O Mraiiili ilodoccif. Splolno c k?al]ih aiaeriškjli zlcčincev. Kralji severoameriških zločincev v Newyorku, Čikagi in Filadelfiji so naj bolj moderno oblečeni. Vozijo se v luksuznih avtomobilib, vsak poseda zclo bogato opremljeno vilo na cvetočem polutoku Florida, ima naložene dolarske milijone v bankab in so ti gospodje ravno tako znani kakor predsednik Ze dinjenih držav Hoover. Glavni dohodki zločinsk.h kraljev so tihotapljenjo prepovedanega alkobola, prepovedane igre, vlomi v banko, trgovina z opojnimi strupi tcr izsiljevanja. Ta gospoda sprejema casnikarje, jim daje pojasnila o svojem počctju in nobcncga Amoričana ni sram, da bi ne stisnil tolovajskernu kralju roke, akoravno ve, da jc omadeževana s človcško krvjo. Kralji tolovajskih band prircjajo — najbolj razkošne pojedine, katerih se udeležujcjo policija in sodniki. Njih kraljevska moč sloni na moči dolarja. Kljub vsestranskemu izobilju &o pa ti mogočnjaki v neprestani Lojazni kakor zverjad, a ne pred samokresi policijo, te že ukroti dolar, pač pa pred konkurenco sovražnih drugih tolp, ali po ameriško izraženo: klubov. Vsaka večja ameriška tol-ovajska banda je kar najbolj skrbno organizirana. Ima predvsem v svoji sredini osebe, ki poizvedujej-o, katerega nevarncga konkurcnta iz sosedne tolpe bi bilo treba poslati na drugi svet. Radi tega so obdani vsi zločinski kralji s posebn-o telcsno stražo, brez katere se ne ganejo iz skrbno zastražene vile ali hotela. Kljub vsej največji opreznosti pride za vs-akega kralja dan, ko se — zgrudi mrtev ocl krogle z dolarii najetih konkurentov. Mekaj najvažnejših kialjev zločincsv. Po ce!i Ameriki je znano ime igralskega kralja Jiai Rotsteina, ki je načeloval v Nc\vyorku skupini 40 najbolj pretkanim igralcem. Še čisto miaJ se je preselil iz Ncmčije v Newyork, kjer jo bil prvotno sluga v tajni igralnici. 2e kot strežai je imel pri raznib igrah izrcdno srečo. Ko jc bil star "5 let, je posedal sam več i»n*alnic, na kojih dohodkih je bila udeležena tudi policija. Živel je razkošno, stavil na vse in najrajši na starost žensk. Stavil je na starost predsednikove žene. se zmo-til za 5 let in zgubil 7000 dolarjev. Nekoe jc zgubil v hazardnem klubu v eni noči 170.000 dolarjcv. Ob 4. uri zjutraj se je preselil v drugo igra!" no dvorano, kjer je priigral 250.000 .dolarjev, v pol ure je bil zopet ob vse in ob 9. uri drugo jutro je beležil zgubo 300.000 dolarjev. Po tej izgubi je sprevidel. da jc zašpl v družbo najbolj prctkanih goljufivih igralcev in izgubljene svotc ni hotel plačati. Padel je od kroglp soigralca in umrl mod prcvozom v bolnico. Čikaški kvartopirski kralj Diamond Joe Esponito jc bil umorjen. Njogov pogrcb, katerega so se udeležili zločinski tovariši policija in visoko uradništvo, jc stal 250.000 dolarjev. — Znano in dokazano je, da jo bila policija v Filadelfiji udeležena na dobodkih goljufivih igralcev na lc.o z nagrado 800.000 dolarjev. V Čikagi je bil olajšan zločinski kralj Big Tim Muri-ly od ko.iki.renč« ne bande za 250.000 dol. Tcden pozncje so našli v Cikaškom predmpstju trl trupla kolovodij tolpe, ki jo izronala Tima, ki je bil v času izvršitve maščevanja skrbn-o iz Čikage odsoten. Jim Rotsteinov učenec je ibl Jack DieunoBtl, ki je postal pred kratkem žrtev konkurence. Imenovani je okusil kot 171etnik radi goljufije prvič ječo. Pozneje se je ogibal policijske roke. Od leta 1918 je zagrešil med drugim 5 uinorov in je bil nadzornik njujorških alkoholnih tiliotapcev. Pod njegovo kontrolo je bila tudi trgovina s pivom devetmilijonskega Newyorka. 0pojne strupe je dobavljal iz Hamburga iz Nemčije v Ameriko in jih tihotapil na Japonsko. Njegove tovariše je oblast zasačila ter zaprla, a njemu kraIju se ni zgodilo nič. Tekom treb. let je bil vsako Jeto enkrat obstreljen od — konkurence, a se' je zlizal in bil neprestano na dobro premišljenem pobegu pred smrtnimi sovražniki. Slednjič je segla po njcm roka najbolj mogočnega kralja ameriških zločlncev Al Caponija iz Čikage, ki je znan pod imenom »obraz z brazgotino«. Al Caponiju se je tudi zahotelo, da bi bil deležen dohodkov nadzornika nad njujorškimi tihotapci. Ko je Diamond zapazii, da ga namerava konkurent Capoiie poslati na drugi svet, jc zbežal pred njim v Nemčijo. Nemci so nevamega kralja prepoznali in ga vrnili Newyorku. Komaj se je spet poJkazal v njujorškern hotelu, se je zgrudil, zadet od 8 s-fcrelov. Spravili so ga v bolnico, a tii izdal T-iti enega od napadalcev. limalu za tem dogodkom je organij-Iral Ai Ctipone y Čikagi napad na kon kurenta «Soe AieHa, t\G jw $t<_p-il Jtnen-ovani pri vratih svoje vile v telefor_ifno pozvani avto, ga je zadelo iz sosaclne hiše 60 krogel iz strojnice. Najeti morilci so izginili v oklopncm avtomobilu. — Joe Aiello je bil rodom is Sicilijc in se jc pečal prvotiio z uvozno trgovino. Po umoru Antona Lombardo, ki je bil v Čikagi vodja zločinskcga »North kluba«, je postal Jop, načelnik. »North klub« ee je pecal z izsiljevanjcm in z izvršitvijo naročenih tev drago plačanih umorov. Dohodki voujc tega kluba znašajo letno več rniJijonov dolarjev. Ko je pa posegel Aiello jzven delokroga svojega kluba in se zaeel ukvarjati s lihotapstvom alko hola, je prišel navskriž s konkurentom na tem po.jem Caponijem. Aielle je obljubil 50.000 dolarjev na.grad3 članom svojega kluba, ako zastrupijo Caponija- Ko je Capone zaznal za nakanc domačina, ga je prehitel ter se ga iznebil s pomočjo strojnice. Smrtno sovraštvo med Caponijevo bando in člani »North kluba« v Čikagi obstoji od 14. februarja 1929. Sedem olanov »Nortb kluba« je imelo v zaprti gavaži tajno posvetovanje. Nacnkrat so udrli skozi zaprta vrata Caponijcvi Ijudje s strojnico in postrelili vseh 7 ob 10. uri predpoldnp. Edcn je ostal še nekaj ur pri življenju, a je pozneje umrl v bolnici, vendar ni izdal niti z besedico, kcdo da so bili drzni morilci. Mircvna pogodba med kralji zločincev. Radi baš kar beleženc ustrelitve si je nakopal Capone maščevanje »Nor.h kluba«. Da bi se izognil smrti, ie svn- toval, naj sklenejo kralji čikaškega zločinskega sveta mir, ker sicer se bodo poklali med seboj. Kot kraj mirovne pogodbe je bilo določeno mesto Atlantic City«. Capone je prišcl k mirovnirn pogajanjem v spremstvu telesne straže. Kralji so se zedinili na 14 točk obsegajoči mir. Po tej mirovni pogodbi bi naj prenehal Capone in »North klub« s svojo tolovajsko organizacijo. Ustanovila bi se naj čisto nova organizacija, kateri bi načeloval Torro. Ta nova banda bi naj vrgla na leto čistih 15 -lo 16 milij-onov dolarjj/, ki se razdelijo med po-dpisatelje mirovne pogodbe. Po pogo-dbi se pozabijo vsa dosedanja sovraštva in orožje članov — smrtno med seboj sprtih orgj _iizacij se naj potopi na dno Michigan jezera. Vsi zbrani kralji so zauoali sklenjcnemu miru, -e vrnili v Čikago, le Capone ne. Podal se je v Filadelfijo s svojo telesno stražo in se pustil pri izstopu iz kina aretirati od policijc. Obsoien jc bil radi nedovoljenega nošenja orožja na eno leto ječe in sedi zdaj v ječi Ho3mesbury, ker tukaj se počuti najbolj varnega kliub podpisu mi ru v Atlantic Citijr. Eedo je Capcne? Al Capone se je pojavil v Newyorku pred pet in pol leti. Njegov učitelj je bil Italijan John Torio, ki je bil ustre- ljen od konkurence januarja leta 1925. Torio je hotel svojega nadarjenega u- čenca prepeljati v Čikago. Med potjo je bil s kroglo srnrtno pogoden iz vo- s sečega avtomobila. Po Torijevem umo- ;l'U |e postal Capone kralj učiteljeve ! bande. j Capone poseda v Palm Island KS i Floridi bajno razkošno urejeno vilo. Je ; srečno poročen in ima 121etnega sina, : katerega brezmejno ljubi. Njegovo pre ' moženjc znaša 'ežke milijone. iBssIaga nexD.os_sih amariškil: razmsr. j Ako Evropejec čita počenjanje ame- friških zločinskih kraljev, sc upraša: Kako je mogoče kaj takega v tako moderni državi kakor so Združene države v Severni Ameriki? Zločinske bande so v Ameriki država v državi, ki ima svoje postave in temu je kriva alkoholna prepoved, ki je v zvezi s- tibotapstvom in milijonskimi zaslužki. ¦— Nadalje sta v Ameriki podkupljiva: po licija in sodišče. Časniki pozivajo zastonj na boj zoper tolovajstvo. Edgar Wallace, znani pisec detcktivskih ro- (manov, se je mudil sam . Čikagi tcr proučeval početje tamošnjih banditov. Ko se je vrnil iz Čikage, je objavil to le o svojih opazovanjih: *ho so poro- 1 cila o zlcčinih ameriških band arozna, so poročila o sodnih razpravah še — strašnejša, Morilci, katerim so bili zločini jasno dekazaei, so bitt pri sodni rajrpra-.i optoičeni. Prr.vi lopovi sedi.o na sodEi<^-fflit delijo pravico!«