Poštnina plačana v gotovini
S ped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L	1.500
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L	3.000
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L	4.000
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410	
L
Wk
Leto XXII. - Štev. 11 (1091)
Gorica - četrtek, 12. marca 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
TIHA NEDELJA Novi ljudje vodijo Španijo vT«V™?
Ob naj večjem prazniku velike noči se Cerkev spominja Kristusovega vstajenja hkrati z njegovim blaženim trpljenjem. Na ta praznik se Cerkev pripravlja s postnim časom, ki se začne na pepelnično sredo, in zato želi, da se verniki pripravijo na velikonočno obhajanje božjih skrivnosti z bolj vnetim poslušanjem božje besede in z molitvijo. K taki pripravi nagibata vernike spomin ali priprava na krst ter pokora. In ta dvojni značaj postnega časa je treba po želji zadnjega koncila tako v bogoslužju kot v liturgični katehezi postaviti v jasnejšo luč.
KONCIL O POSTNI LITURGIČNI
IN VELIKONOČNI SKRIVNOSTI
Koncilska konstitucija o bogoslužju pravi takole: »Krstne sestavine, ki so lastne postni liturgiji, je treba bolje izrabiti; kolikor je potrebno, naj se nekatere iz starejšega izročila obnovijo. Isto velja za spokorne sestavine. V katehezi je treba vernikom, ko jim poudarjamo socialne posledice greha, vtisniti v srce svojsko naravo pokore, ki greh kot žalitev Boga dela odvraten. Ne sme se zamolčati delež Cerkve pri spokornih delih in vneto naj se poudarja molitev za grešnike. Pokora postnega časa naj ne bo samo notranja in zasebna, ampak tudi zunanja in obče-stvena. Spokorne vaje je treba gojiti primemo možnostim naše dobe in različnih pokrajin ter razmeram vernikov.«
V navodilu za izvajanje Konstitucije o svetem bogoslužju pa beremo: »V bogoslužju osredotočeno dušnopastirsko delo mora težiti za tem, da se v življenju izrazi velikonočna skrivnost, v kateri je učlovečeni in do smrti na križu pokorni božji Sin po vstajenju in vnebohodu tako poveličan, da more svetu posredovati tisto božje življenje, v katerem ljudje, odmrli grehu In podobni Kristusu, ne bi živeli več sami sebi, ampak njemu, ki je zanje umrl in vstal.«
In tu se moramo iskreno in pogumno vprašati: Kako poteka naš postni čas? Kaj smo ukrenili in storili, da bi bila ali da bo naša priprava na velikonočni praznik res smrt grehu in pot k vstajenju? Za nas osebno In za našega bližnjega? Ali še velja zame zapoved: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu bi v velikonočnem času prejmi sveto obhajilo? Spreobrni se, popravi se ali poboljšaj se?
BOGOSLUŽNE NOVOSTI
Koncilska navodila so prinesla že marsikateri sad. Tako začne z letošnjo veliko nočjo veljati novi obred krščevanja otrok, ki prinaša marsikatero novost. In te novosti bo treba skrbno preučiti in jih sprejeti. Ne bo šlo lahko, ker se morajo starši pripraviti na zavestno obhajanje krsta, ker ima služba in naloga staršev pri krstu otrok prednost pred nalogo botrov.
Tudi novi letošnji liturgični koledar je prinesel kakšno novost, ki poudarja enotnost postnega časa kot nepretrgano pripravo na velikonočno vstajenje. V naših koledarjih nismo našli letos predpostnega časa hi nedelj s čudnimi imeni kot sep-tuagesima, seksagezima In kvhikvagezima, o katerih nismo vedeli, kaj pomenijo. In novi koledar ne pozna več tihe nedelje ali prve nedelje trpljenja, ampak peto postno nedeljo (letos 15. marca).
Znano Je, da so v soboto pred tiho nedeljo po cerkvah zakrili svete podobe in križe. Križi so ostali zakriti do velikega petka, podobe pa do slovesnosti na veliko soboto. To zakrivanje je bilo gotovo spomin na dogodek, ki ga omenja mašni odlomek svetega evangelija, ki smo ga brali na tiho nedeljo in ki pripoveduje, kako se je Jezus pred Judi umaknil in skril. Zakrivanje in odkrivanje svetih podob je Imelo ta ali oni pomen, a ljudje ga niso več razumeli. In tako je z letošnjim letom zakrivanje križev in svetih podob v cerkvah odpravljeno.
Da bi le pomagalo k odkritju pravega smisla pokore, spreobrnitve in obnovitve Prijateljstva med Bogom in ljudmi!
L. SK.
Ko je general Franco 29. oktobra lani imenoval novo vlado, je završalo znotraj Španije in tudi zunaj nje. Španija je dobila prvič po zmagi nad komunisti v pogledih in hotenjih enotno vlado. Franco je odrinil od sebe svojo >falango«, do sedaj privilegirano stranko, ki mu je zvesto služila polnih trideset let, ter se oprl na gibanje »Opus Dei«, kar bi se reklo po naše »Delo božje«.
GIBANJE »OPUS DEI«
Svet zelo rad primerja Opus Dei s framasoni, Judi, jezuiti. Primerjava ne drži. Opus Dei ni nobena organizacija, je le gibanje, ki hoče zboljšati človekovo osebnost, poglobiti njegovo duhovno življenje in ga prepojiti z resničnim krščanstvom. Idejno podlago je dal že leta 1928 temu gibanju msgr. E-scriva, ki je spisal posebno knjižico z naslovom »El camino« (Pot), v kateri je zbral tisoč smernic, kako doseči čim večjo moralno popolnost. Knjiga je že bila prevedena v vse važne jezike in je doživela 79 izdaj, izvodov pa je bilo razdeljenih nad dva milijona. Da-
nes ima gibanje Opus Dei svoje člane v 73 državah, samo v Španiji nad 20.000.
Opus Dei nikjer ne ustvarja lastnih strank ali struj. Njegov cilj je oblikovanje trdnih značajev, ki bodo delali po načelih krščanstva, bodo v svojem poklicu vestni, vztrajni v delu, požrtvovalni, razgledani in brez predsodkov do sočloveka. Vsak član gibanja mora imeti svojega duhovnega voditelja, ki pa se ne sme vtikati v njegovo poklicno delo, dokler je to v skladu s krščansko moralo. Tudi mora trezno presojati svoje umske in telesne sposobnosti ter se držati načela: »Ne postavljaj si takih ciljev, o katerih misliš, da jih nisi zmožen doseči.«
Vsi člani Opus Dei so v vesti dolžni, uveljaviti se v družbi kot dobri kristjani in jo prekvasiti s svojim zgledom in delom. Prav zato njih vpliv neprestano raste in se njih ugled visoko dviga nad povprečnega španskega inteligen-ta. Imajo že vodilna mesta v španski prosveti, posebno na univerzah. Nehote so postali vodilni v gospodarstvu in v politiki. Njiho-
Spet je bilo govora o klerikalizmu
Janez Vipotnik, predsednik republiške SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva) je v torek, 3. marca iv svojem dolgem referatu med drugim omenil, da obstaja praznina na marsikaterem področju javnega življenja, zlasti na socialm>hu-nianitamem, vzgojnem in izobraževalnem. Ponekod se je začel prav zaradi tc prazni-ne uveljavljati s svojo dejavnostjo na omenjenih področj'iih del duhovščine, a »čemer stopa čez meje, ki so s cerkvijo (ljubljansko »Delo« dosledno piše »Cerkev« z malo začetnico kot da bi bila neka .stavba in ne ustanova) dogovorjene in si skuša odpirati prostor za politično delovanje. To nas opozarja, da je treba krepiti politično akcijo in doseči, da bodo delovni ljudje znali jasno razločevati verska čustva od njihove zlorabe v politične namene. Cerkev in vernik sta svobodna, vendar utegneta to svobodo sama sebi omejevati, kolikor dopuščata, da jiu izkoriščajo reakcionarne antisocialistične sile za svoje politične cilje.«
Vipotnik torej priznava, da v domovini ljudsko-prasvetnega dela praktično nd več. To je naravno: kjer je kultura dirigirana, neha biti privlačna. Toda čeprav zija praznina vsepovsod, raje vidi, da obstaja še naprej, ikalkor da bi jo napolnil kdo drugi, npr. duhovniki ali krščansko usmerjeni državljani. Vsak poseg poslednjih na področje dobrodelnosti, vzgoje, prosvete, izobraževanja, 'družabnosti mu pomeni že zlorabo (vere v politične namene in ga označi kot klerikalizem. Za Vipotnika ostaja kristjan v socialistični 'družbi državljan drugega razreda: lahko je veren zase, a zanikana mu je pravica, da se kot kristjan udejstvuje v družbi. To smejo storiti le komunisti An člani SZDL. Prav zato komunisti tudi z očitnim nezaupanjem zasledujejo uveljavljanje smernic zadnjega koncila v slovenski Cerkvi, Uvaijanje župnijskih svetov jim gre na živce, saj gre očitno za novo obliko 'organiziranja vernikov. Radi bi vse te pojave v kali zatrli, a ker tega ne morejo osporavati naravnost, skušajo vse pojave poživljene krščanske dejavnosti v Sloveniji ožigosati kot »povratek na staro, v revolucionarnem boju odpravljeno stanje«.
V zvezi s toni je Vipotnik dejal: »Nevarnost obujanja klerikalizma obstaja v.se dotlej, dokler v kakršni koli obliki nastajajo težnje po posebnem organiziranju vernikov za zadeve splošnega človeškega pomena o propagiranju katoliških nazorov izven področja vere, v postavljanju
‘katoliške, socialne, politične, kulturne in ekonomske doktrine kot edine možnosti za »pravično« družbeno ureditev. Potrebno je zato reagirati na vsak posamezen primer in razčiščevati na liou mesta politične sile. Vse to mora potekati v okviru zakonitih potov.«
Vipotnik torej odreka slovenskim kristjanom prav ,tisto, ,k čemur jih poziva zadnji koncil: da se vključijo v družbo in jo posvetijo s svojo dejavno prisotnostjo. In do-daja grožnjo: imamo zakonita pota, da vas pokličemo na odgovor. Sami boste krivi, če boste deležni omejitve svoje svobode. Mirujte, vero gojite le zase, pa bo vse v redu.
Naš uvodničar v prejšnji številki je dobro povedal, ko je zapisal: »Je dialog, ko ima samo eden besedo, drugi pa smejo le plaho kaj povedati; ko le eden poje melodijo, drugi pa jo smejo le spremljati. Tak dialog so vpeljali komunisti s katoličani :in drugimi sopotniki v Osvobodilni fronti med vojno. Mi takega dialoga in takega sodelovanja ne isprejemamo, ker ni vreden svobodnega človeka.«
Smrtna nesreča treh misijonarjev
Pred kratkim so se v Kongu z letalom smrtno ponesrečili itrije mladi italijanski misijonarji, ki so pripadali družbi sv. Frančiška Ksaverija iz Parme. Letalo, ki so ga bili darovali bralci nekega italijanskega lista, je služilo misijonarjem za obisk oddaljenih misijonskih postojank. Za pilota na letalu je bil eden izmed misijonarjev.
va nesebičnost, požrtvovalnost in temeljitost pri delu jim odpirajo dostop do ključnih mest vsepovsod.
To je spoznal tudi Franco, pa je novo vlado sestavil iz teh ljudi, ki ne iščejo sebe in bodo še najlaže Španijo prepeljali iz dosedanjega avtoritarnega režima v demokratično vladavino, kjer bodo prav ti napredni katoličani imeli odločilno besedo.
ŠPANIJA SE ODPIRA SVETU
V zadnji vladi so trije pravi člani Opus Dei, devet jih je gibanju pridruženih, šest pa se jih smatra idejno nevezanih. Seveda pa so v soglasju s prvimi, saj drugače ne bi bili vstopili v vlado. Nova vlada je takoj v prvih sto dneh pokazala izredno prilagodljivost in odprtost sodobnemu svetu. Zavrgla je toge prijeme prejšnjih vlad in se spustila v odprt dialog celo s Sovjetsko zvezo.
Novi španski zunanji minister Lopez Bravo je že bil v tem času v Parizu, kjer se je dogovoril za francosko-špansko tehnično sodelovanje in si zagotovil 30 lovskih letal tipa »Mirage«. Na poti v Manilo na Filipinih se je srečal s sovjetskim predstavnikom na letališču v Moskvi. Obiskal je tudi Kairo, bil v Bruslju in v Rimu. Tam se je oglasil tudi v Vatikanu, kajti po zadnjem koncilu je španski konkordat nujno potreben temeljite revizije. Cerkev naj bi se odpovedala preživelim privilegijem, španska država pa posegom v cerkveno notranje področje, zlasti glede imenovanja škofov.
Lopez Bravo je tudi ustavil gonjo zoper Veliko Britanijo, ki se brani izročiti Gibraltar Španiji. S Poljsko, Madžarsko in Romunijo ima že dlje časa konzularne stike; sovjetske ribiške ladje pristajajo v španskih pristaniščih. Še ni dolgo, je bila Sovjetska zveza tista, ki je Zlomila stavko španskih rudarjev v Asturiji s tem, da je poslala v Španijo veliko zalogo svojega premoga. Lopez Bravo je mnenja, da vsak dialog prinese nekaj koristi, zato nikjer ne žene razgovora na nož. Bolj ga zanima vsebina kot oblika in zanj je edino važna bodočnost. Oklepati se senc iz preteklosti se mu zdi nesmiselno in zato noče imeti predsodkov do nikogar, niti do komunistov ne. Ga pač ne bremeni spomin na krvavo državljansko vojno, saj je bil tedaj še kratkohlačnik.
Vsekakor so vsi poznavalci španske resničnosti mnenja, da se je lani 29. oktobra ob preosnovi vlade končalo eno obdobje španske zgodovine in pričelo drugo, v katerem bo pokoncilski duh članov gibanja Opus Dei odločilen za bodoča desetletja.
Pred kratkim se je vrnil iz Sovjetske zveze časnikar, ki so imu v Rusiji povedali zanimivo napoved: v latu 1976 bo v Italiji že na oblasti komunizem. Na oblast pa ne bo prišel s kako revolucijo, temveč čisto zakonito, po demokratični igri. Za to bodo poskrbele demokratične stranke in demokratična ustava, ki velja v Italiji.
To, kar je zvedel omenjeni časnikar v Rusiji, ne zasluži kakega pomilovalnega nasmeška, temveč sili h globokemu razmišljanju. Mar res Italija počasi, postopno in nezadržno drsi v komunizem? če zasledujemo ravnanje političnih strank v zadnjem času, bi skoro dejali, da se bo napoved uresničila.
Prizori, kii jih nudijo politiki povprečnemu italijanskemu državljanu vsak dan, so zares vredni pomilovanja. Dva meseca se stranke leve sredine pogovarjajo o programu ne da se morejo zediniti v eni sami točki. Nato odstopi enobarvna demokr-ščanska vlada z naglico, ki pusti občutek nemoči pred nastalim položajem. Nova vladna kriza je zavita v najbolj gosto temo. Ce bo prišlo do nove vlade, bo do tega prišlo brez notranjega prepričanja, brez zavzetosti za skupno stvar, iz gole nuje in s tihim razpoloženjem, čimprej najti novo pretvezo za njen odstop.
Prihodnjega maja bosta minili šele dve leti, odkar so bile parlamentarne volitve, pa si jih nekatere stranke, zlasti manjše, zopet žele; upajo, da bodo porastle v glasovih na račun velikih. Pa ne pomislijo, da bodo povečali svioje glasove kot do sedaj edinole komunisti. Premnogi jih volijo, da s tem izrazijo svoje nezadovoljstvo z obstoječim stanjem.
In to je v resnici zaskrbljujoče. V parlamentu se izgubljajo besede v dolgih razpravah, predloženi zakoni so blokirani v raznih komisijah, birokracija po uradih je strahotna, zakoni še vedno iz prejšnjega stoletja, socialna neenakost vnebovpi-joča. Veliki cerkveni govornik Bossuet je nekoč vzkliknil s prižnice: »Vaše bogastvo, o bogataši, niso vaše hiše, polja, zlato, temveč potrpljenje revnih.« Premožni so vse preveč navezani na to, kar imajo. Besede evangelija jim delajo strah. Vsa družba je prepojena z najbolj nizkotnim samoljubjem. Dovolj, da delavec pride do svoje hiše in avtomobila, pa se že vključi v skupnost posedujočih in se neha boriti za socialno pravičnost.
Povprečni človek, ki se še vedno bori za skromno blagostanje, je te stalne borbe za izboljšanje svojega položaja naveličan. Malo ga zanima politični sistem. On si želi višje življenjsko stanje. Ne moti ga, da komunizem, kjerkoli je na oblasti, delavcu in revežu malo nudi. Prvič se mu to zdi le lažna propaganda, drugič pa je pripravljen tudi nekaj tvegati. Tako ime-rovaine demokratske stranke so že dokazale svojo nezmožnost, da spremenijo obraz sedanje idiružbe. Naj torej pridejo komunisti in pokažejo, kaj znajo!
Nihče ne ve, če bo res leta 1976 v Italiji komunizem prišel na oblast. Vsi pa vemo, da mu sedanje stranke s tem, da nočejo spremeniti sedanjega družbenega sistema in da prezirajo socialno pravičnost, nezadržno odpirajo pot.
Odnos Cerkve do afriških plesov
Ples zajema v afriški kulturi velik del družbenega in čustvenega doživljanja. A-trikanci kar ožive, če slišijo glas bobna, fantje pozabijo na jed in pijačo... Ko so prišli na črni kontinent prvi misijonarji, so se znašli pred problemom, kako naj z moralnega stališča presojajo različne plese. Razsodba ni bila lahika in gotovo ni bila vedno pravilna.
Mnogi plesi so verskega značaja. Afri-kamoi verujejo v duhove svojih prednikov, ki ostanejo tudi po smrti povezani s sorodniki in z življenjem plemena. Plesi so simbolična vez med Obema svetovoma. Plesalci, ki se našemijo podobno kot naše
maškare, predstavljajo duhove umrlih.
V Malawi in v Zambiji je posebno slovit »nyao« ples. Plesalci se našemijo nekje blizu pokopališča im se kot duhovi pokojnih pojavijo ob najvažnejših življenjskih dogodkih: ob rojstvu, včlanjenju v življenje plemena, ob poroki, vojni in smrti.
Po želji Cerkve in po smernicah drugega vatikanskega koncila se morajo misijonarji čim bolj prilagoditi običajem in miselnosti rodov, med katerimi delujejo. Kjer je to potrebno, morajo spremeniti preveč negativne sodbe o raznih plesih in z veseljem sprejeti to, kar je v plesih po-
zitivnega. Nekateri plesi so zgolj družabnega značaja 'in so dragocen dal afriške kulture.
Pri proslavi zambijskega narodnega praznika je z domačini — v talarju — plesal tudi p. Branko Andjelič, ki je za svojo prijaznost požel navdušeno odobravanje svojih faranov. Očitno so biili zelo zadovoljni z njegovim smislom za potrebno prilagoditev in s spoštovanjem, ki ga je pokazal do afriške kulture, ki se 'izraža tudi v družabnem plesu.
Mogoče bo — vsaj v nekaterih deželah — ples v prilagojeni obliki postal del nekaterih liturgičnih opravil.
Koncil se pričenja zdaj
Bližnja izvedba Mandlovega oratorija „Mesija" v Gorici
Mnogi naših bralcev že poznajo knjigo znamaga nemškega bogoslovca in moralista Bermharda H a ringa »II concilio co-mineia adesso«. Haring živi — mimogrede povedano je bratranec bivšega zahodno-nemškega kanclerja Kiesingerja — v -Rimu, je član redovne družbe redemptori-stov in profesor na Inštitutu Alfonzove akademije papeške lateranske univerze. Verjetno pa naši bralci ne vedo, da je prevod te knjige izšel pod naslovom »Kon-oi'l se pričenja zdaj« tudi v slovenščini. Prevod je oskubel prof. Alojzij Geržinič, opremil airh. Jure Vombergar, izdalo pa Slovensko dušno pastirstvo v Buenos Airesu. Dovoljenje za prevod je dal sam pisec .knjige p. Haring. Knjiga je na voljo tudi na upravi našega lista. Stane
1.000	dir, po pošti pa 200 lir več.
NE SMEMO ZAVREČI DEDIŠČINE ZADNJEGA KONCILA
Papeža Pavla VI. poziv: »... dediščina vesoljnega cerkvenega zbora je dolžnost...« kajti vsakdo »naj njegove zahtevke, z okrepljenim čutom dolžnosti, z globoko doživeto ljubeznijo, z osebno zvestobo in s prisrčno radostjo sprejme kot svoje«, je namenjen prav vsem »ljudem dobre volje«, saj koncilska prenovitev Cerkve stremi za prenovitvijo vsega človeštva.
Pisec zato v svojem Uvodu ugotavlja, da je ena izmed najbolj nujnih nalog, ki se jim zdaj posvečajo škofje, teologi in versko izobraženi časnikarji ta, da dajo spoznati koncil vsem kristjanom in kolikor mogoče, tudi nekristjanom ter jim poma gajo priti do zaokroženega pojma o njem. Poznanje koncila mora iz nas napraviti veselja polne kristjane; nas nagniti, da s hvaležnostjo sprejmemo njega navodila, in nas spodbujati, da bomo zajemali iz neizčrpnega bogastva njega naukov, jim prilagodili življenje in postali uspešni apostoli v osredju, kjer živimo.
Vsebina knjige je razdeljena na osemnajst poglavij, vsako z odgovarjajočimi podpoglavji ter zgoščeno, a jasno in razumljivo obdeluje obsežno snov koncilskih listin, se pravi konstitucij in odlokov.
Potem ko Haring najprej obdela obnovo bogoslužja in liturgično življenje, preide nato na vprašanje Cerkve kot take. Držeč se načela iz starih časov: Ecclesia sem-per reformanda, Cerkev se mora stalno presnavljati in obnavljati, razpravlja o rimski kuriji, o škofovskem zboru (sinodi), o preosnovi semenišč in o duhovniški vzgoji, o prilagoditvi in obnovi redovništva ter o položaju laikov v Cerkvi.
Vprašanju laika v Cerkvi, ki jo dejansko vodi Sv. Duh, ki je Duh prenovitve, Duh edinosti in Duh ljubezni, resnični vodnik vsega v resnici, sta posvečena deseto in enajsto poglavje v knjigi. Svetost laikov v apostolskem delovanju, svetost zakoncev in staršev, svetost v delu kot poti posvečenja in trpljenje kot pot k svetosti, so poglavja izčrpnega prikaza lai-fkega položaja v Cerkvi, v poglavju o Svetosti laikov. Koncil je spet »zaposlil« laike, pravi enajsto poglavje v svojem naslovu. Cerkev namreč ni sestavljena samo Iz duhovnikov. Laiki ne stojijo Cerkvi nasproti, pač pa »znotraj nje, z lastno veljavnostjo In odgovornostjo in z določenimi vezmi in odnosi do predstavnikov, hierarhičnih mest in služb. V božjem načrtu so laiki dejavni udje njegovega ljudstva — nič manj kot škofje in papež, Skupaj s hierarhijo tvorijo in so Cerkev.«
Koncil nikakor ni mogel Iti mimo vprašanja zakona. Zakon Je milost, ugotavlja pisec v dvanajstem poglavju svoje knjige. Zakon je nadnaravna zveličavna skupnost, sveta vez ljubezni, ta pa vir zvestobe in plodnosti. V zvezi z vprašanjem zakona govori nato v trinajstem poglavju še o družini v sedanjem svetu in razpravlja o »posredovanju človeka vrednega življenja za izredno vzvišeno službo življenja, ki ima večnostno vrednost; za življenje, ki je po priklicanju v bivanje deležno od prvega hipa »največje skrbnosti«.
Štirinajsto poglavje je posvečeno duhovnikom v Cerkvi. Imenuje jih »brate med brati«, govori o odnosih med duhovniki in laiki, o duhovniški »odličnosti oznanjevanja evangelija«, o njihovi »človeški in krščanski zrelosti« in o »življenju po evangelskih svetih« ter odkrito razpravlja o vprašanju celibata in o ravnanju Cerkve »z nezvestimi duhovniki«.
V sedemnajstem poglavju o verski svobodi pisatelj ugotavlja, da je »človekova svoboda izraz njegovega osebnega dostojanstva. Samo kot svobodna oseba more v resnici Izvesti vlogo solgravca z Bogom in bližnjim.« Zatem pribija: »Država nima pristojnosti ne pravice vsiliti podložnikom določeno vero ali pripadnost določeni Cerkvi, uporabljajoč prisilna sred-
stva ali katero koli drugo vrsto pritiska. Spoštovati mora in zahtevati spoštovanje verske svobode...«
DIALOG S KOMUNIZMOM
V zadnjem, tj. osemnajstem poglavju je v »Spodbudnem odgovoru komunizmu« obdelano vprašanje odnosa Cerkve do modernih brezboštev, predvsem do bojnega brezboštva, komunizma. Koncil je dal temu vprašanju »verski odgovor«, ki je za vse vrste ateizmov enak: odklonitev. »Koncil očrta nauk o vrstah ateizma, da mu lažje določi poleg vzrokov tudi zdravila... Vendar imajo koncilski očetje v prvi vrsti pred očmi kristjane in se obračajo nanje, kajti možnost prepričljivo posredovati evangelij vsem ljudem je odločilno odvisna od njih...«
Glede nove dobesedne obsodbe komunizma, ki je koncil ni izrekel, se pisec s koncilskimi očeti sprašuje: »Kaj ostane še takega, da bi bilo treba obsoditi?... Danes smo pred mnogimi oblikami komunizma; ne ločijo se in si nasilno ne nasprotujejo le na političnem in gospodarskem področju, marveč se postavljajo tudi na nova stališča glede napadalnega ateizma in preganjanja kristjanov... Koncil ni mogel dopustiti, da bi mu kdo pozneje očital, da ni znal razločevati. Zato se je omejil na to, da je škofovskemu zboru in kristjanom raznih narodov dal dobro premišljene in z evangelijem navdihnjene napotke verske narave. Po njih bodo lahko ocenjevali tudi nadaljnji raz-voj.«
Glede toliko kričečega vprašanja dialoga med kristjani in ateisti pisatelj ugotavlja, da »dialog, o katerem govori koncil, ni — vsaj ne posredno — razgovor s komunistično stranko kot politično organizacijo, kajti s tem se cerkveni zbor ni maral ukvarjati. Gre za razgovor vernika s svojim bližnjim, ki še ni našel vere v Boga. Kadar je neverni član komunistične stranke, sodeluje v dialogu, kot ga razume koncil, ne kot partijec, marveč preprosto kot človek in državljan. Tako je tudi z naše strani, dokler govorimo kot udje božjega ljudstva, dialog nepolitičen. Moramo torej paziti, da se naš dialog ne prikaže kot političen in da ga ne izrabijo za politične cilje komunistične stranke. Kadar pa se s komunistično stranko pogovarjajo kristjani kot zastopniki politične stranke, tedaj delajo to samo v okviru te odgovornosti, ne pa v imenu Cerkve ali božjega ljudstva. Prosto-srčni ljudje, ki ne razlikujejo med tema dvema ravninama in se nepremišljeno dajo izkoristiti komunističnim načrtom — ter tako posredno sodelujejo pri bodočem uničenju verske svobode — spravljajo v nevarnost vsako možnost dialoga, na eni ali drugi strani.«
»Ne le trije členi o ateizmu, temveč vsa konstitucija Gaudium et spes (Veselje in upanje) daje spodbuden odgovor na vprašanja, ki jih stavlja dialektični materializem«, je zapisano v podpoglavju o vrednotenju zemskih stvari in dejavnosti. In v razlagi zgodovine v svetlobi zgodovine odrešenja, ki jo je koncil z dogmatičnega vidika določil zlasti v dogmatični konstituciji o Cerkvi in v konstituciji o božjem razodetju, zaključuje pisec svoja izvajanja z neizpodbitno trditvijo:
»Nasproti temu (krščanskemu) gledanju na človeško zgodovino, ki mu daje poroštvo Resnica sama in v kateri je navzoč Kristus sam — Kristus včeraj, danes in v veke — predstavljajo marksisti, še bolj kot izčrpani tradicionalisti, večne ljudi včerajšnjega dne.«
Inštitut za sociologijo in filozofijo v Ljubljani je izvedel anketo med mladinci v itreh vprašanjih: Kakšen je odnos mladega rodu do teorije in prakse Zveze komunistov? V koliki meri anketiranci sprejemajo oiilje Zveze komunistov za svoje? Kakšno mnenje imajo mladi na splošno o organizaciji Zveze komunistov? Odgovori so bili za komuniste vse prej kot laskavi.
Anketiranih je bilo skoraj 1500 mladincev in mladink med 17. in 25. letom, doma iz vse Slovenije. Ena tretjina teh (zlasti so to bili dijaki z gimnazij lin srednjih strokovnih šol, vajenci, uslužbenci in kmetje) so 'izjavili, da se večina komunistov za težnje mladih ne zanima, šest odstotkov od njih pa je celo menilo, da komunisti težnje in zahteve mladih zavirajo.
»Nisem in ne želim bilti član Zveze komunistov,« je odgovorilo več 'kot 70 od-
čaz par tednov se bomo v Gorici lahko udeležili izrednega koncerta z izvedbo veličastnega oratorija »Mesija« znamenitega nemškega skladatelja Georga Friedricha Flandla. Delo bo v našem mestu doživelo menda prvo izvedbo. Nastopila bosta zbor in orkester »Consortium Musicum« iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta dr. Milka Cudermana. Poleg teh sodelujejo v oratoriju še štirje solisti. Koncert prireja Zveza slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z mestno ustanovo EMAC (Ente Manifestazioni Artistico Culturali) in se bo vršil na belo nedeljo, 5. aprila.
Oratorij »Mesija« spada med največja dela glasbene literature vseh časov. Samo glasbena oblika oratorija pomeni veliko vokalno-instrumentalno delo, navadno pripovedne vsebine, nekako opero brez igre, torej v koncertni izvedbi. »Mesija« opeva v glavnem rojstvo, trpljenje in vstajenje Jezusa Kristusa.
Georg Friedrich Handel (1685-1759) se je rodil na Nemškem, umrl pa je v Londonu. Skupno z J. S. Bachom spada med največje mojstre glasbenega baroka. Znan je po velikem številu Skladb vseh vrst in
Končno smo tudi v Gorico prejeli nekaj izvodov ene trenutno najbolj branih knjig na slovenskem knjižnem trgu v zamejstvu: tretji del Jurčecovih spominov pod naslovom »Skozi luči in sence«.
Pisatelj Ruda Jurčec, ki živi v Argentini, obravnava na 416 straneh eno najbolj zanimivih obdobij iz polpretekle zgodovine: leta 1935-1941. Jugoslavija je malo prej (9. oktobra 1934) izgubila zaradi atentata v Marseillu kralja Aleksandra. Kmalu nato se je vrnil iz političnega pregnanstva voditelj Slovencev dr. Anton Korošec. Prišlo je do sporazuma med Srbi in Hrvati, a udar srbskih generalov 27. marca 1941 je vse te napore v hipu uničil in Jugoslavijo pahnil v vojno. Prav s propadom kraljeve Jugoslavije se ta knjiga konča, ko Jurčec natančno opiše privili enajst dni v aprilu 1941, zlasti pa doživetje velikega petka v kapiteljski cerkvi v Novem mestu 11. aprila. Vse je kakor ena velika ža-lostinka in nehote se ob Jurčecovem pripovedovanju človek spomni preroka Jeremija, ki žaluje nad razvalinami jeruzalemskega mesta.
V tem obdobju je Jurčec postal urednik najbolje urejevanega slovenskega dnevnika »Slovenec«, postal je tudi ravnatelj uradne jugoslovanske časnikarske agencije Avala v Ljubljani, istočasno pa je imel službo dopisnika francoske agencije Ha-vas. Pri urejevanju »Slovenca« se mu je odprl politični svet daleč najmočnejše Slovenske ljudske stranke in potom nje je postal zaupnik voditelja stranke dr. Korošca. Jurčec, ki je dovtršil politično visoko šolo v Parizu, je bil prepojen s francoskim duhom — katerega je moč čutiti skoro na vsaki strani — in ga je odlikovala izredna razgledanost v evropski politiki.
To vse pride do izraza v posebnem načinu njegovega pripovedovanja, ki je izredno mikavno, duhovito, napeto, polno mehkobnih vložkov in razmišljanj, prav v slogu najboljših francoskih političnih piscev. Politične dogodke povezuje z osebnimi doživetji, primerja dogodke med se-
stotkov visokošolcev, uslužbencev, kmetov ter več kot 60 odstotkov vajencev in delavcev in več kot polovica dijakov srednjih strokovnih šol, gimnazijcev din brezposelnih.
Pri tem odgovoru se samo po sebi postavi novo vprašanje: zakaj ti ljudje ne želijo vstopiti mad komuniste. Odgovori so bili različni: iz verskih razlogov, Iker mi komunisti, ki jih poznam, niso všeč; ker se ne 'strinjam s programom in cilji Zveze komunistov; ker ciljev komunistov ne poznam; ker se ne bi želel zameriti domačim in prijateljem; iker so člani Zveze komunistov nezmožni sprejeti kaj novega; ker so me komunisti na gospodarskem področju razočarali; ker laže diham brez vezanja na kakršnokoli organizacijo.
Iz verskih razlogov odklanja komunizem zlasti del kmečke mladine (13,3%), odgovorov, da ne poznajo Zveze komunistov, pa je največ pri kmečki delavski
oblik, od opere do oratorija do orkestralnih, orgelskih in drugih solističnih del. Ustvarjal je v Nemčiji, Italiji, na koncu pa še posebej na Angleškem, kjer je tudi komponiral oratorij »Mesija«. Znani so še drugi njegovi oratoriji, kot »Izrael v Egiptu«, »Jefite«, »Debora«, »Juda Makabejec«.
Mnogo elementov veže Handlovo glasbo z Bachovo. Medtem ko razodeva Bachova glasba neko mistično notranjo globino, kaže Handlovo glasbeno delo velik zunanji blišč in sijaj: po zgledu baroka je Handel ustvarjal velike in široko zasnovane kompozicije, polne epske sile, kar kažejo zlasti njegove oratorijske skladbe. Prav »Mesija« morda v najlepši obliki razodeva vse bogate komponente Handlove glasbe. V njem se prepletajo mogočni zbori ter nežne arije, karakteristični recitativi in čudoviti orkestralni vložki. To je prava baročna freska Odrešenikovega življenja v glasbeni govorici.
Zato že sedaj 'toplo vabimo vse ljubitelje lepe glasbe na ta edinstveni koncert. O delu samem bomo kaj podrobnejšega napisali še v prihodnjih številkah.
boj in iz njih napoveduje prihodnost. Zato Jurčec vire le malo navaja, saj mu je glavni vir lastna notranjost.
Lahko bi rekli, da je osrednja osebnost tega dela dr. Anton Korošec. K njemu se vrača znova in znova, razloži njegovo politiko, njegov pogled na Jugoslavijo, njegovo zamisel irešitve slovenskega vprašanja ter se končno ustavi ob njegovi nenadni in v skrivnost zaviti smrti.
Knjiga obsega 416 strani drobnega tiska in jo krasi precej fotografij .iz obdobja, ki ga avtor obravnava. Knjiga ni roman, a se bere kot roman. Težko jo je označiti, v katero zvrst literarnih del pravzaprav
kateri so pripeljali do današnjega stanja v svetu. Seveda bo sledil še četrti del, od leta 1941-1947. Pisatelju samo to želimo, da bi ostal pri trdnem zdravju-in razpolagal z zadostnimi finančnimi sredstvi, da bo lahko započeto in široko, zasnovano svoje življenjsko delo tudi zaključil. Hvaležni smo mu, da je kakor odprta školjka na široko razgrnil pred nami edinstveno dobo med zadnjima svetovnima vojnama, ob njej ipa tudi svojo bogato notranjost, svoje globoke in skrite misli, svoje plemenite želje, velike načrte, opogumljajoče uspehe in bridka razočaranja.
Nekaj izvodov te nove knjige je na voljo tudi na upravi našega lista. Izvodi so vsi vezani. Posamezen izvod stane 3.000 lir, čemur je treba dodati 250 lir za poštnino. Knjiga pa se dobi tudi v naših knjigarnah v Trstu in Gorici. Obstajajo tam tudi broširani izvodi, katerih cena je 2.500 lir.
-j k
Izgnani misijonarji
Iz Nigerije so oblasti izgnale že drugo skupino misijonarjev. Gre za 29 duhovnikov lin redovnic. Obtožili so jih, ker so delovali v Biafri brez odobrenja osrednje vlade v Lagosu.
mladini ter pri dijakih srednjih strokovnih Šol.
Na vprašanje, zakaj so starejši ljudje v Zvezi komunistov, je najpogostnejši odgovor (nad 40%): Ker pričakujejo od tega osebne koristi.
In še eno vprašanje: Zakaj ljudje javno ne spregovore, ko vidijo nepravilnosti v socialistični družbi? Tudi tu je odgovor za vladajočo stranko porazen. Prav pri vseh skupinah anketiranih je na prvem mestu nedvoumna ugotovitev: »Ker se bojijo, da bi se jim to maščevalo.« Družba torej, ki je zgrajena na strahu in kleče-plasitvu.
Vse to je objavili ljubljanski »Tedenska tribuna« z dne 8. januarja 1970. Menimo, da odgovori slovenske mladine sami dovolj jasno povedo, kako stoji komunizem v Sloveniji. Gibanje, ki nima mladih za iseboj, lahko govori le še o preteklosti. Bodočnosti gotovo nima.
S TRŽAŠKEGA
Združenje staršev pri Sv. Ivanu
Pri Sv. Ivanu v Trstu so ustanovili »Združenje staršev otrok osnovne šole in otroškega vrtca«. To je menda drugo tako združenje staršev otrok, ki obiskujejo slovenske šole na Tržaškem. Pred kratkim so ustanovili podobno društvo staršev dijakov srednje šole »S. Kosovel« na Opčinah.
Na ustanovnem občnem zboru so .starši odobrili pravilnik združenja, ki našteva med drugim cilje, ki jih bo društvo zasledovalo. Nato so izvolili odbor, ki ga sestavljajo: dr. Mljač, inž. Bak, učiteljica Kandut, Niko Škamperle, sestra Dolores, dr. Gruden, Anton Koršič, ravnatelj Fer-luga in Milica Cak.
Proračun dolinske občine za leto 1970
Dolinski občinski svet je na zadnji seji
2.	marca potrdil številne sklepe iz redne uprave, ki mu jih je predložil v odobritev občinski odbor. Svetovalci Slovenske skupnosti so se vzdržali pri sklepu, v moči katerega občina lahko doseže začasno zasedbo zemljišč za športne naprave. Poleg tega je svet vzel na znanje še vrsto drugih ukrepov, med temi ureditev tehtnice in ambulante v Gročani.
Med razpravo o proračunu so svetovalci Slovenske Skupnosti iznesli več konkretnih predlogov in vprašanj. Tako se je svetovalec dr. Alojz Tul zavzel za postavitev javnih luči na cesti, ki vodi proti šoli v Mačkovljah ter za asfaltiranje poti proti pokopališču. Svetovalec Mario Zahar je opozoril na slabo pot, ki pelje iz Boršta v Botač, Mirko Žerjal pa na ureditev nekaterih poljskih poti v Boljuncu.
Proračun za leto 1970 predvideva 92 milijonov lir dohodkov ter 162 milijonov lir izdatkov. Primanjkljaj znaša tako 70 milijonov lir, ki se bo kril z deželnim prispevkom, dodatnimi davki in najetjem posojila. Za proračun so glasovali komunistični in socialistični svetovalci, proti pa svetovalci Slovenske skupnosti ter Krščanske demokracije.
V Ljubljani je bila nedavno ustanovljena slovenska škofijska komisija za naše izseljence. Predsednik te komisije je ljubljanski pomožni škof dr. Stanko Lenič. Za tajnika komisije je jugoslovanska škofovska konferenca 13. novembra 1969 imenovala msgr. Ignacija Kunstlja, vrhovnega dušnega pastirja za Slovence v zdomstvu. V ponedeljek, 2. marca je rns.gr. Kunstelj hotel v Ljubljano, kamor so ga povabili na sejo komisije, a so ga jugoslovanske oblasti zavrnile na železniški postaji v Sežani. Tako se je msgr. Kunstelj še isti večer odpeljal v Rim, kjer prebiva.
Msgr. Kunstelj je dolga leta živel v Angliji kot izseljenski dušni pastir za tamkajšnje slovenske rojake. Tam si je pridobil tudi angleško državljanstvo. Da 'je bil že na meji zavrnjen, je gotovo posledica tega, da je na seznamu nezaželenih oseb. Vsekakor bi jugoslovanske oblasti ravnale bolj pametno, če bi mu bile omogočile obisk Ljubljane. S pametnim razgovorom se vedno doseže več kot pa z birokratskimi ukrepi.
RAZNO
Smrt japonskega kardinala
Na Japonskem je umrl kardinal Peter Tatsuo Doi. Bil je prvi Japonec, kii je postal nadškof v Tokiu leta 1938. Za kardinala ga je imenoval papež Janez XXIII. Bil je torej tudi prvi japonski kardinal. Zanimivo je, da se je pokojni kardinal rodil v poganski družini. Sele z desetim letom je prejel sv. krst.
Vietnamski škofje pozivajo k delu za mir
Katoliški škofje v Vietnamu so naslovili posebno pismo na štiri delegacije, ki zasedajo v Parizu za dosego miru. Škofje poudarjajo, da je treba čimprej doseči pravičen in trajen mir.
Spet primanjkuje papirja
»Katolicke noviny«, ki izhajajo v Pragi, sporočajo v svoji drugi letošnji številki, da letos ne bodo -mogle izhajati v več kot
70.000	izvodih. Vodistvo lista je namreč dobilo sporočilo, da ima na razpolago le toliko papirja, kot ga je imelo leta 1967. Uredništvo prosi naročnike za razumevanje in potrpljenje. Priporoča naročnikom, naj list posojajo drugim, ki hi ga radi naročili, a ga ne morejo dobivati.
F. P.
  tim im n         mm m urnim   n mm      
Zakaj ne marajo biti komunisti ?
iiimiiimimimmimmmimmmmmmmmmimmmiiimiimiiimimmmimmmmmmmmimmiiimmmmmimmmimimmmimmmmmmmmmmimmmm RUDA JURCEC
Skozi luči in sence
spada. Eno pa je gotovo: je edinstveno delo, ki na vsaki strani razkriva vzroke,
Zavrnjen na meji
Dejavnost Zveze cerkvenih
pevskih zborov na Tržaškem j—
Na zadnjem občnem zboru Zveze cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem 1. marca je o dejavnosti Zveze poročal dr. Zorko Harej:
Morda najpomembnejše delo Zveze je bila izdaja in založba pesmarice božičnih pesmi. To pesmarico sestavlja sedem novih in izvirnih umetnih pesmi ter tri 'ljudske v novi priredbi. Tudi zunanja oblika zadovoljuje: jasne note .in čitljivo besedilo, primerna velikost strani in estetsko mikavne platnice. Glede besedila in glasbe je pesmarica na dostojni umetniški viši n; ter pomeni obogatitev imovine slaven skih božičnih pesmi.
Prvenstveni namen pri zamisli in pripravi zbirke je pa bil dobiti nov glasbeni izraz vernosti .in pobožnosti sedanjega človeka. V pesmaricah in izborih, ki smo jih uporabljali ali j.ih še zmeraj rabimo, je mnogo pesmi sto in več let starih, .ki so izraz .druge miselnosti, vzrasle iz drugih, -mnogo ali povsem različnih zgodovinskih, političnih, gospodarskih in družbenih pogojev. Sedanjemu aktivno vernemu človeku ne odgovarjajo več popolnoma. Vzrok, da so nekaterim bolj všeč stare .kot sedanje skladbe, je iskati v čaru otroških let in prve mladosti, ko se člo-
SV. JOŽEF VABI V RICMANJE (19. marca)
Red službe božje:
Ob 8h siv. .maša; ob 9.30 sv. maša (pojo otroci); ob llh -slovesna sv. maša; ob 15h litanije, blagoslov; ob 16h sv. maša (ital.); ob 17" sv. maša '(slov). V svetišču bo prilika za spoved.
vek čustveno in umsko odpira svetu in življenju in je bilo 'doživetje božiča globoko in pristno. 'Mislim, da bomo čez 40 ali 50 let ravno 'tako cenili in hvalili danes nastale božične skladbe, ko bi božično skrivnost znali .doživljati kakor so jo doživljali naši predniki.
V narodno moč naše pesmi smo predvsem (verovali, 'ko smo programirali svoj nastop .v Beneški Sloveniji. Zanimanje za to-v&ostranako zaff>ostavljano slovensko deželo, ki se uresničuje s petjem, z gledališkimi predstavami, .s političnimi sestanki in intervencijami, je olajšalo tamkajšnje .težke .in toge politične razmere. Seveda se bo za Beneške Slovence začela odločna pot navzgor šele tisti dan, ko bo ■prvo krdelce šolarjev neslo prvič v šolo slovenski abecednik.
V mislih 'imam dva nastopa: lani, 19. januarja 1969, ko smo peli v prostorni župn-i cerkvi v Lješi, in letos, iko smo se 18. januarja povzpeli v Štoblank. Nekdo je pripomnil, zalkaj ne gremo v stolno cerkev v Čedad. Mi menimo, da razmere še niso 'toliko dozorele in bi bilo zato naše dejanje morda nekoliko prenagljeno in -nasilno.
Poleg cerkvene božične pesmarice in našega -dvojnega pevskega obiska v Beneški Sloveniji velja zaradi važnosti in odmeva v javnosti omeniti nastop naših dvanajstih pevskih Zborov na pevski reviji lanskega 30. novembra v Kulturnem domu. Nastop je bil, kakor se je izrazilo občinstvo 'in se je o njem izrekla kritika, na dokajšnji umetniški in organizacijski višini; ni pa bil -brez nedostatkov in nepotrebnih zavor. Pestrost sta prinesla na revijo zbora iz Lješe v Beneški Sloveniji in iz Ukev v Kanalski dolini. Za nas pa je bilo važno, da smo imeli po predstav-
nikih -prisotne na reviji vse v Italiji živeče Slovence.
Za pretekli božični koncert smo izbrali samo .stare božične pesmi, ker smo -hoteli koncertu dati pečat starodavnosti, in delno -zaradi nuje, .ker smo prejšnja leta porabili vse nove božične skladbe. Dobiti zanimiv spored ni bilo lahko, kajti v primerjavi z novimi so stare božične pesmi le ubožnejše za koncertne namene, čeprav mnoge vsebujejo pristen ali celo pristnejši umetniški narvdih. Novost letošnjega koncerta je bila v razmestitvi .pevcev, ker smo le-te postavili v prezbiterij. Ker človek rad prisostvuje nekemu dogajanju z uporabo čim več čutov, je naravno, da je občinstvo bolj zadovoljno, če pevce -lahko tudi gleda. Z druge strani pa, s tako postavitvijo tvegamo izid koncerta, -ker se nam prav lahko zgodi, da se nam zaradi maloštevilnih vaj in s pevci iz tako različnih krajev kaka pesem ustavi na sredi. Vtis sem imel, da je bilo petje ubrano in občuteno; a tehnični pripomočki niso bili funkcionalni, predvsem ne mikrofoni.
Tudi je bila Zveza, v kateri je včlanjenih čez 'tristo pevcev, na tem koncertu številčno prešibko zastopana. Premnogi iščejo le lastne koristi, za skupnost pa so brez pravega zanimanja. Tudi 'kvalificirana kritika je opozorila na premajhno vnemo pevcev ali točneje nekaterih njihovih vodij ter temu dejstvu postavila nasproti veliko zanimanje občinstva za božični koncert, zanimanje, ki se je sprevrglo kar v nekako plebiscitarno prisotnost meščanov in okoličanov.
In kaj namerava Zveza storiti v prihodnjem delovnem razdobju? Najprej ohraniti tiste oblike dela, 'ki so naletele na nadpovprečen odziv .pri slovenskem občinstvu v Trstu in zunaj. To j-e zlasti božični koncert, ki -se upravičeno že imenuje »■tradicionalni«. Izvesti ga bomo skušali tudi v Beneški Sloveniji; če .bodo razmere kazale, v samem Čedadu. Tudi letos bomo priredili revijo naših pevskih zborov, a nekaj tednov prej kot navadno, da bo lahko ostalo dovolj časa za pripravo božičnega koncerta.
Poleg tega namerava Zveza cerkvenih pevskih zborov uresničiti še diva nova načrta. Eden se je porodil že pred kakimi tremi leti. Po tem načrtu bi, upoštevajoč novi čas, nove razmere, čustveni in umski svet sedanjega človeka in po proučitvi odlokov in smernic, ki so bile, kar se glasbe tiče, nakazane na zadnjem cerkvenem vesoljnem zboru, dali našim pesnikom napisati nova besedila in jih nato izročili skladateljem, da jih 'komponirajo. Zamislili pa smo .si 'Stvar tako, da bi kdo od duhovnikov podal 'in osvetlil koncilske nauke in nakazal smernice za pripravo novih 'besedil ter skladb za cerkveno uporabo. V ta namen bi morda sklicali najprej sestanek s -pesniki in pozneje, ko bodo besedila pripravljena, širši sestanek pevovodij, pesnikov in skladateljev. Če bo mogoče, hi se .umaknili za ves dan v samoto na razmišljanje in razgovor.
Drugi načrt, ki je bil iznesen na občnem /boru Slovenske prosvete v Trstu, predvideva približno teden -dni poletnih počitnic za naše pevovodje v 'kakem letoviškem 'kraju, kjer -bi študiju glasbene teorije pridružili razvedrilo s sprehodi in izleti ter počitek.
Naj bi bila v nas vseh trdna volja, da bomo tudi tehnično in organizatomo s\oje načrte zadovoljivo izvedli!
Nabirka za »Katoliški glas« na Goriškem
Srečanje s predstavniki tržaške Krščanske demokracije
Večja poglobitev kulturnih in socialnih stikov med Krščansko demokracijo in Slovenskim ljudskim gibanjem: to je rezultat srečanja, ki je bil 5. marca 1970 v palači Diana med predstavniki obeh političnih skupin, ki imata sorodne ideološke poglede. Gre .za vprašanja precejšnje važnosti, ki so odraz današnje stvarnosti in ki terjajo obširnejšo izmenjavo mnenj med obema skupinama.
Omenjeni stranki, poudarjajoč vsaka svojo avtonomno politično stališče, menita — ikot je bilo rečeno na sestanku —, da so potrebna pogostejša srečanja in globlji dialog o problemih skupnega zanimanja. Kajti to je pot, po kateri nameravata obe -skupini hoditi za dosego boljšega sožitja in razumevanja med Italijani in Slovenci.
Srečanja sta se udeležila predsednik dr. Teofil Simčič in tajnik dr. Franc Mljač za Slovensko ljudsko gibanje ter pokrajinski tajnik Sergio Golani in -podtajnik Arturo Vigini za KD.
Razstava posvečena Carlu Antonij u
V petek so v prostorih Ljudske knjižnice odprli razstavo knjig, člankov in drugega biografskega materiala, ki prikazujejo življenje in delo uglednega tržaškega filozofa in pisatelja Carla Antonija, ki je umrl v Rimu pred desetimi leti.
Naslednjega dne pa so na Vrdeli poimenovali po Carlu Antoniju neko ulico.
Učenke gospodinjskega tečaja pri Šolskih sestrah, Trst, ul. Docce 14 priredijo na praznik sv. Jožefa, v četrtek, 19. marca
RAZSTAVO ROČNIH DEL IN KUHARSKIH IZDELKOV
ki bo odprta ves dan od 9h dalje in še v petek do 12. ure.
Sklepna prireditev tečaja bo na praznik ob 15h v zavodu; ob 17h pa ponovitev iste v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. — Prisrčno vahijo tečajnice.
Razstava o taboriščih
V veži Kulturnega doma je ves mesec odprta razstava o 'koncentracijskih taboriščih. Poleg dokumentarnega gradiva o nemških taboriščih so prikazana tudi nekatera italijanska fašistična taborišča. Obiskovalec se ob pogledu na razstavljene slike kar zgrozi. Prav bi bilo, da bi si jih ogledali tudi vsi oni, ki še vedno Slovencem zanikajo pravice, katere jim gredo in vidijo zadnje čase v dvojezičnosti novo nevarnost za -obstoj italijanske države.
Sv. Ivan
Dne 2. marca je umrla v zavodu Marijinih hčera v Gorici Anica Dolhar iz znane Dolharjeve družine, ki je že utrpela veliko izgubo: v planinah pri Trbižu se je lani ponesrečil zdravnik dr. Lojze, brat pokojnice. Anica je bila zaradi svoje velike prijaznosti zelo priljubljena in je uživala velik ugled. Zelo požrtvovalno je sodelovala pri mnogih pobudah v našem kulturnem življenju. Bila je svoj čas v odboru kulturnega »Slovenskega društva« pri Sv. Ivanu, najbolj pa ji je bila pri
srcu svetoivanska Marijina družba. Bila je tudi v upravnem odboru novega Marijinega doma, za katerega zgraditev se je zelo trudila.
Dne 4. marca popoldne so jo pripeljali v našo farno cerkev, kjer jo je čakala velika množica. Ko so prinesli krsto v cerkev, je ostalo malokatero oko suho. Najprej so somaševali trije duhovniki: škofov vikar dr. L. Škerl, goriški nadškofijski .kancler msgr. dr. Klinec, ki je pokojnico spremljal iz Gorice, in slovenski kaplan. Tudi k Sv. Ani se je peljalo za krsto številno spremstvo.
Iskreno sožalje sestri pokojnice, redovnici Justi, občinskemu odborniku dr. Dolharju in vsem ostalim sorodnikom. Rajni Anici pa naj Bog nakloni zasluženi večni pokoj.
Prešernova proslava v Nabrežini
Preteklo nedeljo, 8. marca so nabrežin-ski prosvetarj.i kot v mnogih drugih naših krajih priredili Prešernovo proslavo pod geslom »Prešernova misel in beseda«. V društveni dvorani, ki je bila nabito polna, so nastopili poleg priložnostnega govornika še recitatorji, otroški pevski zbor .učencev nabrežinske osnovne šole in moški pevski zbor »Igo Gruden« ,iz Nabrežine.
Predsednica prosvetnega društva dr. Barbara Gruden je pozdravila goste nakar se je začel razvijati spored, ki je bil navzočim zelo všeč, kar so pokazali s svojimi aplavzi. Prvi je nastopil zbor učencev osnovne šole iz Nabrežine, ki je pod vodstvom prof. Sergija Radoviča zapel dve pesmi. O slovenskem kulturnem prazniku oziroma o obletnici Prešernove smrti, ki sovpada s tem dnevom, je na temperamenten in prikupen način spregovoril Stanko Kosmina. Našega največjega pesnika je prikazal kot človeka in misleca, kot rodoljuba in velikega umetniškega ustvarjalca. Sledile so recitacije nekaterih Prešernovih pesmi, ki so jih podali učenci nabrežinske osnovne šole in še dve drugi dijakinji srednje šole; kot zadnji recitator je nastopil Lucijan Terčon, .ki je na občuten in doživet način recitiral še eno Prešernovo pesem. Spored se je zaključil z nastopom nabrežinskega moškega pevskega zbora, ki je zapel več pesmi, med katerimi je bila zadnja »Zdravljica«.
S. K.
Četrta številka »Literarnih vaj«
V četrti številki Literarnih vaij sodelujejo z leposlovnimi prispevki Boris Pangerc, Ivan Širca, Franc Mahnič, Patricija Mauri, Henri, Miroslava Leban, Pamela in N. Puntar. Zelje ob nastopu novega leta . so izrekli Jožica Sardoč, Loredana Fran-doli, Alfonz Okretič, Jordan Cosmina, Rosanda Kralj, Vladimir Mervič in Neva Adamič. Vsi so iz III. razreda srednje šole »I. Gruden« iz Nabrežine.
Z znanstvenimi zanimivostmi oz. s kulturnimi novicami sodelujejo profesorji Karel Bajc, Martin Jevnikar in Maks Šah ter dijaka Emil Guštin in Katja Kravos.
Boris Pangerc objavlja dolg in zanimiv intervju z boksarjem Ninom Benvenuiti-jem. -Linoreze so poskrbeli Klavdij Radet-ti, Marko Oblak, Rosanda Kralj, Majla šemec, Valter Husu, Milan Gruden, Sergij Štoka, Karel Ban in Sonja štavar. Za križanko pa je poskrbel .kot po navadi Peter Švagelj.
Devin
Doberdob
Mavhinje
Nabrežina
Plačuta
Pevma
P.odgora
Štmaver
Stolnica
Socvodnje
Sv. Ivan
Sv. Ignacij
Štandrež
Tržič
Zgonik
Zavod sv. Družine
L. 10.000 » 30.000 » 10.000 » 10.000 » 10.600 »> 11.000 » 22.000 » 1.620 » 96.200 » 10.100 » 62.000 » 56.500 » 31.000 »	5.000
» 11.500 » 6.600
Manjkajo še podatki šestih fara oziroma duhovnij. Zneske bomo objavili, ko nam pristojni dušni pastirji sporočijo nabrane vsote.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 15. do 21. marca 1970
Nedelja: 10.50 Otroška matineja. 12.40 in 15.55 Evropsko atletsko prvenstvo v dvorani na Dunaju. 18.10 Zosi.ja - sovjetski film. 19.30 in 21.05 Stockholm: Svetovno hokejsko prvenstvo Švedska : ČSSR.
Ponedeljek: 18.30 Po sledeh napredka 20.35 Oliver Storž: Pijanec - tv drama. 22.15 Pariški mozaik.
Torek: 17.20 Veselje v glasbi. 18.30 Srečanje v Studiu 14. 19.05 Prepogosto pozabljamo - oddaja iz Sodobne vzgoje. 20.35 Žepar - franc. tlim. 21.50 Veselje v glasbi.
Sreda: 18.35 Obrežje - oddaja za ital. narodn. skupino. 19.20 Moj otrok je drugačen. 20.25 in 21.(X) Stockholm: Svetovno hokejsko prvenstvo ČSSR : Sov. zveza 22.40 Nogomet: Schalke 04: Dinamo (Zagreb).
Četrtek: 15.00 Kolesarska dirka Milano-Sanremo. 17.35 Veseli tobogan. 18.30 Zgodbe s popotovanj. 20.35 V. Naff: Preudarne poroke. 22.05 Kulturne diagonale. 22.45 Košarka: Lokomotiva : Olimpija.
Petek: 17.45 David Copperfield. 20.35 Divji veter - am. film.
Sobota: 17.50 Po domače z Borisom Frankom. 18.15 Ante Kovačič: Pravdač, tv igra. 19.20 Sprehod skozi čas: Prva svetovna vojna. 20.40 Rezervirano za smeh. 21.05 Destry - film. 22.00 Amsterdam: Pesem Evrovizije. 23.30 Državno prvenstvo v plavanju.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 15. do 21. marca 1970 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 21.00 Konec kraljestva Burbonov (1). — 17.50 Ubili sc milijarderja. 18.40 Podnevi in ponoči.
21.15 »Settevoci« zvečer. 22.20 Zginuli dedič, policijski telefilm.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Pek iz Benetk, film. — Drugi: 22.15 Simfonični koncert.
Torek: Prvi: 18.45 Vera - danes. 21.00 Rekv.iijam za najtežjega človeka, komedija. — Drugi: 21.15 Kadar človek 'izgine.
22.00 Ljudje, ki se uveljavljajo: J. Greoo. Sreda: Prvi: 18.45 The Monkees, tele-
tilm. 21.00 Človek in morje. — Druigi:
21.15 Strelja se v družini, film. četrtek: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 21.00 TV 7. 22.00 Za vsako ceno. — Drugi: 22.15 Obzorja znanosti in tehnike.
Petek: Prv.i: 18.45 Simfonični koncert.
19.00 Koncert ruskih ljudskih pesmi. 22.00 Dnevnik nekega norca. — Drugi 21.15 Kapitan Coignet (3). 22.05 Ren, evropska reka.
Sobota: Ptivi: 21.00 Jaz, Agata in ti. — Drugi: 21.15 Balet. 22.00 Festival evropskih pesmi.
niMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllltlllMlllllllllllllllllllllllllllillllllllllI|l||||||t|||||||||||||||||||||||||i||||||||||ln||||||||||M||||u|||||||||||||||||||||H||MllIlllllllllllltllUlllllllllllllllinUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH^
t Msgr. Janez Hladnih
68 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
Ze prvi večer nas je bilo pri mizi 'le polovica. Vihamo valovje Biskajskega zaliva je vrtelo želodce. Mojega se še ni dotaknilo. Kot izseljenski komisar sem .imel odgovornost za jugoslovanske potnike. Našel sem v tretjem razredu nekega Štajerca, Pavileta Planinec in še nekega fanta, 'tudi Slovenca. Za ta dva sem se torej moral pozanimati.
NA ŠIROKEM MORJU
Od Lizbone naprej se je začelo pravo morsko življenje. Ladja je plula najprej po ustju reke Tajo. Večerja je že bila na mizi. Dobro sem si postregel kakor še nikdar. Saj je tudi bilo od kod, kajti .potnikov je več kot polovica izostala. Pol ure pozneje je ladja zavozila v ocean, ki je bil hudo razburkan. Na vse kraje je gnalo
ladjo, zibala se je kot lupina. Pa 'tudi moj želodec ni ostal neobčuten. Kar nenadno me je zgrabilo. Hitiro sem stekel k ograji in že sem poslal vso večerjo v zelene valove.
Začutil sem, da tudi v mojih možganih nekaj vrtinči, pa sem si .mislili, če 'bom čakal, me 'lahko položi kot druge. Naglo sem šel v kabino, vzel v roke pisalni stroj in stoje na .prstih sem začel pisati. S tem sum moral koncentrirati vso svojo 'pozornost v delo in v držanje ravnoitežja. Kmalu som začuitil, da je glava v redu. Čez pol ure sem spet šel na krov.
Divja valovi so plju&kalli ob iladjin bok in 'tudi čez. Tako naglo .je zgrabilo ladjo, da niso utegnili pritrditi vseh stvari ikot treba. Ladja se je nagnila. Vi naslonjači v velikem salonu so zdrsnili na ©no stran, še mene hi zaneslo, če se rte bi bil dobro prijel. Pa že je spet vsa ropotija grmela na mojo stran. Zares me je zaskrbelo, kaj bo. No, pa tisti sunek je bil najhujši. Naslednji so bili že manjši. Pozneje sem zvedel, da se je razbilo veliko posode ob tisti priliki.
Celo noč je še morje bobnelo. Ko se je
naslednje jutro pokazal dan, sem opazil tam na obzorju snežno goro na otoku Tenerife, ki je menda 4000 m visoka. Vse do srede pobočja je imela snežno odejo. Na Kanarskih otokih se to redko zgodi.
Spet se je morje umirilo. Na ladjo se je vrnilo življenje in. šele sedaj sem mogel videti vse potnike. Bili sta dve ženski iz Argentine, s katerima sem ,se dogovoril, da mi bosta učiteljici jezika. Pa sem se malo zmogel z njima. Nista imeli pojma o tem, kaj je slovnica ,in kar sam povedal, sta rekli, da je dobro.
Od tega dne sam začel zares s slovnico. Vsak -dan šest ur šole, tako sam si zapisal in vsak dan sem dobro obdelal po dve lekciji iz svoje slovnice. Vsak dan sem se naučil stolpec besedi. Seveda sem pozneje dognal, da se pojmi argentinskih besed ne zlagajo s španskimi, na podlagi katerih so bile moje knjige. Prišel som pa le do toga, da sem itakom tedna že skušal govoriti po špansko.
ANGLEŽ IN LUTKE
Med sopotniki so bili Čehi, Poljaki, Italijani, Nemci. Z vsakim sem se lahko kaj
pomenil in dostikrat sem moral biti za tolmača. Toda glej ironije! Med potniki je bil tudi en Arabec, iz jezikovne skupine, .ki jo govori več kot sto milijonov ljudi. Pa ni bilo duše, s katero bi se mogel pomeniti besedico. Jaz pa, sin malega naroda, -sem lahko govoril z vsemi.
Pa je bil tudi neki Anglež v tipični 'ka-rirani obleki s pipo v ustih. Tudi on je bil edini svojega jezika, čeprav je več sto milijonov ljudi, ki po angleško govorijo. Pa sem si mislil: Malo ga bom pozabaval in mu čas krajšal. Obenem pa nekaj pridobim v angleščini, ki sem. jo pač za silo bral, a govoril še nikdar.
Na ladji so vsakršne zabave. Med .drugim so nas skušali zabavati tudi z lutkami. Prvi dan je bilo le deset gledalcev. Jaz sam užival in Anglež -tudi, drugi pa menda ne, .kajti naslednji dan sva bila z Angležem že sama. Dolgo se je igralec pripravljal v pričakovanju večjega števila občinstva, ki ga pa ni bilo od nikoder.
Pa se Angležu približam in poskusim začeti z njim pogovor. On komodno ležeč na svojem naslonjaču kadi pipo. Pa -mu pravim:
»Good ,day, sir!«
Mož se lahno okrene, vzame pipo iz ust in imeni: »Good day.« Mimo se nato obme nazaj, vtakne si pipo v usta in .potegne nov dim.
Poštajna, si mislim, trd pa si. Ali te bom ali ne? Pa spat vprašam:
»How do yau do?«
Spet vzame pipo iz ust, počasi pihne dim, se okrene k meni in reče: »Well« in nič več! Pa spet dene pipo v usta. Spoznal sem, da -mož na potrebuje druščine. Tak je bil ves čas na ladji in menda je bil tako srečen.
Tako smo prijadrali do ekvatorja. Tedaj smo se zbrali na krovu vsi iz prvega in drugega razreda. V prvem razredu je ibMo precej takih žensk, ki nimajo drugega dela kot denar zapravljati in Bogu čas krasti. Kaj vse norčij .si niso izmislili zanje! Jaz sem imel kratko duhovsko suknjo in kolar, kar me je ščitilo pred njihovo neslano vsiljivostjo.
Drugi dan je bila nedelja. Jaz sem bil edini duhovnik ,na ladji. Kapele iladja ni imela,
(Se bo nadaljevalo)
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
bo gostovalo dvakrat v Katoliškem domu v Gorici z igro
IGNAZIO SILONE
PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA
Predstavi bosta
— v soboto 14. marca ob 20.30
— v nedeljo 15. marca ob 16. uri
Obisk predstave toplo priporočamo. Gre za izredno delo, ki vsem trka na vest in je pravo izpraševanje vesti. Zlasti v postnem času je predstava globoko duhovno doživetje in vsem vabilo k notranjemu prerojenju.
Vesela igra v Katoliškem domu
Nad petsto gledalcev je prejšnjo soboto dvakrat napolnilo dvorano Katoliškega doma in moglo prisostvovati vedno prijetni tar duhoviti komediji Antona Tomaža Linharta »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Komedijo so brezhibno izvajali člani Primorskega dramskega gledališča iz Nove Goirice. Lani je to gledališče postalo poklicno iin 'si zadalo v program, da bo gostovalo zlasti na Goriškem in v Kpprščini ter v zamejstvu. Zadnja predstava je bila odigrana že šestinštiridesetkrat, kar dokazuje pravilno programsko usmeritev prerojenega gledališča.
Popoldanska predstava je bila namenjena predvsem šolski mladini. Vendar se nam zdi, da bi bilo primerneje omejiti se na srednjo šolo, v kateri je v slovenski zgodovini to Linhartovo delo navedeno kot prva slovenska igra. Za Ijudskošolske otroke pa je bila igra nekam neprimerna že zaradi same vsebine pa tudi zaradi starodavnega jezika in gorenjske izgovarjave
Za odrasle pa je bila seveda igra velik umetniški užitek. Nastopajoči so igro zla-
V četrtek, 19. t. m. ob 20. uri
na povabilo prosvetnega društva »Štan-drež« uprizori Slov. gledališče iz Trsta v Župnijski dvorani v ŠTANDREŽU burko s petjem v treh dejanjih
Jaka Štoka
MOČ UNIFORME
sti v glavnih vlogah izborno podali. Spet je izstopal s svojo doživetostjo in sproščenostjo kot baron Naletel Stane Leban, ki nam je Ostal še v nepozabnem spominu z lanskega gostovanja z Goldonijevo komedijo »Tast po sili«. Matička, graščinskega gartnarja (vrtnarja) je živahno odigral Radko Polič, njegovo nevesto Nežko pa prav prikupno in šegavo Jerica Mrzelova. Breda Urbičeva je bila nosilka vloge baronove žene Rozale, ki je bila tudi zahtevna. Ostali igralci so se znali v dogajanje lepo vključiti in so pripomogli, da je igra vse prisotne izelo zadovoljila.
Scena je bila umirjena, a učinkovita. Kostumi so odgovarjali dobi, v katero je igra .postavljena in so bili prav slikoviti. Posodila jih je ljubljanska Drama.
Občinstvo je tglede simeha prišlo na svoj račun. Vendar bi prav v zvezi s tem želeli izreči neko pripombo: ne bi bilo za
V Katoliškem domu v Gorici bodo imeli naši ljudje prihodnjo soboto 'in nedeljo priliko, da prisostvujejo zelo sodobni predstavi »Prigoda ubogega kristjana«, katere avtor je italijanski pisatelj Ignazio Silone. Silone je ena najvidnejših osebnosti sodobne italijanske književnosti. Do leta 1930 je bil po prepričanju marksist, pozneje pa je šla njegova življenjska pot v idrugo smer. Izraz njegovih dolgoletnih in mučnih notranjih bojev je tudi omenjena drama.
»Prigoda ubogega kristjana« je zgodba o kratkem papeževanju Celestina V., ki odstopi ob spoznanju, da ne more Cerkev biti istočasno nosilec posvetne oblasti in oznanjevalka Kristusovega evangelija. Pretresljiv je iprikaz spopada med vladajočo Cerkvijo iin Cerkvijo revežev, med Cerkvijo kot ustanovo, ki duši vest in med evangeljsko Cerkvijo, ki odrešuje, med Cerkvijo političnih (kompromisov ter Cerkvijo, ki hoče biti zvesta duhu svojega ustanovitelja.
Ernesto Balduoci, znani italijanski pokoncilski teolog, je to Silonejevo delo označil »stara in vselej nova prigoda« ter o njem zapisal: »Ko Silone postavi nasproti Celestina V. in kardinala Caetani-ja, jima posodi, v glavnem zvest resnici preteklosti, iste besede, s katerimi se v sedanjosti katoliška Cerkev v sebi bojuje s samo seboj.«
Pa ne samo Cerkev je s tem prizadeta. Isto se dogaja v vsaki vase zaprti politični stranki. Silone izrečno navaja komunistično partijo. Vse sedanje ustanove politične in družbene strukture so raz-žrte od neskladja med svojimi načeli in svojimi dejanji. Govori se o enakosti državljanov, o svobodi, miru, bratstvu narodov, istočasno pa se v imenu državnih ali skupinskih interesov opravičuje prav nasprotno: rasizem, revščina, cenzura, vo-
v prihodnje bolj prav, da bi v smislu resnosti in zbranosti postnega časa ne postavljati na oder od pepelnice do velike noči raznih komedij in burk? Kot kristjani moramo ohraniti postnemu času tisto vzdušje, ki ga je Cerkev itekom stoletij vanj položila. Ne smemo se pridružiti onim, ki jim post ne pomeni ničesar različnega od drugih letnih obdobij.
Goriški občinski svet izglasoval pravilnik za osebje
Po sedmih dolgih nočnih razpravah je goriški občinski svet izglasoval 9. :t. m. nov pravilnik (organik) za vse občinsko osebje. V pravilniku so tudi razne določbe glede namestitve uradnikov s popolnim poznanjem slovenskega jezika. O tem bomo še poročali.
Sestanek v Doberdobu zaradi vojaških služnosti in protosinhrotrona
V soboto, 7. t. m. je bil v Doberdobu na pobudo tamkajšnje občinske uprave širši sestanek, na katerem so obravnavali vprašanje /vojaških služnosti in protosin-hrotirona. Sestanek je imel protestni namen, ker vojaške služnosti ogrožajo in pravzaprav uničujejo zasebno in splošno gospodarstvo ter tudi ovirajo zgradbo jedrskega (pospeševalca.
Na sestanek je bil povabljen tudi dr. Sfiligoj kot načelnik občinskih svetovalcev SDZ v Gorici, a (ker se ga iz zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti, je poslal tja sledečo pismeno izjavo:
»Občinski svetovalci SDZ v Gorici smo odločno za odpravo vojaških služnosti, ki tako hudo škodujejo gospodarstvu našega Krasa in sploh naše dežele.
V pogledu protosinhrotrona pa .izjavljamo, da smo proti zgraditvi tega stroja, če (Se predhodno ustrezno ne zaščiti (slovenska manjšina tako, da se popolnoma in vsestransko zavaruje njen obstoj in nemoten razvoj, vštevši etnični značaj področij, na katerih prebiva.«
Število kristjanov okrog leta dvatisoč
Po mnenju nekaterih strokovnjakov bo v iletu dva tisoč eno milijardo in devetsto milijonov kristjanov. Od 'teh jih bo 60 odstotkov v deželah tretjega sveta. To se pravi, da bo središče krščanstva prešlo v dežele Afrike, Azije in Latinske Amerike.
jaške intervencije. Iz tega izvira slaba vest in mladinsko oporekanje, ki imata svoje opravičilo prav v tipom proti pokvarjeni družbi. »Prigoda ubogega kristjana« trka zato na vest vsakega gledalca in težko se bo našel tak, ki se ne bo čutil prizadetega.
Slovenska stoletna pratika
Uprava našega lista ima na voljo 20 izvodov Slovenske stoletne pratike, ki je pred kratkim izšla v Celju. Od izdanja zadnje Stoletne pratike na Slovenskem jt minilo že 60 let. Zadnjič jo je izdal dr. Gregorij Pečjaik leta 1910. Dr. Pečjak je bil profesor verouka ter je umrl 94 let (Star leta 1961.
Nova Slovenska stoletna pratika (je ikar zajetna knjiga, saj ima 192 strani. Prvo zaglavje je posvečeno koledarju kot takemu v ožjem pomenu besede. Sledi poglavje o starosvetnostih. V njem je govora o ljudskih šegah in običajih po letnih časih pa tudi o nekaterih starih ljudskih jedeh. Tretje poglavje je posvečeno vremenu in (kmečkim opravilom. Prireditelji so hoteli ustreči med drugim tudi nič kaj hvale vredni zvedavosti našega časa, ki pa je verjetno stara ikot človek sam in so vse take marnje združili v poglavje »Zvezdogled« (stoletni horoskop, letni vladarji in naš značaj, dlani razodevajo naš značaj). Sledi poglavje o našem zdravju (prva pomoč, naše rastline), ki mu ni kaj reči. Pratika se zaključi s pregledom (farnih patronov vseh slovenskih župnij v ljubljanski in mariborski škofiji tor v apostolski administraturi za Slovensko Primorje. Na koncu je abecedni imenik vseh godov.
Cena te prav zanimive knjige je 500 lir, po pošti 200 Lir več.
ZA KMETOVALCE
Prispevki za kokošjerejo in čebelarstvo
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu, ulica Ghega 6 sprejema za svoje področje vsak delavnik dopoldne razen ob sobotah prošnje za sledeče prispevke: za nakup enodnevnih piščet in sicer pasem, ki so primerne za proizvodnjo jajc. Prispevek bo največ 30 %. Prošnjo je treba predložiti najkasneje do 30. maja. Število naročenih piščet sme biti najmanj 50 oziroma največ 500 na hektar kmetijske površine;
za nakup sodobne kokošjerejske opreme je na razpolago prispevek do 35 % priznanih stroškov;
za gradnjo čebelnjakov, ki so lahko leseni ali zidani, je določeno do 50 % prispevka;
za nakup čebelarske opreme prispeva nadzorništvo naj več 30 %.
Kdor se hoče poslužiti omenjenih ugodnosti, mora najprej vložiti prošnjo in predračun. Šele ko bo kmetijsko nadzorništvo odobrilo prošnjo oziroma pregledalo opremo ali izvedena dela, bo prosilec predložil izvirni račun in prejel prispevek. Prošnje za piščeta je treba vložiti najkasneje do 30. maja, za vse ostale ugodnosti pa nadzorništvo sprejema prošnje dokler ne bodo porabljeni v ta namen odmerjeni zneski.
V nedeljo, 15. marca ob 15. uri bo v ŠTANDREŽU
MLADINSKO SREČANJE
Spored
1. Sv. maša v modernem slogu
2. Razgovor in debata v župnijski dvorani
3. Zborna deklamacija o temi
»NASI TRPEČI BRATJE«
4. Družabnost
PRIDITE VSI!
Š P # R T
Olympia prešibka za Auroro
Tretje ikolo letošnjega prvenstva je bilo za goriško Olympijo neuspešno. Naši igralci so morali kloniti pred močnim moštvom Aurora .iz Remanzacca, ki letos prvič nastopa v D ligi. Končni rezultat je bil za Olympijo vse prej kot razveseljiv: Aurora 3, 01ympia 0 (15:2, 15:7, 15:4).
01ympijci so se pustili presenetiti že takoj v začetku. Zelo slabo so sprejemali žogo, nerodno iso gradili napad in tudi v blokiranju so bili šibki; zgrešili so poleg toga (tudi mnogo serviranih žog in stalno dajali nasprotniku možnost, da je krepko napadal in brez posebnih akcij gradil 'tekmo ter si nabiral točke. Že v prvem setu jc naše igralce zajela nervoznost in nekateri so popolnoma odpovedali. Tako smo zopet pri stari napaki. Ako mislijo še resno nastopati in igrati pred javnostjo, naj se potrudijo vsaj (toliko, da ne bodo ostali v popolni sramoti; morali bi se pre pričati, da je resnost največja zahteva vsakega igralca in da sta disciplina in dobra volja prvi pogoj za uspešen nastop. V njihovo opravičilo pa povejmo to, da so igrali zunaj, da niso še dobro uigrani in (da so imeli publiko, ki jih je včasih kar nedostojno z medklici sramotila. Je pa jasno, da je Aurora eno izmed najmočnejših nastopajočih moštev, vsaj po tem, kar je pokazala prejšnjo nedeljo. Odlikuje se predvsem po učinkovitem napadu in zelo dobri obrambi.
Prihodnjo tekmo bo 01ympia igrala doma in sicer v soboto, 14. marca ob 21. uri v telovadnici industrijske šole »G. Galilei« proti moštvu CSI iz Vidma.
-4č
»Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
Služba za zakonca v Rimu. Mož šofer in žena sobarica (dobita takoj službo. Hrana in stanovanje sta zagotovljena. Ponudbe pošijite na direkcijo hotelov »Bled« in »Daniela«, v.ia S. C. in Gerusalemme 40, 00185 Roma.
★
Kupujte srečke IV. loterije v Doberdobu. Eno dobro delo več / za skupno dobro reč!
OBVESTILA
Sporočilo dopisnikom. Zaradi praznika sv. Jožefa, ikd pade letos na četrtek, bo naš list izšel en dan prej, tj. 18. marca. Paginacija se bo zato izvršila v torek, 17. marca popoldne. Dopise bomo sprejemali le do 10. ure dopoldne. Ostali pridejo na vrsto naslednji teden.
Gdč. Ivanka Furlan bo v nedeljo, 15. marca ob 17 uri pokazala v svetoivanskem Marijinem domu v Trstu diapozitive s skupnega slovenskega romanja v Miinchen in Dachau, ki je bilo leta 1968.
Otroška igra »Sneguljčica«. V Kulturnem domu v Trstu bo v sredo, 18 t.m. ob 16. uri premiera te prijetne otroške igre, v četrtek, 19. t. m. ob 16. uri pa ponovitev. Igra ima osem slik.
DAROVI
Namesto cvetja na grob Anice Dolhar
za svetoivanski Marijin dom v Trstu: Kandut Hedviga 10.000, Olga Švagelj 1.000, prof. Stanislav Soban 15.000, Irma Gašperšič 5.000, družine Doilcar-Trevisan-Ras-mini 20.000, Grgič Ljudmila in sestra
2.000, Olga Trampuž 1.500, N. N. 1.000, Miran in Nadja 10.000, sestre Golob 8.000, Sola Štefanija 4.000, Kosovel Josiipina
2.000, Marija Zulla 500, Dovgan Štefanija
5.000, Galante Angela 2.000, družina Pa-rovel 2.000, Barovina in Štok 2.000, družina Vuga 2.000, Negode Justina 1.000, Miot Marija 1.000, Žerjal Frida 10.000, N. N. 2.000, Adamič Ema 5.000, Grmek Angela 1.000, družina Urdih 2.000, N. N.
2.000, — Iz Gorice v isti namen v spomin drage pokojnice Olga Bavdaž-Kamenšček
5.000	lir.
V spomin pok. Marije Hojak vd. Vogrič
daruje namesto cvetja na grob Štefanija Plesničar po 2.500 lir za tiskovni sklad »Katoliškega glasa« in za Alojzijevišče v Gorioi.
Za Alojzijevišče: M. V. namesto cvetja na grob Marije Vogrič roj. Hojak 3.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Nekateri učitelji dolinskega ravnateljstva namesto cvetja na grob pok. očeta g. ravnatelja St. Škrinjarja 6.000 lir; N. N. iz Trsta, mesečni prispevek 1.000 lir.
Vsem plemenitim darovadcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
SKPD »F. B. SEDEJ« - ŠTEVERJAN
sporoča, da bo gospodinjska šola, ki deluje v števerjanu in jo vodijo šolske sestre priredila
ZAKLJUČNO RAZSTAVO
v Župnijskem domu v nedeljo, 15. marca. Razstava bo odprta od 8" do 19\ Vse sladokusce toplo vabimo na ogled!
RADIO
A TRSTA
Spored od 15. do 21. marca 1970
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih). 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.,15 Oddaja za najmlajše: Miško Kranjec: »Povest o dobrih ljudeh«. Četrti del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera .in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 Ohoka Makoto: »Adashino«, radijska drama. 16.20 Danilo Švara: Trio »Posavje 1941«. Igra trio Lorenz. 16.45 Revija orkestrov'. 17.30 Pri naših pevskih zborih. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dnii v svetu. 19.30 Melodije iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske folklore: Ljudske pesmi.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole.
13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina -po radiu. 17.55 Vaše čtivo. 18.30 Radio za srednje šole. 18.50 Zbor C.A.I. iz Padove. 21.05 F. Burdin: »Zaton generalnega ipodravnatelja«.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00	Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 18.30 Komorni koncert. 19.10 Postni govori (10) L. Škerl: »Življenje Cerkve in blagri«. 19.30 Komorni zbor »J. Gallus« iz Trsta, ki ga vodi U. Vrabec. 20.35 Saint-Saenis: »Samson in Dalila«, opera v treh dejanjih.
Sreda:	11.40 Radio za prvo stopnjo
osnovnih šol. 12.10 Liki 'iz naše preteklosti: »Maks Cotič«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu.
18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol.
19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Ljudske pravljice in povedke. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.15 Glasba za praznično jutro. 11.15 Ernest Adamič: »Postaja "Severni pokrov”.« Mladinska rad. igra. 11.45 Dalmatinske pesmi. 12.00 »Družinski obzornik«. 12.20 in 13.30 'Glasba .po žieljah. 15.55 »Praznik sv. Jožefa - znanilec pomladi«. 16.30 Koncert orkestra (tržaške Glasbene Matice in gojencev-solistov. 17.35 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 17.55 Kako in zakaj. .18.30 Umetniki in občinstvo. »Pisani balončki« - rad. tednik za naj mlaj še. 20.30 G. Rovetta: »Papa ekscelenca«, drama v treh dejanjih. 21.50 Italijanske skladbe iz 16. in 17. stoletja.
Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 12.10 Pravni položaj žene v Italiji: Manlio Bellomo (3) »Cerkev in zakonodajna politika posvetnih oblasti od 12. do 16. stoletja«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 18.50 BugamelLi: Trije capricoi za godala, klavir in boben. 19.10 Postni govori (11) J. Mar-kuža: »Veliko je vaše plačilo v nebesih«. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Iz starih časov. 13.30 Glasba po željah. 16.10 Operetne melodije. 16.30 B. Cel-lini: »Moje življenje«. Dvanajsto nadaljevanje. 16.50 Orkestri in zbori. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 18.30 Otroški pevski zbor iz Maribora. 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Barkovljah. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 S ditalniških odrov: Alfonz Pirec: »To je .moja maksima!«
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več &% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage
Anice Dolhar
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z našo bolečino. Posebno se zahvaljujemo msgr. dr. Klincu za vso obilno duhovno tolažbo, ki jo je pokojnici nudil v najtežjih trenutkih njene bolezni, msgr. dr. Škerlu in g. Šorliju za opravljeno pogrebno sv. mašo, svetoivanskim pevcem za izredno čuteče izvedeno .petje in vsem faranom, ki so se v tako obilnem številu poslovili od blage pokojnice.
Žalujoči ostali
Gorica Trst, 5. marca 1970
„Prigoda ubogega kristjana" v Gorici