljivimi dovtipi in mičnomi vzgledi iz življenja, tako Ida je bilo tudi za smeh dovolj preskrbljeno. Poročilo odbora povdarja posebno, da sta se izmed zunanjih podpornikov spomnila našega bralnega društva z znatnim zneskom č. g. prof. dr. JerovŠek v Mariboru in č. g, Gašpar Zrnko, župnik v Puščavi, tukajšnji rojak. Bodi obema gg. na tem mestu izrečena iskren» zahvala! Ko se je stari odbor z vsklikom potrdil, je k sklepu še g. župnik vse navZoče v tvznešenih besedah vzpodbujal, da se prav pridno poslužujejo društvene knjižnice,, posebno strokovnih ,knjig in časnikov ter jih navduševal za razširjanje in vsestransko nodpi-ranje poštenega, katoliškega časopisja. N^to se je to zanimivo zborovanje Zaključilo. Na veselo svidenje čez par tednov pri tomboli!
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. „Zlato poroko" obhajata tukaj prav slovesno , Petrič Blaž in Terezija, rojena Vran, dne 15. februarja t. 1. Poročena sta 15. februarja 1858. Ženin je i star 80, nevesta 72 let. Čestitamo! Bog vama daj doživeti še
biserno poroko!	Tr , . ,.,
Okolica Sv. Lenart v Slov. gor. kakor je bil» brati, je dr. Bukovec kupil v IloČab Wieserjeva pose t v»,
3U. januarja iuu8.
parceliral, prodal in jih srečno spravil v nemške roke, za kar mu je „Tagblatt" prav hvaležen. Tu pri nas pri Sv. Lenartu bi skoraj nekaj enakega doživeli. Dr. Gorišek in notar Stupiea sta namreč namenila kupiti Hrastovsko graj-ščino; seveda bi pareelirala in prodajala, kdor bi pač več dal. Glavna reč je pri teh „orjakih" Narodne stranke, da se nekaj zasluži. Računila sta sicer dobro, saj sta tudi „učena", tako: nekaj se dobi pri parceliranju, največ pa pri kupnih pogodbah, katere bi se edinole delale pri njima. Zdaj pa glej, slovenski svet, ali ni to „podrobno" narodno delo! — Gorišek in Stupiea sta svoj dobiček že štela, pa ah nesreča! zastopniki hranilnice, kakor so pametni, vendar niso imeli talenta za stotisoč in tisoče tako „eminentno" narodnega posojila. Ti pa ubogi kmet, pazi, kako boš s svojimi krvavo zasluženimi goldinarji polnil Goriškove in notarjeve „maj-žarje
i«
m št. Ruperi v Slov. gor. Vrlo od našega visokošolca g. Šiška mesto v Gradee na visokošolo za celo leto, pa v Celje na petdnevni tečaj! Pa tečaj je tečaj, kaj ne? In povrh še „poučni" tečaj; no, saj ga je potreben. Petdnevni tečaj bi bil za njega, da bi prišel do boljšega kruha in zaslužka; pa letnih tečajev se boji dicni gospodič, kajti to je „prenaporno" za njegovo glavico!
m Dom, rogistrovana delavska stavbena zadruga z omejeno zavezo v Mariboru ima redni občni zbor v nedeljo dne 9. svečana 1908 ob deseti uri dopoldne v Narodnem domu v Mariboru s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva, 2. odobrenje letnega računa, 3. razdelitev čistega dobička, 4. volitev načelstva, 5. volitev računskih pregledo-valcev, 6. volitev razsodišča, 7. čitanje revizijskega zapisnika, 8. razni predlogi. Opomba: Ako bi na določeno uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, skliče se na 11. uro drugi občni zbor s prvotnim sporedom, ki sme sklepati brezpogojno.
m Bralno društvo „Ediaost" pri Sv. Jurjn v Slov. gor. priredi dne 9. svečana t. 1. zimsko veselico s petjem in z igro: „Pravica se je izkazala". Nastopijo mladeniči z govori in deklamacijami. Dne 28. svečana t. 1. priredi društvo svoj letni občni zbor in uprizori igro „Svoji k svojim", ter „Ne vdajmo se!" Prijatelji društva, domači in sosedni, pridite. Društvo vas vabi uljudno za dan 9. in 23. svečana.
m Slivnica pri Mariboru. „Izobraževalno društvo" priredi na Svečnico po večernicah v društveni sobi spomin 501etnice prikazanja Brezmadežne v Lurdu. 1. Deklamacija „Junak, sin Marije" (I. Nerat) 2. Slavnostni govor (Dr. Ant. Medved). 3 Čednosti se klanjajo Brezmadežni (živa podoba). 4. Prolog (Karolina P.). 5. Lurška pastirica". 6. Med točkami tamburanje in petje. častivci Marijini, udeležite se!
m Bralno draštvo pri Sv. Rupertr. v Slov. gor. ima v nedeljo 2. svečana svoj redni občni zbor po običajnem vsporedu v stari šoli in sicer po večernicah.
m .,Slovanska Čitalnica" v Mariboru priredi 15. svečana umetniški koncert, pri katerem nastopita češka umetnika operni pevec Boehniček in virtuoz na gosti Buehtele. Vstopnice se dobivajo v Ciri-lovi tiskarni in pri g. urarju Burešuv Mariboru.
m Samski večer „Slovanske Čitalnice" se ne vrši 2. svečana, ampak 22. svečana. Za ta dan se je pridobila vojaška godba iz Celovca.
m Bralno in gospodarsko draštvo pri Sv. Martinu pri Vur-bergu ima na svečnico t. j. 2. svečana t. 1. po večernicah v starem poslopju svoj ustanovni zbor. Govoril bode č. g. dr. Hohnjec, profesor bogoslovja. K obilni udeležbi vabi odbor.
Slivnica pri Mariboru. Na svečnico po prvi božji službi predaval bode potovalni učitelj gosp. Pušenjak o važnih gospodarskih zadevah v novi šoli. Možje in mladeniči pridite vsi!
m Kat. del. društvo v Puščavi priredi dne 9. svečana pri g. Eichholcerju veselico z govorom in godbo. Začetek ob 4. pop. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ptujski okraj.
p Vurberk. Ptujski Štajerc piše v zadnji številki, da smo •na Vurberku zaslepljeni hi zapeljani „fantalini",1 (Mi. pa proti temu odločno ugovarjamo. Mi nismo zaslepljeni fantalini, mi smo pošteni vur-berški fantje, ki res hrepenimo po pravi izobrazbi in-omiki. Ker pa Štajerca n,e maramo, zato nas imenuje zaslepljene. Ce pa bi mi bili Štajerčevi prilstaši in prijatelji ptujskih zganjam, in morda celo pretepači, bi nas gotovo Štajerc imel za najbolj izobražene in omikane fante na celem Spodnjem Štajerskem. Pisal je tudi, da smo bili od g. župnika nahusjskani, da bi morali shod motiti* kar je vse najpodlejša laž. Mi fantje se lepo zahvalimo za oliko, katero nam Štajerc priporoča. H koncu pa vam povem, gospoda okolu ptujskega Štajerca, da dokler bomo mi fantje tako zaslepljeni, tako dolgo ne boste imeli pri, nas na Vurberku svojega gnezda.
p Na Vurberku je bil zadnjo nedeljo „štajerci-janski" shod pri Golobu, najemniku grajščinske gostilne. Prišlo je dosti ljudstva; velika, večina -je bila seveda na strani „Kmečke zveze". Shod se je otvo-ril. Župnik i« kmetje so zahtevali za se predsednika. „Štajercijanci" pa so rekli, da shod ni sklican kot navaden političen shod, marveč kot' društven, shod nekega političnega tiskovnega društva. Mi ne vemo,, če imajo „Štajercijanci" kako tako društvo Ce ga nimajo, so se zlagali in potem so za eno laž bo-i?ntejši. Medtem ko je župnik še zahteval volitev predsednika, je že tekel, Slavič po žapdarje, da bi ga menda aretirali ali kaj? Na to je stranka ..Kmečke zveze" odšla iz dvorane, ker ni hotela poslušati šta-jere.ijanskih čenč in prismodarij. Ostali so domači, šentmartioiski, precej barbarskih „Štajercijancev" in nekaj radovednežev. Ptujski „Štajercijanci" so se bali za svoja telesa, za to sta jih stražila dva žeiv darja. Odpeljali so se kmalu proti domu. Domači pa so zdaj silno srečni, ker so videli svojo odrešemike. Dobro ljudstvo na Vurbergu je vsled tega shoda precej razburjeno, zlasti na hudo posili-iiemškega gostilničarja Goloba. Tudi ptujski grofov oskrbnik Artzt je delal za ta shod, kakor se je Golob sam izrazil proti nekaterim osebam. Tako gosp. Artzt? Ali vi delate v duhu svojega blagega gospoda?
p Sv. Urban pri Ptuju. Tujcari pri nas so nekateri zvesti privrženci „Narodne stranke" osnovali posojilnico. Oni pa niso pomislili na izrek, da računa ni dobro delati brez krčmarja; ravnotako so oni osnovali posojilnico brez ljudstva. Ljudstvo ni imelo zaupanja v to novo napravo; zaraflitega ne, ker so
njeni ustanovitelji tudi prj. ljudstvui znani kot nepri-jatel|ji. Vsled tega je morala novoustanovljena posojilnica vsled pomanjkanja zadružnikov že koj prvi poslovni dan prenehati s svojim delovanjem. N. v. m. p,.! Vroča in splošna želja ljudstva pa je, da se tukaj ustanovi posojilnica, in sicer za kmečke koristi in od mož, v katere bodej imelo. ljudstvo popolno in neomejeaio zaupanje. Vsled tega se slavna „Zadružna Zveza v Ljubljani" tem potom vljudno poživlja, da stori! ta prepotrebni korak, da ustanovi posojilnico po Rajfajzenovem sistemu, ali s sedežem pri Sv. Urbanu pri Ptuju ali pa .pri Sv. Bolfenku v Slov. gor., kar še je bolj primerno. Vljudno prosimo, da se naša želja kar najhitreje usliši. Več kmetov in posestnikov pri Sv. Urbanu in; pri Sv. Bolfenku.
p Sv. Urban pri Ptuju. Tukaj pri nas šje je
vedno velik nered in splošna zmešnjava v nekaterih ozirih, katere hočem v kratkih potezah orisati, v svarilo, kako ne sme biti pri drugih župnijah. Ob jednem pa hočem, tudi nekoliko okrtačiti tukajšne po-silimogočneže. Tukaj še se vedno nahajajo možje, ki ne verujejo, da je žganje propad za kmeta, ker nalašč popivajo pri cerkvenem sosedu tako dolgo, da slednjič slučajno zamude pridigo! Ti ljubeči se bratci pa so tudi ob enem najhujši privrženci ptujskega „Štajerca." Ni čuda, če jim pridiga smrdi. Oj, nesrečna paprika, in ti od šnopsarjev viisoko cenjeni g. cerkveni sosed, kaj sta storila in še delata škode našemu narodu! V zlati zgodovinski knjigi štajerčevih velikih mož sta gotovo vpisana tudi naša urbanska njegova sotrudnika Žampa, Ceh, Izostalo v časti in pohvali od strani „Štajer,ca" gotovo ne bo naše učiteljstvo, ki v ugodnem slučaju spreminja svoj značaj v liberalnega, in zopet postane kar črez noč nemškutarsko. Svarim zlasti vas, g. Kocmut! Slovenski kruh jeste in povrhu še tudi opravljate organistovsko službo, in vse to vas ne moti v vaših proticerkvenih in protinarodnih načelih. C. g. kaplan, je sicer moral oditi, pa njegov duh je ostal! Celo župnijo hoče komandirati tudi g. poštar Marinič, on hoče podreti delo nekaterih uglednih mož, ki so se trudili, da bi dobili novega poštnega sela, ker je bila dosedanja pismonoševka popolnoma nezanesljiva in neprimerna za to sliužbo. Kar vas je še mož, ne dajte se voditi od njega, poiščite si pravico na višjem mestu, on je vaš kruli,-vi ste gospodarji. Pokažite se torej kot gospodarji! Prihodnjič še več.	Rojak.
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Slišali smo,, da namerava ptujska štajerčijanska stranka tudi pri nas na Svečnico v gostilni g. Rebernaka uprizoriti političen shod» Glasno vam povemo: ne hodite nas dražit, mi vas ne potrebujemo! Lovrenčani smo gospodarsko in politično dosti izobraženi, imamo že mnogo let različna gospodarska in politična društva, ki nam lep dobiček prinašajo, imamo veliko podučljivih knjig, tudi strokovne potovalne učitelje hodimo radi in z veseljem poslušat, zatorej ptujskih štajerčijanskili podukov ne potrebujemo in jih previdni Lovrenčani tudi poslušat ne gremo. Na vaše limanice se nočemo vsesti. Zatorej, ptujski štajercijanci, le lepo tiho raji doma ostanite, pa si trud in stroške prihranite!
p Zopet je gorelo v Cirkovcah. Zažgali so otroci. Uničena so štiri gospodarska poslopja, ena mala hiša in ena koča. Boštjanu Pernat so zgorele vse svinje, Jurij Kmetec je dobil hude opekline pri reševanju svojih konj, ki niso hoteli iti iz hleva. Vrlim domačim gasilcem v Cirkovcah in Šikolah so prišli na poinoč spretni gasilci iz Št. Lovrenca in Račjega, da so preprečili večjo nesrečo, ki bi lahko zadela celo cirkovško vas.
p Najstarejši in najboljši Cirkovean je ui. Dopolnil je že 85. leto. Zakaj je bil najboljši? Tega pa ni mogoče tako hitro povedati, omenimo le kratko, da je molil in delal noč in dan' pri skromni hrani, akoravno bi se lahko imenitno gostil. Torej je bil skopuh. Nikakor ne! Pijančki so ga pri števali stiskačem, a kdor meče kot darilo cele sto-take ubogim v pomoč, pač ni skop. Raznim zavor^ je bil vsled svoje radoclarnosti dobro znan, za afri-kanske misijone pa tako navdušen, da je nekoč odštel kar celih tri tisoč kron. Za domačo novo cerkev je kupil dragocen lestenec za 750 K, krasno delo pasarja Tratnika v Mariboru. Ko se je začelo pobirati za nove orgije, se je on takoj zglasil z 800 kron. V oporoki je določil 000 K za veliki altar, in svojo iepo hišo blizu cerkve pa sporočil za sv. maše. Da bo imel sedaj cirkovški gospod župnik tudi ofre v svoji hiši, tega šo nekateri jako veseli. In tako je prav, Janez Frangež je bil ponižen, zato ni maral nikdar voljen biti v občinski ali konkurenčni odbor, akoravno je bil jako razumen. To priča dejstvo, da je postavil menda osem rovfili hiš. razna gospodarska poslopja in lepo kapelo. V cerkvi je bil dan za dnem, s svojimi dobrimi deli pa je postal najboljši zgled vsem katoliškim Cirkovčanom, ki radi prinašajo svoje darove za novo cerkev, ker so prepričani, da je najpametnejši oni, ki si dobro oskrbi svojo dušo za večno življenje.
p Umrl je v Zagrebu finančni ravnatelj v pokoju Franc Drofenik, doma iz Rogatca.
p Iz rogaškega okraja. Nek učitelj, katerega ime še danes zamolčimo, je po letošnjih furežih pridno zabavljal črez dr. Korošca. Svetuje se mu, da to grdo navado opusti, ker s tem ni pridobil na ugledu, baš nasprotno.
p Stoprce. Antonovo proščenje obhajali smo letos posebno slovesno. Začelo se je v četrtek popol-
dne in končalo v ponedeljek ilopoMne. C. g. o. Ladislav, kapucin iz Celja, nam je vsak dan razlagal nornen in dolžnost 111. reda sv. Frančiška ter spro-jel 142 udov. Romarjev in častilcev sv. Antona je obilno bilo iz soseidnih župnij, posebno iz Cirkovec in Sv. Lovrenca na Drav. polju. V peltek bili so gospodarji in gospodinje, v nedeljo vesela in korajžna mladina. — Dne 14. t. m. umrl je najstarejši mož v stoprčki župniji, Martin Fišer iz Crmožiš; bil je star 84 let. — Na oklicih sta Franc Topolovec iz Jesenic in Terezija Vtič & Siteža. — V preteklem letu bilo je rojenih 42, umrlo jih je 19, in poročeni so bili 3 pari.
p Kmet. br. društvo na Poleašnkrt ima 2. svečana po večernicah svoj redni občni zbor v narodni šoli po običajnem vsporedu. K obilni udeležbi vabi odbor.
p Kmet. bralno druitvo na Polenšakn priredi 9. svečana po večernicah tombolo v prostorih g. J. Lovrenca. Tombola se vrši na korist šolarske in bral. društva knjižnice, zato se darila hvaležno sprejemajo. K preobilni udeležbi vabi odbor.
p Pri Sv. Lovrencu na Drav. polju priredi tamošnja kmetijska podružnica na svečnico popoldne ob poltreh v bralni sobi svoj občni zbor s podučnim predavanjem. Domačini in okoličani, ki želijo umetnega gnoja, semenja deteljnega ali druzega, galice, plemenskih mer-jaščkov in enakih gosp. stvari, se naj gotovo udeležijo zbora.
P Vojaško-veteransko društvo za Sv. Tomaž in okolico ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 2. februarja popoldne ob 3. uri v gostilni pri Kosi-ju, h kateremu se vsi udje in prijatelji društva uljudno vabijo.	Odbor.
p Bralno društvo pri Sv. Andražu v Slov. gor. ima v nedeljo 2. februarja t. 1. po večernicah v šoli svoj XVIII. občni zbor. po običajnem vsporedu in s petjem domačega mešanega zbora. Potem prosta zabava v gostilni g. Neže Rola.
Ljutomerski okraj,
1 Sat. slov. polit, in gospod, društvo za ljutomerski
in gornjer&dgonski okraj" ima v nedoijo dne 2. svečana po večernicah svoj redni občni zbor v prostorih g. ign. Hauptmanna pri Sv. Križu. Vspored: 1. Pozdravni govor zborovalnega predsednika; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. volitev novega odbora; 5. volitev odboro-vega načelstva; 6. govori; 7. predlogi; 8. raznoterosti.
1 Sčavnica. Iz naše, občine smo v kratkem času spremili k zadnjemu počitku k Sv, Benediktu 2 najstarejša moža naše občine, namreč: dne 14. avgusta 1907. smo pokopali 861etnega starca Gregorja Valner, bivšega kmeta na Ščavnici, in dne 13. t. m. pa smo spremljali k zadnjemu počitku,' 901etneiga starčka Janeza Kukovec, po domače Žvorčov dedek. Mož je bil rojen 1818, 1. v Brengovi, pozneje kmet v Kunovi, župnije negovske. Rajnki Janez je bil mož poštenjak, zvest in veren katoličan, vsikdar zaveden Slovenec. Bil je dolgoletni občinski svetovalec in cerkveni ključar. .Rad je prebiral dobre knjige in je bil dolgoletni naročnik „Slov. Gosp." Zadna leta je prebil pri svojem sinu Janezu na Ščavnici. Bil je do tako visoke starosti zmiraj trdnega zdravja, bistrega uma, in posebnor dobrega spomina. N. v. m. p.!
1 Vučja ves na Murskem polju. Ko je prinesel „Slov. Gosp." v štev, 2. dopis iz Vučje vesi, je to naše naprednjake pri Narodni stranki tako dirnilo, da so prišli skoraj ob pamet, katerer so nekateri imeli že itak jako malo. Najbolj je kričal in se rotil prejšni občinski predstojnik, katerega so najbolj dirnile besede, da je dopisnik imenoval njega in njegove pristaše liberalne tirane, ki so občino ogulili do belili kosti» Zato nas imenujejo zaničljivo v ..Narodnem Listu" zvezarje, na kar smo pa mi res ponosni, ker sedanji občinski odbor se je zavezal, da hoče složno delovati v blagor in korist občine ter z občinskim imetjem drugače gospodariti, kot je bilo ob času prejšnega županovanja. Kaj pa ¡»odete sedaj rekli, gospod občinski predstojniki v pokoju? Zmiraj ste kričali in pravili okoli, da bi radi znali, kdo bode plačal stroške deželnega komisarja, ki je prišel vaše račune pregledovat. Sedaj ste menda že zvedeli, ker mi že vemo. Te stroškfe i bi si vi lahko prihranili, ko bi nas zvezarje, kakor nas zaničljivo imenuj|etei v „Narod. Listu", takrat» drugače sprejeli, ko ste nas poklicali v občinsko pisarno, da ste prvii račun popravili. Mi še dobro pomnimo, da smo vas vprašali: Kdo ima danes besedo? Iiy vi ste odgovorili, da samo odborniki. Zakaj pa ste nas tedaj klicali, če nimamo besede. Hoteli ste nas samo speljati na led. Mislite, da bi vam samo kimali., kakor vaši nekateri prejšni odborniki. Nato smo mi nastopili pot, po kateri smo srečno prišli do svojega cilja ter vas vrgli raz županski stolec ter občini dali drugo lice. Da se z občinskim premoženjem ne sme' tako lalikomišljeno razpolagati, o tem vas je ^nenda poučil deželni komisar, ko vam je izračunil, da morate občini vrniti 65 K 23 in to samo za. ta čas, ko smo se mi pritožili. Saj veste, da je g. deželni komisar vprašal, če bi črez celo dobo vašega županovanja presedal račune? In takrat ste se izrazili: Potem mi hišo vzamete. Tudi vaš županski namestnik, ki je za čas vaštega trinier sečneaa dopusta županova!, si je tudi zaradi va,s nekatere sitnosti nakopal. Za nagrado, da ste sedaj v občinskih zadevah dobro poučeni, boste gotovo z veseljem plačali tistih 74.23 K gospodu deželnemu komisarju. 'Nas tudi zelo veseli, da ste tako modro pogruntali, ker hočete ustanoviti novo društvo sloge in pravičnosti, kakor ste pred kratkim dali oklicati. K temu društvu nas je ogromna večina voljna pristopiti, samo razjasnite nam svoja pravila in p;' kje se naj oglasimo. TOliko za danes, a, mi vas že sedaj opozorimo, da se Še lahko kje srečamo. Na svidenje torej! — Vučanski zvezarji.
1 Radenci. Od več strani se mene, podpisanega, sumniči, da sem dopisnik notice „Gorryeradgon-ski okrajni &astop" v zadnji štev. „Slov. Gosp." Prosim, da blagovoli slavno uredništvo izjaviti, da nisem jaz dotični dopis poslal niti bil ž njim v ka-kikoli zvezi. (Potrdimo! Uredništvo.) Resnici na ljubo bodi povedano, tla je bil dopisnik istega dopisa o stvari slabo podučen-. G. glavarja ne, zadene krivda, on je le na vprašanje bivšega načelnika okrajnega zastopa Wratschko-ta, postavno sklicanfie . okr. zastopnikov razjasneval. To ne pred. ampak med sejo. Nasprotniki skljcavali so se na to, da se niso vabila k seji vsem zastopnikom poslal?.. To . je kratko rečeno — laž. Priča tega poštna knjiga c. kr. poštnega urada v Radgoni. Da pa so se pisma potom c. kr. pošte tudi vsem udom pravočasno dostavila, o tem se bode razpravljalo še na drugem mestu.. ■ Tildi tukaj bodo govorili' priče! Naši ljubi gg\. nasprotnik! pokazali so že pri prvi seji, kpUko so jim mar gospodarske koristi okraja, ne morejo preboleti tega, da so dobili sedaj vendar enkrat okrajni zastop pravi kmetje v roke, in raditega hočejo delati zgago, pa ne bode šlo, vi „veliki" gospodje Nemci,'! D? se vidimo 3. iebr., potem bodemo govorili dalje!	Zemljič.
1 Ljutomer. Sainonemški napis na kolodvoru. Potnike, ki se vozijo na progij Spielfeld-Ljutomer, gotovo bode v oči sainonemški napis Luttenberg. Vozil sem se že drugod v. bolj nemških \krajih«, in nahajal dvojezične napise, a v našem slovenskem Ljutomeru pa samonemški napis. Tudi gg. uradnikom bi- bilo treba opomniti, da so oni nastavljeni zavoi, ljo nas. Slovenci, zavedajmo se svoje (narodnosti.
Okoličan.
1 Umrl je 17. t. m. g. Alojz Cuček. veleposestnik v Kutencih, fara Sv. Jurij ob Ščavnici, v 57. letu svoje starosti. Rajni je bil daleč na okoli znan in spoštovan. Pričal je to njegov pogreb, ki se je dne 20. t. m. ob mnogobrojni udeležbi ljudstva vršil. N. ¡v. m. p.!
Slovenjgraški okraj.
— Šoštanj. [Velikanski natval ljudstva (na tukajšnjo trižko posojilnico, /katerega sjmo :le.'obžalovali, je od dno do dne hujši. Da se je pa poostrilo to neprijetno stanje, so zakrivili gospodje v, Šoštanju sami. Ob urad-njjbi ulrah, ko bi vendar morala biti posojilnica odprta, zaklenejo vrata, potem ko so spustili par ljudi j v sobo; druge pustijo zmrzovati zunaj na cesti. Sedaj tirja, pa ne posojilnica, temveč odvetnik jdr. Mayer, da morajo dolžniki, kateri so večinoma kmetje, v 3 dneh vrniti posojilnici ves dolg (nekateri so dolžni po 500 do 800 K in še več) in še povrh 1 K 40 v stroškov za tirjatev, medtem ko niso dobili nobenega opomina. Kje bodo vendar ubogi kmetje sedaj v tem času naehkrat dobili toliko dfenarja? Kulantni' pač niso gospodje nasproti hudo prizadetim. „Kulantni" so bili k večjemu nasproti sedanjemu poslancu Ježov-niku, ozir. njegovim agitatorjem Volkiu. Vošnjaku in drugim, ubogim kmetom pa o vaši „kulantnosti" ni duha ne sluha. Svetujemo vam, da sedaj sklenete, kakor v dobi volitve, kompromis z Nemci, kateri, se vam v obraz smejijo, ko ste tako zelo kulantni m „pametni". Mnogo bode pomogla pa ubogim kmetom na novo ustanovljena posojilnica v Šmibelu pri Šoštanju, katera že vrlo deluje in h kateri se sedaj trumoma zatekajo kmetje in drugi. Tudi v ŠajteŠki dolini se svetli! Mi poživljamo rodoljube Kmečke zveze, da gredo na roke prizadetim kmetom in jim pomagajo v zvezi s šmiheljsko in šentiljsko posojilnico, da poplačajo tirjatve in se jim prihranijo nepotrebni stroški.
s Šmartno ob Paki. Umrla je dne 22. t. m. po dolgi in mučni bolezni Josipina Piano., hčerka tukajšnjega postajenačelnika, y cvetju mladosti, v 11. letu. K pogrebu jo je spremljala vsa šolska mladina in veliko drugega ljudstva. Pevsko društvo ji je zapelo nagrobnico „Nad zvezdami." Žalujoči rodbini Pianovi naše globoko sožalje!
s Šmartno ob Paki. Naša požarna bramba je imela dne 26. t. m. občni zbor, pri katerem se je sklenilo, da se naj imenuje tukajšnega barona H. Warsberga. za častnega člana. Nekdo pa je sprožil vprašanje, ali se naj da besedilo na diplomi tiskati slovensko ali nemško* Tu se pa osokoli že dobro znani Janez Klančnik po domače Jerec, katerega so že razni slovenski časniki imeli priliko večkrat po njegovih slovenskih prstih okrcati, in predlaga, naj se na diplomi tiska nemško besedilo. Ta svoj briht-ni predlog je utemeljeval s tem: aiko pride kakšen gospod barona obiskat, pa ne bo znal diplome pre-čitati, če bo slovenska. Jajce je bilo izleženo in navzoči člani so ga razen treh, takoj izvalili, sebi in požarni brambi v sramoto. Zopet en dokaz, kakršni narodnjaki so liberalci. 'Čudimo se le nekaterim članom, kako morajo proti svojemu prepričanju glasovati za takšno neumnost. O zgoraj omenjenem Jerecu smo mislili, da se je kaj poboljšal, toda kakor vidimo, bode morala zopet petj šiba. Z/a. eventualni popravek pa imamo odgovor že sedaj pripravljen.
Konjiški okraj.
k Konjice. Izredni užitek smo imeli preteklo nedeljo v Konjicah, kjer je priredilo predavanje
Zgodovinsko društvo ter je predaval g. prof. dr. Stegenšek: „O starih gradovih in grajskem življenju v konjiškem okraju." Pred navzočim, v obilnem številu zbranim odličnim občinstvom je g. predavatelj v jasnih besedah razvil zgodovino starih gradov in1 graščin srednjega veka v konjiškem okraju, kakor so bile n. pr. : Konjiški grad, grad Tribenik pri Konjicah, dvorec Hebenstreit, graščina Golič, zreški grad (Freudenberg), grad Jarnnik (Hollen-stein), grad Lušperg, dvorec Malahorn, grad Kebelj (Gybel), Pogled in zbelovski grad, ki so se nam pokazale tudi v slikah, fotografijah in tlorisih. Zlasti so bili zanimivi in podučni podatki o grajskem življenju v srednjem veku ter o razmerah, ki so vladale med gospodo na graščinah in njih podaniki — kmeti. Ob koncu govora je žel g. predavatelj zasluženo živahno pohvalo, in g. dr. Rudolf je kot zastopnik Citainicel izrekel za!h,\laila Zgodovinskemu društvu kakor tudi g. predavatelju z željo, naj bi se v Konjicah še večkrat priredila taka predavanja ter se ista tudi objavila. Želeti je, da bi se tako pomenljivo društvo za zgodovino Spodnjega Štaljerja od ¡vsakogar po močeh podpiralo. — V. P.
k Iz konjiške okolice. Dne 19. januarja je imela, v Konjicah do kmeta ljubeznipolna Narodna stranka svoj shod. Na shod je vabil ljudi dr. Prus. Predsedoval je shodu dr. Rudolf, zapisnikar je bil koncipijent Kolšek, govoril je dr. .Božič, kandidata Zdolšeka ni bilo ; no, pač sami doktai+ji, so koman-dirali. Kdo je pa poslušal? Ogorevei menda razun kuhari.ce vsi, potem pa učiteljev <je kar mrgolelo, potem nekaj navadnih konjiških vinskih bratcev, kateri so najbolj ploskali in pritrjevali ; bilo je pa tudi par zavfednih kmetov, da so te sladkoustne ptičke bolj natanko spoznali. Potem se pa hvali Narodna stranka, kak velikanski shod je bil., da koliko in koliko je : bilo naprednih kmetov, in da 'A Spodnje-Štajerja je že z njimi. O ti preklicana laž, še črez sto let ne! V Zdolšekovem programu so obetali, da če bo on izvoljen, bomo tedaj še zmiraj takšne gra-dovte za šole zidali, pa da mora k temu dežela pomagati. Prosim vas lepo. kje pa delžela dobi denar? Ali ne največ od kmetov? Kaj pa pomaga pšenico iz kašte v kašto presipavati, zato je ne bo več. Narodna stranka misli, če bi ona rekla, da je kuhan fižol za senne dober, da bo potem že vsak kmet verjel. Narodna stranka pravi, da kmete duhovniki vodijo. Kdo je pa že več kmetov ob granite spravil, duhovniki ali doktorji, kmet l'e vprašaj se sam. Ko bi en pravdarski doktor moral po noči iz sladkega spanja v hudi zimi, v ledenem potu pa po dve uri daleč iti na spoved, bi gotovo 50 gld. računil; kaj pa duhovnik za to dobi? Lahko noč, drugega pa nié. Dopisnik teh vrst je prosil dr. Prusa, naj bi mu dovolil iz svoje gorice vevericei streljati, pa ni mu dovolil; rekel je: potem bi zajce streljali. Kaj bi pa bilo, če bi jih, saj se na mojiem posestvu živijo. Ce mu je lov predrag, naj ga pa pusti. In ravno ta. dr. Prus je bil zdaj do kmetov tako strašansko ljubezniv. Kmetje, odpirajte oči, če imate dosti denarja, tedaj le držite z Narodno stranko, če jih pa nimate, tedaj vam pa naravnost odsvetujem.
Kmet iz Konjic.
k Po volitvah. Par besed po volitvah je dobro zapisati ter si nekatera dejstva zaponiniti. V našem okraju, ki ga imata „Domovina" in „Nar. List" za najbolj „črnega", so napeli konjiški liberalci vse sile, da bi kaj več glasov dobili za svojega narodnega (!) kandidata. Dr. Prus (sin rajnega, zal vse dobro vnetega advokata v Konjicah) je agitiral s par pomočniki, kakor je n. pr. Ogorevčervi Pavel in par pi-sačev, ki jih pa za sedaj še ne imenujemo, z vso vnemo za liberalnega kandidata. Hodil je od hiše do hiše, plačeval v „Nar. domu" pijačo, da je kar od mize teklo ter res s tem pridobil nekaj omahljivcev in par Štajerčifiancev v Konjicah, okolici konjiški in v Stranicah, da so rnu šli na lim, ,kei* je zatrjeval, da je itak Zdolšekova zmatla popolnoma gotova. Nekaj jih .je zapeljalo k temu tudi 'njegovo ime, ki jih je spominjalo njegovega blagega očeta, toda ti že spoznavajo po izidu volitve, da je jabelko padlo tukaj zelo daleč dd drevesa. V konjiškem trgu je prišlo izmed 109 volilcev k volitvi 5 za Ter,glava. 29 za Zdolšeka, torej skupaj 34 za oba slovenska kandidata, kar še v Konjicah nismo doživeli. Čestitamo „Nar. stranki", da si je znala pridobiti tako naglp celo najhujše Šta-jercijance, ki so vedno šli z Nemci ter so v drž. zbor zvesto volili Wratschka, Markelna. ali Kressnika. Le tako naprej in kmalu bo trg slovenski! Ce le bodo Stajercijanci stanovitni, ker tudi Nemci dajo o volitvah radi za pijačo, a glasove pijancev jim radi prepustimo. Najboljši kmetje v konjiškem okraju pa so volili Terjava: slava jim!
Razmerje glasov
pri deželnozborski volitvi dne 23. februarja (T. = Terglav, Z. = Zdolšek):
Okraj del je: Sv. Peter v Sav. dol. T. 43, Z. 43. Kalobjei T. 18. Z. 9. Št. Jurij. ob Suž. žel. (trg) T. 11, Z. 17. Št. Jurij ob juž. žel. (okolica) T. 103. Z. 49. Dramlje T. 20. Z. 35. Petrovče T. 24. Z. 40.1 Fmnkolovo T. 38, Z. 2. Novaoerkev T. 36, Z. 21. Velika Pirešica prif Galiciji T. 61„ Z, 39. Griže T. 36, Z. 23. Teharje (občina)' T. 25, Z. 4. Sv. Lovrenc pod Prožinom T. 3, Z. 13. Celfie (okolica) T. 72, Z.'36. Šmartin T. 13, Z. 18. (Žalec T. 13, Z. 28. Sv. Pavel pri Preboldu T. 35, Z. 38. i
Škof j a vas T. 20, Z. 31, Mahne 4. Dobrna T. 98, Z.	.
Ofcraj Gornjigrad: Ljubno T. 00, Z. 6. Mozirje T. 76, Z. 2. Bočna T. 48, Z. 32. Novaštilta T. 35, Z. 11.
Okraj Konjice: Zreče T. 52, Z. 1. Sv. Kunigunda T. 28, Z. L Konjice (trg) T. 5, Z. 29. Konjice (okolica) T. 44, Z. 20. Tepanje T. 33, Z. 4. ■Mireče T. 51, Z. 1. Bezina T. 15, Z. -. Stranice T. 5, Z. 11. Kebelj T. 39, Z. 6. Kot (žup. Kebelj) T. 39, Z.f 6, 3 neveljavni.
Okraj Šmarje Šmarje (trg) T. 11, Z. 34. Sv. Vid T. 11, Z. 15. Zibika T. 30.. Z.v 4. Sv. Peter v Miedv. selu_T. 50, Z. 9. Sv. Štefan T., 18. Z. 13. Slivnica T. 17, Z. 10.
Okraj Vransko: Braslovče T. 57, Z. 58. Št. Jurij ob Taboru T. 84, Z. 32, 1 nev. Vjransko T. 15, Z. 38. Prekopa Ti. 3, Z. 22. Gomilsko T. 7, Z. 37. Polzela T. 51, Z. 28.
Prosimo še nadaljnih podatkov iz vseh občin! Skupno število glasov: Terglav 2676, Zdolšek 1331, razcepljenih 27; torej je dobil kandidat S. K. Z. Terglav 1345 glasov več, kakor kandidat liberalcev in štajerčijancev Zdolšek.
Celjski okraj.
c Zahvala. Vsem svojim dragim rojakom, ki so me po moji izvolitvi počastili z bakljado ali s streljanjem in s kresovi, kakor tudi vsem tistim, ki so mi poslali brzojavne ali pismene čestitke, izrekam tem potom n3jiskrenejšo zahvalo ter jim pošiljam rodoljubne pozdrave. Sv. Peter v Sav. dol. dne 26. januarja 1905. Alojzij Terglav, dež. poslanec.
c Izjava. Podpisani občinski zastop slovesno protestuje proti lažnjivemu pisarjenjn „Narod. Lista" in „Domovine", kakor da je naš občan in novoizvoljeni deželni poslanec g. Alojzij Terglav analfabet, da bi toraj ne znal brati in se podpisati. Nasprotno se mora resnici na ljubo potrditi, da je on v celi občini in po znanih krogih jako čislana in spoštovana oseba. Je večletni občinski odbornik in svetovalec, odbornik in načelnik krajnega šolskega sveta. In s svojo vstrajno marljivostjo v šoli in doma, pridobil si je tudi veliko spretnost v govoru in pisavi. Občina Sv. Peter v Sav. dol., dne 27. januarja. Štefan Mastnak, župan. Matevž Škorjanc, Vin. Ušen.
c Celje. Pisanje naših listov „SI. Gospodar", „Naš Dom" in „Slovenec" v zadnjem volilnem boju je naredilo tudi med zmernimi liberalci in prvaki tlober utis. Liberalno časopisje jim je tako vteplo zmago Zdolšekovo v glave, da je bilo vse osupnjeno, ko se ¿e izvedelo za dvetretjinsko večino Terglava. Nasprotno pa je naše časopisje pisaio zmerno in previdno. Posluževalo se tudi ni takih nizkih sredstev proti nasprotnemu kandidatu, kakor sta to storila „Narod" in „Domovina." Sedaj po izvršeni bitki se marsikateremu odpirajo oči, in Kmečka zveza in njeni listi so si pridobili več tihih prijateljev ka^ kor sami slutijo.. Poštenost > traja pač najdalje, in po tej poti hodimo neustrašeno naprej.
c Celje. Naši liberalni celjski dolitarji hodijo z dolgimi nosovi po mestu. Hoteli so imeti „m; e r i-1 o za prihodnje deželnozborske volitve", in dne 23. januarja so dobili to „merilo." Tudi Savinska dolina se ne da več voditi od študentov, ki sede v uredništvih naših liberalnih listov, namesto na šolskih klopeh! Pri mnogih dosedanjih pristaših Narodne stranke pa se pojavlja srčna želja, da bi se dalo kmalu doseči neko skupno; postopanje s kmečko stranko., „Narodni List" in „Domiovina" sta jim lagala o zmagi, o prevratu med ljudstvom, a 23. januarja so uvideli, da to ni res. In kakor pri tej stvari, tako jim menda laižeta lista tudi v drugih zadevah? Nastalo je nezaupanje do lastne stranke. Mi smo prepričani, da je ljudem, ki so poštene in dobre volje, vstop v kmečko stranko vedno odprt. Združimo se. ki nam je res mar do narodnega blagra!
c Celje. Svoboda celjskih dijakov se je zopet začela kazati posebno tam, kjer bi je ne bilo treba. Nekaj dni sem je bilo še precej mirno, ali sedaj pa se je zopet začelo. Ni mogoče omeniti vseh slučajev, ali slovenska javnost naj oprosti, da omenim vsaj dva slučaja, kjer se popolnoma kažejo sadovi celjske „svobode." V nedeljo 19. t. m. so nekateri dijaki, posebno en velik gospod (?!), na najnesramnfejši način zasramovali službo božjo — v cerkvi! To se zgodi često. ali zadnjič je to bilo tako, da bi moralo vsakega juda biti sram in strah. Kje ste, pobožni voditelji liberalcev? Ali veste,* kako se obnašajo vaši pristaši! ? Sramota! T)rug slučaj se je zgodil v šoli, gimnaziji, ko je en tak veliki gospod katoliške dijake, posebno enega, zasmehoval. Slovenski dijaki naj se torej v šoli prepirajo, da se njihovi nemški tovariši rogajo! In res, ko bi ne bil nemški učitelj prisoten, bi se bila „svoboda" tudi steipla! Torej nemški učitelji morajo slovenske dijake miriti, ki se prepirajo med seboj! Ti naprednjaki psujejo naše dijake z psovkami: „Piaienksicht! itd. Napredno! — Olikano! — Svobodno! — Ali še bode dolgo tako?
c Savinska dolina. „Domovina" je poročala, da so na Zdolšekovem shodu v Žalcu v navzočnosti g. državnega poslanca Robleka leteli pfui-kljjci na1 dr. Povaleja, visoko izobraženega gpspoda in finančnega nadkomisarja v Mariboru, edinega Slovenca v tej službi. Žalostno! In gi. Roblek n| čutil potrebe, da bi zavrnil te nerazsodneže, ki psova moža. kateri je
dosedaj vedno zvesto volil v okrajni zastop celjski. Lep zastopnik slovenskega naroda,
o Savinska dolina. Zakaj je liberalna stranka propala, tako se sedaj izprašujejo liberalci med seboj/ Vsakdo čuti, da je največ kriva na izgubljeni bitki strast liberalnega učiteljstva. Šolsko obiskovanje' hoče razširiti do ' 16. leta, izraža želje še po večjih šolskih palačah, vsak duhovnik "Ul „far", ki ne sme več v šolo, in kdor noče svojega duhovnika sovražiti, je „iarški podrepnik," Naše ljudstvo pa se je kmalu nasitilo takih zmerjanj in se je obrnilo do Kmečke zveze, kjer je delo in ne samo zabavljanje. Liberalno učiteljstvo vidi-samo sebe, visoke plače in krasne šolske palače, skrb in ozir na kmeta pa ostane na strani. In to liberalno učiteljstvo je najbolj agitiralo za Zdolšeka. Za to je
moral propasti !
e Žalec. Kakor strela z jasnega neba je udaril klic med liberalne vrste : Roblek naj od--loži m a- n d a t ! Ljudstvo mu je dne 23. t. m. izreklo nezaupnico! Da, ljudstvo z Roblekom m več zadovoljno! Ko je kandidiral, je zatifeval, daj ni kandidat ne Narodne stranke in ne Kmečke zveze, Zaradi tega so ga mnogi volili. Komaj pa je bil izvoljen, smatra se kot poslanec Narodne stranke in hodi okoli in aghira za njo. Poštenita, znaičafnim Savinčanom pa to ne dopada. Njegovi agitatorji so delali tudi velikanske obljube glede hmelja in lagali proti1 dr. Korošcu. Ljudstvo je uvidelo, da so ga agitatorji ogoljuiali. Noben kmet pa Robleku ne bo odpustil, da je glasoval za odprtje mej. In če se odprejo res vsled tega srbske mieje, potem bo ljudska nevolja še mnogo večja, in potem ne bo hiše v Savinski dolini, kjer bi se ne klicalo: • Roblek naj odloži mandat !
e V Smartnu v Rožni dolini je šola zaprta, ker je nastala med otroki nalezljiva bolezen špičke.
c Zg. Ponikva. IKako surova je Narodna stranka in nje pristaši,, pokazalo se je na dam volitve tudi pri nas. Več kmetov poštenega obnašanja, ki so storili svojo dolžnost ter volili kandidata) Kmečke zveze, g. iTerglava, je bilo od pristašev Narodne stranke grdo, opsovanih. Ne posebno olikano se je obnašal oni človek, ki je bil na shotiu Narodne stranko za predsednika ter tudi izjavil, 'da, bodemo vsi Zdolšeka volili. Sicer se ponaša kot izobražen človek, a na dan volitve je pokazal, , da njegova izobrazba bolj naizaduje kakor napreduje. Pa vedite, gospodje, da se mi gornjeponkovški kmetje ne pustimo komandi rati od par liberalnih privržencev Nar. stranke, kajti spoznali smo. kakšno dobroto nam ona 2e]i.	Posten kmet.
c Zg. Ponikva. Kar piše Domovinin dopisnik v àt. 7 o shodu liberalcev dne 19. t. m. je do polovice zlagano. Shodu je predsedoval Janez Werdev, govorila sta pa urednik Spindler in Piki iz Žaicgt. Oba sta si na vse kriplje prizadevala, pridobiti vsaj nekaj kmetov. Pa vse zastonj! Udrihala sta po stari liberalni .navadi po „Slov. Gospodarju", Kmečki Zvezi in dr. Korošcu. In s tem sta se močno zamerila vsem treznim ljudem. Poslušali so sicer mirno, toda predobro poznajo liberalce, da bi jim verjeli. Koliko jim je verjeti, pokazal je dopis v Domovini. Pišejo, da so kneli 80 volilcev na shodu in da so bili vsi za Zdol-žeka. Laž! Komaj 30 volilcev je bilo in od teh Še polovica ni vzdignila roke. Pač pa je več nevolilcev vzdignilo roke. Prihodnjič še bodemo manj verjeli liberalcem !
c Polzela. Sicer imamo letos milo in prijetno »imo, naše liberalce pa je. presenetil dne 23. t. m. hud mraz, kateri se zove tudi poraz. Nič mi ; pomagalo izjvanredno delovanje, ki so ga razvijali tukajšnji petelinčki, Zdolšekovi priganjači, nekateri še sicer mlekozobi fantalini. Zapomnili si bodemo zlasti enega, kateri se po naprednjaški z levo prekriža, pa so mu to, kar kmet govori, „prazne čenče". Upamo, da Narodna stranka ne prezre nevenljiviih zaslug, katere si je pridobil njih četovodja Cizl. Pred vsem bi mu privoščili nove čevljičkte, ker- si je stare pri agitaciji raztrgal, in pa diplomo za nabijanje Zdol-Šekovih lepakov; to bi bilo zadoščenje, kajti nehvaležno je, če se gorečemu agitatorju pokaže, kje je zidar luknjo pustil, ali če ga žena z burkljami požene. Pa tudi naša stranka mu izreče priznanje, ker nam je v svoji navdušenosti spravil iveč mož na volišče, kjer pa so z nami volili.. Ko je na1 Zdolšekovem shodu kot slavnostini govornik mjjatil prazno slamo in udrihal po „črnih", po Kmečki zvezi in, svojem ljubljencu „Slov. Gosp.", je potem več volilcev se izreklo: „Ta človek me nikdar ne pridobi 'na svojo stran, ne prestopim več praga prodajalne, kjer je on „komij". Cizlov govor, katerega sta pobožno poslušala Zdolšek in Roblek, je tuldi tako vplival na gosp. Cimpermana, da se je odločnp postavil v naše vrste vkljub silnemu navalu na njegtov (volilni listek, posebno od strani visokega g. Farônika! Zanimivo je, da se je ta kot bivši prijajteKi Terglavove venske gorice sramoval stati na odru poleg katndidata, kmeta •Terglava. Seveda se mora on Svoje stranke okleniti, v kateri so po njegovem mnenju/ vernejši kristjani in boljši Slovenci, kakor ,pa/ v; Kmečki zvezi!|I Še več, po njegovem mnenju; imamo se zahvaliti Nar. stranki, vkatera nam je baje obranila največje narodne svetinje — katere so to,'to še ni določeno! Doka-kazati bi se dalo to iz najnovejše zgodovine, iz Spind-lerjevega evangelija „Nar. Lista" in „Domovine". Mi smo sicer prepričani o teh velikih resnicah iz Zrtolëekovega shoda, kjer je dr. Božič navdušeno slavil HUsa, krivoverca, 'kateri je menjdia pa4,ron Varodmc stranke. iKer pa na. tem shodu nismo nič
slišali, kakšno stališče zavzema. Zdolšek napram veri in narodnosti, zato smo sklenili., ohraniti ga za poznejše čase. Korajžnega se je skazal „dični" Roblek, ki je ,v dve im pol minute trajajočem govoru imenoval voditelje Kmečke zveze pustolovce, za to pa mu kot kolegu Ježovnikovemn nismo hotteli verjeti;, da bi Zdolšek odvagal deset Terglavov, in smo torej dali temu 51 glasov, Zdolšeku pa le 38. Ne smem,pozabiti, vp.m sporočiti, da so tukajšnji odlični vodje Nar. stranke obhajali pogreb ponesrečenega kandidata ¡v nemčurski gostilni Jelenovi, kjer so reševali narodne svetinje i mi pa smo častitali našemu poslancu, Alojziju Terglavu, katerega bi Nar, stranka na rokah nosila, ako bi se njim pridružil. Tudi streljali smo doli proti Žalicu. kjer jim je neki posebno dopadlo, tako da so kihali, kakor, tudi naš Cizl in Dobrteški Cvenkl»! Zdolšek pa je odgovarjal: Bog pomagaj! adijo Narodna stranka!
c Višnja ve s pri Vojniku. Naš razžupan se drži županskega stola kakor „cek pasje kože." Še do sedaj ni predložil volilnih zapisnikov okrajnemu glavarstvu. Bode treba podregati. Deželnozborske volitve se ¿e malo volilcev udeležilo, samo 13 štajer-čijancev in 6 naših. Drugi so izostaJi, češ, k Lipu-žu ne gremo. Ogromni poraz naprednih liberalcev ga močno boli. Toda še bolj ga srdi, da je nedeljo pred volitvijo svoj nos v Novocerkev nesel, on pa študent Prekoršek, in si ga požgal. Zeleni lepaki so vabili k „IMospihlarci" na shod ob 8. uri poslušat štajerčijanoa Zdolšeka, pa ga ni bilo od nikoder. Ob 9. uri se pripelje ves zmrznen ponikviški študent, ki bode Abrahama poprej videl, kakor pa doktorat. Toda volilcev ni bilo blizu, vsaj veljavnih nič. Sedaj pribiti župan Pinter na pomoč in predseduje shodu med pozno službo božjo, kar so mu občani po pravici zelo zamerili. Ponesrečeni shod in njegove posledice so skušali z lepaki popraviti, katere so po noči nabijali. Učitelj Zupanek mlajši je lestvico nosil, učiteljica pa pop. Toda vse prizadevanje bilo je zastonj. Novocerkev je dala liberalcem samo 21, kandidatu Kmečke zveze pa 36 glasov, in tako lanski madež zbrisala.
e Sv. Peter v Sav. dolini. Ko je bil naš sosed Alojzij Terglav tako sijajno izvoljen za deželnega poslanca, so po naši doiini goreli kresi, pokali topiti in vsi somišljeniki njegovi so se veselili zmage katolškega slovenskega moža —-domačina. Kaj pa so storili neprijazni nasprotniki? Vkradli so mu matico is vozove osi, tako da je potem pod poslancem, ki se je peljal iz St. Petra domov, voz sknpaj padel; vkradli so slovensko zastavo, ki je pred poslančevo hišo na maju plapolala (zločinec je še pri tatvini svoj klobuk na smreki pezabil), vkradli so mu slavolok z napisom, ki so ga sosedi poslancu napravili. Pristaši kmečke zvezd niso nič takega g. Robleku ob času njegove izvolitve storili.
c Vransko. Tukaj je umrla baronica Fani Wittenbach.
c Sv. Jurij ob Taborn. V Šentjurju se je lani začela nevihta na do takrat mirnem političnem obzorju, a v Št. Juriju ! začelo se je tudi njagprej jasniti. Podpredsednik K. Z., g. Mlaker je imel tukaj dne 24. nov. prêt. 1. dobro obiskan shod, ki se je popolnoma mirno vršil. Prvič se je nemoteno vršil shod K. Z. v tem delu Savinske doline, odkar je bil g. Roblek od „neodvisnih" proglašen kandidatom. O znamenitem shodu dne 5. jam. t. L, na katerem se je bil dr. Ku-kovec postavii pred sodnji stol zavednih kmetov in bil obsojen, je pa itak znano. Takrat je kmet A. Ranči-gaj zaklical dr. Kukovcif: „G. doktor, dne 23. jan. pride dan plačila, da povrnemo Nar. stranki njene surovosti na praznik sv. Jože! a v Celju!" In res, prišel je dan, plačila. 84 glasov za kanöüdata K. Z., samo 32 za onega'Narodne stranke. Od Vranske do Celja težko, da bi se bila katera občina tako skaza-la kakor zavedni Št. Jur ob Taboru. Te številke povejo dovolj jasno, kak je bil uspeh dr. Kukovčevega nastopa pri nas, te številke povejo, koliko je verjeti Nar. Listu, ki je pisal o meki zmagi dr. Kukovca na našem shodu. Ce bo g. doktor povsod tako zmagal kakor je pri nas, potem bo Nar. stranke kmalu konec vsled samih zmag njenih generalovi Še nekaj. Velikanski- je razloček med pristaši K. Z. in Narodne stranke. K prvi spadajo mirni, dostojni možje, ki pustijo tudi nasprotnike gpvoriti in niti na um ne pride nikomur tfoga izzivati, nasprotniki so čisto drugačni. Lani so kričali, streljali, tulili ini še več tednov po volitvah na vse! mogoče načine izzivali pristaše K. Z. Letos bi' se lahko bilo nasprotnikom vse povrnilo, a mi pristaši K. Z. hočemo lansko izzivanje pozabiti, mi hočemo biti dostojni tudi nasproti svojim političnim nasprotnikom.
c Gornjigrad. Pri nas se je ustainovila Kmet-ska hranilnica in posojilnica za občine Gornjigrad, Novaštifta in Bočna. V odbor so izvoljeni najuglednejši možje, kateri jamčijo, da bo posojilnica lepo uspevala in postala pravi ljudski zavod, ki bo ljudem nudil cen kredit in ugodno priliko za varčevanje. Ustanovitev posojilnice so povzročili liberalci, ki sedaj divjajo v „Narodu", „Domovini)" in „Nar. Listu" proti novi posojrnici. s tem. da so odurno nastopali proti strankam, jih zmerjali-, mesto da bi upoštevali dejstvo, da ljudstvo vzdržuje posojilnico, ne pa par liberalcev v trgji. Stara posojilnica, se pač v današnjem času ne more imenovati .slovenska gospodarska postojanka, ker v dolgi dobi avojejga obstanka ni storila za gospodarski napredek ničesar, pač pa uško-dovala kmete s tem, cïa jim je podeljevala dosti dražji kredit kakor drugi zavodi. Mislimo, da ž« dejstvo, da zajhteva sedaj ta stara posojilnica 6%% obresti za posojila. ko je splošno obrestna, mera na Sp. štajerskem
5%%, govori dovolj jasno, da je nujno potrebna prava kmečjta hranilnica im posojilnica,
e Sv. Peter na Medvedovem selu. Izid glasovanja ob volitvah je silno razveselil celo žnpnijo. Od 100 upravičenih volilcev je prišlo na volišče 60 mož, Terglav je dobil 50 glasov, Zd lšek pa 9 glasov, eden volilec je zmotno zapisal na glasovnico Alojzij Roblek mesto AUjzij Terglav. Medvedovo selo je torej v taboru S. K. Z. Živi j krasni napredek! — Na-'a „Hranilnica in posojilnica" je začela delovati dne 22. jan. Uraduje vsak petek cd 2.—4. ure pop. v žnpnišču. Hranilne vloge obrestuje s 4 /t "/<» od posojil tir j a b'/,7o- Delež znaša 2 K, najmanjša vloga, ki se sprejme, je 1 K. Vpeljala bo tudi domače hrani niče. Prvi uradni dan je v ooilneiu številu zbranim namen in pomen novega denarnega zaveda kaj lepo pojasnil g. Vladimir Pašenjak. Naši najboljši možje so v načelstvu in v nadzorstvu, zanimanje za Hranilnico in posojilnico je prav veliko, zato je upati, da se' bo kaj lepo razvijala. Peterčani, oklenite se j j! Svoji k svojim!
c Sv. Peter na Medvedovem selu^ Pri našem izobraževalnem društvu se je 6, januarja ustanovila mladeniška zveza, ki šteje 23 udov. Pri poučnem sestanku se je razložil opravilnik za mlademiško zvezo in se je izvolilo voditeljstvo. Eden, mliadeničev je deklamoval pesen „Rodnemu jeziku." Mladeniška zveza bo imela vsak mesec poučen shod. Krščan-sko-socialnega poučnega tečaja ,v Celju se je udeležilo 9 mladeničev in 1 mož. Vsi so se povrnili polni navdušenja za izobrazbo in za narodno-gospodarsko delo.:
c Dol pri Hrastniku. Dne 20. t. m. je bil županom dolske občine izvoljen obče spoštovani posestnik in trgovec g. Franc Majcen.
c K. s. izobr. društvo v Lokl-Zidanimost ima svoj redni občni zbor dne 9. svečana, po večernicah v prostorih g. Fran Raček, po običajnem sporedu. Vabijo se vsi člani in somišljeniki.
Brežiški okraj.
Dobjo pri Planini. Hranilnica in posojilnica, ustanovljena za župnije Dobje in Kalobje, deluje od 13. oktobra 1907, je imela do 31. decembra 1907 17.143 K 71 v sprejemkov in 13.724 K 99 v izdatkov. Torej znaša denarni promet v tem kratkem času 30.868 K 70 v. Hranilnica je v zvezi z „Zadružno zvezo v Ljubljani" in deluje samo z domačim denarjem. Hranilne vloge obrestuje po 454% od sto, posojila se dajejo po 5J4 od sto. Uradne urei ima hranilnica ob nedeljah in praznikih po službi božji dopoldne in popoldne.
Iz drugih slovanskih dežeL
t S. K. S. Z. za Koroško je imela dne 12. t.
m. prvi občni zbor v Celovcu. Dosedaj je pri zvezi 13 društev. Zveza bo priredila) letos dva socijalna tečaja, enega v Celovcu in enega v Velikovcu. Meseca majnika se priredi velik mladeniški shod za Koroško im sicer v Šmihelu nad Pliberkom.
t Socialdemokraške laži. Na sv, misijon v Velikovec bi bil imel priti znani pridigar pater Abel iz',Dunaja, a je vsled bolezni odpovedal in prišel je drugi pridigar. V socialdemok: aškarn listu ,.Ar-beiterwille" je pa naenkrat izšel dopis iz Velikovca, v katerem napadajo politične pridige patra Abelna pri misijonu. In P. Abel niti ni bil ua misijonu. Dokaz, da si socialdemokrati kar izmišljujejo napade na duhovnike.
t Nekaj čudežnega; se poroča iz Jelšan v Istri. V vasi Lipa jelšanske župnije živi vdova M. Bursa, ki ni že od 23. decembra minolega leta ničesar zavžila in izgleda zdrava ter trdi, da bo še naprej brez hrane živela „z božjo pomočjo, kakor drugi ljudje, ki jedo."<
Drobtinico.

d Vojno brodovje v obče. Jedro brodovja, v katerem leži cela moč, so bojne ladije. S tem imenom, ali z imenom linijske ladje, zaznamujemo one ladje, ki so s težkim jeklenim oklepom kolikor mogoče dobro zavarovane in zakrite, da jim sovražne kroglje ne morejo tako lahko do živega. Poleg teh težkih, debelih oklepov pa morajo te ladje biti oborožene z zelo velikimi topovi, ki so v stanu sovražne ladje občutno poškddovati ali jih potopiti. Bojne ladje ne nastopajo nikdar same za se, ampak vedno v zvezi z drugimi ladjami pod skupnim poveljstvom. Bojno ladje bi lahko primerjali pehoti v vojski na suhem. Druga vrsta vojnih ladij so oklopne .križarke. od bojnih ladij se razlikujejo v tem, da so manjše, da imajo tanjše oklepe, ložje topove, pred vsem pa so hitrejše ko bojne ladje. Glavna nalogia oklepnih kričark je poizvedovalna ogledna služba. Zadnje čase posegajo tudi v boj. Oklopnice križarke morajo natančno poizvedeti, kje se sovražno brodovje nahaja, kod in kam plove, biti morajo hitrejšo ko bojne ladje, pri tem pa morajo imeti tak oklep in take topove, tla lahko prepode sovražne križarke ter pridejo celo do sovražnega brodovja samega. Te oklopne križarke imajo Še druge naloge, ki jih rarli pomanjkanja prostora me omenimo. Splošno lalhko oklopne križarke primerjamo s težko konjenico v vojski na suhem. Poleg teh težkih kri-žark imamo pa še lažje križajrke, ki so z oklepi zavarovane le okrog strojev. Te lahke ladje so hitrejše
Sfrnn 8.
SLOVENSKI GOSPODAR,
30. januarja 1968.
ko oklopne križarke ter se dajo primerjati 'z dragon-ei ali huzarji na suhem. Te ladje so najjhujše sovražnice torpedovii. To so glavne vrste ladij v vsakem, torej tudi v našem brodovju. Poleg tega ima vsako brodovje seboj ladje z delavnicami, ladje, ki vozijo premog, vodo; ladje, ki polagajo mine itd. Velikost vojnih ladij računamo po tonah deplacementa (reci deplasma). Vsako plavajoče teljo odrine toliko vode, kakor je teža telesa, zato pomeni déplacement ladje v tonah (eca tona = 1000 kilogramov) obenem težo ladje. Ladja, ki ima 10.000 ton jdeplacementa, tehta 10 milijonov kilogramov. Hitrost ladij pa računamo z morskimi miljami. Ena morska milja, je enaka 1853 metrom.
d Kaj misli sin o svojem očetu?1 V desetem letu svoje starosti misli, da njegov oče zelo mnogo zna; v petnajstem, da on toliko zna kolikor njegov oče; v dvajsetem, da ve še enkrat toliko kakor oče; v tridesetem, da morebiti lahko vpraša svojega očeta tudi za svet; v štiridesetem, da njegov oče vendar morda nekoliko več ve od njega; v petdesetem za-ëne iskati očetovih naukov, v šestdesetem pa, če je oče umrl, misli, da je bil pokojnik najmodrejši človek, kolikor jih je kdaj živelo.
d Dobro se je odrezal. Neki bavarski kmetič je peljal gnoj na njivo, ko ga ustavi-velik mesarski pes, ki ga je hotel popasti, toda km|et jfe bil hitrejši ter mu je zasadil gnojne vile v goltaneo, da je pes crknil. Lastnik je kmeta tožil, in sodnik je osor-no zarenčal nad kmetom: Zakaj niste najprej se ubranili psa z drugim koncem vil? Kmet se je odrezal: Saj me mrcina tudi ni napadla z drugim koncem !
d Drobne vesti. Obravnava proti italijanskem ministru Nasiju se vrši naprej. Vse priče potrjujejo kako je goljufal Naši. — V Avstraliji, kjer imajo sedaj poletje, vlajda taka vročina, da se je vnel v državi Viktorija neki goz'd, katerega je zgorelo 70 klm na široko. — JVIestni glavar v Odesi na Ruskem je zapovedal, da se dotične, ki skrivajo v svojih hišah bombe, kaznuje s tem,, da se bombe v njihovih hišah razstrelijo. — Na sredr,jih šolah nameravajo prenare-diti maturo. — V Rugge na Belgijskem jo zgorela pe-trolejna rafinerija). Zgorelo je za pol milijona surovega in očiščenega petroleja.
¡d Volkovi v Rusiji. Vsled hude in stroge zime prihajajo sestradani volkovi iz gozdov ter mnogokrat odneso kmetiču izpred oči to ali ono žival. Zlasti predrzni so ponoči. Ravno sedaj prihajajo poročila, da se jO zbralo po tisoče teh živali, ki napadajo vasi; mnogo potnikov je že postalo žrtev volkov. Toda še vse hujše gospodarijo volkovi v ruski Aziji, V Tur-kestanu n. pr. se ima vsaka karavana bojevati s temi bestijami. Se dandanes postane 4000 do 5000 ljudi v Sibiriji vsako leto žrtev požrešnih volkov.
d Drobne vesti. V mestu Rio Porto na Portugalskem se je pogreznilo 6 hiš in je nevarnost, da se pogjrezne cel kraj, ker je izpodrovan vsled bakrenih rudniških rovov. — V Monakovem-so hoteli podražiti pivo. Ljudje pa so sklenili bojkotirati, pivo. Zborovanje so sklicali pod milo nebo in ne v gostilno. — V Meki, kamor se vrši sedaj romanje, mohamedancev k Mohamedovemu grobu, razsaja kolera, Umrlo je že več sto oseb. — Nedavno je umrl v Parizu znani anarhist Haudaylt;, ki je zapustil mejd drugim tudi eno bombo. Ko so jo z največjo previdnostjo odprli, našli so v nji — 10.000 frankov.
Književnost.
§ Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja zgodovinsko društvo v Mariboru. Urejuje A. Ka-spret. Vsebina 4. snopiča: I. Razprave: 1. Stegen-šek Avg. dr.: O razvoju župnijskih mej in o de-želskosodni razdelitvi v konjiški dekanijL 2. Kaspret Anton prof.: O večali. Donesek o uredbi kmečkih in trških sodnih zborov okoli leta 1500. 3. Kaspret Anton: Slovarske drobtinice, nabrane iz starih aktov in listin. — II. Mal'a izvestja: 1. Pollak Fr.: Prazgodovinske najdbe v ptujski okolici. 2. Kovačič Franc dr.: Ostanki rimske vile v Središču. 3. Ko-t vačič Franc dr.: Slovaški narodni muzej. — III. Književna poročila: 1. Smid Walter: Deželni muzej v Ljubljani. Poročilo za leto 1906. Ljubljana 1967. F. K. 2. Snopek Frant: Studie Cyrillmethodejske. F. K. 3. Kos Fr.i dr:: Gradivo za zgodovino Slo-vftncev v srednjem veku. II. (901—1600.) Ljubljana 1906. F. K. - IV. Društvena poročila. - V. Imenik društvenikov. — Redni udje „Zgodovinskega društva'' dobivajo „Časopis" brezplačno, ,cena za neude je 6 kron na leto.
§ Nova belokranjska železnica je že na novem prometnem zemljevidu G. Freitaga, ki ga prodaja Freitag in Berndt, Dunaj, Vil 1-4, Schottenfeldgasse štev, 62.
Najnovejše noviee.
Shod S. K. Z. V Stavenski vesi pri g. SatLer- j ju po domače Radvenčev iina; na Svečnico, dne 2. jebr. Kmečka zveza, ob 1. popoldne javen društven fihod, na katerem bo govoril poslane« Roškar. Somišljenike vabimo k obilni udeležbi!
Krščansko socijalni kurz v Slovenj gradcu. S. K. S. Z. je v odborovi seji dne 27. januarja sklenila, da priredi od 10.—13. februarja soeijalen kurz v Slovenjgradcu. Somiilj^niV i, iro"je in mladeniči i», bližnjo oVolicf» in sosednih krajev iu okrajev, udelržitc se mnogoštevilno tega 1
tečaja, kjer boste slišali veliko podučljivega iu porabnega za življenje!
Ptuj. Ptujski mestni očetje, ki pri vsaki priliki kažejo svojo sovražnost do katoliške cerkve,- so v svoji zadnji občinski seji sklenili, dati prusaškim protestantom na Ptuju podporo 50 K. In to se godi za župana Orniga, — Ptujski nemškutarji vedno kričijo in vabijo katoličane k odpadu, a sami ne prestopijo k protestantizmu. Seveda jim je ena vera kakor druga deveta briga, a' hinavski „Stajerc", ki na protestantih vse hvali, dobro ve,> da bi njegovi zaslepljeni Jbacki vendar le spregledali in mu obrnili hrbet, če bi n.' pr. rudeči Linhart odpadel. Kaj ne, gospod Slawitsch ? — G. A. Jurca, veletržec na Ptuju, je zelo nevarno zbolel na plučnici. — Novi načelnik mestnega urada na Ptuju je pred kratkim nastopil službo. To je nek že upokojeni uradnik na namestniji v' Gradcu.
Št. Peter pri Radgoni. C. g. P. Emeran Slan-der, oskrbnik tukajšnih admontskih vinogradov, je imenovan kn. škof. duhovnim svetovalcem sekov-škim. Čestitamo!
Kdo je viaden? „Novi Slov. Staj<rc", ki je v ozki zveri z dr. Plojem, taji, da bi bil dr. Pioj vladeu. V proračunskem odseku je pokazal dr. Ploj s svojim govorom dne 28. jan., kako je vladen in kako malo razume slovenske razmere. Zahteval je n. pr., da vlada naj kar po statusu da avanznati uraduike. Toda ah je nt btatus našim razmeram sedaj primeren, tega še ni vprašal. Iztekel se je tudi za večjo avtonoaiijo dežel. Ako bi bil Kranje, bi to razumeli, da pa želi kaj takega kot Štajerski slovenski politik, je ntodpustijivo. Govorili še bomo o tem, ko dobino iz Dunaja natančneje poročilo o flojevem goioru. Toda že kar suo danes povzeli po drugdi listih, je j:;sno, da dr. Ploj ne bo ddal vladi težav pri narodni „&pra\i". Tudi Ncniei bodo zadovoljni s Plojevimi predlogi.
Starim naročnikom r,Našega Doma" naznanjamo, da „Naš Domu ni lov list in da se torej na more pošiljati bamo na ogled. Kdor ga želi, naj na dopisnici naznani, da ga je prej dobival le kot prilogo „Stov. Go-spodarjain zdaj se vpiše za novega naročnika za „Naš Dom". Položnica se priloži vsakemu novemu naročniku. Naročila so naslavljajo na: Upravništvo „Našega Doma".
Žiče. V nedeljo, dne 2. svečana ob treh popoldan bo imel v šoli g. Goričan kmetijsko predavanji', li kateremu se posebno kmete vabi.
V januarju spomlad imamo letos, že prav prijetni so bili dnevi pretečenega tedna; sedaj je ju-žno,i Ljudje se že zdaj boje slabega leta*
Ustnica uredniška,
Galicija, Iz laškega okraja, Gornjegrajski okraj, Sv. Urban pri Ptuju, Št. Ožbald, Marija Gradec, Selnica, Mislinja, Št. Jurij ob Taboru: Prihodnjič! — Sv. Lovrenc nad Prožiaom: dopis je malo žaljiv! Delajte tiho in vstrajno naprej! — Škofja vas: Zaradi lepaka ne morete nič opraviti. Ostalo prinesemo prihodnjič! — Mozirje: Nevarno, si ne upamo priobčiti!
Loterijske številke.
Dne 25. januarja 1908.
Gradec ... 64 51 8 50 Dunaj ... 73 63 84 1
Kmet. društvo pri Sv. Emi,
naznani da bode imelo dne 9. svečana 1908
redni občni zbor.
«lopjem. Zemljišče meri 13 oralov, obstoječih iz travnikov, gozdov, njiv in sadonosnika. Posestvo se nahaja četrt ure od kolodvora Gro-belno. Cena se zve pri lastnici Julijam Dekleva na Vrhu št. 10, pošta Grobelno, župnija Sv. Jurij ob juž. žel.	78 1—1
Trte. Franjo Gnilšak, pri Sv. Barbari v Halozah še ima ve4 tisoč podlage za na suho cepiti ii sicer reparie portalis na prodaj. Cena 1000 komadov 15 K. 82 3 - 1
Trtni cepiči.
20.000 laškega rizlinga in 7000 silvana, natančno sortirani, s popolnoma zdravimi očesi, se dobijo po primerni ceni pri Martin Cerjak-u, ekonom v Rajhenburgu Sp Štajersko.	83 (i)
Ni prodaj je lepo posestvo z no-vozidano hišo in gospodarskim po-
azpis stavbe.
Izvišanje stolpa in razširjanje župnijske cerkve sveti Duh pri Središču se bode oddalo le enemu glavnemu podjetniku potom ustmene zmanjševalne dražbe, ki se bo
vršila dne 8. sušca t. 1. ob 11. uri dopoldne v stari šoli pri župnijski cerkvi. Izklicna cena znaša K 46.000. Stavbeni operat je na ogled vsako nedeljo cd 11. do 4. ure popoldne pri načelniku stavbene družbe v Središču h. št. 9. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti 10 odstotkov izklicne cene t. j. K 4600 varščine. — Družba za zidanje župnijske cerkve sv. Duh pri Središču, dne 26. prosinca 1908.	Mat. Šinko,
77 3-1	načelnik.

Zahvala.
S tužniaa srcem se podpisani vsem sorodnikom, znancem in prijateljem najtopleje zahvaljujemo za podane dokaze srčnega sočutja, že med daljo trajajočo boleznijo in ob smrti našega ljubega svaka
Martina Šiniti,
kateri je dne 10. januarja t. 1. mirno v Gospodu zaspal v 30. tem svoje mladeniško dobe.
Zahvaljujemo se za obilno udeležbo pri pogrebu, s katero so dragemu pokojnemu izkazali zadnjo čast.
Zlasti se zahvaljujemo ča=t. duhovščini, č. g. župniku Jakob Očgfrl pri Sv. Andražu, cenj. gosp. nadučitelju Strelec ter lav. pevskima zboru andra-ževske župnije, kteri so mu zapeli premilo doneče pogrebnice, rajnemu v slovo, ter vsem, kateri so rajnega spremljali k zadnjemu počitku.
Gospod daj duši večni mir in pokoj in večna luč naj ji sveti!	81 i—i
V Smolincih, 20. januarja 1908.
Neža Holc in Gera Peršak, sestri. Josip Holc vin
Franc Peršak, svaka ter žalujoča mati.
Dnevni red:
1. Volitav načelstva. — 2. Predložitev računa za leto 1907. — 3. Čitanje revizijskega zap snika. — 4. Slučajnosti. — Vršil se bode v društvenih prostorih, in sicer ob S. uri popoldsn. Če bi ob določenem času ne bilo zadosti udov, se bode sklepalo ob 4. uri ob najmanjšem številu. K obilni udeležbi vabi	76 l-i	NAČELSTVO.
Vabilo
na osmi redni občni zbor
posojilnice pri $v. Benediktu v Si. gor.f
ki se vrši v četrtek, dne 6. svečana 1908 ob 8 uri pred-poldne v posojilničnih prostorih.
V £1 l»ilO
na obéni zbor

rr
reg. radrnge z neomejeno zavezo v Trbovljah,
ki se vrii v četrtek, dne 13. svečana 1908 ob 3. uri po-poludne v posojilniški pisarni s sledečim dnevnim reiom: 1. Citauje zapisnika zad. obč. zbora. — 2. Poročila načelstva. — 3. Čitanje revizijskega poročila. — 4. Odobreijo računov. — 5. Razdelitev čistega dobička. — 6. Volitev načelstva. — 7. Volitev rač. pregledoval cev. — 8 Slučajnosti. 78 l-i	NAČELSTVO.
Dnevni red.:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2. Potrjenje letnega računa. — 3 Izvolitev načelstva, računskega preg'edovalca in njegovega namestnika. — 4. Predlogi. 75 l-i	NAČELSTVO.
Lutlovlk Kiiluiric,
trgovec v Ormožu,
priporoča veliko zalogo manufakturnega in špecerijskega blaga. — Cene nizke, postrežba točna!
80 43-i
k rednemu občnemu zboru
hranilnice in posojilnice y Selnici ob Dravi
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bode vršil v nedeljo dne 9. februarja 1908 ob 3. uri popoldne v prsojilniških prostorih s sledeč m dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1907. 3. Volitev 1 cdbtmika in 3 članov nadzorstva. 4. Slučajorsti. n 1-1	NAČELSTVO.
Vabilo
na občni zbor
posojilnice v Gornji Radgoni,
ki se vrši 10. svečana 1903 ob 8. uri prcdpoldan v po-sojilniških prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva za upravno leto 1907 in predložitev bilance. — 2 Poročilo nadzorstva iri odobrenje letnega računa za leto 1907. — 3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. — 4. Slučajnosti. — Če bi ob 8. uri ne> bi o za sklepčnost potrebno število navzočih, vrši se ob 9. uri istega dopoldne drugi občni zbor v istih prostorih in po istem dnevnem redu, ki je v smislu pravil sklepčen pri vsakem številu udov.
_ Gornja Radgona, dne 26. prosinca 1908. 79 l-i	NAČELSTVO.
JK f
Vabilo
na
redni občni zbor

v
ki bode t nedeljo dne 9. svečana 1908 ob dveh popoldne v zadružni pisarni s Bledečim dnevnim redom. 1. Poročilo ravnatelja. 2. Poročilo nadzorniStva. 3. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 4. Volitev ravnatelja. 5. Volitev dveh oziroma treh članov ravnateljstva. 6. Volitev nadzor-niftva. 7. Či tanje revizijskega zapisnika. 8. Razni predlogi.	62 l-i Ravnateljstvo.
		fSÍ^S^/tóiífii		HH	1	W	
Ui mm		I	1 OlnnoviJ. i. «884.		I	1	L
TI
z najboljšimi stroji in najnovejšimi črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstne iormulare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blan-kete, ekspenzarje, pobotnice Itd.
g = g = B
Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice itd.
s = s —s
Za razne korporacije in društva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice
:: :: :: i. t. d. :: :: ::
Koroška cesta št. 5.
Lenartu
v Slov. gor.,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge od 1. februarja 1908 naprej po 5 odstotkov. — Uradaje se vsaki petek od 8. do 12. ure dopoladnc. Pojasnila se dajejo strankam vsaki dan.
61 l-l	Načelsfvo.

Zahvala.	«o 1=1
Z globoko žalostjo in tnžnim srcem se zahvaljujemo ob prezgodnji smrti našega dobrega soproga, očeta, tasta in deda
fUojzija Cucek,
veleposestnika v Kutincih,
ki je umrl 17. t. m. v 57. letu svoje starosti, vsem, ki so nas tolažili v teh bridkih dnevih in vsem čast. gg. duhovnikom, vsem sorodnikom, sosedom in farmanom, ki so ga 20. t. m. v tako velikem številu spremili na njegovem zadnjem potu na Št. Jurjevsko pokopališče; iskrena zahvala pa tudi domačemu pevskemu zboru za ganljivo nagrobnico.
Ana finček, soproga. Ivan Čnček, Jurij Čuček, Jožef Ča-ček, Marija Čuček, bratje in sestra. Jurij Polič, Liza 6u-č*<, Katarina Čnček, vTerezij* Čuček, srak in »vakinje. Jirij Čnček, Valentin Čnček, Franc Čuček, Jakob Čuček, Joseia Čuček, Klara Čuček, otroci. Ana Čuček, sinaha.

1%
Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so se udeležili pogreba naše srčnolj ubij ene, nepozabne hčerke in sestre
si stre Mr. Ksaverije, raj, Frančiške Lipovšek,
šolske sestre 111. reda sr. Frančiška Lipovšek,
Prav posebno se zahvaljujemo mil. g. opata, preč. domačim duhovnikom, č. g. o kapucinom in č. g. misijonarjem.
Ravnotako se zahvaljujemo čč. sestram, šolskim in usm.ljenim, cenjenim družinam iz Celja in okolica, ki so prihitele i/kazat pokojnici zadnjo čast. Iskrena hvala vsem, posebno Marijini drožbi za ginljivo petje žalujočim v tolažbo. Bog plačaj! Blago pokojnico priporočamo v molitev.1;. ^
Medlog—Celje, dne 24. jan. 1908.
Franc Lipovšek, oče. 63 1-1 Marija Pišek in s. Mr. Pankracija Lipovšek, 'sestri.
spisal Jožef Rozman
se dobijo v novi trinajsti izdaji sedaj v trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru lepo vezane po 3 K, z zlato obvezo po 4 K, s poštnino vsak iztis 20 vinarjev več. Dekleta, sezite po izvrstnem molitveniku! :: :: :: :: :: ::
ogradmki!
I štajerska trsniMa zadrug
[pošta Juršincl pri piuju
ima za nasadno dobo 1907/8 čez 250 tisoč suho cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahte vanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi l?pa sadna drevesca Gablane) na prodaj.	720 (1)

tfsaše. beaeda ss*.e.e> 2 "fa
Vi M jiiicjo taoic ísroti predplačilo. — Pri »^¡aamjih —--aa simtvniitvo s« mor» prikriti sr.*mls» k» odffwvr =
Veliki vinograd z amerikanskim
nasadom, sadouosnik, njire in gozd, 2 viničarski in 1 gospodska hiša je na prodaj. Naslor se izve pri upravništvu.	64 2-1
Deklico z dežele, 14 —16 let staro, se sprejme t trgovino v uk. Ponudbe na upravništvo „Slov. Gospodarja".	68 1-1
Proda se hiša z njivo srednjo velikosti v Gorici pri Račab. Naslov se izve pri upravništvu „SI Gospodarja".	70 1-1
Čevljarskega učenca poštenih staršev želi sprejeti Gottfried Egger Domplatz štv. 14. Maribor.
72 3 1
Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju
(reKigtroTana zadruga z neamfjeno zaveso).
= G-lavni trg- šte-vr. 5, IZ. nadstropje. ==
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 41/2% obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrezujejo po'em enako glavnici. Rentni davek plača zadrusa sama.
Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma.
Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 59/0 in 5 V«*/« in »a osebni kredit proti 6% obrestovanjn. Nadalje se izposujuje denar na zastavo vrednostnh papirjev, zlatnine, srebrnme itd. Dolgove pri drug h denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron.
V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 11. ure do poldne in od 2. do 6. ure popoldne.	8« ^ i)
3tar «rebrn denar «akor d. pr.
W »rj« M »r je Terapije, kriiaike i t d. kup.je A. iviffmtn v Slari-
Vu-a	639
iti!* «
Celju
• ifKiruča ni " ~ Ko-848
Stolpne ure,
najnovejše in najboljše konstrukcije z večletno garancijo pr poroča I. Berthold v Ernovžu (Ehrenliausen), to-rarna za stolpne ure z električno strojno močjo. Dose-daj izdelal 300 ar!
780 10—8
Harra <nij, amerikanske sestave, je na prodaj za 100 K pri izdelovalcu orgel Jožefa Braadl v Mariboru.	7i 2-1
Priden hlapec želi službe v kako župnišče na deželi, vajen je vsakega dela. Naslov se izve pri upravništvu.	65 2-1
Kuharica si želi službe v .kako župnišče; vajena je vsakega dela, tudi gospodarstva. Naslov se izve v upravništvu „Slov. Gospodarja".
66 2-1
Kupiti želi po najboljši ceni hrastje za sodarsko obrt. Goznik Anton, posestnik v Bisternici pri Mari-1 boru. Kdor ima na prodajo, naj se pismeno oglasi.	67 2-1
v/tuMlmnu |Mf«n8tY0 * J*reuin< t (Tstpoiimrskim poslopjem vit t, (..¡:eko "Tto, ujn>a. t..p sadotiosm!i in itadeMc Na telo prij«nt m kra-i, 5 i:(DQt od cerkve Več se U«s pri A.qi nu Padalec mizariu • .¡sronfai
Drtala aa dopise
i aitvaia v oh ^likoati P. Ko-
Trgovina in malo posestvo se takoj da v najem ali odda, blizu farne cerkve na lepem razgledu, naslov v upravništvu! 32 3-3
Stempllje
Lt turiuka, modele s* pradtfefearije, izdelaj» po c*a! t&rol Karaer, zii-t*jr in ffraver * Maribora,
(-¡i.tvozi£ ulica itev. 16. WV->tr<<*sss H._
Galošne,
prave ruske s znamko
„Zvezda prevodnik"
priporoča
P. Kosfič
_____m Celju. 7c9 q>
Krojaškega učenci pridnih sta-rišev želi sprejeti g. Skaza Jakob, krojač v Slovenjibistrici. 47 (3—2)
Hiša se proda v okolici Maribora s gostilno in trgovino, 2 orala zemlje in posebej gozd. Cena 8000 gld., intabulacije 3u00 gld. Naslov pod A. M. L. posterestante Maribor.	___ 36 6-2
Za rokodelce, kovače, zidarje ali kolarje, zelo ugodno posestvo; okoli 5 oralov, s tremi prostornimi poslopji in kovačnico, zraven velike ceste, 20 minut od kolodvora jo na prodaj. Naslov pove upravništvo.	37 5-2
Oskrbnik, z malo otroci, so išče na malo posestvo na Spodnjem ' Štajerskem. Dela malo. Dohodki: prijazno, lepo in prosto stanovanje, vrt in sadje. Priležno za kakega rokodelca čevljarja, zidarja, krojača ali penzijoniranega rudarja. Nastop 1. aprila t. 1. Ponudbe se naj pošljejo do 1. februarja t. 1. na upravništvo tega lista. 43 2-2
Mlin z gospodarskim poslopjem in nekaj zemljišča, katero se okoli poslopja nahaja, se takoj proda. Mlin je tudi pripraven za žago, oddaljen od župnijske cerkve en četrt ure. Naslov pove upravništvo.	69 2-1
kmetice In dekleta!
V jbOH lokamiSki p:*ls/i«,. ksterc iz višaj mm i? 85
D08<5Čil0 s« mi j* !SXi*j»i
«rečafcv« r.& rwt Ias, t j.
Kapilar Št ii.
IsH dolr-j«, &a p >siaaojo Itat gosti, <2otj|5 in odatranjrii« »«•" hij^J * (laslune) r-.a glav: Ce» (frarko vaaiio poito) jei *<i».a looiij S B. 60 r, dv» locfd a 6 K. TVfba, i* ii vaak» »b-^.i oaroiSi Frosisa, «ia m s.kso i-d ikCJie pod a^gi-jvet» i P. JnriiM, !«!»..rn&r, Fikrfcj, Hi*.
C:>»1!3 O-.' /: ar 'r*	H»pWj »II
s	povzetjem.
Izvrstna sil70vka liter i« 1 gid. 12 k ', in iinik» drožeak» se pro-
dsja Sitno na domu pri g. .'erič r Sftrtorini iti. 12*» pri Mu-ibora.
816 5-4
Voščene sveče
priporoča za svečnico Jožef
Dufek lecetar Mariboru.
in svečar v 4 4—4
akademični slikar in učitelj risarstva seclsej Gradec Mw.ciii:a!B?£5'S6.ssi©
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih slikarij, v različni, proti vremena stanovitni tehniki, kakor: Al fresko, tempera, Kascin itd. Prevzamem tudi slikarijo na platno z oljnatimi barvami, kakor altarne slike, križeve pote in tudi slikanje portretov, popravljanje vsakovrstnih slik. Zagotavljam natančno in umetniško izdeiovanje.
Karol Sinkovlc,
ključavničar in izdelo?%to!{ motorjev in strojev
Maribor, fttfffffMaae
Ker	bencin vedno dražji,
so najboljši za industrijo in poljedelstvo
Cfirnase Bohsel-moiorji
pri katerih stane en» konjska moč ga eno uro 1 */» do 2'/» vinarje. Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni.
Karol Sinkovia,
76	sastopnllc Cltruaae Buh.8el-mott>r)«v.

g	zajamčeno pristno vino le iz	■
a	ormoškega okraja, raznih let-	■
|	nikov, ima veliko množino
■	po nizkih cenah na prodaj	■
Kletar, društvo v Ormožu.
^01	igjgtgf				
.. __					

I Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo SchiJlerstrasse 25.
m izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd.
H Zaloga Iz^orovljenlh nadrobnih spo» 5 4.'6	menikov.
IlMBIHimi

Pezor!	Čitaj!	Fozer!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za Tzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspeh. siguren. Cena je za. IS steklenic (1 dvanajsto» rica) S K franko na vsako pošto po povzetju ali Če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenie se ne pošilja. Prosimo, da ee naroča naravnost od:
P. Jttarišičas
656	lekarnarja v Pakracu it 201. (Slavoniji.
m
Na proda] v Razvanji pri Mari-	f Gostilna ob enem restaviacija priboru lepa zidana hiša s 3 sobami,	t pravna za vsakovrstno trgovino, z živinjskem in svinjskem hlevom,	\ zraven spadajoči obširni vrt s zemlje je 2 orala. - Vpraša se	. kegljiščem se proda za 0300 gl. naj v Razvanji b. št. 52. 43 3-2	, Kje pove upravništvo. 53 (3=2)
Proda se mala enonadstropna zidana hiša, vrt in sadonosnik, pri
trgu, sposobni za rokodelca ali penzijouista. Cena 500 gl., 200 gl
se tudi lahke na letna	obiske
brezobrestno po 60 gH	izplača.
Več pove lastnik Ivan	Vrečke
Podčetrtek Štajersko.	(4-2)
ÏJ
rva južnoštajerska kamnose-industrijska družba 7 Celju"
S3
a
a
naznanja, da je gosp. Vlncsne Ča-HlGfniif izstopil iz njene siužbe in nima torej pravico zanjo dela prevzeti in tudi ne denar kasirati. — Slavnemu p. n. občinstva se najtcpleje zahvalimo za " dosedanjo nakl-.njenost in se pripore* f čamo v nadaljni številni obisk. Posehno a opozorimo če radi izdelatve cerkvenih m del in raznovrstnih nagrobnih sporne B nikov, katere dobavimo po najnižji cen;. B E Z velespoštovanjem	-- ra
S	25
„Prva južnoštajer. kamnoseška industr. družba v Celja".
s
ig SEI
a a
m s
jth.
Y ■
podobar, pozlatar, slik»r za cerkveno umetnost
Celje, Cerkveni tpg štev. 4.
ponižno priporoča svojo veliko novo delavnico pre-čast. cerkvenim predstojnikom, duhovnikom in občinam, za izdelovanje altarjev, prižnic, križ. potov, božjih grobov, vsakovrstnih podob itd. po znano prav nizkih cenah. — Priporočam tudi svojo specijalno delavnico za ponovljenje, predelovanje zgoraj omenjenih del. Delo se izvršuje prav solidno, fino, zaradi moje mnogoletne prakse. — Na razpolago so večletna spričevala posebno od blag. g. arhitekta i ^ c- kr. profesorja konservatorija višjih c. kr. šol J. i £g Wist, kateri moja dela že mnogo lat vodi in kontro-
R
n
a
HI
lira.
Za mnogobrojna naročila — -— priporoča.
S8 zgoraj pisani

823
8—4
1
V
a
t A
i V
I
IM3MH M Ü M M M H M1
il
sem Iz
I. južnoštajerske kamnoseške indnstr. družbe v Celju,
kjer sem zadnji čas kot tehnični vodja vodil špecijelno delo po mojem izvirnem načrta iz'delanega glavnega altarja nove župne cerkve na Tehsrjih. — Pravico kasirati, posebno pa delo za goraj omenjeno tvrdko prejemati, hvaležno odklanjam, ker bodem vodil nadalje kakor prej svojo stroko V Celju. — Do spomladi si zgradim na že odločenem prostoru z vsem potrebnim opremljeno delavnico, sprejemam cenjena naročila, za katera se } osebno prečastiti duhovščini kakor tudi slavnemu občinstvu toplo priporočam, v svojem stanovanju v Celju, Nova ulica štv. 11. I nadstropje. — Zagotavljajoč solidno in strokovno dovršena dela po neprebranih cenah v splošno zadovoljnost kakor poprej, tudi v nadalje, belež;m z odličnim spoštovanjem
%rlncenc Č<smeriilk, 48 8*2
oblastveno proizkušeni in autorizirani kamnoseški mojster.
30.000 cepljenih trt je na prodaj po nizki ceni vrste Laški rizling, Silvaner, Traminer, Kralevina, in več drugih. Cena je po 10. do 16. kron 100 komadov. Imam tudi fina bela vina na prodaj po 40. kron 100 1; pri večjem odjemu tudi nekaj ceneje. Josip Cotič, vinogradnik v Vrbpolju Pošta:
Vipava Kranjsko.
58 (4—2)
Viaogradnjkom naznanjam da imam 60,-tisoč cepljenih trt Da prodaj in sicer vrste: Mosler na Portalis 10.000 Burgunder, v. Poi-talis 10.000, laški Rizling Portalis 10.000, Silvaner Portalis 10.000, Gutodel. v. P. 5.C00, Muškat Portalis 5.000; trte so dobro zaraščene in vkoreninjene. Cena 10) komadov 15 K in korenjaki so tudi Rip.-Portalis, stanejo 100 komadov 3 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti doklor je kaj zaloge. Ivan Verbjak, posestnik in trtnar, Sp. Breg. Ptuj.	1 8—3
2 pridna fanta, katera imata ve-	.
selje do kovaške obrti, sprejme	t pod zelo ugodnimi pogoji Matej
Bregant, kovač v Orehovesi, pošta	,
Hoče-Slivnica.	25 4-2	.
Cejllene trts dobro zaraščeno ,' in dobro vkoreninjene, burgunder, i silvaner, rnl&nder, traminc, rizling, ; mozler, gutedel, muskateler. ho- 1 nigler iu portugizer se prodajajo na drobno in debelo P. Srebre Maribor. Tegetthoffatrasse 2:5.
49 (2—2)
Vinogradniki I. štajerske trsničar-ske zadruge pošta Juršinci pri Ptuju sprejema že sedaj naročila za nasadilo dobo 1908—9 pod sledečim pogojem: Kdor naroči cepljene trte do 1. marca 190-8 ima po želji vsake vrste popusta 10 K pri tisoč komadih, od katerih se naj pošlje 10 odstotkov are. Kdor ima sortirane vrste trsne cepiče na prodaj, Silvaner, beli Burgundec in Muškat, kupi zadruga. 6 8-3

se visokočastiti duhovščini zi in sveč najboljše kakovosti franko.
19 3—3.
Svečnico zaradi voščenih svečie po najnižjih conah. Pobijam
Z odliéiîim spoštovanjem
Strasse €»ert
svečur v Mariboru.
«raost S.-*t:«tj, JHo^tcm. foaa. tnsuai ia MARI IK3R, Kilver îtgat«se kl. LH
priporoča »jwötovanlra kmetoreloea! koti* in ».»«jboljj* brtxiabtfco, pri katerih jacoM f.i dobro in trj>e2ao (Sek). Postit!].! v»»®»«»	f-fiE« !«■
X«i'*)»m «tari b»ter, elnli (a ute«i&£ »o n „juniji! eosl.
m
m
12*'
V
s # v m. c. s
Svoji k s -sr oj i m S
Največja izbira manuiakturnega in platnenega blaga, kakor volne za ženske in štofa za moške obleke se ■	dobi pri
Pozor! kupovalci!
m
,,Pri sv. Joželu"!
Trgovina z manufakturnim, modnim in drobnim blagom
F,
{lova trgovina
urar, očalar
P in zlatar =
«¡Mariboru : TegBfthoffOVO CSStB ŠtBV. 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Garancija več let Vsi popravki se točno is is h in hitro izvršijo, isa«
©rajski trg št* 5
priporoča svoje veliko zalogo suknenega in volnenega blaga sa moške in žensLe obleke, kakor tudi prav dobro platno za vsakovrstno perilo. — Oprav« za ženitve, garniture, preprogo in odeje v največji izbiri po najnižji ceni.
Narodna gostilna
m Pri pošti =
fl\ar!!>Or, Tcgethcfova cesta 49
priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter | mrzle in tople jedi.
Mar. Meden.!
CROATIA
U
edina lirvaška zavarovalnic»,
osnovan« od obftlne svobod-
jjVsi v.A H ara. nega in kr. glav. mesta Zagreba
,CE0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hišo, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago ▼ trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih ln nlakih c nah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIA' t Trstu, Corno it 1.
Jožef Ulaga v Mariboru
---r- Tegethofova cesta št. 21 ===
A H priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo a manufakturnega blaga, kakor: velika izber B H B volnene obleke za jesen in zimo po jako nizki ceni, kakor tudi velikanska zaloga Si ^ 9 spletenih in drugih raznovrstnih robcev. — jj ® gj Dalje priporoča tudi jako dobro modno ackno za možke obleke. Vsakovrstne preproge, odejo in rjuhe, platno za perilo, možke in žea-0 g, ® ske srajce, ter sploh vse najrazličnejše perilo. H ® -Vse po najnižji ceni!-
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajaU blaga 10 •/• cenejše kakor drugod.
Tovarna za glinske izdelke
T-iir.T-- «u-—-—^ v Račju	■ .........-—
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlet» gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji «eni.
Zaloga tudi v Maribora, Cesarska cesta, pri kamenarja A. Giaser-fn.
Mar EEs o r
Soffijin trg
B&aplJSee za želodčni krč : Stane ena
steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju s Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
Fn PraiSl s mestno lekarna pri g. krj orio
¡Maribor, Glavni trg štev. 15.
trgovina s špecerijskim blagem In semeni : priporoča Ia BARTHELNOVO apno za poklajo : brusne in mlinske kamne vsake velikosti! : Kupuje pristno deteljno seme. :: :: ::
! SVOJI K SVOJIMI


5
NLratnS dom.
Največji tu »j-cencjSI ekspert, ur — srebra sa, zlatarna Ia epttč-nib prediasls». : NaroČite najne-veJSl CMik bre2-plaCiis.
Ud^Jstelj in Bhloèsik : „Eatok£ko tiilrovt« droitvo
(Mgovorni «reduA: Feré» Lwkavar,
Tfcdi btfin.rcî »v. Ortia f Hioitioua.