St. 39. V Gorici, 23. septembra 1887. ,„SoSa" izliaja v.salc potck hi v«>l.ja p'i po§tiprt'.jPinai»a u.H v fioriri mi doli;viijo po 3 kr. v tohnliuruiculi v eosp'rtski .uliri-lifizu „freii fcroti"'. na starohi frgu" in v siMHski ulici ler v Trstu, via Ca- Doi.jrii i.-.-ij so lilagovoljito - poSUjujo nrediiiSlvu „Soce" v Gorki Via Mercafco 12,1., narofmina pa opravniltva ^SoSo-* ViadcllaCroce Sir. -4-11.------------------:— (io'krtpisi st> i\v vrarajo; dopisi iirtj pri opr*ivui»tvii. Einspielerjeva slavnost. Ko mon?. izpove svojo „o p o i o k o « I o v e n- J 8 k o in u n a rod u,tt po&'jo nebo svoj blagoslov — rositi zaftno dfiL, ki so ga ze marsikjo dolgo prosili in silno potrebovali, in kmalu odpro w>bo vse svoje zatvorniee, da lije mocan do2, prava plnh, d<) pozuo nodi. Navzlie tej elementarni zapreki pa stopi ua oder g. pi. Kleinmayer, prnfesor v Gorki in vclopo-sestnik na Brnci; okoli odra pa se vatopi vefi frsne ljudstva, tec kljubu hudi plobi vstrajno p03luLa jako dobro sostavljen slavnostni govor goapoda Kloin-mayerja, v katerom proalavijal ztaf.omas.iika in njogove noprec'iiljtve znsluge z-i tins' narod. Potem, ko om-i'ni literarnib del siavljenca, opi§; nekoliko tudi njegovo politicno delovatijo, nokako ta ko-lo: nDoloval nas Andrej ni Hamo s peresom, to-mu moljiti govori, kfcero jo govoril v tent d«jzoIuoin za*-lopatvu — i;i iz vsfga vejo ljubozon d.» Koroaku, Iju-bczoa do naroda, inkrvna zolja p% «iusovuein in ina-terij'tlnem blagostanji Htaroslavnega if^rotana. I'oL pa inu ni biSa ro^nata, zivljcajo p>ii'ianj'M''arn» bilo nut je boj, bud boj in vajon j;- uas And «j sliSili vsu drngace klise, nego jib slitTi dancs. "V o t-> pa gi na moti. Bojeval so je nas Audroj na celu malemanj-sinice z ogromno vecino i onirn taktom, zoanjcm in nouferudljivo enorgijo, ki je mnrala celo na^proini-kom imponivati. Vspidi ni bil Toduo zazaljon, a po-mialiti moramo, da je pac govoril ,E i n s p i o 1 e ctt. Gotovo je, da so ravno mali mirodi, na ktero vplivajo od vseh strani drugi elementi, v hojvefiji novaruosti. da poginejo. Da smo ao tcga, odkar dela nas A n -drej, vsaj nekoliko obvarovali, to je tudi lo gUvna in prva zasluga naSegu slaTljenca. Bodimo mu totaj hvalezii, ka//imo hvaleznost po DaSoiJi dejanji in no aamo po prazni beao ii! Uas- L1STEIC Zivotopis ranjkcga SI Kocijimciea, prof, bogoslovja v Gjcici, kakor g t jo sain spiral. (Dalje.) Prve dnt scplembra 1873 sera bil naproson, dr-zati duhovne vajc (oxcrcitiu spiritualia) aolskim sea-train pri gluhonomib v neraSkom jcziku, in Slo jo za-tlosti dobro; bolj, kakor sem mishl. Kdo bi bil kdaj mislil, da bom jaz duhovne vajo vodil ? „Sto duhovne vaj« dali lolskitn sestrarn, zamoretc je dati tudi na§im klerikom!" mi je dejal D.r Ilcast, aemeniaki vodja. In v resaici, infra octavam Sv. Nominis Jesus 1874, sera dal iste cxorcicije v latinskem jcziku naSim eeminaristom. V tern 3asu sem bil imcnovan od ua-Sega knozonad§kofa ^conaistorialis consiliariua effoc-tivus". Dr. Hrast nam jo 1874. 18. sept, nenadoma umrl, in jaz sem proti koncu septembra ist»g^ iota zopetdal duhovne vajo aolskira sestram p?i giuhonemih in teden potem sera v drugi liiSi aolskih sester zopet dajal iste duhovne raje. Dovolj je bi!o to za eno leto! Ilajoki dr. Hrast je bil sploh od vsch aposto-van, in torej so nasi duhovniki akltnili spomio nje-gov gastiti. Biogra6jo njcgovo sem jaz v latinskem jeziku spiaal, in jo dal v natis leta 1875. Mese-ca septembra 1875 sem u2e v trotjie dal duhovno pje aolskim seitram pri glukoneniiL Jo M\ufra octa- limo, ljubimo po v/gledu Andrejovom svoj ma- I terini jezik in sv. vero in ne sramujmo so svojih svotih svotinj ! I E i n s p i o 1 o v ne hujska, marvec nam le za- I upljivo kli6o: „Vse za vero, dom, cesarja!11 Ou nam piavi, da prva naSa svetinja nam b6di sv. katobSka vera. Mi Slovenci smo in ostanemo vorni katoli§ki kriatijani. Vero, ktero smo podedovali od svojih starisov, ohraniti hoSemo za so in za svojo otroke. Clovek broz vote ni filovek, >ni voro vreden! Uivslati hoeerno to svoiinjo vselej iu povsod, kajti ona nam je prvo in naj'.lrazjo blago. 'I vero pade narodaost, z voro pade Slovenstvo. Ohraniti hofiemo to raj sv. voro in jo tudi nasi mladiui vcepiti. Narmini na3 dob obsoga slovenski jezik in katoliSko vero. Kar je posamoznomu cloveku iivljenjo, to je iiarodtt preljuba materina beseda, materini jezik. Na§ jozik pa jo kr.Mon, lepodoin»e\ blagoglasen, in pre-6udno bi bilo, da bi sami svoj jeaik zanifiovali, skru-nili in se sramovali rnaterine besode, presladke besedo one naso dobrotniee, ki je mnogo za nas storila; tega no atori besui tiger, to;»a no ston divjak afrikanski — in mi bi to stotiliP! No, nikdarf Ljubiuio svoj jezik in delajmo zanj, da zadobi pravice, ki mu tifiejo po besedi avitlega cesarja, po naSi drzavui ustanovi poatavi in po Bogu * nVae za domu je drugi klie Einspiolerjev. Da, za dom, za kra-mi dom naj bijo nam srco, saj: „Mngocno ue dvigajo n>Se goro, Ozirajo m) na cvotoco polje, l'otiljajo tiko mu bistvdt voda; Navzdol so podvizajo hoero goni, Pozdravljajo rod. ki se dviga na din, I last imenujo goro ino plan"! V domu narod boat srecon! Da pa dosezo sreeo, treba mu dusevnega in gmotnega blagostauja. Za vse to je vrlo dolal uas slavljenoc, ki je za nas na Koroskem to, kar jo bil oeo Bleiweis na Kraujs-kcm. Domoljubjo pa ne obstoji v sami lepi besedi, marveG tudi v delu. Delajmo po vzgledu svojih bu-diteljev za ljudsko biagostauje, ki veli mod drugim : „puati vsakemu svojo" in Jjubi bliznjega, kakor sa-mega sebe, v imcnu Gospodovem". Mi hofiemo srecao domoviuo, rairiio domoviao. Mini pa nikakor ne kali-mo, fio zahtovamo za nas isto pravice, kakor jih vam Si. Nominis Iesu" 1876 sem v dnigic dal nasim klerikom „exereitta spiritualia" v latinskem jeziku. Mescca Hovembra na to sem bil imentjvan eastui ko-rar (eanonicus honorarius eotae motropolitanaoGorit.) Proti koncu leta 1874 smo se zaceli poganjati za to, da bi tudi mi v Gorici dobili svoj „Folium diooceaanum *', kakor so ga u2o vee" let imeli Trza-cani. Dr. Yalussi jo mcnda to roc sprozd, Dr. Hrast pa zastran tega z meaoj govoril. Jaz sem tedaj v „Glasuu zaeel o tem govoriti, in prvo polovico septembra jo bil nadskof mene k sebi pokHcal, tor mi rekel, naj mu napisem program za Folium, kar sem tudi koj sloril. Koueo duhovnih vaj za nas duhovne jo zbranim duhovnom nadskof oznanil, da utegne z letom 1875 „Folium dioeces." na dan priti. Dal je tudi „cireularett ad Clerum v tem smislu. Olbor za to stvar jo bil zlozea tako le: direktor dr. Zorn, dr. Valuasi profesoi, Stef. Kociancie prof, in ;m korar iStef. Bensa, in kancelir Stef. Kafol. Ta odbor je iz-bral za urednika dr. Vaimsi-a. Zgovorjeno jo bilo, da ako koncc lota kaj 6istega dohodka 03t:ino, da se nu§i semom'Ski knjiznici. Tako smo z Januarjem 1875 zaceli izdajati nas „Folium periodicum, ArchiiHoece-8cos Goriiienais" t 4. ki vsak meseo 16 strani. Naj vec 8em jaz za Folium spisal. V 1 o t n 18 7 5 namroc so ti lo sostavki moji: 1) Locus difiicilior in Breviario, pag. 5. 6. 2) Crux et oruoifixio, p. 21-24. 40-44. 3) Brovis pvospectus historiao archidioeceieos Gori-tiensis, p. 24. seq.. (v vseh listih do januvarja 1876.) Dal sem od tega uapraviti tudi poseben odtis. 4) Ju-bilaeum p. 29-32, 4648. 53 55, 65, 00. posoben od- ima na§ nemski sosed. „Sovra§tva v orci no8om ni", saj vemo, da vera nas uSi, da „narod je narodu lik kakor brat je bratu*, saj smo, kakor noumrli poanik pojo v „Krstu pri Savici1*: „Saj smo oceta jodnoga sinovi, Ljttdjo V8i bratje, bratje vsi narodi." Dalje nam kliSe Eeinspielor; „Vse za cesarja!" Od uekdaj zvesti smo Avstrijci, saj 2o pesnik nas poje: wIIra8t so omaj a in hrib, zvestoba Slovonca ne gaue". Nasi slovenski sinovi so na mnogih bojiscih kti preiivali za Avstrijo, za habs-bursko slavno hiso in za cesarja. Mi smo dobri Avstrijci in hoSemo mogucno Avstrijo. V obuem napre-diije Slovenec, kar se goditi more lo v dobro vrejo-nej drzavi, ktori jo skrben oco ljubljeni vladar, ki duv.a nad nami z goslom: „vhribus unitis", z zdru2o-nimi mocSini. Trdni in uepremagljivi emo v zvostobi do svoje lii'.bibuirtko hme. Dokazali smo to /o veSkrat 8 srcem, djanjetn iu delom. Tudi danus podajamo na sicor rovni a vendar odkritosrSuosti polni blaziui'za-gotovilo iskrono vdanosti in nopremagljive zvestobo preljubljenernu vladarju Franc Josipu I. Bog, 2ivi ga mnogaja leta! To so torej, preljubi Slovenci, nauki, ktero nam podaja nag* o«5o Andrej, ki vedno kli p. 185, 136. Vse to do kcuca leta 1370, „Dolgo ftvljenje, Dolgo trpljenje, Malo miru, Mnogo sadiiB. Bog nebeSki daj, da bi ma bila: »Zarja veceraa Slava neizmerna!" Narad pa se ne bode izneveril earn sebi, no udaril se s slepoto in temo sedaj, ko mu avita zarja boljSo bodocnoati. Naj bi atal zvest ocetovakhn na-ukom avojega probuditelja, u&telja, voditelja; naj bi delal alozno ia neutrudljivo ! Da bo terau z bozjo pomodjo iako, prifia ravno danaSaja slavnost. Njemu pa, ki mu velja naaa 8?ecaw>8t, dal bode slovairaki kulturni zgodovinar caatao meato v zgodovici aloven-akega razvitja. Ljubi A n d r e j, Ti prvoboritelj z jekleuira zua-cajcra, zreti sines' s ponosom in najveojo zadoyotj-nostjo na avojo slavno proslost! Po pravioi Te ime-mijemo avojega Bofietatt ! Po pravici To ljubi.no in apoatujerao ! Sprejrai hvaUzaost naso ! Redko kdo do6aka 5vrat na dulm in telesu atevilo Tvojih let, a koliko jib jo ae-le, ki morejo 8 tako zadoiroljnoatjo ktv* kor Ti ozirati so na dolgo tmjevo pot za seboj ! Slo-venec Tvoje zaslugo dobro pozi.u, eeni in slavi, bla-goslavljal bode Tvoje delo pozai unukl Monsignor E i n s p i e 1 e r, ponos ia dika mile nam domovine, vodoik koroskih Slovencev, sprejmi navduseno nase castitanje: Bog Te ohraui 3e mnoga leta alovenskemu naradu na sreeb, cast ia slavo 1 Bog pozivi naaega A n d r e j a ! Zivio ! Tako je govoril 8lavnostni govornik g. Julij pi. Kleinmayr. Kdor je govor njegov cul ali bral, spozna, da je govoril slovenskeniu narodu prav iz area, Obzalovati je to, da je med govorom nepre-nehoma Ul deal in motil govornika in poslusalce. _____________ Dalje prihod. Dopisi. Iz GoriCe. Devoli, draga S)c.», tudi meni nulo prostora, da naznanim svoje mnenje o goriiko ilalijanaki oliki. Gotovo je ze vsakdo 6ul, kdor jo lo parkrat sel po Gorki, kako straiao ia ostudno se tu preklinja: p. .. D.., p.... M.....itd. PriSla jo ta kletvina go tako v navado, da se ima to za nialeu-koat. Dragi bralec! to pa nikakor ni maleukost. Tzerai poatavo v roke: Handbuch des allgomoinon osterreichischen Strafrechtes von den Verbrechen, od Dr. Herbsta in vide! bos, da to bogekletsvo spada pod §. 122 namrec k motenju vere. Utegne kdo redi: Kaj pa je, ako ta kletvina spada k motenju vere, saj kazni vendar ni nobene za to. Dragi bralec! kazen pa dolocuje §. 123. Toraj naj so oskru-njevanje nase vere nima tako za malenkostno, auipak vsakdo vcdir da tako oskruaeoje je hudodelstvo, ki se lahko kaznuje z jeco. Da se pa to no stori v nasi Gorici, je krivo, ker nikdo ne stopi kot toznik prod scduijo. Brez toznika ni sodnika. A v aedaojih zalostnih in brezverskih casih ae menda nikdo noee Leta 18T2 je France Goljevscek. sin moje se^tre Marice, po doverseoi gimnaziji odael na Danaj k filo-logiji, toda ob novem leta 1873 je bil uze nazaj in v semeniScI; 210 gl. na leto sem zaoj tu placev;»l, do-kler ni bil okoii velike no5i 1374 od vojaScine o-proSfien. Meaeca novembra 1876 je pri§»>l za kapiana v Mossc. AJi 1876 sem Maricnfga fanta, Jolpfa Ko-atanjevca imel tu v prvi latir.ski, in uze 1875 v flprir pravijavnem tecaji". Ko je Janez Krizostom Pogacar postal knezoskof v Ljubljana, in je bil konec avgusta 1875 Skof posvecen, sem mu posvetil hebrajsko pe-sem z Iatinskim in slovenskim prevodom in raztaga-njera. Stalo me je to 36 gl. Mislim pa, da aem ae skofu s tern prikupil, ker je 1876 leta meaeca sep-tembra mojega Jo2efa Kostanjevca gratis sprejel v Aloijzijeviace v Ljubljani. Zatorej sem se aei konec oktobra 1876 useboo poklonit in se mu za to zahvaiit. Kafol (Caffou) Felika Anton, prof. theo!. mora-lis od lets 1824 sem, v poslednjth letih pa v pokoji, pesal je vidno vse leto 1876, posebno pa poslednja dra meseca, novembra in dcceinbra. TJmrl je 3, ja-nuarja 1877. Komaj je bil pretekel mesec, umrl je tudi Jozef Friderik Krobat (Crobatb) 5. februarja. Spisal sem bijogrcfio kratko obeb, in jo C. Mailingu v natis dal. NaS Folium dioecesannm je leta 1877 nasledoje 8estavke moje donaSal: Nonnus et nonna p. 5. De memorabilibus Ecclesiae cliristianae p. 6 seq. Sudor Chriati sanguineus p. 19. Nomina propria in Scriptu-ris p. 39. Notitia monaateriorum Archidioeceseos Go-ritieaaia p. 89. Capriya p. 104. Bonus Pastor p. 179. Archidiaconi Goritieusis p. 182. Leta 1878 sem za Folium Periodicum napisal: Parocbia Canalia p. 4. Sacrificium Abelis p. 8. Kar je bilo 2e 1872 in Folio Terg»«atino tiskano. Nuptiao in Cana Galileae p. 24. Par,/ckia Romansii p. 58, De banno nuptiali p. 69 Miserere p. 71. 8s. Cor Je«u p. 81. P rocbia Sempaa, p. 86, Primiiiae p, JOL pred aodnijo potegniti za vero, ker bi mislil kdo, da to je za olikanega 5Ioveka aramota. Nekdaj sta ae dva kraSka, 56. gg. vikarja (toraj olikanca> potegnila proti takim akrunfevalcem veropo §. 122 sub lit. b. in hudodelnike pripravila v zaalu2ouo kazen. Edeu httdodemik je dobil 6 dcugi menda 8 tednov zapora. Dragi moji! ako je v tej atvari kdo tozmk, potem mora biti tudi aodnikj Sq ne, ni pre-greSka nikoli konec. Ako so oglasljo to&iiki, bo 2e skrbela vlada da se saakcijonirane poafcave tudi tocno izveriujejo. Dragi bralec I to skruuenje vere 80 Italijani za neali ae celo na dezelo mod alovensko Ijudstvo. jo trte prav lep6, Po noci po-Silja jim Bog dezja, po dnevu gorkoga solnca; vse lepo zeleni, da je krasota za o6i; strapene rose ni, grozdje se zlatf. Kako pa narod naS sloven.ski ? ali ludi on Jopo zeleni P ali dohaja tudi iijftinu, -kolikor potrebuje, dezja, omiko in solnca pravice ? — Ali! su§a gr tare, kor mu sole zapirajo ; b 2ji iz Kanala k sv. Stefanu v Levpo) V nedeljo 18. sept. vrSila so je na Kanalskem prolepa slavnost v cast Materi Bozj-. Prenesli so namrc6 z najveco slo-vesnostjo dokaj lepo v les izdelano podobo Marijo Device v B czjih i,z Kanalske farne ccrkve na novi stranski a'.tar av. Stefana v Levpi Uie o prvi zopi se je bila zbrala na Kanal&kem trgu ncsteta mnr4ica ljudi. Iz Lovpe je bilo doilo 12 belo oble^enib de« klot, ki so imele nositi podobo. Njini se pridruli iz Kanalske faro kacih 120 tudi belo obledeoih devie, ki so pri masi vse ptistopilQ k sv. obhajilu. Okoli sedme ure blagoslovi se podoba in procesija se zaSne urejatsV MaZki so postavijo pivi za kriiem, a bilo jih je toliko, da so se se le zunaj trga za silo ure-dili. Njim slcdita dve zastavi, za kojimi gre lepa vrsta sno2ao belih Kanalakili ufieuk, izmed katorih zadnje nosijo kraljevska znamooja preblazeae Deviro in njeoega ljubega sina. Pred podobo samo, katero so zaporodoma nosile po stiri in Stiri uzo omeojena dekl. ta, atop i v corkveui opravi v. 6. g. dekan Fr. Vidic, na levi in de3:ii pa pj stirje Katialski veterani v uniformi. Zi podobo gre cela truma bdo obleeenih dekiet, za kojimi stopa zopefc nekoliko veteranov. Za njimi so pvtnika v uepreglodni vrsti pobo^ai zenski epol. Dolgi spreved iz Kanala v Bodied, iz Bodreza v Logi, iz Logov v Av6, iz Av6a vpo strmi rebri mimo Device Marijo sneznjee. do sv. Stefana v Levpi; twjal jo dobre tti ure. Ve^ pot je bil (z majbeno izjemo v A*Su) osnazon in popravljeu, podobe svefc-h kov lepo ozaljsane. Ljudatvo je molilo, prepevalo iu od veaolja jokalo. Po vaseb so otroci6i in starfikt kle5e pozdravljali nebeSUo Kraljico. Tako pridemo do Marije Device nad Avcem, kjer nas z mnogobroj-nim Jjudatvom 5aka L, g. vikary TotuM m se natn pridruzi. Blizamo ae k svojemu "cilju. Topici poltajo, j zvooovi se glaaijo, pesinice so razlegajo, solace pri- ; s»jo izpod sivih oblakov, slovenske trobojnico plapo- j lajo na visini, in Mali premihi, „ki nsi svoj5o priporoeam in bivam VaSa hvale2jia Ema Prohaska, sivilja. Po-lpiaal zupan L. S. Svicarske zdravil.io znia od lekarja Brnndta se dobe v Iekamah, Skatlica pa 70 kr. Paziti |o, da se dobi prave, kar se spozna iz tega, ce ima ekatlica ob eni struni rudsd pod z belim krizem in Brantovitn pedpisom. __________ Poslano. Ker je gospod Miha Stanie iz Kanala objavi1, da sem nm po pogodbi na goriski zeteznicni postaji za preteldo leto §o dolzan placati 400 kvintatov ja-bolk, zagotovim np>mu in njegovim zalnznikorn, da hitro ko pridem od mo jih opravkov s Stirskega v Gorico, dokazem z reccpiai in racuni, dn nimt od mono nobenega krajcatja voc tirjati. Na Ptuju, 15. s«?pt. 1887. II. HUBEL. Javna zahvala. Najglobokojso zabvalo izreka podpisana vscm prijateljem in znancem, ki so prisli izkazat posledtijo Cast ranjeemu naSemu oeetu ^Sk.sm.-<;€»3UL-am. ^bb'M.- 3W«_|M.9 veleposcstniku in podzupanu, hvala tudi domacirn pevcom in g. Marinidu, povo-vodji, za nagrobuico. V Kozani, 18. sept. 1887. ZALUJOOA KODBIJTA Javna zahvala. Velika dol^nost veze nas podpisaue, da izreka-mo najtoplejSo zahvalo vsem onim, katcri so sprcraili do tihega groba na^o ljubeznjivo Prelepa hvala bodi v prvi vrsti predastiti duhov-§di.ii, oziroma cerkvenim predstojnikom, kjer koli so zmoiitvijo ali zvonenjem iz Koroskega do groba v Prvacino ranjko podastili. Posebna hvala pa bodi dastitemn g. 2upnikn PrvaSkenm in njegovim pomodnikom, slov. zastopu PrvaSkemu in Dornber§kemu, slov. ditalnisi za kcasnt venec, PrvaSki gudbi in pevcera za nagrobnico in do-madim dekletom, ter sploh vsem onim, kateri so iz-kazali zadnjo dast na§i nepozabni Minlci. Goriea, 23. dne septembra 1887. Ostali sorodniki. odprl sem 8. dne septembra gostilnico; todim mnogotera prav dobra vina in izvrstno pivo iz Dreherjeve pivarne po 28. kr. liter; tadi z do-brimi jedili bom tako postrezal, da bo vsakdo lahko zadovoljeti. Skerbel bora v vsttkcm oziru ugajati dasti-tim obiskovalcem; zato se nljudno priporocujem, naj mo dastito ob6iaL,:vo izvoli obihio obiskovati. V Gorici 9. sept. 1887. L. Kebat l# Prvo skiadi§5e — V RaStelpt. 2725 il r -r -•H Ih N p Z JOSIP CULOT V GORICI. Bogata znloga: oolulojiilriih znvrafnikov in za-postnikov zu duhovuiki), tnesoaue ia vojako; po-dobic, ro/.nih vonccv, svetinj; cigavotno^a pnpirJA novo vrste; okvirjov s pnpirja z vaoni, kav jc treba, s papirju zlate, srebcrno in rudnato btrve; lopotii'jn, tliSuv; vsako vr*;e igr;u" na veliko k-biro ziv dei-ko in dcklico; razno'iciuh kov«"«»gov in popotnih torb y.ti gnsp.^ in gospodo; vsuko-vratnih ocvljev, Tiolnov in so'.nickov nialih in vo-ltkjh za mozkc in Zonskc; vrt« tegu vzaknvrsJnih gftlanfaiij lii'iiih in turadiuh n:t v-Iiko izliiro. VRTNA SEMENA ZAGOTOVUENA. Zmiraj in vso po najiiizjih cemah, da seni bati tekmovanja. Opomba. Naztianjam si. obdinotvu, da raoje skladiSde in Staeuna ob uedeljah in prazo.ikih nista odprta. H crl o\\ M | ^ jj 51 ^! M j >* 1 0| 1® J^skta^i^ — yj?aji^[jt.2/25JSlj Ornilo od Rich Gaertnerja, ki narcdi ficvlje §vctle. ne ila bi jih bilo treba h SCetjo v-glo}ati in ostaitejo sveUi tudi v inokreni. Uradno je pri.skufiano In nofrjeno. dausnju ni Skodllivofn da je najboljSe med sedaujimi ma-zili. Vpcljnuo jo pri vojakih. (ik'dati jt» na varstvouo znamenje. Napravlja ga loparna Ith'h. fiaertner mi Dunnji, Oiselastr. 4, Pnrh Stoklcnica velja .'0 kr;; s posto narofoni v.-ljafa 2»t«klo- nici t gl. aokr.f CstoklenicSgl. I3kr., 12 atcklonic 1 ^\, 80 kr. V Gonci se dobi pri K. Geutiloju v go-iposkih nlicah gfc. 10. Samo srecli Rastelja st. 7. ISTa, dobelo — na drol>iio. V GORICI. Bognta zaloga : norimberSkega 2;alanfa- rijskega blaga. Iepotiuja, disav, igrac, nocovic, Sivnih pi'iprav, sukanca in preje, kroja^kth in cevljarsliih pottebsuiti, priprav za potniko iu ka-diice, cigarotnega pnpirja, celutoidnih zavratni-kov in zapostnikov za duhovnike, mes»:ane in vo-jake ; poeebuost: najfiaeje igle va sivalno strojo, Strune za rana godaia, in sicer za: go?ili, citaro, kitato, bas, glasovir itol. Za pomladno setev se najtopleje pripofo&ijo Eaznovrstna semena zelenjav in trav. 2N"a cl?'o"biio >n na deTaelo. Stev. 280|op. RAZGLAS. Nazuanja se, da bode ta zavod isai^i^t v zmisln clena 9. I. pogl. pravil poslovanja. tuk. zastavljavniec in $ njo zdrii^cnc liranilnico prvo polovico meseca oktobra 1.1.1. j. od 1. do vstevsi 15. Omcnjene dni je v Obeli oddelkih ustav-Ijeno vsako poslovauje. RAV2TATELJSTVO. ooeoeooooeoo 0 EN GLASOVIR I (pianino) J| se proda. VcS se izve v prodajilnici X umetnik cvetlic, nunska ulica st. 9. ^ rOOOOQOOOO &mm% m {^9Yt>M vrmm- *- mm®- — m»: vHU-jrMim4n timm*" v Qmvu