Natisov 15.000. t) CO ir vi 111 Ibjerc" izhaja vsaki pek, datiran z dnevom naslednje nedelje. &ro£n;na velja za Av- go: za celo leto . za Odrsko {K 50 vin. za celo to; za Nemčijo stane icelo leto 6 kron, za iko pa 8 kron; drugo inozemstvo se ičnino z ozi- j ga visokost pošt- !. Naročnino je pla- pi naprej. Posamezne !.seprodajajopo8v. fedništvo in uprav-ilvo se nahajata v dališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak to»ek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je. za celo stran K 80 — za >/2 strani K 40 — za V« strani K 20"— >/8 strani K ID250 1.— za '/i« strani K za Vss strani K za '/o« strani K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 42. V Ptuju v nedeljo dne 17. oktobra 1915. XTI. letnik. vojska ia, iz- 12- jfinejJi Tja in :ev. -. strel- elgrad padel! — Nemci zavzeli Semendrijo. — Naše in nemške čete zmagovitem prodiranju v Srbijo. — Bolgarija pričela vojno proti Irbom. — Na vzhodu in zapadu položaj nespremenjen. — Italijanski —«» t0*m napadi kakor vedno odbiti. Veliki Be Ig rad zopet naši obračun s Srbijo se je pričel. V clednič t*^' *tev'"5' že 8m0 zamogli poročati, da so ;ave iti stro odrske in nemške čete prekoračile Drino, loaio in Savo. Zd»j pa že _ prihaja poročilo, je prestolica srbskih kraljev, Belgrad, v roki igovitih zavezniških armad. Vrhovno povelj lio zavezniških armad na Balkana leži v roki uSkega feldmaršala Mackensena, zmago-nlca v bliskovitem napada pri Gorlici, ki je idil napadalne čete sk< zi vso Galicijo in Poljsko. jim na strani stoji c. in k. general K 6 i e R, nagovalec nad mogočno rusko trdnjavo Iwan-»rod; poleg njega pa nemški general G a 11-itz, zmagovalec trdne N«rew črte Vsi trije k najboljšim vojskovodjem te velikanske iietovne borbe in opravičujejo najboljše nade. Decembra meseca lanskega leta je Belgrad jtiič padel. Ali že čez par dni so neprijetne umere prisilile naše čete. da so zopet zapu-mesto in šle nazaj za lastno mejo. Žalostne e je bilo takrat videti; Srbi pa so že imeli (tedrzue nade, da bodejo vsilili v srce monar-'je. Ki.ko se je vse spremenilo! Na grada Mih kraljev vihrajo avstro-ogrske in nemške ve, — in nikdar več ne bode Bel-d pod srbs ki m žez1 o m ! Avstrijsko uradno poročilo o zavzetju Bel-da ee glasi takole: „K.-B. Dunaj, 9. okra. Avstro ogrske čete armade generala in-terije pl. K 6 v e fl vsilile so včeraj v severni e 1 g r a d a in vzele v naskoka utrdbo c i t a d e 1 o Danes zjutraj napravile so nemške sile od zapada pot v konak. Na radu srbskih kraljev v.ihrajoza-ve Avstro-Ogrske in Nemčije. i navzgor in navzdol reke cd Belgrada na-ej se ni mogel obrežje stražujoči sovražnik 5tarost, a doza e 17 K. ,. Marij« „ zlatem V srbski P o s a v i- zaveznikom nikjer vstaviti ni in v M a č v i bil je od avstro ogrskih bojnih sil nazaj vržen." Prvo nemško uradno poročilo o zavzetja Belgrada pa se glasi takole: »Dve armadi ene pod generalfeldmaršalom Mackensen nanovo ustanovljene armadne skupine sta a svojimi glavnimi deli Savo in Donavo prekoračili. Ko so se nemške čete armade c. in kr. gene rala pl. K o v e B a »ciganskega otoka" in visočin jo-žno-zapadno Belgrada polastile, posrečilo se je armadi, dobiti v roko zaveznikov tudi večji del mesta Belgrada. Avstro-ogrske čete naskočile so citadelo in severni del Belgrada, nemške pa novi konak. Gete so v nadaljnem prodiranja skozi južni del mesta. Armada generala pl. G a 11-w i t z a izsilila je prehod čez Donavo na mnogih točkah ob cesti spodaj Semendrije in sili sovražnika povsod pred seboj proti jugu." Nedeljsko nemško poročilo pravi: »Mesto Belgrad in na južnem vzhodu 1 e ž e-čevisočineso p o bo j a v n a ši lasti. Tudi bolj vzhodno bil je sovražnik, kjerkoli seje vstavil, vržen. Naše čete so v nadaljnem napredovanj u". Srbski kači je torej glava zdrobljena . . . Velike izgube Srbov. Bolgarski listi poročajo, da so imeli Srbi v zadnjih bojih velikanske izgube. Njih lahke baterije bile so od napadalcev popolnoma sestreljene. Pa tudi infanterija je imela neverjetne izgube. Na iz raznih bojev znanem »ciganskem otoku" so zopet 600 srbskih mrličev pokopali. Po belgrajskih ulicah ležijo mnogoštevilni mrtvi srbski vojaki. Bolnišnice so prenapolnjene z ranjenci iz bojev zadnjih dni. Prevzeli so jih sanitetni oddelki avstro-ogrskih čet. Avstrijci skrbijo tudi za srbske ranjence. Boj za Belgrad. „Neue Freie Presse" poroča z dne 9. oktobra : Zavezniška ofenziva proti Srbiji pokazala je že prvi pomembni, daleč vidni uspeh. Belgrad je zavzet Ia obenem postaja vstopna fronta v Srbiji širša in širša. Vsem naporom Srbov, v katerih vrstah se glasom angleških poročil tudi angleška artiljerija bori, vkljub temu, se jeforciranje rek povsod po načrta izvršilo. Sovražnik skušal je z vsemi močmi naravno obrambeno črto držati. Ali vkljub grozovitemu ognju, s katerim se je streljalo na kolone, katere so pričele reko prevoziti, posrečilo se je vendar, doseči srbsko zemljo in zlomiti cdpor pozicij ob bregu Jako težaven je bil boj za Belgrad Tukaj so porabili Srbi velike moči za odpor. Vkljub temu se je posrečilo četam, ki so bile v najljutejšem ognju nanovo napravljene utrdbe čez Savo vržene, v severni del mesta vsiliti in se tam držati, dokler niso prišla ojačenja. Bile so besno napadene in na cestah severnega dela Belgrada divjal je dva dni in noči trajajoči grozoviti bližinski boj Srbi pašo bili vedno bolj nazaj potisnjeni, dokler niso morali konečno mesto popolnoma zapustiti. Zavezniki so zavzeli mesto takoj v last in na citadeli so zafrfotale avstro-ogrske ter nemške zastave. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 9. oktobra. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Sovražnik nadaljeval je včeraj brezuspešno svoje napade proti naši gališki in wolhynski fronti z močnimi silami. V vzhodni Galiciji vodil je svoje napadalne čete proti našim postojankam jnžno od T1 a s t e in pri Barkanowa; bil je povsod zavrnjen. Vzhodno od Buczacza prepodil je naš artiljerijski I t Ptuja 2 Stra«chiH'ova grenčioa Is zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem napora neobhodno potrebna. Zato unrjoročati ria.su ta turiste, tnvce. vojake, ===== romarj* itd ■ »t ogenj neki kozaški regiment v beg. Tndi pri K r e m i e n#i c i ponovili so Rusi svoje napade z istim nspehom kakor | doslej. Roški inf. regiment št. 140 bil je tam razpršen. Pri nspešni hranitvi napram roškim sunkom v wolbynskem tidnjavekem okrožju odlikoval se je naš inf. regiment Št. 99, ki je krepko vzdržal v močno razatreljenih svojih jarkih. Severno od Kolki prodirajoče avstro ogrske in nemške bojne sile vrgle so sovražnika zopet če z Styr nazaj. Včeraj poročano število vjetibse je zvišalo na 6000. / Rusko bojišče. Včeraj dopoldne ponovili so Italijani s porabo svežih čet še dvakrat napad na naše postojanke na visoki planoti Vielgereuth (Folgaria.) Ko so bili ti napadi pod težkimi izgubami zlomljeni, se sovražniku ni več posrečilo, da bi spravil večje sile naprej. Posamezne kompanije, ki so še naprej šle, bile so brez težave zavrnjene. Na visoki planoti odLafranna (Lavaronne) stal je oddelek cd Vezzene popoldne pod ljntim topovskim ognjem. Tudi v prostoru od Flit-s c h a pričenja se sovražna artiljerija zopet gibati. V doberdobskem oddelku med S v. Martinom in Polazzo bili so približevalni poskusi italijanskih mož z ročnimi granatami lahko zavrnjeni. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 9. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Pred D u-naburg- Garbunowski bila je sovražna postojanka na obeh straneh mesta v širokosti 4 kilometrov v naskoku zavzeta. Vjeli smo 5 oficirjev in 1356 mož ter zaplenili 2 strojni puški. V nekem boju pri N e f e d y vjeli smo 139 Rusov. Armada princa Leopolda bavarskega. Severno od K orel i Či ter pri La-busy in Saluszje smo ru3ke napade lahko zavrnili. Armada Linsingen. Jožno-zapadno od P i n s k a smo vzeli v naskoku kraje K o-mocy in Prikladniki. Pri Wolka-B e r e z n i a o n s'k a ter jnžno-zapadno od Kušocka-Wola se vršijo kavaljerijski boji. Severno in severno-zapadno od Czartoryska bil je sovražnik za Styr nazaj vržen.- Njegovi napadi severno železnice Kowel-Rowno so se izjalovili. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 10. oktobra. Uradao se razglaša: Rusko bojišče. Rusi tudi včeraj svojih prejkosVej brezuspešnih napadov niso opustili. V vzhodni Galiciji, kjer so pri sunkih v zadnjih dneh posamezni oddelki ruskih čet polovico s vo j ega sta nj a izgubili, bila je Strypafronta napadena. Nazaj vrženi sovražnik zapustil je bojišče deloma v nerednem begu. V Wolhyaiji naštela je ena naših divizij po zavrnjenem napadu 500 ruskih mrliče v pred našimi obrambami. Včeraj Bojne pesni. XIII. Belgrad. Rudeča kri v potokih vlila v Savo se, gnojila zemljo srbsko je, rndeča kri da b" gnala mlinske kamne tri. Nazaj beži morilcev serajevskih roj — Zdaj pride maščevanja boj! Tekla bo kri da b' gnala mlinske kamne tri. Srce kipi v sovraštvu strastnem vroče zdaj, poročano Število vjetih naraslo je zopet za 1000 mož. Poskns sovražnika, pridobiti severno od Czartoryska zopet zapadni breg S t y r a, bil je z ognjem preprečen. Italijansko bojišče. Položaj je na ; celi fronti nespremenjen. Napadi manjših od- i delkov so se klaverno izjalovili. Izgube I ta jlijanov pri Vielgereuthu znašale so v zadnjih dneh okoli 2000 mož. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 5 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 10. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Rusi poskusili so pri G a r b u n o w k i jim odvzete postojanke zopet nazaj dobiti; prišlo je do ljutih bhžinskih bojev, ki so s tem končali, da smo sovražnika nazaj vrgli. Severno železnice Dii-nabnrg Kremienice smo sovražne postojanke v okroglo 8 kilometrov širokosti zavzeli. 6 oficir j e v in 750 mož vjetih je padlo v naše roke; zaplenili smo 5 strojnih pušk. Armada Linsingen. Jnžno-zapadno od Pinska vzeli smo r naskoku vas S i n c z y-czy. Kavaljerijski boji pri Kusocka-Woli ter v. pokrajini od Zeziercy trajajo naprej. Na fronti med Rafalowka in železnico KowelKowno smo večkratne sunke sovražnika zavrnili in 383 Rusov vjeli. Armada generala Both mer odbila je močne ruske napade severno-zapadno od Tarnopola. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B Dunaj, U. oktobra. Uradno se danes razglaša : Rusko bojišče. Rusko napadanje je včeraj na vsej oaši severno vzhodni fronti Bolgarsko vojaštvo. ' Z ozirom na mobilizacijo in nastop bolgarske vojske, prinašamo sliko bolgarskih vojakov, ki predstavljajo: 1. kavaljerista (poletna uniforma); 2. generalštabnega oficirja; 3. in 4. infanteriste; 5. generala; 6. kavaljerijskega oficirja; 7. kavaljerista (zimska uniforma; 8. artiljerista. bist»eno ponehalo. Sovražnik napravil je le proti našim linijam ob S t r y p i nekaj sunkov, ki 80 zanj, kakor v prejšnih dneh, s polnim neuspehom kinčali. V prostoru med Založnico in spodnjim S t, y r o m bil je sovražnik proti severnem vzhodu nazaj vržen. Italijansko bojišče. Na južno-zapadni fronti se včeraj istotako niso vršili nobeni večji boji. Napad Italijanov na Mrzli vrh bil je že z našim artiljerijskim ognjem zavrnjen. J u ž n o-v zh o d no bojišče. V Mačvi in pri O b r e n o v a c u nobenih posebnih dogodkov. Preko Bslgrada napredujoče avstro-ogrske in nemške bojne sile vrgle so Srbe ii njih južno-zapaduo mesta ležečih utrdb; pri temu so naše čete „Z e 1 e n i h r i b" in V e I k i V r a č a r v naskoku vzele. V prostoru od S e-mendrije in Požarevaca pridobile so divizije naših zaveznikov zopet znatno ni prostoru. Pri zavzetju B e 1 g r a d a padlo je v reke c. ia k. čet 9 p a r n i š k i h topov, 26 C e-vi poljskih topov, 1 metalec luči mnogo streliva in druzega vojnega materijala. Vjeli amo 10 srbskih oficirjev in čez 600 mož. Krvave izgi sovražnika so bile jako velke. Donavska flotilja dvignila je nekaj rečnih in ruskih pomorskih min. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 11. oktobra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Naši bojni letalci uničili so včeraj 4 sovražne letalne stroje. Armada Hindenburga. Pred D ii-naburgom in severno-vzhodno od W i d s y so n smo boji! odde vr ž Seve prep pet žele iz v razv b a ( Do so T zav2 te i v n dele le bo nj i SuLgariscbes Milila]? raz] Ob gr v 1 OČ vzb na^ liki bi voc rek i" P ; do Belgrada, Srb, ne bo nazaj! Krstila kri je grad za mlinske kamne tri XIV. Peterček v Belgradu sedel je na stolčku tam strohnelem, rdeče, plave, bele rože pletel je na vencu, na vencu ovenelem. Peterček kanone slišal je za svojimi zidovi, in ministrom so postali vedno daljši, žalostnejši, žalostnejši njih nosovi. Peterček je zbežal v Niš, hlačice so se mu tresle, in revolverček je zgubil, ženske pa so kahlico, kablico mu nesle . . . Peterček, zastavi krono, preobleči se v civil, in popihaj jo z drobižem tja v tojino, kajti Peter, Peter kralj — je bil ... . XV. Avstrija, dvigaj glavo ponosno, Ej, ne prestraši temni nas vrag I ne premaga peklenska nas sila, Orel avstrijski, poleti nam v zrak, Ura je zmago nam določila! da ki nn ko K St ua na jo, vz L čii ?a so lit to Bolgari so nas na fronti pri Knjaževacu napadli. (S tem je pričela vojna med Bolgarsko in Srbijo.) Zakaj je Bolgarska stopila na našo stran. Bolgarska vlada izdala je na občine spomenico, v kateri pravi m. dr.: Naš največji sovražnik je Srbija. Osrednje sile pa so nam velike obljube glede pokrajin na troške Srbije za našo aktivno vojaško pomoč obl|nbile. Te obljnbe odgovarjajo naši želji, imeti ob Donavi skup no m ej o z Avstro-Og rsko. Sedanja vojna je dokazala, kako neobhodno potrebno je, da imamo neposredno zvezo z Ogrsko ker smo potem neodvisni od blazne postale Srbije. Vprašanje pa ima todi še drago stran. Mi sploh ne vernjemo na nobene obljube četverozveze, ki je vzela Italijo kot zaveznika, katera je na tako zahrbtni način bvojo častno besedo z nogami poteptala in 33 letno pogodbo prelomila. Velika Srbija je za Avstro-Ogrsko in za mir Nemčije nevarna. R a z r u-še v al ec s v e to v n ega mirumoraali iz površja izginiti, ali pa se mora prisiliti, živeti pod razmerami, v katerih mu ne bode mogoče svet trajno v požar spraviti. Končno pa moramo (Bolgari) držati k skupini sil, ki bod*e v tej vojni zmagala. Iz razvitka operacij na bojiščih, ravno tako na fronti prot Francoski in Belgiji, kakor proti Italiji, Srbiji in Rusiji, se izpoznava vsak dan jasneje, da bodeta Avstro- Ogrska in Nemčija zmago dosegle. Nemški podmorski čolni v Srednjem morju. Nemški podmorski čolni so v zadnjem Času z izrednim uspehom v Srednjem morju operirali. Od sredine septembra sem potopi-1 i so večje število velikih parnikov, med njimi nekaj parnikov za prevažanje vojaštva. Pred kratkim šele je bil potopljen parnik „Arabia" (8000 ton) z angleškimi vojaki na krovu Nadalje so bili tor edirani: parnik „Ramasan" dne 18. septembra s 500 mož indijskih vojakov na krovu; „Patagonia", 3000 ton, dne 15. septembra; „Lin k m o or", 4000 toa, dne 20 septembra; „Cyrene", 3000 ton, dne 8. oktobra; nadalje francoski parniki „1 n d i a n" (800 ton), BL' Ande" (3000 ton), „Ville de Mostaga-n e m" (2650 ton), „P r o v i n z i a" (3000 ton) in „R a v i t a i 11 e u r", poleg tega še več manjših parnikov. Vsi poskusi, da bi se uspehe nemških podmorskih čolnov v Srednjem morju preprečilo, so se doslej izjalovili. Skrb Angležev za Egipt in Indijo. K.-B. London, 10. oktobra. Unionistični poslanec C m e r y govoril je v klubu o balkanskem položaju in je dejal, da je bil angleški položaj pri Dardanelah že dovolj težak. Edini dobiček je bilo pomanjkanje streliva pri Torkih. Ako vstvarijo Nemci zvezo s Turčijo, stali bi nasproti novemu položaju, v katerem bodejo imeli Turki neomejene množine streliva in poleg tega puške in drage predmete za čete, katere doslej ne morejo oborožiti. Turki bi potem čete v Makedonijo poslali in bi o j a č i 1 i one čete, ki napadajo Egipt. Turki bi zamogli potem začetkom prihodnjega leta za 750.000 mož več vojaštva postaviti. To bi bilo za Anglijo resneje, nego za njene zaveznike. Egip t in I n d i j a stala bi odprta nemškim agentom, nemškim kanonom in turškim četam. Nemčija pa bi dobivala surovine iz Azije. Napredovanje centralnih sil v Rusiji in angleški neuspehi pri Dardanelah imeli so veliki vpliv na Bolgarijo, ki bi se bila morda drugače odločila, ako bi bil zamogel angleški poslanik reči, da zamore Anglija za dva milijona vojakov več postaviti. (Pametni Angleži Čutijo torej že, da jih bode krvava vojna, katero so angleški ministri v svoji nezaslišani brezvestnosti zakrivili, kmalu za goltanec. prijela, — in strah jih je zdaj pred sovražnikom, na katerega strani stoji pravica. Op. hredn.) \ Angleški parnik s 1900 vojaki potopljen. K.-B Atene, 9. oktobra. Angleški parnik za prevažanje vojaštva „Samhlin Haver" bil je 100 morskih milj od Malte od nekega nemškega podmorskega čolna torpediran in potopljen. Imel je 2000 algirskih strelcev na krovu. Angleški torpedni čuloi zamogli so samo 90 mož rešiti, ostalih 1900 mož pa je utonilo. |; i =qji[ffl MOKA ZA OTROKE najooijaa hrana za dojenčke, otroke, rekonvalescente po želodčnih in črevesnih boleznih ae vedno dobi. Poskusna doza in podučna zdravniška brošura o oskrbi otrok zastonj po Nestle'« KiudermehlGesell- schaft, Dnnsj I., Biberstrasse 49 a. 366/1 Pisma iz bojnega polja. (Izvirni dopisi). Dragi „Štajerc". Pozdrave iz jnžnega Tirola! Veseli me, da sem še zdrav. Bil sem v Galiciji in me je bolezen zadela, da sem moral iti v bolnišnico. Ko sem pa malo ozdravil, sem prišel zopet v Celje na našo štajersko zemljo. Tam sem bil prideljen od našega domačega polka k tirolskim lovcem. Istotako več mojih tovarišev. Meseca junija smo se odpeljali iz Celja skozi Koroško v Tirol. Pridemo na veliki hrib in odložimo naše puške, ko je že začel Italijan z granatami razbijati, kakor s polento. Tudi 18. avgusta je močno bluval z granatami. Ali kaj je to štajerskim fantom, ki stojimo kakor železo! Ko pa je prišla polentarjeva infanterija dne 26. septembra, smo hitro skočili v strelske jarke in smo jim dali nekaj našega divjega svinca pokusiti. Bilo je tako hudo, da so hitro pete pokazali. Dokler slovenski in tirolski regiment stoji, Italijan Tirola ne dobi! Pozdravljamo vse rojake in „Stajwca" ! Fantje od 87. regimenta : Franc K r a i n z iz Galpšaka pri Sv. Jurju, Janez Kavčič iz Ivajšovca, Johan Bo-lok iz Radgone, Rupert G al in, Johan Turk iz Ilovca, V a v p o t i č. * * * Dragi „Štajerc!" Že davno sem se namenil, da Ti pošljem kako novico iz bojnega polja, pa mi skoraj ni dopuščal čas. Zdaj Ti pa pišem, kako smo tega prokletega polentarja enkrat vrgli nazaj. Bilo je eno lepo jutro; na vse zgodaj je ta hudimani kaclmohar začel streljati in mi smo se mu smejali, ker je streljal enkrat previsoko, drugič pa nizko; škode nam ni nič napravil. Zdaj smo se pa mi že naveličali h\A porabo smo ma pa začeli odgovarjati Ko smo narel so pove par strelov, smo že videli, kako so se polentaij iskavo, valjali po planini navzdol. pšeničii Tako se že pozna, da se jim mudi za pti erarja ; ker jih rado zebe slil, da Tako mi slovenski fantje in možje upu« zaradi da bomo tega kaclmoharja spravili spat, ker a sredstv mu naše gešic-fieiškonzerve prevroče. zaradi Zdaj pa vzamem od polentarjev slovo i je bil Te, ljabi „Štajerc* orosim, daj objaviti™ Inarn listu in te prosim, pošlji nam en list, ker bi m sarh zelo veselilo, da dobimo kak domači list. in Izid To poročilo Ti pošiljata Tvoja prijatelj , vojaštv Johan Orni k, predmojster Jos. Lacko, k.i 2000 k. Gebirgs Artillerie-Regmt. , Kan.-Batterie Feldpost 53. Izpred sodišča. Veleizdajalci. BihaČ. Pred tukajšnjo vojno sodnijo ti se je sodna obravnava zaradi veleizdaje [ 44 dijakom in profesorjem gimnazije in trgot ske šol« v Tazli v Bvsui. Obsojeni so Todor Ilič na smrt u a v e š a 1 i h, oati pa na težko ječo. Največji zapor znaša 16 najmanjši pa 11 mesecev. Samo en študent jfl oproščen. N« dalje je obsojen profesor Ada D hotela u s o i «801 jo je vrsti rečen iB i s e na 11 mesecev, ravnatelj trgovske feaT njena Peter Miletič in gimnazijski profesor Volji Nen Vujafi novic vsak na 10 mesecev težke je.1! * t a i povec Navijanje cen. Ptuj, 9. oktobra. Pred tukajšno sodnijo bila je okoliška posestnica Cecilija Kt vačič zaradi navijanja cen pri paradižnikih! 30 kron globe obsojena. — Posestnik BH P i š a k iz Lance'asi pri Ptaju prinesel je sejem svinjo. Zahteval je za eno kilo žive W 4 krone. Pozneje je prodal Bvinjo po 3 K za kilo žive teže. Pred sodnijo je dejal, da j« ,Slor. Gospodarju" čital, da sme vsul ceno zahtevati; tndi je baje faj mošter prižnice razglasil, da «e s* pr^pa^čen popolnoma ravnopravni prostor in priznano ji je posebno odlikovanje s tem, da je postavljen grb Bosne in Hercegovine ped okrilje svftošt^f■"'"■ ^"^ EIsaplaU s, 2« (HrvaUko). 46*___________g lil, 112, 116, 118, 120, 121, 124, 12$, 126, 127, 128. 130, 132, 134, 135, 137, 139, 141, 143, 144, 150, 154. 155, 156, 158, 160, 161, 162, 164, 165, 166, 167. 171, 173, 175, 177, 178. 179 181, 182, 183, 184, 200, 201, 202, 204, 206, 208. 209, 213, 214, 225. 252, 253, 255, 330, 350, 351. 352, 353, 501, 502, 504, 505. 506 in 507. Nasprotno je zopet ustavljen promet zasebnih vrjnopoštnib zavitkov z vojno Gospodarske. Francoska rastlina v jeseni Eno najnadležnejsih plevel lahke zemlje je francoska rastlina, ki se najde v večini vrtov. lita se razsui proti jeseni na vrtnih gredah, ki niso posebno dobro obdelane in krompirjevih njivah tako, da je cestokrat, cela površina posejana s to zeljo. Četudi pivi mraz hitro pokonča rastline ostanrjo vendar v velikih množinah zasejana semena tudi pri visokih stopo;ah mraza nepokvarjena in po- poštnimi uradi št. 34, 45, 46, 95, 308, 317, j krijejo s plevelom ztmljo na strašen način. Razen tega iz Prevorja sedaj dne 4. oktobra v bolnišnici v Kofiionh tir Offrskflin v 27. letn Rvoje starosti za vselej zaspal. Boril se je v Galiciji pri Lem- borgu, nakar g« je zadela novražua kroglja tako nesrečno, da je bila njegova rana neozdravljiva. Pogreb z vojaškimi obredi se je vršil dne 6. oktobra. Sveta maša zadošnica z mrtvaškimi obredi se je opravljala ob osmini njegove smrti v njegovi rojstni župniji na Prevorju. Pokojnik je bil zelo priden fant. in tudi v domači soseski zelo priljubljen. Bodi ron laika, vrlemu junaku, daljna ogrska zemlja! Nadvojvoda Ludovik Salvator t- Na svojem gradu v Brandeisu nmrl je nadvojvoda Lodovik Salvator. Bil je dne 4 avgusta 1847 kot sin velevojvode Leopolda II. tos-kanskega rojen. Bil je pomembni znanstvenik, N. p. v m ! Poličane. Piše se nam: V začetku meseca oktobra je bila tukaj velika povodenj Dravinja je narasla tako, da je bila vsa dolina v vodi. Voda je napravila mnogi kje veliko škodo Poličane in okolica so bile brez luči par noči. — Umrl je tukaj v starosti 65 let mlinarski pomočnik Josef Dimnik. Bil je daleč okrog znan kot vzoren mož naprednega mišljenja. Zatorej se naznanja znancem in njegovim sorodnikom, da ga ni več med živimi, Bodi mu žemljica lahka! Cene za Živino na Koroškem. Koroška vnov- ! bob za krmo 30 K za 100 kg netto postav- , čevalnica za živino je za nakup na Koroškem t ljeno na bližnjo železniško postajo. Žitni zavod od 1. oktobra dalje določila naslednje cene: oddaja za enkrat še ves uakupljeni fižol voja-Klavni \oli la 2 K 40 v.; klavni voli 2. vrste i škemu erarju, ki ga prevzame v vrečah po 70 j s 3 do 4 delavskimi močmi, ki znajo dobro molzti in vprežui \oli 2 K 10 v do 2 K 36 v. ; klavne ' kg netto. Ko se zadosti vojaškim potrebam, se j 'n krmiti, k 20 ki madom govode in 20 svinjam telice la 2 K do 2-l0 v.; druge vrste 1 K 80 I prične oddaja fižola okrajnim aprovizacijskim j sprejmejo se do najkasneje novega leta. Vstop vin. do 2 K; klavne in pitane krave la 1 K j odsekom za preskrbo civilnega prebivalstva. .j P* se zg°d« tadi lahko preje. Vprašanj« je vp< 90 vin do 2 K 10 v.; 2. vrste i K 50 v. do Cena za ajdo. Kot prevzemna cena za ajdo'f slati na Leitersberger Ziegelvverk pri Mariboru 1 K 90 v. Mala živina: Klavna teleta za kilo- j se je določilo 28 K za 100 kg netto postavljeno na bližnjo železniško postajo. Glasom cesarske naredbe z dne 21. junija 1915 je tudi ajda zasežena v prid države in se sme prodajati samo zavoda za promet z žitom, ki jo nakupuje potom svojih določenih komisijonarjev 324, 605 in 620 Prodaja fižola, graha in leče. Poroča se: Razven komisijonarjev žtnega zavoda ni nihče opravičen, kupovati sočivje (fižol, grah in lečo) od kmetovalcev, tudi vojaštvo ne. Kdor bi prodajal te stvari komu drugemu nego ko-misijonarjem žitnega zavoda, se glasom zakona kaznnje z zaporom od 1 meseca do 1 leta in z globo do 20.000 kron. Prevzemne cene, po , .» . . . . _ , - , 3»v|U rvalue ii.vio iu ^nm^i • nudila mnogo mesecev na vzorni način velikemu ! bora in vsi člani društev, ki so podvrženi čr- \ ^ varstvenimi SCltl ODOrozena. JiUSl gtevila ranjencev najboljšo oskrbo, se je zd».j j novojniški dolžnosti in so bili do seda} v ozadju, SO bili Z Velikimi izgubami Zavr-razpustila. Hvaležno se spominjajo ranjenci vod- j izvzemši prostovoljnih strelcev, a> poklicani na j ji-jorii Pri Tlluxtu Vl'Slla ie Hinden- stva te bolnišnice, zlusti podružnice „Rdečega j prebiranje. _ \xJ„___*_..„____„j_____„™~i.l:i___,.:„i„ križa" z njenim predsednikom g. županom J^s. 0 r n i g ter s pravo voditeljico bolnišnice gospo Anny pl. N e to 1 i czk a, ki je v neumornem iu požrtvovalnem delu vkljub raznim neprijet- nostim svojo patrijotično dolžnost izpolnila. Naj. boljša hvala pa gre tudi prebivalstvu Ptoja, ki je vedno to plemenito delo z izdatnimi darili >podpir»lo. Most čez Ktko pri Račnn na Koroškem je zopet splošnemu prometu odprt. Žganje. Posestnica Tereza G at t o 1 v Stok-Jitzn pila je vsak dan en liter žganja. Te dni našli so jo mrtvo v postelji. Darilo zvonov. Evangelična občina v Mariboru je sklenil«, da podari vse svcje zvonove vojnemu mnistm za vojno kovinsko zbirco. Edino mali svoj zg-' dovinski zvon si obdrži. Teža domovini darovanih zvonov znaša 2006 kilogiamov. Upati je, da bodo tudi drugi čini-telji ta plemeniti čin posnemali! Maščevanje. V bolnišnici v Piirste rife Id u si- nahaja neka kmetica iz tkolice s precej hudimi opeklinami. Njen mož bil je v vojski in je prišel nepričakovano domu na dopust. Zasačil je svojo ženo pri nezvestobi. Prijel jo je in jo posadil na hodo segreto peč . . . Stvar bode imela gotovo sodnijske posledice Verska blaznost. Iz Velenja pišejo „Marburger Zeit* m": P> sestnikova hčerka H r i-b e r n i k v Vevčah, ljubka deklina v starosti 18 let, zbolela je na verski blaznosti. Kakor se čuje. stoji ta dogodek v zvezi s pridigami in spo-edi misijonarjev, ki so pred kratkim tukaj bivali. Očeta je tembolj obžalovati, ker stojijo vsi njegovi sinovi v vojni; edino hčerko pa, ki Avstrijsko-laška iroata. Streljanje"z možnarji je zdaj vendar enkrat I burgova armada nasprotnika; vjela strogo prepovedano. Štajersko namest- i je 650 RuSOV. Tudi pOVSod druffod ništvo razglaša, da je sdaj vsako streljanje z g0 nage jn nemške armade proti možnarjev, tudi streljanje proti toči hudo pre- -p , . r povedano. Koliko nesreč se je vsled tega dosti- iiUSOm napredovale. krat tako bedastega streljanja z možnarji pri j Proti Italijanom. Neki procesih, godovih, veselicah in žegnanjih zgo- : alpinski bataljon, ki je hotel na- duo. Vsa svarila niso nič pomagala. Zdaj pa je i r , ,, *• t>- • i_«i • železna vojna dosegla, da se tudi to prepove, j predovatl proti Rlgl, bil je Z našim topovskim ognjem prepoden. Na primorski fronti smo kos. italij. jarka zasedli. Napadi na Mrzli vrh bili so odbiti. Proti Srbom. Naše Čete vzele so trdnjavske postojanke na Črnem brdu, Cunaku in Stazari. Sovražnik je imel po>elje, da naj se drži do zadnjega moža; vkljub temu pa je v neredu zbežal in imel izredno težke izgube. Nemške čete pa napredujejo nadalje južno od Belgrada. Utrdbe zapadne, severne in vzhodne fronte trdnjavi podobnega kraja Požarevac so Nemci zavzeli. V boljše razumevanje uradnih vojnih poročil prinašamo zemljevid o avstrijsko-italijanski meji. (Glavobol) je bolezen, ki •• vedno zopet vrača. Kogar te bolečine enkrat mučijo, ta »me z žalostnim dejstvom računati, da je Že pridno pri gospodarstvu pomagala, 80 j "e bodejo bolečine v odmorih od osem do Štirinajst dnij, od treh morali zdaj V norišnico odpeljati ... I do 8tirih ledn0T ponovile. Ponovile se bodo zaradi tega, ker je Pošiljatve vojakom. Z odlokom trgovinskega 'gUTObo1 TeSJf ne"ozna1 boler „Ak0 torei enkrat na,topii°' ... ' , air , , , xi «n AAnin zamore ae njih ponovitev le « okrepčanjen m pomnjenjem pre- ministra z dne 29 septembra t. 1 št. 30.442/P, | fteii Mnogo tisoeein od gl„oiMlamučenih CMtam je pri lemu je začenši Z dne 4. oktobra do daljnih odredb Fellerjev dobro dišeči, živce pomirjajoči, bolečine odpravljajoči Mnogokateri ne vedo, da je počasno odvajanje, trdo truplo, zamisenie vzrok glavobola, lenobe, utrujenosti in slabega razpoloženja. Takoj se čutimo zopet sveieje m za delo sposob-neje, ako si vstvarimo olajšavo s Fellerjevimi, milo odvajajočimi Rhabarbara-krogljicami z zn. „Elza-krogljiceu. Ta izborni, želodec okrepčujoči purgativ zasluži na vsak način piednost pred drastično vplivajočimi odvajalnimi sredstvi, ki oslabijo črevesje. Naroči se direktno 6 Skatljic franko za 4 K 40 v pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa trg, St. 8*1 (Hrvatsko.) (e) Slabi prijatelj in slaba ura imata marsikatero skupno lastnost. Nezanesljiva sta in nas zapustita, kadar bi ju najbolj potrebovali. Jako veliko ljudi je že dovolj pametnih, da se varujejo pred napačnimi prijatelji; ali slabs ure so žal jako ra/sirjene **i5 U in p( natai ner ki do cenal gato haja Be in našn 10?.«T deloi zam< drug gami cene, Bade Z O spr S Eb< am alo pro me sla kri se Ma šai Kil sl&l tež .)d »tole (Zimmersessel) po 3'—, 5'—, 6"— kron se dobijo v zalogi SLAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. m i povzročijo mnogo jeze, škode in zamude. Dobre, zanesljive in llaiiCno idoCe ure oddaja dobro znana svetovna firma H. K u 11-ier v Ljubljani St. /01, ki ima lastno fabriko ur v Švici in i dobava vsled tega brez debička prekupca po najnižjih fabricnih ah. Vaak naših citateljcv dobi na zahtevo od H. Suttnerja bo-i ilustrirani, jako zanimivi krasni katalog, v katerem se na-laja tudi navodilo, kako se zamore dobiti zastonj zlato uro. Pri vladajočem gorkem letnem čaxu je priporočljivo, ako I ima v vsaki hiši desinfekcijsko sredstvo. Opozarjamo na da-kSnji inzerat Lysoform-tvornic. »Vojne močnate jedi in peciva" je naslov nam predre, lepo izdelane kuhalne knjižice z nad 120 predpisi za iz-ovanje dobrih in redilnih mečnatih jedil in peciva, ki se jih more izdelati s sedaj na razpolago stoječimi vrstami moke in j ugimi dodatki hitro in sigurno. Med mnogimi kubalnimi knji- j imi, ki jih je prinesel vojni čas, je ta pač ena najboljših in naj- j ienejših. Proti vpošiljatvi 20 vin. v markah jo dr. A. Oetker, .deri, pri Dunaju vsakomur prosto pO pošti dopošljc. Letošnje sveže, tudi lanske (Knoppern) Dobra J5 44 ura je od vneli občudovala in laželjena, kajti ona je 453 mojstersko delo urarske umetnosti! odrašenimi otreci se I sprejme pri graščinskem oskrbniSt«n ;§ lEbensteld pri Ptuju. Revirski loiec*" oožen nemščine in slovenščine, vojaščine I prost in trezen, se sprej- Ime. Ponudbe je vpo- slati na graščinsko os- krbništvoEiensfelflpiiPtfljii. i pooo^oooo Učenec «e sprejme pri Anton Matzun, trgovina z me šamm blagom, Sveta Marjeta, pošta Kra- nichsfald. 455 d jezice kupujem po dobri ceni iu prosim ponudbe s ceno ter pošiijatvijo malega poštnega vzorca na Wilhelm Freund, tovarna ustiji v Mariboru. 446 blizu Poljčan se odda v najem, ali pa na račun. Več se izve v pekarni *56 Geuer v Poljčanah. Pekovski učenec proti plači in oskrbi se takoj »prejme pri Franc Horvvath, pe kovčki mojster na Ptujski gori. «62 Priporočljiva domaČa sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice i* okrepčaive krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 via. — Caj proti gihtu a 80 vin. — Balzam 2a giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvistno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1*20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K. 160— Izbirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Razpošiljatev L. Herbst, apottka Bleiburg na Koroškem. 49 Štev. 410 NikcI-anker-Roskopf ura..........K 410 „ 705 Roskopf-ura, kolenje v kamenjih......„ 6-90 „ 449 Roskopf-ura, gravirani, močno posrebrani dvojni maiiMj................. 7-20 „ 720 Srebrna cilinder-reuvn'.oar-ura........» 970 „ 600 Radium-zepna ura, sveti ponoči......„ 8*40 „ 1450 Veriga iz bde kov,neK2 80, n'kel.....„ V- „ 1203 Dobra vra-budilnica............„ 860 „ 1360 L-.pSi slenska ura.............» 4-80 „ 1142 Srebrna bro3a.............., 260 „ 114« Srebrna brosa, 3 deli............ I'M 4C8 Duble-zlato srčico............. , 4' 126& Dian.ant za rezanje stekla.........„ 6M 1646 Uhani, zlato na srebru....... 1022 Srebrni ic-Jni venec ........ E18 Kikel kavalirska ura........ 613 Nikel-tula-ura, dvojni manlelj . . . . 712 Kikel-anker 1KO ura, 16 rubinov . . 776 Srebrna IKO-ura, dvojni mantelj . . 80« Srebrna damska ura, 6 rubinov . . 817 Srebrna damska ura, dvojni mantelj Dolga srebrna damska verižica 2-40 6'70 7-50 980 14'-33-960 13'-5 — „ 1316 Lepa ura na pendelj............„ 10-50 Razpošiljatev p0 ^t; L"ne izmenjna! Velikanska izbira ur, veriiic, prstanov, kinča, krasnem ceniku JJ^Etao. daril itd. velikem Vse ure se natančno regulirane. Lastna fabrika ur v Švici. — Lastna rrarka „IKO" svetovno znana. Krščanska rupošiljnlna bisa H. SUTTNER ST LMJBUANI štev. 701. Sv(tov«oiiiaoa vsled dsbave, dobrih ur. — Sobeie fllijalke. tie vol V^f^V^^^ppppVVSpPF^PPPV jy preklica vsako nedeljo in praznik od 9. do 11. ure vloge. Št. 28004 II, 2766. Razglas. Tečaj za pletenje košar na deželni viničarski šoli v Sil- berbergu pri Leibnitzu. Da se znanje naprave navadnega, v gospodarstvu, zlasti v sadjarstva in vinogradništvu potrebnega košarskega blaga v celi deželi razširi in vdomači, ter da se • kmetijskim delavcem za zimski čas dela in zaslužka preskrbi, sklenil je deželni odbor, da obdrži na imenovanem zavodu v zimskih mesecih, i. s. v Času od 1. decembra 1915 pa do 15. februarja 1916 (Korbflechtkurs) za 12 udeležnikov. Udeležniki dobijo na zavodu prosti poduk in stanovanje ter imajo le za hrano, ki jo tudi zavod preskrbi, na mesec 24 kron plačati. Naznanilo se ima izvršiti do 15. novembra 1.1. pri štajerskemu deželnemu odboru potom občin, okrajnih zastopov ali kmetijskih filijalk. Sprejmejo se le prosilci, ki so na Štajersko pristojni in najmanje 15 let stari. Prošnji za sprejem je priložiti krstni in domovinski list, nravnostim spričevalo in izjavo prosilca, oziroma njegovih starišev ali kor|>oracij (okrajnih zastopov, občin, filijalk) glede plačila stroškovnega doneska. *s* Gradec, meseca septembra 1915. Od staj. deželnega odbora. _@-------$—fl§— I Meščanska parna žaga. i Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur ■ v porabo. == Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Ljudska kopelj mestnega kmtiš& f W& Čas za kopanje i ob delavnikih od 12. ure do 2, ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. ure ta.prU\; ob nedeljah in pmanikih od 11. do 18. ure dopoldne. re? lj » vročim zrakom, paro »D Brausebad" z rjuho K —• 70 52 5621 Patriotičen kinč in oficijelni znaki ces. in kr. vojnega ministerstva na Dunaju. St. 131. 0!lc. grna-rumonl ' St 132. Otic, državni križ | Št. 133. Oflc. avstrijsko* krti........2 K I HI ograkl-turikl inak . . 2 K Št. 166. Otic, vojni prstan ,,Zlato dal sem la železo" v .srebro vdelan K 7'— Št. 167. V 14-karotno ala-iio vdelan K 9'- m X 12-. št, 144. Oflo. železni prstan 1 K Št. 145. V srebro vdelan št. 14r). V slato vdelan 6 K In 12 K Št. 150. Pravi arebral !rstan, ofic. crno-rumeiu riž, potlačen ... 3 K St. 151. Isti kot manšetni gumbi.......3 K St. 132. Isti kot uhani .t K Ko kravama igle . . 2 K Kot mera zadostuje papirnat odteiek. Posije w proti vpoSiljatfi dotičnega sneska in 50 vin. za poSmino; po'ilja w tudi na bojišče od: I. izvczDR tvrdka vojnih ur za armado Maks Bdhnel Ounaj, Margaretenstrasse 27/51. IluBtrovant cenik zasicnj. 2G2 Proti nalezljivosti moramo se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive bolezni, kakor Skerlatica, Spiski, osepnice, kolera, legar v večji meri pojavljajo. Zato se naj rabi povsodi, kjer se take bolezni pokažejo, dobro razhuževalno sredstvo, ki naj bi bilo v vsaki hiSi na razpolago. I'o preizkusih je v sedanjosti najboljše razkuževalno sredstvo v zavodu prof. Loffler, Liebreicb, Proskauer, Divestea, Vas, Pfeiffer, V.rtun, Pertik itd. LTSOFORM ki je brez duha, brez strupa in po ceni ter se dobi v vsaci lekarni in drozeriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo) za 90 vinarjev. Uspeh Lyaoforraa je zanesljiv in gotov in se zato od vsakega zdravnika rabi za razkuževanje v bolniški postelji, za umivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za ingacijo. Lysoforro-mUo je fino, nalahno milo i& toaleto, ki vsebujo 1 odstotek Lysoforma ter antiseptično učinkuje. To milo se lahko rab. tudi pri najobčutljivejši koži kakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredi kožo mehko in prožno ter nareja jabo aromatičen duh. Zadostuje le en poskus in Vi bodete vedno rabili le to izvrstno milo, ki je le navidezno drago, v porabi pa je jako ekonomično, ker en kos za dolgo časi zadostuje. Komad stane 1 K 20 vinarjev. jaPffffermioz-Lysoforn." je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo prežene, zobe obeli in ohrani. Rabi se lahko udi pri nahodu v grlu, pri kašlju, pri kataru, za grglanje po zdravniških predpisih. Na čaSo vode zadostuje samo par kapljic. Izvirna steklenica stane samo 1 krono in : 0 vinarjev ter se dobi v vsaki lekarni in drožerij'. Zanimivo knjigo z naslovom: ..Zdravje in razkuževanje" (Gesundheit und Dtsinfektion) pošlje na zahtevo zastonj in poštnine prosto: Che> miker HUBMANN, Referent der Lysoformwerke, Wien XX, Pe-traschgasse 4. 336 Neprijetne lasi v obrazu, na lakti in rokah odpravi tekom 5 minut k i m mm neškodljiv, zanestiv uspeh, ena doza za K 4.— zadostuje. Pošlje se strogo diskretno. Kos. k L lil laborat. OUHAJ. IX.. Heiggasse 17 K. Zaloge v Mariboru: lekarna pri »angelju varuhu," lekarna ,,Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarnar: pri »zlatem jelenu", v drožerijah A. Kauč in „Adrijau. 461 Krave za molžo. V ptujskem ljudskem vrta (Volksgarten) naha- jajiči se dve lepi kravi za molžo in ena plemenska telica. ki ko last olepševalnega dmštva v Ptniu. *o na urodaj. Vpraša se pri g. Ignaz RoBmann v Ptuju, Untere Draugasse 2. 437 Nagrobni spomeniki! Slavnemu občinstva se priporočam z mojo bogato zalogo iz krasnega marmorja, granita itd. izdelanih nagrobnih spomenikov. Izdelujem tudi vsa draga kamnoseška dela. Spoštovanjem Franc Koban, kamnosek. Račje-Fram (Kraniehsfeld-Frauheim.) 4*1 500kron Vam plačam, ako Vaša kurja očrsa, bradavice, ri>£Ovo kožo Ria-balzam v 3 dneh brez bolečin s korenino ne odpravi Cena I posodice z garancijskim pismom K 1 —. S posodice K 2 60, 6 posodic K 4 50 Koim-nv, Kascbau (Kaasa) I. postni predal 12/29, 346 Brata Slawltscn v Ptuju Florianiplati in Ifejirlcrgjsse Sriporočata izvrstne Šivalne stroje Nabmaschinen) po sledeči ceni: I Singer A ročna maSina K 60-— Singer A .... K 60— 70— DUrkopp-Singer . K 70 — 90'— Dilrkopp Ringacbiff za Si. vilje...... . K130-— Durkopp-Zentralbobbin za Šivilje.....K HO — Dilrkopp-RingschiD za krojače......K 160— Durkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung..............K 160'—180'— Dilrkopp-Zylmder-Elastik za čevljarja......K l-SO — 18u-— Minerva A..................K 120 — Minerva C za krojače in čevljarje........K 160-— Howe C za kroja le in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandieae) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so n-ija kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rnel. Prosimo, da se naj vsak laupno do nas obrne, ker soliduosl je le tistim znana, kateri imajo masiae od na*. Cenik breiplaeio. Zahtevajte zastonj in franko moj glavni cenik z 4000 podobami ur, ib-tega in srebrnega blaga, godbenih inŠtrumenlOT, usnjatega in jeklenega blaga, predmetov za domačijo in toaleto, orožja itd. ur e. in kr. dvorni liferant, BRttX St. 731 (CeSbl Nikel-Roskopf-urc K 390, 4-20, B—. Srebrne ure K 8-40, ni kel-budilnica K 2-90; budilnica z dvema zvoncoma E. *-. RazpoSiljatev proti povzetju. Brez rizike 1 Izmenjava dovoljen ali denar nazaj. Jezice (Knoppern) Vrini sr vanlri mnr»virii kupi v vsaki množini ^Štajerc" petek, dal nasledi [Naročnin Sirijo : . 4 krone 5 K' 50 Neto; za . začelo li Ameriko drugo računi na rom na nine. Nar Cali napn Hev.se pi tjredništi |ništvo s fluju, o slopj Ste v vseh trgovinah in trafikah ,,Štajerc"-Schweden.) I h^{ Kupim vsako množino maroni in jedilnega kostanja kakor tudi vinskega in sadnega mošta. Oferti z vzorcem in natančnim naslovom podi „Giinstig" na opravo lista. (5;/ as Irb Mastne svinje in mlade prašiče (prilinke)1 kupuje v vsaki množini po najboljši dnevni ceni proti takojšnemu plačila Johann Heller, gostilničar, mesar in trgovec z mesom, Breg pri Ptuju, z dvema vrstama koničastih zobov za lesene zobe premer približno 2 50 m in primerno manjše Kolben premer 76 cm. Ponudbe pod: Franz Schallhammer, Muhlenbe- sitzer, Tillmit8ch bei Leibnitz. **° Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. 50°/, cenejša 1 tmerikanska štedilna kava. velearomatična. z datna in štedilna 5 kg poskusna vreča K 12-ranko pi povzetja. Vi kl^r veleprima najfinejši *.aj K 2 40, 50 komadov različnih lepiti razglednic samo KI"— oddaj* A. Sapira. »ksport kave i' čaja Tiszabufedan 490. ,5' ioo lit. domače pijače! osvf žujoče izvrstna, vzame Žejo, zamore vsakdo z malimi troški sam napraviti, V zalog« so: i!...Mi.is, jaboljka, grenadine, maline, muškat-liruski', pfrferminc, pomora nee, waldmeistfr, višnji-. Vsak neusneh izključen Ta domaČa pijača se pije lahko poleti bladia, pozimi pa vro«"a namesto ruma sli žganja. Snovi z natančnim navodi'om stanejo 4- K .' 0 h franke po povzetju. Na 6 takih porcij dajem 1 porcijc zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker lo delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmož-nosti. 316 Johann Groiich. angeljska drožgrija, Brno si. 636 (Moravska). Razglas. Hranilnica mestne Občine Celje naznanja, da se pri njej kakor doslej tadi zanaprej obrestujejo hranilne vloge s 41 01 2 iO s 'ako I dogodi ikil stvom želez moder in naš dujejo tem p opravi žejnim zveze v 1 bežijo ljemoi Ali -se ne vice; Z novimi kakor tudi s dostavnimi vlogami zamore lastnik vložne knjižice vselej in v vsaki višini vloge prostovoljno razpolagati. Knjižice lastnih hranilnih vlog kakor tudi vojnega posojila se sprejemajo v brezlačno shranitev. Zunanjim vložiteljem nudijo se brezplačno na razpolago poštni-položni listi. V spomin 50-letnega obstanka te hranilnice izdajale se bodo v tekočem letu posebno lepo opremljene vložne knjižice, ki imajo izvanredno sposobljenost za darila. 126 se me žijo z mi bc mado. morja do It njeni 770103 15