digitalni mediji tisk izdelki objekti prostor revija za ustvarjalnost in inovativnost 107 04 2009 4,80 eur dogodki ecobuild & futurebuild, london mipim 2009, cannes nagrajenci industrie forum design tema številke intervju: marko pogačnik energijsko pohištvo buckminster fuller okolju u p jir ijazno ekokuhinja naravno prezračevanje phoptorsohgorpa cms 2i d-bau xp 06 autocad 2010 PRO ANIMA d.O.». 1001 LJUBLJANA p.p. 2736 IlissN moa-7^3MII tema številke: prr o vje. k pti plečnikova razstava v bruslju okusna ustvarjalnost: grig ^^ materiat l ei in izdeg l l k asi fasadni ovoj qbiss by trimo digitalni tisk v arhitekturi in opremi 9" 771408 511110 transcendenca a pio in l u a: g s eni t j a v li bl a ago r vn ja a ka z t n ul a a m cln k o a i Poštnina plačana na pošti 1110 Ljubljana 9771408500010 Qbiss by trimo Modna odločitev za vaš fasadni sistem. QlbiSS by trimo Qbiss by trimo je inovativen modularni fasadni sistem, ki določa nova pravila v sodobni arhitekturi in učinkovito združuje tako funkcionalnost kot estetiko. Modularni fasadni sistem, ki nudi 5 v 1 : • Estetski • Stroškovno učinkovit • Samonosen • Ognjevaren • Izoliran Qbiss by trimo je na voljo s pločevino Conus Colorcoat Prisma® Colorcoat in Prisma sta blagovni znamki Conus. Trimo, d.d. | qbiss@trimo.si | www.trimo.si različni obrazi mest s Tako kot imamo različne obraze, lepe ali manj lepe, skrite pod debelo masko ličil ali celo kdaj zakrite z varno pustno masko, imajo svoje obraze tudi mesta. Obrazi mest so njihova urejenost, zračnost, utrip ..., ličilo, ki si ga nadenejo, pa njihove celostne grafične podobe. Dogodek, ki sem ga pred kratkim obiskala – sejem nepremičnin Mipim v francoskem Cannesu –, je priložnost, ko si morajo mesta nadeti svoj najdražji nakit in se posebno lepo naličiti. Predstavljajo se namreč bodočim snubcem, a svoja telesa puščajo ob tem nekje drugje in se predstavljajo le z obrazom. In razlike, ki jih opazovalci zaznajo, so velike in opazne: mesta z lepšim obrazom (berite: lepšo celostno podobo in videzom prostora, kjer se predstavljajo) pritegnejo več pozornosti snubcev, in to posebno tistih z debelejšimi denarnicami. Ugleden dogodek, kot je Mipim, je mesto, kjer se zbirajo številni premožni kupci ter prav tako kakovostni »frizerji in maskerji« – mestni arhitekti. Kar nekaj izborno naličenih obrazov mest je pritegnilo tudi našo pozornost. Recimo Berlin, ki je vabil s kričeče rdečim napisom in slogani, navezanimi na prvi zlog imena »be« – bodi. Bodi pogumen, raziskujoč, kulturno alternativen ali pravoveren, le bodi – Be! Ali pa kraljevsko izpiljen Lyon, dopolnjen z anagramom svojega imena – »only«. Torej samo – only Lyon v tisoč različnih ustvarjalnih različicah. Ali pa Stockholm, ki se je tako, kot se za skandinavsko prestolnico spodobi, obarval v svetlo modro in zeleno barvo – asociaciji na sneg in množico zelenja oziroma parkov, ko so vsena-okrog. Predstavljal se je skozi dinamično in inovativno spletno aplikacijo, ki jo je usmerjalo nekaj preprostih in ja- snih simbolov. Pa starodavna zgor-njenemška prestolnica in častitljivo baltsko pristanišče Hamburg. Ta si je za mestni slogan izbrala prilastek »vi-brant« – tresoča se, drhteča, trepetajoča, resonančna, sonorna, razburkana? A ličilo je ličilo – s pravim se spremeni tudi obraz nosilca maske, v našem primeru Hamburga, katerega sloves staronemške, zgodovine polne in nekoliko temačne metropole še nadalje straši mlado ter staro. Lepih in urejenih podob je bilo povsod na pretek. Tej pomladni snubitvi sta se pridružili tudi slovenska lepotca Ljubljana in Maribor. Prva izdatno pokrita z zelenilom zrele odličnosti, drugi našaren z olimpijskimi barvami ter energetskim sloganom. Znotraj brstečega ljubljanskega zelenila se je celostna podoba kar nekoliko izgubila, saj je dinamičen znak ljubljanske prestolnice ostal brez spremljave. Z vsega se je le v obrisih prepoznala sodobna podoba mesta, ki postaja vse bolj urejeno in svetovljansko. Čeprav so kritike vodstev hvaležno opravilo, posebno od nekje daleč spodaj, ostaja nespornih nekaj glavnih vtisov iz mestnega utripa. Eden je nedvomno olajšanje mestnega središča, ko so prekinili skozenj promet avtobusov – zdaj je to prostor, ki neovirano diha in postane neskončno privlačen, ko se tam ob praznikih in različnih dogodkih zberejo množice. Mnogi glasni ugovori so spremljali to potezo, a življenje na trgu govori njej v prid. Ljubljana prav tako postaja vse lepša in urejena, odkar se vreče z odpadki s portalov mestnih palač umikajo ne-vpadljivim vzidanim komoram za ločeno zbiranje odpadkov. Tudi pogled na tlakovanje središča mesta mnoge april 3 ko l of on kazalo pro anima d.o.o. 3 uvodnik: različni obrazi mest odgovorna urednica irena hlede urednik spletnih strani andrej perčič uredniški odbor blaž erzetič, domen fras, matevž granda, vesna križnar, roman satošek svet revije davorin horvat, matjaž likeb, dr. vojko pogačar, edvard sternad stalni sodelavci kaja antlej, boris beja, blaž erzetič, domen fras, matevž granda, mojca gorjan, katja keserič markovič, nataša kovšca, matic kos, daniel lovas, roman satošek, klemen trupej celostna grafična podoba andrej troha naslovnica Prvotna skica holograma Evrope v obliki labirinta, ki naj bi stal na Šancah na ljubljanskem gradu, Marko Pogačnik, 2005 lektoriranje breda munda tiskarna bograf marketing in naročnine pro anima d.o.o. telefon: 01 52 00 720 faks: 01 52 00 728 trr: 02012-0011497181 naslov uredništva pro anima d.o.o. proletarska 4, p.p. 2736, 1001 ljubljana e-pošta: info@proanima.si www.klikonline.si, www.proanima.si Revija klik je mesečnik, izhaja 1. v mesecu vsak mesec razen januarja in avgusta. Vse pravice so pridržane. Vso gradivo revije je v lasti založnika. reproduciranje revije je dovoljeno le s pisnim soglasjem založnika. Založnik ne odgovarja za nobeno škodo, ki nastane na podlagi nasvetov, tekstov, slik, oglasov ali katerega koli drugega materiala objavljenega v reviji Klik. Mnenje uredništva se ne ujema vedno z mnenjem avtorjev besedil, objavljenih v reviji. Izdajanje revije sofinancirajo Javna agencija za knjigo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport RS ter Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost. Naklada 1500 izvodov. issn 1408-7936 novice, dogodki 9 g. brown poziva: »rešimo svet!« ____ 12 prvi cvetovi naložbene pomladi 18 sveže zamisli iz izbora if tema številke: transcendenca in ustvarjalci intervju: marko pogačnik 20 drugačna ekologija ... _____________ 24 energijsko pohištvo ... 25 ustvarjalec, ki je prehiteval čas ________ Jt=V^ projekti 29 od »grdega račka« do laboda ______ 32 okusna ustvarjalnost: grig ustvarjalnost digitalne dobe – 23 34 molleindustria okolju prijazno 36 eko izdelek z veliko začetnico 38 naravno prezračevanje ___________ pogled v prihodnost 40 airliner – ovojnine za prihodnost materiali in izdelki 41 več kot fasadna obloga intervju: Nicholas Helmuth 42 digitalni tisk v arhitekturi in opremi _____ programi 47 autocad 2010 triki in nasveti 50 photoshop CS4 tnt:rekompozicija 52 spletne aplikacije tnt: spletni album 54 archicad tnt: glavni listi – master layouts 56 autocad tnt: manj znane funkcije kotiranja 58 inventor tnt: planetno gonilo 2 Med obiskom Gordona Browna v ZDA je v Londonu potekala konferenca »Ecobuild«, osrednji dogodek o ekološki gradnji v Veliki Britaniji in med najpomembnejšimi na svetu. Poleg številnih predavanj in delavnic so se v treh dneh predstavili vsi pomembnejši svetovni proizvajalci ter dobavitelji na področju ekološke gradnje. Cvetoče mimoze privabijo v pomladno se prebujajoči Cannes cvet nepremičninskih posrednikov, razvijalcev projektov in arhitektov. To je namreč mesto, kjer se ponujajo priložnosti za velike posle, take, od katerih živi na stotine ljudi, od razvijalcev prek načrtovalcev do izvajalcev. In tukaj se na ogled postavi denar in kapital. Marka Pogačnika le redki ne poznajo, saj je podpisan pod simbol slovenskega naroda – slovenski grb. A tisto, kar ga kot ustvarjalca loči od množice, je njegova predanost naravi. O ekologiji je govoril, ko je ta beseda bila še skoraj psovka. A njegova ekologija je drugačna, izvirna. Richard Buckminster Fuller je energijsko krizo, s katero se soočamo, predvidel že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegovi uresničeni in neuresničeni projekti še danes navdihujejo številne sodobne oblikovalce in arhitekte, ki iščejo inventivne rešitve na področju cenovno dostopne, ekološke ter energijsko učinkovite gradnje. Razstava Plečnikovih del, ki si jo je v čast predsedovanja Slovenije zamislil Boris Pod-recca, je bila v Bruslju razstavljena pred dobrima dvema letoma. Postavitev razstave in njena izvedba sta bili tako kakovostni, da bi bilo škoda, da ne bi bili podrobneje predstavljeni slovenskim ustvarjalcem. Dragih, električno upravljanih prezračevalnih sistemov si v ćasu krize nihče več ne bo mogel privoščiti, vse več pa je tudi pripomb uporabnikov umetno klimatiziranih prostorov nad nezdravimi delovnimi pogoji. Obdobje naravnega prezračevanja se je povrnilo in z njim se bomo morali ponovno bolje spoznati. O Nicholasu Hellmuthu smo pisali, ko je predaval v Ljubljani v okviru Foruma priložnosti v tisku. Te dni je bil ponovno na obisku, da je novi ciljni skupini uporabnikov, arhitektom in oblikovalcem interierjev, predstavil inovativ-ne ustvarjalne možnosti, ki se ponujajo zanje na področju digitalnega tiska. Pomlad je že nekaj časa obdobje, ko izide od-novljena različica AutoCADa. V letošnji z oznako 2010 so nekatere stvari preveč zanimive, da bi jih pustili vnemar in prezrli! Parametrično risanje, organsko modeliranje … so zanimivosti, ki so res vredne ogleda. In zato lahko novo različico programa označimo kot čista desetka. Zlata pokrovitelja revije: > Trimo 4 april založnik tisk ovice izziv: plakat v treh razsežnostih V okviru projekta Infotočka, znotraj katerega družba Epamedia študentom Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani omogoča objavo ustvarjalnih rešitev na jumbo plakatu v središču Ljubljane, je januarja plakatno površino zapolnil prvi trirazsežnostni -3D plakat avtorja Blaža Porente, ki prikazuje surferja na valovih. Idejna in tehnična rešitev naloge združuje ideji mladosti in oblikovanja, s katerima se je Porenta uvrstil v končni izbor natečaja za oblikovanje naslovnice revije Print. »Izziv natečaja je bil združiti obe ideji v naslovnico omenjene revije. Rešitev sem po posvetu z mentorjem, profesorjem Petrom Skalarjem, razširil še na notranji, dodatni list, ki se pri revijah običajno uporablja kot oglasni prostor. Strani sem namreč ilustriral kot morsko vodo, ki se pri obračanju strani dvigne v val ter potopi surferja na na- slovnici,« o svoji ilustraciji pravi avtor. Njegova ideja je na jumbo plakatu izvedena enako, kot je bila zamišljena v izvirniku, saj je Epamedia ilustracijo na plakat postavila kot odprto revijo, ki sočasno poudarja tudi idejo morskega vala in surferja. Blaževa rešitev je bila na ogled do konca januarja. Epamedia v okviru omenjenega projekta že od februarja 2008 študentom Akademije za likovno umetnost in oblikovanje odstopa jumbo plakat na gradbiščni ograji ljubljanske Opere in omogoča objavo njihovih najboljših vidnih sporočil, ki nastajajo v okviru njihovih študijskih oziroma obštudijskih dejavnosti. V letošnjem letu načrtujejo razširitev projekta, saj želijo študente pritegniti tudi k oblikovanju na temo širših družbeno aktualnih tem. Doslej je bilo v okviru projekta objavljenih skupno 15 različnih rešitev. K. M. autodeskovi programi tudi za mace Dolgo vrsto let je bil operacijski sistem Macintosh, čeprav ga uporablja veliko arhitektov in še več oblikovalcev, pri vodilni CAD-programski hiši Autodesk v nemilosti. Vse kaže, da se bo to v kratkem spremenilo. Potem, ko je januarja lani eden od vodilnih Autodeskovih produktnih tr-žnikov Rob Hoffmann izjavil, da je “Mac na področju programov za razvedrilo popolnoma enakovreden sistemoma Win- dows in Linux”, sedaj krožijo neuradne govorice, da je Autodesk skupini novinarjev zaupal, da prirejajo izdelke nekdanjega Aliasa za operacijski sitem Mac. Ta vest je razveselila mnoge uporabnike tega sistema, saj je znak, da ga je ena izmed pomembnejših svetovnih programskih hiš končno priznala za enakovrednega. Tej odločitvi so prav gotovo veliko pripomogle nove možnosti upodabljanja za arhitekte, najavljene v kratkem: podpora GPGPU, izvoz STL, nova orodja za upodaljanje in materiale in boljši nadzor nad površinami. M.L. mniifiiif.klikoiiline.si pomembni datumi v aprilu Natečaji, razpisi: Trimove arhitekturne nagrade; Namen natečaja je vzpodbujanje inova-tivnosti arhitektov in projektantov pri njihovi uporabi Trimovih proizvodov. Rok za prijave: 10. april 2009, award@trimo.si, www.trimo.si Electrolux-ov oblikovalski laboratorij 2009; Natečaj za študente ali diplomirane študente industrijskega oblikovanja. Prijava je brezplačna. Tema za leto 2009: Modeli za naslednjih 90 let. Denarne nagrade 3 najboljšim. Rok za prijave: 31 maj 2009, designlab@electrolux.si, www. electroluxdesignlab.com Industrie Forum Design 2010; začetek zbiranja prijav za izdelke industrijskega oblikovanja v 16 različnih kategorijah je bil 17. marca. Rok za prijave: 15. september 2009, www.if-product-design-award.de Seminarji, kongresi, sejmi: Pomladni dan Evrope (Spring Day of Europe); Spremljevalni dogodek Evropskega leta ustvarjalnosti in inovativnosti z namenom, da se kar največ šol opogumi za projekte ustvarjalnosti in inovativnosti na evropski ravni. 25. marec - 31. maj 2009, Bruselj, Belgija, www.springday2009.net seminar Playful Experiences 2. - 3. april 2009, Tampere, Finska, www.mediakasvatus.fi/node/2743 The Automotive Designers Show; Srečanje z razstavo in konferenco za neodvisne oblikovalce zunanjosti ter notranjosti avtmobilov. 7. - 9. april 2009, Milano - sejem, Italija, www.mediakasvatus.fi/ node/2743 EYIC 2009; prikaz inovativnosti in ustvarjalnosti dinamičnih evropskih regij in mest s ciljem povečanja sodelovanja, organizirata CoR in Evropska komisija. 21. - 22. april 2009, Bruselj, www.cor.europa.eu I Saloni 2009 (Event); sejem opreme, dodatkov, luči in izdelkov mladih oblikovalcev 22. - 27. april 2009, Milano - sejem, Italija, www.cosmit.it/tool/ home.php?s=0,2,67,71,75 fmx/09 - 14. mednarodna konferenca animacije, učinkov, iger in digitalnih medijev; v organizaciji filmske akademije Baden-Württemberg. 5. - 8. maj 2009, Stuttgart, Nemčija, www.fmx.de 10. letna konferenca vizualizacije); raziskuje najnovejše dosežke na področju 3D-vizualizacije v realnem času. Med govorniki bo tudi Syd Mead. 7. - 8. maj 2009, München, Nemčija, www.rttconference.com Evropski forum energij prihodnosti v Bilbau; 3-dnevna konferenca z razstavo preko 200 razstavljalcev, večernimi druženji s priložnostmi za mreže-nja ter vodenimi tehničnimi ogledi 9. - 11. junij 2009, Bilbao, Španija, www.EuropeanFutureEnergyForum.com Razstave: Le Corbusierjev Cabanon. Interier 1:1. Le Corbusier 1952 - Cassi-na 2006; Razstava predstavlja rekonstrukcijo Cabanona, počitniške hišice, ki jo je arhitekt leta 1952 naredil zase na rtu Cap-Martin. Skromna obmorska koča je izjemen primer osmišljene mikroarhitekture. 5. marec - 28. april 2009, RIBA, dvorana Florence, London Zoran Mušič: Španska vizija; Dokumentarna razstava ob 100 letnici rojstva slovenskega slikarja in grafika. do 19. aprila 2009, Narodna galerija, Ljubljana Oblikovanje in arhitektura Marcela Breuerja; Prva razstava doslej, ki bo celostno zajela dela slavnega umetnika od pohištva do notranje opreme in arhitekturnih projektov. 17. april - 20. julij 2009, New York, ZDA april 5 recenzije tudi drugačni – enakopravni Tako bi lahko povzeli namen priročnika, ki ga je pred kratkim izdala Študentska založba. Njegov naslov je »Čutim, vidim, zmorem«, namenjen pa je boljšemu razumevanju sveta, v katerem živijo slepi in slabovidni ljudje. Med tistimi, ki jim vsakodnevne težave in nevšečnosti ob gibanju skozi mesto lahko vsaj nekoliko ublažijo, če že ne popolnoma odpravijo, so oblikovalci izdelkov, stavb in okolja, to so arhitekti, »klasični« ter krajinski, in oblikovalci, gotovo na prvem ali vsaj enem od vodilnih mest. Njim je knjiga tudi najbolj namenjena, saj po splošnem uvodu slikovno in z opisi ter razlagami predstavi vrsto ovir, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni ob svojem gibanju skozi prostor mesta. V nadaljevanju so predstavljeni številni praktični primeri ureditev in različnih pripomočkov, od popolnoma običajnih »fizičnih« izdelkov do materialov in snovi, ki spodbujajo ter urijo druga čutila: vonj, sluh in otip. Knjiga avtorice Andreje Krivic je pregledno zasnovana in prav tako oblikovana, tako da lahko podatke, ki jih potrebujemo, najdemo hitro, samo besedilo pa je napisano dovolj tekoče ter pestro, da ga je zanimivo prebirati tudi v celoti. Glede na pogosto preveč mačehovski odnos arhitekture in okolja do ljudi, ki jim telesne pomanjkljivosti otežujejo stik s svetom, menim, da bi opisani priročnik moral najti svoje mesto v prav vsakem arhitektonskem ali oblikovalskem studiu, saj na pregleden, kakovosten in poučen način predstavlja področje, na katerega vse prevečkrat radi pozabljamo. Naslov: Čutim, vidim, zmorem ... Avtorica: Andreja Krivic Izdajatelj: Študentska založba Število strani: 115 Jezik: slovenski Cena: 25,00 eur Cena za naročnike revije: 21,25 eur velika knjiga vizualnega komuniciranja Letopis komunikacijskega oblikovanja, ki je nastal na podlagi izdelkov, prispelih na mednarodni razpis Red dot, ki je potekal lani, je spoštovanja vredna tiskovina v mnogih pomenih. Kot prvo je že v fizičnem obsegu velika, debela in težka več kot 2 kilograma in je kot taka orodje ter orožje tudi za tistega, ki ne ve dobro, kaj bi počel z njeno vsebino. Za vse druge, posebno za oblikovalce, pa je prava poslastica, saj je v njej predstavljen izbor več kot 6000 del, ki so lani prispela na natečaj Red dot. 343 jih je našlo svoje mesto v zborniku, med njimi pa je bila posebna pozornost posvečena nagrajencem, to je le 36 izbrancem, ki so prejeli naziv »najboljši med najboljšimi – best of the best«. Razpisanih tekmovalnih kategorij je kar dvanajst, vanje pa je zajeto vse od klasičnega tiska do različnih oblik digitalnega komuniciranja, televizije, kina in zvočnega oblikovanja. Ker ti- communio 1 ¦ u skani medij slednjih ne more predstaviti enakovredno in dovolj kakovostno, je letopisu dodan še DVD z digitalnimi vsebinami. Na platnicah in pod uvodnikom je podpisan Peter Zec – veliki stvaritelj koncerna nagrajevanja Red dot ter po novem tudi predsednik ICSID, svetovnega oblikovalskega združenja. Že njegov podpis daje publikaciji neko težo, predvsem pa ji jo daje obseg resnično raznolikih del, ki predstavljajo vrhunske oblikovne in idejne dosežke oblikovanja ter vzpostavljajo smernice za oblikovalsko delo v prihodnosti. Kot taka je vsekakor uporaben pripomoček vsaj za kakšno nadaljnje leto ustvarjanja, predvsem pa dobrodošel družabnik meditativnih večerov ob knjigi in domišljiji. Naslov: International yearbook communication design 2008/2009 Urednik: dr. Peter Zec Izdajatelj: dr. Peter Zec Jezik: angleški www.red-dot.de letopis najlepših logotipov sveta Knjiga, ki jo vsak oblikovalec z užitkom prime v roke: do potankosti izdelan prelom, kakovosten papir, brezhiben tisk in kot posladek - knjigoveško črno obarvani robovi listov. Seveda pa tudi notranjost prinaša mnogotere estetske užitke. Izdelek, ki ga opisujem, je nastal kot nadaljevanje oziroma nadgradnja svetovnega natečaja za najlepše logotipe Wolda, ki ga organizira milanska založniška hiša Eulda Books. Na natečaj z izjemno izvirnim načinom izbire (tridelna žirija predstavnikov oblikovalcev, naročnikov in naročnikov s po deset sodniki) je tokrat prispelo več kot 1100 prijav, med katerimi so bili najprej izločeni izdelki, ki jim je več kot pet sodnikov podelilo oceno 0, v nadaljevanju pa še vsi, ki so v seštevku zbrali manj kot deset točk. V zborniku je tako zbranih »le« nekaj manj kot 200 logotipov, med njimi se- veda tisti, ki so prejeli najvišja priznanja »najboljši med najboljšimi«, »najboljši na celini« ter »najboljši v državi«. Zmagovalce smo v reviji že predstavili, letopis pa ponuja pregled še mnogih drugih zanimivih in izvirnih izdelkov, ki so lahko uporaben pripomoček pri delu, kot zgled za iskanje navdiha ali pa le za to, da preverimo, ali ni logotipa, ki je skoraj enak kot naš, pred tem naredil že kdo drug. Zbornik so vsi prijavljeni na natečaj prejeli brezplačno, drugi pa si ga lahko naročijo na spletni strani www.wolda.com ali z naročilnico v reviji. Lahko pa seveda že takoj začnete razmišljati, kateri svoj logotip boste prijavili na naslednji razpis z rokom prijav do 30. junija in naslednji letopis boste prejeli brezplačno. Lahko pa bo v njem tudi vaš logotip. Naslov: Wolda annual 2008 Izdajatelj: Eulda Books Število strani: 167 Jezik: angleški Cena: 96,00 eur Cena za naročnike revije: 81,60 eur 6 april recenzije o energetsko učinkoviti gradnji Energija v gradbeništvu je vse bolj pomembna. Razprave o tem so pomembne tako za zgradbe kot tudi za njihove graditelje. Posledično v gradbenem sektorju pričakujemo strm porast gradbenih prenov, izvedenih pod vplivom zavedanja o učinkoviti rabi energije. Knjiga je praktičen vodnik s konkretnimi priporočili in dobrimi praksami za uresničevanje energetsko povezanih obnovitvenih ukrepov. Te načrtovalec spremlja pri projektu od zasnove do izvedbe. Vsa vprašanja, povezana z rabo energije, se obravnavajo v skladu z njihovimi cilji, torej s čim boljšim izkoristkom le-te. Konstrukcijske rešitve in odprava strukturnih pomanjkljivosti na objektih so v knjigi predstavljene tudi z grafičnimi prikazi. Primeri znanj in inženirskih ukrepov nam pomagajo oceniti stroške ter ekonomske poglede nizkoenergetskega življenja. Knjiga z razlago realiziranih projektov dokazuje, da sonaravne izboljšave niso dosegljive samo s posebnimi energetskimi ukrepi. Knjiga, ki je namenjena inženirjem, arhitektom, naročnikom in investitorjem, opisuje tudi pomen izolacije ter drugih gradbenih materialov, toplotne mostove, sonaravno obnov ipd., skratka vse potrebno za celostno razmišljanje o zgradbi. Vsi primeri v knjigi so predstavljeni z analizo stanja in z opisom ter oceno sprejetih ukrepov. Naslov: Energy-Efficiency Upgrades, Principles, Details, Examples Avtor: Richarz, Schulz Izdajatelj: Springer Leto izdaje: 2007 Število strani: 112 Jezik: angleški Cena: 41,27 eur Cena za naročnike revije: 35,00 eur Cost-Effe cti ve Buifdinq o izračunavanju stroškov pri gradnji Ključne besede v knjigi bi lahko bile stroški gradnje, izračunljivi stroški, stroški nadzora, ekonomska potrošnja in ekonomska gradnja, gospodarno načrtovanje, lahka konstrukcija, hitro sestavljanje ... Praktične informacije in strategije vsakdanjega dela od standardnih proizvodov do posameznih posebnih, zapletenih rešitev vključujejo stroške, ki se jim želimo izogniti ali pa jih vsaj normalizirati. Da se le-ti ne bi ponavljali, je stroškovno učinkovita gradnja zelo pomembna. Knjiga predstavlja inova-tivne podrobne rešitve za različne vrste zgradb – od stanovanj do šol, industrijskih objektov ipd. Obravnava tudi različne materiale, od lesa, jekla, betona. Primeri z vsega sveta nam prikazujejo, kakšne stroškovno učinkovite zamisli in gradnje lahko gradbeniki dosežejo z upoštevanjem stroškovnih vidikov, brez za- nemarjanja kakovosti v vseh pogledih. Stroškovno učinkovita gradnja ni prisotna le v nekaterih delih procesa gradnje, ampak se v projekt vključuje od začetka. Poudarek pri tem je tudi na gradbeni donosnosti. Širok spekter zamisli in spodbud je lahko uporaben tako za načrtovalce in naročnike kot tudi za arhitekte in inženirje. Naslov: In Detail: Cost-Effective Building, Economic concepts and constructions Avtor: Schittich Izdajatelj: Springer Leto izdaje: 2008 Število strani : 176 Jezik: angleški Cena: 76,87 eur Cena za naročnike revije: 65,40 eur o energetski varčni arhitekturi Sonaravna arhitektura je danes ena najbolj vročih tem v arhitekturi. Toda kako je energetsko učinkovita stavba v resnici izvedena? Vključevati mora znanje tako načrtovalcev kot tudi izvajalcev. Knjiga sistematično pojasni načrtovanje in konstrukcijo sonaravne arhitekture. Razdeljena je na poglavja, med katerimi so energetsko učinkovito urbanistično načrtovanje, izgradnja modela in podrobno načrtovanje sonaravne arhitekture. Obsežne načrte in tehnične informacije ponazarja profil vsakega realiziranega projekta. Knjiga prav tako kaže ogromen potencial zmanjševanja stroškov ob posodabljanju energetskih sistemov v starejših zgradbah. Primeri in metode raziskovanj vključujejo nemško-avstrijske pasivne hiše, švicarski energetski standard in špansko arhitekturo. Energetsko učinkovita arhitektura je temeljit uvod k sonaravni arhitekturi. Knjiga je nepogrešljiva za vse, ki se spoprijemajo z izzivom načrtovanja energetsko učinkovite stavbe. Naslov: Energy-Efficient Architecture, Basics for Planning and Construction Avtor: Gonzalo Izdajatelj: Leto izdaje: 2006 Število strani: 224 Jezik: angleški Cena: 94,50 eur Cena za naročnike revije: 80,30 eur april 7 inovativna livingcolors iz philipsa Eko-šik darilo Polnilnik Solio Classic in nalepka Re.misli si.mobilov projekt re.misli Projekt povezuje Si.mobilove okoljske zaveze in dejavnosti ter zajema zbiranje in recikliranje odsluženih mobilnih telefonov, baterij in polnilnikov. V svojo ponudbo je podjetje vključilo tudi okolju prijazne izdelke, kot so solarni in energijsko varčni polnilniki ter eko telefon, istočasno pa tudi nagrajuje svoje uporabnike, ki zamenjajo tiskani račun za elektronskega. Si.mobil želi s svojim projektom zmanjšati svoje in svojih uporabnikov vplive delovanja na okolje. Ta izhaja iz sprejete zasnove “zmanjšaj - ponovno uporabi - recikliraj” (“Reduce - Reuse - Recycle”), ki povzema okoljsko zavest in odgovornost posameznikov in organizacij. Z akcijo zbiranja in recikliranja odsluženih mobilnih telefonov podjetje sedaj nagovarja tudi uporabnike in jih vabi, da se pridružijo projektu Re.misli. Ti lahko svoje odslužene mobilne telefone, polnilnike in baterije oddajo v Si.mobilovih prodajnih centrih in družba bo poskrbela za ustrezno reciklažo. Tako bo do 80 odstotkov sestavnih delov telefona ponovno uporabljenih, uporabniki pa bodo za svoje okoljevarstveno dejanje nagrajeni z eko-šik darilom. V okviru projekta Re.misli je Si.mobil začel ponujati tudi okolju prijazne izdelke. Uporabnikom sta na voljo dva solarna polnilnika Solio Classic in Solio Hybrid ter energijsko varčen polnilnik Nokia z desetkrat manjšo porabo. Okolju prijazni izdelki bodo označeni s posebnimi zelenimi okroglimi nalepkami Re.misli. Z izbiro teh izdelkov bodo tudi uporabniki postopoma pomembno doprinesli k boljšemu in čistejšemu okolju. Ponudbi Re.misli so že dodali okolju prijazen telefon Samsung SGH-E200 ECO. Ta ima kot prvi v Sloveniji ohišje v celoti narejeno iz okolju prijazne bio plastike. Odlikujejo ga še privlačna oblika, izjemna lahkost ter predvsem ugodna cena, ki je v večini paketov 1 EUR. Telefon ECO je do okolja prijazen že v fazi izdelave in nato tudi razgradnje dotrajanega telefona, saj so ob tem izpusti CO2 bistveno nižji. Poleg tega je elektronika v celoti izdelana brez težkih in okolju škodljivih kovin, telefon pa ima tudi poseben alarm, ki se sproži, ko je aparat popolnoma napolnjen, da uporabnik ve, kdaj ga naj izključi iz električnega omrežja. J. B. Royal Philips Electronics je lansko jesen na evropskem trgu predstavil inovativ-no in stilsko oblikovano svetilko Living-Colors z LED diodami (light-emitting diodes) in intuitivnim sistemom daljinskega upravljanja, s katerim si lahko uporabnik poljubno spreminja barvo in intenziteto svetlobe. Svetilke so oblikovane z diodami LED, ki trajajo mnogo dlje kot klasične žarnice in porabijo veliko manj energije. Prikažejo lahko neskončen razpon barv, s katerimi vplivajo na čustva in razpoženje uporabnikov. Čustva, ki jih barva svetlobe vzbudi, so odvisna od posameznika in njegovega okusa, modra svetloba, na primer, za večino ustvari hladno, umirjeno razpoloženje, drugim pa ista barva vzbuja toploto in bolj intimno atmosfero. Svetloba LivingColors lahko močno vpliva na razpoloženje v prostoru in njeni ustvarjalci pravijo, da nagovarja predvsem srce in ne glave. Dodatne odlike svetilk so še njihova elegantna oblika ter priročna majhnost. K. M. sanyove eko-trgovine nagrajene Japonsko Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo (METI) spodbuja proizvodnjo in praktično uporabo ekoloških izdelkov ter storitev. Najboljšim podjetjem vsako leto podeljuje nagrade, ki jo je na podelitvi novembra lani prejela tudi družba Sanyo za sistem ekoloških trgovin. Nagrajeni Sanyov ‘Eco-Store System’ je celovit sistem, ki omogoča napredno upravljanje s klimatskimi in hladilnimi sistemi v trgovskih okoljih, vanj pa je vključeno tudi pametno upravljanje z razsvetljavo prostorov. Prednost sistema je tudi centralno upravljanje in možnost povezave s komunikacijskim omrežjem, ki nadzoruje stanje delovanja posameznih gradnikov ter samodejno uravnava temperaturo, primerno za posamezne vrste prehrambnih izdelkov. Izkušnje iz prakse so pokazale, da s Sanyovimi eko-rešitva-mi trgovine prihranijo do 23 odstotkov električne energije, posamezna trgovina pa v povprečju na letni ravni ustvari približno 60 ton manj škodljivih CO2-izpustov. Na Japonskem je letos Sanyov ‘Eco-Store System’ vpeljalo že 300 velikih trgovin, bistveno večje število uporabnikov pa naj bi prineslo prihodnje leto, saj se vse več izmed 20.000 japonskih veleblagovnic. F. M. 8 april matevž granda dogodki g. brown poziva: »rešimo svet!« Naslov tega prispevka je prevod naslova članka v dnevnem brezplačniku »Metro«, ki ga delijo na londonski podzemni železnici. Članek povzema obisk britanskega ministrskega predsednika v ZDA, kjer je bil njegov govor v ameriškem kongresu sprejet z ovacijami. Ameriko je pozval k skupnemu delovanju za rešitev ekonomske krize in globalnega ogrevanja ozračja. Kon-gresnike je nagovoril k skupnim bančnim ukrepom, uravnavanju davčnih stopenj, ukinjanju davčnih oaz in spodbujanju vlaganj v zelene tehnologije. Trenutno svetovno gospodarsko stanje je opisal kot »dirko proti dnu in pro-tekcionizem, ki na koncu ne varuje nikogar«. Omenjeni članek je sicer precej skeptičen do ministrovih uspehov v tujini, saj mu doma zaradi ekonomske krize podpora drastično pada. A na tem mestu nas ne zanima njegova priljubljenost, ampak dejstvo, da je izpostavil ekološke probleme kot eno najpomembnejših političnih tem. Prispevek Architectural Association School of Architecture, prestižne londonske šole za arhitekturo Med obiskom Gordona Browna v ZDA je v Londonu potekala konferenca »Eco Build«. Gre za osrednji dogodek o ekološki gradnji v Veliki Britaniji in po zagotovilu organizatorjev je tudi med najpomembnejšimi na svetu. Poleg številnih predavanj in delavnic so se v treh dneh, od 3. do 5. marca, predstavili vsi pomembnejši britanski in svetovni proizvajalci ter dobavitelji na področju ekološke gradnje. Najpogosteje omenjani pojem je bil »Zero carbon house« ali hiša brez izpustov CO2. »Zero carbon house« Britanski otok ima zaradi toplih atlantskih tokov precej milo podnebje. Temperature pod 0 °C so zelo redke. Zato je tipična gradnja energetsko zelo potratna. Običajne so opečnate hiše brez toplotne izolacije. Večina objektov ima enojno zasteklitev. Toplotno izolativna stekla, ki so pri nas že dolgo standard, spoznavajo šele zdaj. Za Britanijo, preostalo Evropo in ZDA velja, da delež energije, porabljene za oskrbo gospodinjstev, predstavlja kar 40 odstotkov celotne energetske porabe. Zato je tako zelo pomembno, kakšne hiše gradimo in v kakšnih živimo. Klimatologi napovedujejo zelo velike spremembe podnebja v zelo kratkem času. Zaradi stopljenega ledu na Grenlandiji in Kanadi naj bi ojačan hladni morski tok s severa pri vzhodni ameriški obali preusmeril topli zalivski tok malenkost bolj južno. To pomeni, da ta ne bi več dosegel Britanije, ampak bi zadel ob francosko obalo. Zato naj bi v roku predvidoma 19 mesecev (torej v manj kot dveh letih) temperatura na Otoku drastično padla. Še en razlog več za skrb. Da bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in omejili učinke globalnega segrevanja, se je britanska vlada odločila, da morajo do leta 2016 vse novogradnje doseči standard »zero carbon«. To pomeni, da je seštevek vseh količin CO2, porabljenih za gradnjo in energetsko oskrbo objekta, enak nič. Če se torej z vgra- dnjo nekega materiala vgradi neko količino CO2, se lahko izpuste nevtralizira, na primer, z vetrno elektrarno, ki proizvede neko količino energije brez emisij CO2, in je tako končna vrednost izpustov enaka nič. Ta standard sta cilj in vodilo vsem, ki so dejavni na področju ekološke gradnje. Vsa prizadevanja in raziskave so usmerjene k cilju, da bi zgradili objekt brez emisij CO2. Strokovnjaki pa se zavedajo, da je sprejeti standard pomanjkljiv, saj lahko tudi energetsko zelo potraten objekt ustreza zahtevam »zero carbon house«. »Passiv Haus« En sklop predavanj na konferenci je bil posvečen problematiki standardizacije. Strokovnjaki so soočili svoja mnenja in izkušnje praktičnega ter teoretskega dela. V Veliki Britaniji ni zgrajena še nobena Earls Court, prizorišče konference Eco Build april 9 dogodki Dvorana, kjer so bila predavanja pasivna hiša. Zaradi različnih standardov in meril prenos znanja ter izmenjava izkušenj potekata počasneje. Angleži se ravnajo po »Zero carbon ho-use«, ki jo v Evropi poznamo kot »Passiv haus«, Američani pa klasificirajo objekte po sistemu »Leed«. Za lažje razumevanje razlik med temi klasifikacijami si poglejmo kratko primerjavo ekoloških standardov gradnje. Ameriški standard »Leed« je najbolj celosten in odprt za nadgradnjo. Gre za sistem vrednotenja učinka objekta v petih kategorijah: umestitev na lokacijo, učinkovito rav- nanje z vodo, energijo in atmosfero, materiali in viri ter kakovost bivalnega okolja. Objekti se uvrščajo v štiri kategorije glede na zbrano število točk. Pomanjkljivost sistema je v tem, da energetska učinkovitost predstavlja le manjši del vrednostnih točk. »Passiv haus« je najbolj razširjen v Avstriji in Nemčiji. Poznamo ga tudi pri nas. Vrednostno merilo se naslanja na energetsko učinkovitost objektov. Zato je pasivna hiša trenutno najbolj energetsko učinkovit sistem. Pomanjkljivost standarda je v tem, da bi teoretično lahko pasivno hišo zgradili z okolju škodljivimi materiali. Odprtost vrednotenja »Leed« omogoča, da bi lahko v merila vključili tako standarde »Passiv haus« kot »Zero carbon house«. S tem bi dobili mednarodno primerljiv sistem vrednotenja ekoloških objektov, ki bi omogočal primerjavo vseh ključnih spremenljivk: umestitev na lokacijo, uporabljene materiale, energetsko učinkovitost in izrabo naravnih virov za oskrbo z energijo ter vodo. Ta kratka primerjalna analiza kaže na to, da je energetsko najbolj učinkovit standard »Passiv haus«, najbolj uporaben za primerjavo in dodaten razvoj pa standard »Leed«. »New tricks with old bricks« Pod tem naslovom je potekala serija predavanj na temo prenove in politike ravnanja z obstoječim stavbnim fondom. Prav v tem sklopu je prišla najbolj do izraza anglosaksonska praktičnost. Na nekaj primerih so prikazali, kako združiti negativne posledice ekonomske krize s so-naravnim razvojem in ustvariti pozitivne učinke v stanovanjski politiki. Šola sv. Frančška Asiškega v Liverpoolu se odlikuje po energetski učinkovitosti Šola sv. Frančška Asiškega je zgrajena iz naravnih materialov 10 april dogodki Predstavitveni prostor najpomembnejših proizvajalcev ekoloških tehnologij »Guardian living« je ena od rešitev, ki jo je predstavil zastopnik agencije Camelot, kjer so na izviren način povezali problematiko izpraznjenih objektov in pomanjkanja stanovanj. Če izpraznjen objekt ni varovan, je lahko hitro izpostavljen van-dalizmu ali nasilni naselitvi. V takih primerih lahko nastane za lastnika velika škoda. Agencija ponuja storitev, ki povezuje varovanje praznih objektov (večinoma gre za industrijske, šolske ali poslovne objekte) in povpraševanja po stanovanjih. Agencija priredi objekte za začasno bivanje in jih po zelo nizki ceni odda iskalcem stanovanj. Ti potem živijo »življenje paznika«. S tem, ko je tak objekt začasno naseljen, nekdo ves čas skrbi zanj. Tako dobi lastnik poceni in učinkovito varovanje, najemnik pa zelo udobno in cenovno ugodno stanovanje. »Guardian living« je pravi hit. Povpraševanje je zelo veliko. Kar predstavljajte si, da je šolska učilnica vaša dnevna soba za 60 evrov na mesec. Zelo zanimiv je tudi program trajnostne prenove šol, imenovan »Building schools for the future« – BSF. To je najobširnejši na- ložbeni program v prenovo javnih šol. Po posebnem ključu vsako četrtletje določijo skupino šol, ki se bodo vanj vključile. Nato sledi natančen program načrtovanja prenove (ali novogradnje), osnovan na predhodnih izkušnjah. Končni cilj je sonaravna prenova vseh javnih šol. Hkrati uvajajo izobraževanje in ozaveščanje otrok o ekoloških tematikah in tako zagotavljajo naslednjim generacijam »prirojeno« skrb za okolje. Pri prenovah je pozornost namenjena izbiri naravnih materialov, energetsko učinkovitemu delovanju stavbe, naravni osvetlitvi in uporabi naravnih virov energije. Tako ustvarjajo zdravo okolje za otroke. Smoke + fog = SMOG Ta besedna skovanka je bila prvič zapisana leta 1905. Rojstno mesto smoga je prav London. »The Big Smoke« je bilo štiri dni trajajoče obdobje visoke koncentracije smoga, ki je med 5. in 9. decembrom 1952 zajel spodnji del doline Temze z Londonom. Vzrok zanj je bil temperaturni obrat, ki je ujel izpuste žveplovega dioksida in dima. Njuni koncentraciji sta nekajkrat presegli običajne vrednosti in tako onesnaževanje je trajalo več dni. V štirih dneh je umrlo skoraj 4000 ljudi. Velemesta so generator človeškega napredka. Zato tudi nosijo posledice razvoja. Tako je bilo izhodišče predstavitve slavne londonske šole za arhitekturo (AA) z naslovom »Temeljni principi za sonaravno prihodnost«. Dodiplomski in podiplomski študentje se ukvarjajo s problematiko razvoja velemest, kjer v študijah primerjajo mesta tretjega sveta in razvita zahodna mesta. Iščejo principe, ki bi vodili do novih rešitev urbanizacije. Vzpostaviti želijo nov sistem vrednot kot temelj za kakovosten razvoj mest. Ekonomska logika je bila učinkovita do neke mere, v končni fazi pa je pripeljala svet do globalne krize. Londonska konferenca Eco Build spodbuja napredek, ki je nujen za človeški razvoj. Rešitev ekološke krize ne sme biti v zaustavitvi napredka, ampak v izboljšanju tehnologij, ki razvoj in napredek generira-jo. Le-te morajo postati bolj čiste in naravi prijazne. V svetu, kjer je skrb za ekologijo in prihodnost planeta ena od pomembnih tem, tudi političnih, napredek vodi do drugačnih rešitev, vrednot in standardov. Končni cilj je boljše življenje, skrb za okolje in naravne vire. Tako lahko rešimo svet. sporočila prostora Knjiga, ki jo je soustvarjalo kar pet avtorjev – Darko Likar, Aleksander S. Ostan, Andrej Pleterski, Janko Rožič in Benjamin Štular –, je zbornik primerov zgodovinskih prostorskih poselitev ter njihove analize. Predstavljenih je skoraj 20 slovenskih krajev v velikosti od nekaj hiš do večjega mesta z namenom, da se vsem, posebno pa tistim, ki še iščejo svoj arhitekturni, predvsem pa prostorski izraz, s primeri pokaže človeku in naravi prijazne rešitve, vedno vredne posnemanja. V knjigo nas uvede teoretičen uvod Janka Rožiča, njegov je tudi povzetek, medtem ko si besedila v notranjosti izmenjujejo posamezni soavtorji. Teoretična izhodišča so podprta z bogatim slikovnim materialom – fotografijami, skicami in načrti. V podnaslovu sta kot izhodišči zapisani vedi arhitektura in arheologija. Znotraj združbe obeh se vsa knjiga tudi odvija. Analize mest so nastale na podlagi natančnih študij. Z 260 stranmi nudi obilo poučnega branja ter drugih uporabnih podatkov, predvsem za tiste, ki niso pregloboko utopljeni v spone konformizma sodobnosti, ampak so še pripravljeni sprejeti izziv ponovnega učenja – starodavnih, že pozabljenih pravil, a še vedno aktualnih pravil nastanka človeških bivališč. Naslov: Sporočila prostora Avtorji: Darko Likar, Aleksander S. Ostan, Andrej Pleterski, Janko Rožič in Benjamin Štular Izdajatelj: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Število strani: 260 Leto izdaje: 2008 Jezik: slovenski Cena: 29,50 eur april 11 dogodki irena hlede prvi cvetovi naložbene pomladi Cvetoče mimoze privabijo v pomladno se prebujajoči Cannes cvet nepremičninskih posrednikov, razvijalcev projektov (developers) in seveda tudi arhitektov. To je namreč mesto, kjer se ponujajo priložnosti za velike posle, take, od katerih živi na stotine ljudi, od razvijalcev prek načrtovalcev do izvajalcev. In tukaj se na ogled postavi denar in kapital. Leto 2009 je zaznamovano z veliko gospodarsko krizo, ki je nenadoma in z vso silovitostjo udarila lani. Namesto listja so se množično usipali posli, sejmi pa so njihov odraz. Veliko povedo. V Ljubljani smo pred kratkim obiskali celo nekoliko obsežnejši, kot smo ga vajeni, sejem Dom, iz računalniške metropole Evrope Hanno-vra pa so poročila javljala bolečo praznino v prostornih dvoranah. Zato se tudi kri- za pogosto postavlja pod vprašaj – je to le igra, manipulacija? Tudi za Mipim ne bi mogli trditi, da se mu je kriza kaj poznala, morda se je le nekoliko spremenila »narodnostna« zasedba razstavljavcev. Občutno manj je bilo ponudnikov iz držav Bližnjega vzhoda, predvsem iz zalivskih držav, občutno več pa (že do zdaj zelo zastopanih) predstavnikov držav nekdanje Rusije. Oboje druži izrazito funkcionalen, razumski pristop k projektom, osnovan na hitrem učinku in neobremenjen s skrbjo za okolje. Slednja je sicer veliko bolj izrazita v sonca polnih zalivskih državah, kjer sta glavni skrbi na-ložbenikov hlajenje preveč ogretega zraka in oskrba s pitno vodo. Rusija se, izdatno oprta na velika rudna in naftna bogastva, tem bolečim vprašanjem še naprej nekoliko izmika. Evropa v poletu Za evropska mesta bi težko rekli, da je z njihovih stojnic prav močno odsevala kriza: vsa po vrsti se namreč odevajo v sijaj metropol, v njihovih nedrjih pa nastajajo obsežne poslovne četrti, poudarjene z elegantnimi stolpnicami. Edina zakonitost, ki se ji ni mogoče izogniti, je »zelena« barva: časi energetske potratnosti so dokončno minili in projekti, ki tega ne Energijski stolp arhitektov Gerber Otok Zira: CO - nevtralno naselje v Azerbejdžanu, arhitektura BIG, Danska 12 april Shanghai Tower: drugi najvišji na svetu in energetsko varčen Projekt počitniškega naselja Is Molas na Sardiniji, arhitektura Massimiliano Fuksas upoštevajo, so za časom. Tako so nemški Gerber Architekten predstavljali koncept energijskega stolpa – sonaravne stolpnice, ki za svoje delovanje uporablja obnovljive vire energije, ki so »in situ« – na licu mesta: veter, sonce in morje. Stavba, predvidena za izgradnjo v vremenskih pogojih zalivskih držav, v svoji energetski zasnovi povzema zgodovinske vetrne stolpe. Projekt je bil do zdaj predstavljen že v več zalivskih mestih, a še čaka na svojo priložnost. Zelene stolpe so predstavljali tudi italijanski arhitekti J. M. Schivo & Associati, in sicer kar štiri različne v Dubaju, Hong Kongu, Tokiu ter Rimu. Druži jih samooskrba z električno energijo, dvojni plašč stavbe in naravno prezračevanje. Iniciativi za zelene zgradbe so se pridruževali avstrijski First Facility, nemški Luther, propagiral jo je francoski direktor sonaravnega razvoja in transporta, ki je predstavljal obsežne novogradnje, načrtovane v okolici Pariza ter njenem širšem središču. Posebno pozornost je pritegnil tudi projekt za otok Zira, prvi osrednjeazijski urbanistični načrt CO2-nevtralnega naselja v azerbajdžanskem Bakuju. Razvojniki projekta so Avrositi Holding, arhitekti pa BIG – Bjarke Ingels Group iz Danske, ki so v svojo poetično skulpturo pozidave otoka vtkali sedem najvišjih vrhov Bakuja. Isti arhitekti so se s svojo stanovanjsko zgradbo Mounatain – gora okitili tudi z nagrado s svetovnega arhitekturnega festivala v Barceloni, z istim projektom pa so no-minirani tudi za nagrado Mies van den Rohe. Njihovi projekti in dosežki pa tudi sicer zelo izstopajo iz povprečja in vsem, ki jih bo pot do 31. maja zanesla na Dan- sko, priporočamo ogled njihove razstave v danskem arhitekturnem centru Krono sonaravnih stolpnic nedvomno predstavlja projekt Shanghai Tower nemškega biroja Gensler, ki je trenutno druga najvišja stavba sveta. Tudi to odlikuje ino-vativna rešitev fasadnega plašča, ki kar za 24 odstotkov znižuje pritiske vetra, toplotno delovanje je ravno tako uravnavano z dvojno fasado, na njenem vrhu pa bo naprava za zajem dežnice ter kar 54 vetrnih turbin za zmanjševanje porabe energije. Poleg sonaravnih »zelenih« projektov je našo pozornost pritegnil tudi projekt počitniških hiš na Sardiniji, delo dobro znanega italijanskega arhitekta Massimiliana Fuksasa. Ta je povzel oblike in barve tradicionalnih sardskih hiš in jih preoblikoval v sodobne in dinamične ter življenju na prostem prirejene ambiente. Beton, iz ka- terega so dovolj mehko oblikovani zidovi redkih zaprtih prostorov, dopolnjuje množica arhitekturnih elementov iz naravnih materialov, kot so pergole, ograje, stopnice ipd. Seveda opisani projekti ne predstavljajo niti desetine razstavljenih, so le tisti, ki so najbolj pritegnili pozornost. Oči in »srce« namreč ostajajo kljub zatrjevanju ruskega nepremičninskega agenta, da so projekti japonskih arhitektov bolj prizemljeni in praktični, najpogosteje pripeti na dosežke iz ustvarjalnih delavnic slavnih arhitekturnih imen, čeprav tudi izčiščene oblike poslovnega centra Metropolis v Moskvi upoštevajo načela sonaravnega projektiranja ter uporabljajo naravne materiale in vse drugo, kar zahteva sodobnost. Ni dvoma, da so tudi Nikken Sakkei, projektanti kompleksa, mojstri svojega poklica. Najlepši na sejmu je bil razstavni prostor hrvaške nepremičninske agencije Sejemsko zastopstvo biroja Arup april 13 »godki Razstavni prostor Ljubljane Razstavni prostor Maribora Projekt Emonika, Ljubljana Kaj pa mi? Tako kot lani tudi letos Mipim ni ostal brez slovenske delegacije. Ta se je celo nekoliko povečala: Ljubljani, ki se je dogodka lani udeležila premierno, se je letos pridružil še Maribor. Slednji je predstavljal v prvi vrsti ambiciozne zamisli: projekt Evropske kulturne prestolnice leta 2012, ki se pravkar začenja, ter zimsko univerziado za leto 2013, ki se trenutno zapleta na slovenski državni ravni. Gradbeni projekti podjetja MTB so bili za ta sejem kar premajhni in nepomembni. Ljubljana je ostala izrazito usmerjena v konkretne projekte, le da se je letos zasedba podjetij na razstavnem prostoru popolnoma spremenila. Osrednja pozornost je bila tokrat usmerjena v potezo ob Šmartinski ulici od Kolinske do obvoznice, vzdolž katere se bodo zvrstili objekti od kulturnega središča prek stanovanjskih zgradb, pisarniških objektov, hotela do izobraževalnih in razvedrilnih dejavnosti. Znotraj istega kompleksa, a v ločenem prospektu se je predstavljala Kristalna palača, tudi del BTC-ja, nepremičninski sklad CEEREF pa je edini ponujal več različnih projektov – od naselij stanovanjskih hiš na Drenovem griču in Ob poti do luksuznih vil na Belem križu in stolpnic na Trgu revolucije, katerih lastništvo se očitno ponovno izmenjuje. Najbolj skrivnostna med načrtovanimi ljubljanskimi novogradnjami, ki so bile na »prodaj«, je bil projekt pozidave območja ob železniški postaji na Bavarskem dvoru, ki ga je ponujalo rusko nepremičninsko podjetje. Žal v trenutku, ko smo prišli na stojnico, tam ni bilo nikogar, ki bi nam znal dati več informacij, zato prilagamo le fotografijo vizualizacije predvidenih posegov. Očitno lahko kljub krizi v Ljubljani v bližnji prihodnosti pričakujemo še vrsto novogradenj in preurejanj mestnih prostorov, če bodo le njihovi prodajni uspehi dovolj dobri. Tisto, kar smo na obeh razstavnih prostorih pogrešali, pa je bila prisotnost ustvarjalcev – projektantskih podjetij. Ta so bila precej številčno zastopana v vrsti evropskih mest, na stojnicah niso rešitev razlagali prodajalci – nepremičninski agenti, ampak 14 april kaj dobim H naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... naročim? s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 15 april Energy-Efficiency Upgrades jezik: angleški strani: 112 izid: 2007 cena: 41,27 eur za naročnike: 35,00 eur olda annual 2008 angleški 167 2009 96,00 eur za naročnike: 81,60 eur [naročilnica na knjige] In Detail: Cost-Effective Building jezik: angleški strani: 176 izid: 2008 cena: 73,87 eur za naročnike: 65,40 eur Energy-Efficient Architecture jezik: angleški strani: 224 izid: 2006 cena: 94,50 eur Čutim, vidim, zmor slovenski 115 2008 25,00 eur za naročnike: za naročnike: 80,30 eur 21,25 eur [naročilnica na knjige] Energy Manual Supersonic: Visuals for Music angleški 334 2007 51,74 eur za naročnike: 44,00 eur Energy Manual, Sustainable architecture jezik: nemški /angleški strani: 280 izid: 2008 cena: 82,67 eur za naročnike: 70,30 eur El croquis 136/137: Work Sistems II jezik: angleški/španski strani: 472 85,33 eur za naročnike: 76,80 eur jezik: strani: izid: cena: jezik: strani: izid: jezik: strani: izid: cena: cena: cena: [naročilnica] ime in priimek poštna številka, pošta davčna številka (zavezanci) način plačila Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 poštnina plačana po pogodbi št. 59/1/s pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana kaj dobim [naročilnica] poštnina plačana po pogodbi št. 59/1/s naročnina na klik 10 številk poštna številka, pošta davčna številka (zavezanci) način plačila položnica ..... ...... ...... ...... ...... ...... ...... račun .. ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana poštnina plačana po pogodbi št. 59/1/s pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? oženo naročilni po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 16 april podjetje podjetje dogodki Nagrajenci natečaja Mipim Natečaj MIPIM – kategorija poslovni centri: Kranhaus, Köln, Nemčija Natečaj MIPIM – kategorija zelene zgradbe: Center za sonaravne energetske tehnologije, Cset Ningbo, Kitajska Natečaj MIPIM – kategorija zelene zgradbe: Naselje mešane rabe Elm Park, Dublin, Irska Natečaj MIPIM – kategorija stanovanjske zgradbe: Mountain Dwellings - Kopen- Natečaj MIPIM – kategorija adaptacije pisarniških zgradb: Las Palmas. Rotterdam, hagen, Danska Nizozemska arhitekti osebno. Mnogi so se predstavljali tudi samostojno, saj je Mipim mesto, kjer se pridobivajo veliki projekti. Slovenski stojnici sta sicer bili vsebinsko zelo različni, a glede na velikost Slovenije se mi kljub vsemu zdi, da bi bil skupen nastop obeh tudi v različnih barvah bolj učinkovit. Drugo na Mipimu Podoba, ki jo na tako pomembnem dogodku, kot je Mipim, o sebi pokažejo mesto, pokrajina, somestje ali država, pogojujejo njihovo prodajno uspešnost in ta v nadaljevanju prinaša vrsto ugodnosti njihovim prebivalcem. Zato je kakovostna predstavitev še kako pomembna. Najbolj všečen razstavni prostor na sejmu je bil (po mojem okusu, seveda) tokrat v elegantno belino in sadike sivke odet prostor hrvaškega nepremičninskega podjetja, s svojo likovno podobo pa so najbolj pritegnile pozornost celostne podobe mest Lyon, Berlin, Gdansk in Hamburg. Med turizmu namenjenimi aplikacijami je izjemno prepričljiva privlačno in domiselno zastavljena spletna predstavitev Stockholma, na brezštevilnih stojnicah pa bi lahko našli še vrsto drugih zanimivih podrobnosti. Kakor vsako leto so bile tudi letos podeljene nagrade najboljšim projektom iz izbranih kategorij. Te so sicer, kot se za sejem nepremičnin »spodobi«, nekoliko bolj »praktično« usmerjene. Letos so bili njihovi prejemniki: v kategoriji poslovnih središč objekt Kranhaus skupine nemških arhitektov, v kategoriji prenovljenih poslovnih središč belgijski Assar Architects, med stanovanjskimi zgradbami ponovno zasledimo objekt Mountain danskih arhitektov BIG, najboljši projekt hotelskega in turističnega naselja so tokrat naredili Samoo, Club House Design in Mario Botta, v kategoriji zelenih zgradb pa je bil najbolje sprejet na Kitajskem zgrajeni Center za tehnologije sonaravnih energij arhitektov Mario Cu-cinella. Posebno nagrade žirije so podelili angleškim arhitektom Allies in Morrison za preureditev trga Highbury v Londonu, prvič do zdaj pa je bila podeljena tudi posebna nagrada, in to pakistanskim ustvarjalcem Bagh in Jareed za potresno varne sonaravne bloke. april 15 dogodki irena hlede sveže zamisli iz izbora if iF oziroma Industrie Forum Design je tekmovanje izdelkov industrijskega oblikovanja, katerega tradicija je častivredna, dolga že celih 56 let. Njegovi začetki so skupni z enim največjih sejmov informacijske tehnologije Cebit v Hannovru in tam vsako leto tudi slovesno razglasijo nagrajence. Tisti, ki ga zaradi zgodovine in lokacije povezujejo izključno z izdelki IT, se zelo motijo: iF pokriva prav vsa področja industrijskega oblikovanja, od leta 2007 pa še nagrado M technology, ki je usmerjena prav na področje notranje opreme in arhitekture. povzetek 2009 Na lanski razpis je prispelo 2088 prijav, med katerimi je žirija, sestavljena iz kar osemindvajsetih uveljavljenih strokovnjakov, izbrala 803 prejemnike priznanj iF in le petdeset tistih, ki so si prislužili zlata odli-čja. Ob zaključku je žirija v svojih povzetkih zapisala, da narašča število inovativnih izdelkov ter da se prijavlja vse več prijaviteljev iz držav vzhodne poloble, ki so še do pred kratkim bile le proizvajalke izdelkov drugih naročnikov. Nekaterih proizvajalcev smo se med nagrajenci že skoraj navadili; mednje prav gotovo spada Apple. Ta pobira nagrade vedno in povsod. Na srečo pa se vedno najde kaj novincev, ki presenetijo s svežimi zamislimi in izvirnostjo. Ker je obseg na razpis prispelih izdelkov zelo obsežen, si ne bomo ogledali prav vseh, ampak samo tiste, ki so presenetili s čim novim, inova-tivnim in tako ali drugače – drugačnim. Moto letošnjega razpisa je bil: Oblikovanje: pogon inovacije. In v našem izboru hitro najdemo prav vse: oblikovanje za čustva, inovacije, znanje, izkušnje itn. Čustva še naprej v ospredju Na popolnoma prezasičenem trgu si opažen le, če si drugačen. In drugačnost je najlažje doseči z igranjem na strune čustev. Te je uporabilo tudi ameriško podjetje Adiri, ki je stekleničko za otroke zmehčalo in jo po otipu približalo mehkobi dojk. Vsako starostno obdobje ima svojo barvo in če je tekočina ravno prav topla, tudi pravi občutki ne izostanejo. Tudi sončnik Breezer s svojo izdelavo, predvsem pa lastnostjo, da oddaja zvok, vpliva na človeška čustva. Z vrhunsko oblikovno podobo in kakovostnimi materiali (nerjaveče jeklo) obogati prav vsak javni prostor. Čustvom in očem je dopadljiva tudi svetilka LED Raroua japonskega proizvajalca Daiko Electric. Od mnogih drugih, podobnih izdelkov jo loči predvsem to, da je skoraj neopazna v »mirujočem« stanju. Šele ko jo prižgemo, postane vidna. Otroci slovijo po tem, da se pri upodabljanju svoje ustvarjalnosti ne omejujejo na družbene ali družinske norme, in njihove risbe si najdejo mesto na stenah ter drugod, kjer jih starejši družinski člani ne želijo videti. Mizica za možgansko viharjenje Paperstorm je naravnost idealna rešitev za take težave, ki jo bodo veseli tako starši kot njihovi malčki. Dobro oblikovanje je tukaj le še dodaten kamenček celostnemu vtisu izdelka. Inovacija je motor ... Od čustev prehajamo na področje zamisli in inovacije. Pogosto se nam dogaja, da predmete, ki nas dolga leta obkrožajo, ne uvidimo v njihovi celotni funkcionalnosti. Zaznajo jo le najbolj izkušeni in nadarjeni. Izjemne zamisli so pogosto še veliko bolj preproste, treba je le izključiti tipko, ki se ji reče navada oziroma običaj. Taka preprosta, a zelo učinkovita in ino-vativna zamisel je barvica Colorstripe, pri kateri je ustvarjalec le premaknil barvno mino iz središča na rob svinčnika in s tem omogočil vlečenje debelih, ploščatih črt, uporabnih v kaligrafiji. Za nevihtni dežnik SENZ XL je človeštvo potrebovalo (kot zatrjujejo proizvajalci) 18 april dogodki Otroške stekleničke Adiri, proizvajalec: Adiri, ZDA; oblikovanje: Whipshaw, ZDA; kategorija: življenjski slog I ^^^HF Sončnik Breezer, proizvajalec: Symo NV, Svetilka LED Raroua, proizvajalec in obli-Belgija, oblikovanje: SENZ Umbrellas BV, kovanje: Daiko Electric, Japonska; kate-Nizozemska; kategorija: življenjski slog gorija: osvetlitve Mizica za možgansko viharjenje Paper- Barvica Colorstripe, proizvajalec: Lyra storm, proizvajalec in oblikovanje: Ela- Bleistiftfabrik Nemčija; oblikovanje: for-stique. We design, Nemčija; kategorija: midable design, Nemčija; kategorija: pi-pisarna/delo sarna/delo Hišna elektronika za starostnike, proi- Kljuka, ki bere prstni odtis FSB – Finger- Nevihtni dežnik SENZ XL, proizvajalec in Krožnik Vital, proizvajalec in oblikovanje: zvajalec: Doro, Švedska; oblikovanje: Er- scan 2.0, proizvajalec in oblikovanje: oblikovanje: SENZ Umbrellas BV, Nizo- Ornamin Kunststoffwerke W. Zschetz- gonomidesign, Švedska; kategorija: te- FSB Franz Schneider Brakel, Nemčija; zemska; kategorija: življenjski slog sche, Nemčija; kategorija: zdravje/oskrba lekomunikacije kategorija: zunanja/notranja oprema kar 5000 let, da se je nekdo spomnil in običajno, krožno obliko izdelka spremenil v obliko SENZ. Le-ta je odporna proti udarcem vetra in oblikovana tako, da uporabnika bolje ščiti pred dežjem. To je rešitev, ki je tudi ekološka in okolju prijazna, saj pomeni veliko manj zaradi vetra polomljenih in zavrženih dežnikov. Tudi krožnik Vital prinaša zelo preprosto zamisel, ki bi lahko bila že davno sestavni del oblike vseh krožnikov na naših mizah. Do zadnje podrobnosti premišljen krožnik iz melamina, katerega dno je nagnjeno, da se tekočina sama zlije tja, robovi pa skrbno oblikovani, da se prek njih hrana ne razsipa, je sicer prvenstveno namenjen starostnikom, vsi pa vemo, da je še veliko drugih, ki lahko imajo iz različnih razlogov težave pri uživanju hrane. Švedsko podjetje Doro smo opazili že na lanskem BIO v Ljubljani, vendar so s svojimi telefonskimi aparati, namenjenimi starostnikom in (ponovno) vsem drugim, ki imajo težave z vidom, morali počakati na priznanje še od iF. Izdelke odlikujeta funkcionalna dodelanost in kakovostno oblikovanje, zato bodo lahko z multimedijsko tehnologijo zasvojeni ponudniki telefonskih aparatov presenečeni, če bodo preproste naprave začeli kupovati tudi kateri mnogo mlajši, od visoke tehnologije (pre)zasičeni uporabniki. Hišna kljuka, ki razbere prstni odtis in dovoli vstop le svojim »znancem«, je prav gotovo uporaben nadomestek nenehno izgubljajočim se ključem. Vrata se odpirajo zlahka in skoraj samodejno brez potrebe po ključavnici, sistem pa je sočasno varnejši od običajnih ključavnic. O dobrem oblikovanju ni treba izgubljati besed, vprašanje je le, ali bo rešitev »oživela«, saj so že mnoge podobne po krivici končale v pozabi. Zanimivih izdelkov kar ni konec. Mednje bi gotovo uvrstili tudi vetrovko za uravnavanje telesne temperature z napihljivo podlogo, pa izjemno graciozne luči LET, kolesarske lučke Beetle, lahko razstavljivo posteljo »darling«, ki ji poleg vsega lahko tudi z lahkoto spreminjamo mere, izjemno ergonomično in estetsko oblikovan kam-korder VP HMX20C podjetja Samsung, visokohitrostni vijak S-MS podjetja Hil-ti, ročno žago Bahco, cevnega robota, ki ga izdeluje Kunsthochschule iz nemškega kraja Weissensee, zložljivo mestno kolo in še veliko drugega. Poleg zgoraj opisanih oblikovalskih gazel neko število nagrad vedno poberejo veli- ki guruji. Tak je, na primer, Volkswagen in njegov, v vsaki novi izvedbi vedno popoln golf, ki sicer ne ponuja ničesar od trenutno »in« modne varčnosti in lastnosti naravi prijaznega vozila, a je kljub vsemu vedno »zlat«. Enako velja za slavni Apple, med katerega izdelki bi skoraj težko našli tistega, ki zlatega odličja ni prejel. Tukaj so iPod touch, iPod nano, MacBook Air, iPho-ne 3G ... Tudi starosta zabavne elektronike Sony je s svojimi izdelki – slušalkami in digitalnimi kamerami Cyber-Shot – vedno prepričljiv in nagrajen. Sicer pa je vsak tak nabor odlikovanih izdelkov, kot je izbor nagrajencev natečaja Industrie Forum Design, koristna šola novih zamisli. Če jih pravkar iščete, se na naslovu www.ifdesign.de vedno najde veliko zanimivega in še ne predstavljenega. april 19 tema: transcendenca in ustvarjalci | intervju marko pogačnik drugačna ekologija ... Pripravila: Marka Pogačnika le redki ne poznajo, saj je podpisan pod simbol slovenskega naroda – slovenski grb. A tisto, kar ga kot ustvarjalca loči od množice, je njegova predanost naravi. O ekologiji je govoril, ko je ta beseda bila še skoraj psovka. A njegova ekologija je drugačna, izvirna. Narave ne sprejema le kot fizične danosti, ampak jo raziskuje kot kompleksen pojav, znotraj katerega se znajdemo v svetu energij, znamenj in zakonitosti, ki so mnogim težko sprejemljive ter doumljive. V svetu duhovnosti, spoznavanja narave in predvsem Irena Hlede spoznavanja samega sebe. I Od kod je v vas kot v klasično I vzgojenem likovnem ustvarjalcu - kiparju zrasla potreba, da se poglobite v naravo in se začnete ukvarjati z ekologijo? Odločitev za študij likovne umetnosti je bila takrat, daljnega leta 1963, drugotne nara- ve. Že pred vpisom na akademijo sem se ukvarjal z nekim povsem drugačnim pristopom k umetnosti, ki se je pozneje formiral kot gibanje OHO. Gre za umetnost, ki se ukvarja s preobrazbo sveta, ki se je zagozdil v razumske škripce in ujel v lastni odtujenosti. Sprva je bila te vrste ustvarjalnost še bolj filozofske, tudi likovne in pesniške narave, pozneje pa je postala zelo praktična - predvsem ko gre za odnos do ekoloških razmerij sodobnega sveta. Ekološko gibanje danes od I nekdanjega fanatizma, da ne rečem ekstravagantnosti, posame- znikov prerašča v svetovni »trend«. Kako vi vidite ta premik? Z ekologijo kot trendom se nisem nikoli povezal in ekologijo kot tako vztrajno kritiziram. Tudi ekologi verjetno name gledajo kot na neki odvečen in nepotreben pojav. Ekologija kot hči sodobne znanosti izhaja iz Litopunkturna točka na Češkem Litopunkturna točka Fuerteventuira, kanarsko otočje Litopunkturna točka Temera na Portugalskem 20 april tema^ranscendenca ii rialc^Mntervii Hologram Evrope v Ljubljani klasične paradigme, ki zanika obstoj onostranstva – torej razsežnosti bivanja onkraj materialnega sveta. Zame pa je prav spoznanje teh razsežnosti Zemlje, narave in človeka bistvena, da bi lahko kot civilizacija priznali Zemljo in naravo kot enakovredno partnerico pri razvoju planeta ter vesolja. Zemlja ni razumsko bitje, zato je že vnaprej razvrednotena. Njena življenjska moč in inteligenca sta naseljeni na drugih ravneh bivanja, ki za znanost ne obstajajo. Jaz se ukvarjam prav s področjem ekologije, kjer je komunikacija med sodobnim človekom in naravo prekinjena. Navadno se ta veja ekologije imenuje »geomantija« kot pot spoznavanja večrazsežnostne narave Zemlje in človeka. I Ko ste začenjali svojo ustvarjalno pot s Plamenico in pozneje v skupini OHO, ste večkrat prišli v konflikt z oblastjo, kar pomeni, da se je slednja takrat čutila ogrožena od umetnosti. Menite, da je danes to še mogoče, ima umetnost še moč, da vpliva na ljudi, jih spreminja, ogroža sistem? Zame se ni nič bistvenega spremenilo. Ves čas delam v podobnih pogojih. Mar niste pred kratkim brali v časniku Delo o tem, kako oblast v Zagrebu sistematično ruši li- topunkturni sistem, ki sem ga pred leti postavil po njenem naročilu? Javnost na Hrvaškem ne sme o tem vedeti ničesar, z mano kot avtorjem se nihče ne pogovarja. Kolikor vem, gre za boj katoliških krogov v Zagrebu proti oblikam nove, celostne duhovnosti. Vsi ti moji projekti, ki so zrasli po svetu, so nastali na podlagi sodelovanja s posamezniki, ki se zavedajo, da moramo ne samo varovati naravo, temveč predvsem spremeniti odnos do nje in začeti komunicirati z njo na njej ustrezni ravni – ki je hkrati tudi eden od temeljev našega bitja, saj smo vendar – tudi – del narave. Niso plod neposrednega sodelovanja z muzeji sodobne umetnosti ali drugimi uveljavljenimi institucijami, čeprav v nekaterih izjemnih primerih nastanejo v sodelovanju z njimi. V vaših pisanjih sem zasledila I izraz inteligenca narave. V današnjih razmišljanjih o »trajnostno-sti« se človeka kot višjerazumsko bitje postavlja nad naravo. Kako vi gledate na odnos inteligenca člove-ka-inteligenca narave? Zadeli ste me v srce! Kakšno »višjerazumsko« bitje? Človek je postal samoomejujoče se razumsko bitje. Tragika je prav v tem, da v imenu razuma iz osebnega in družbenega horizonta izključujemo prav tiste ravni in- april 21 tema: transcendenca in ustvarjalci | intervju marko pogačnik S/ 'J/ 77 I1 sJPpB^I Krajinski tempelj Kungalv, Švedska Geomantično delovanje bazikike San Marko v Benetkah Geomantično delovanje kanala Grande v Benetkah teligence, kjer je narava fantastična ustvarjalka in s katerimi nam omogoča, da med svojim bivanjem na Zemlji lahko uživamo življenje, se veselimo, mislimo in ustvarjamo. Razum spada preprosto zraven kot človeška posebnost. Šele razvoj računalnikov nam je omogočil doživetje inteligence narave, njenih neomejenih sposobnosti. Pri računalnikih namreč uporabljamo spomin drobcev kamna, ki se mu reče silicij. Hkrati pa sposobnosti inteligence narave zanikamo, kot da gre za neko »umetno inteligenco«. Narava je najbolj fantastičen internet. Dokler bomo zanikali avtohtono inteligenco Zemlje, rastlin, kamenin, elementarnih bitij, ne more biti trajnostnega razvoja. Komunikacija z Zemljo in naravo je blokirana. Obdobje 60. let v Kranju in I Ljubljani je bilo nabito z dogajanji, prijatelji, znanci, nasprotniki ter privrženci. Od kod nenadna odločitev za nakup samotne kmetije na Goriškem in umik iz tega vrveža? Treba je bilo v relativni odmaknjenosti zgraditi model celostne družbe, ki niha in ustvarja uglašeno z naravo, Zemljo ter božanskim. Intuicije in zamisli je bilo treba praktično preizkusiti v pogojih, ko smo bili povsem prepuščeni naravi - brez elektrike, denarja, strojev. Hkrati smo nastopali kot intelektualci, razstavljali … Takrat je šele prišlo do neposredne komunikacije z naravo in njenimi inteligenčnimi celicami, ki jih navadno imenujemo elementarna bitja. V teh pogojih se je razvila tudi moja občutljivost do globljih razsežnosti Zemlje, vključno z občutljivostjo do travm in blokad, ki jih povzroča naša neuglašena civilizacija. I Danes se predvsem ukvarjate I z zdravljenjem zemlje - menite, da ozdravljena zemlja spremeni tudi ljudi, ki tam živijo? Pri tem mislim na krizo vrednot, ki nastaja s porastom porabništva. Zadnja leta se izogibam sintagmi »zdravljenje zemlje« ker ne pove bistvenega: da gre za preobrazbo travmatiziranih in blokiranih situacij v mestu ali pokrajini, ki jih je povzročil človek z vojnami, ali pa gre za ignoranco Zemljinih prioritet, tudi za gradbene pose- ge, ki ne upoštevajo večrazsežnostne narave prostora. Na podlagi orodij, ki smo jih razvili v obdobju konceptualne umetnosti in Land-arta, sem oblikoval razne metode, kako se lotiti teh težav. Vzporedno pa nenehno pišem in predavam, ker mislim, da se ljudje ne spreminjamo samodejno, ampak se je za to treba potruditi na družbeni in seveda na osebni ravni. Kar je narejenega za boljši pretok sil narave, naj ostane naravi, njej je podarjeno. Ljudje s svojo svobodno voljo smo druga zgodba. Se nekaj besed o vaših delih: I ob slovenskem predsedovanju Evropski skupnosti je na zelenici nasproti Bavarskega dvora v Ljubljani zrasel Hologram Evrope - je tja postavljen zato, da označuje neko močno energetsko točko, križišče, ali preprosto zato, ker se je tam zanj našlo mesto? Prvotno sem Hologram Evrope želel postaviti na Grajskem hribu. Takrat sva se s pokojnim Janezom Drnovškom o Hologramu Evrope pogovarjala kot o državnem projektu, ki naj spremlja slovensko predsedovanje. Iniciativa ni uspela. Grajski hrib igra neposredno vlogo v vitalno-energijskem organizmu Evrope, točneje rečeno pri energijski hrbtenici, ki poteka od Krete do Islandije čez ozemlje Slovenije. Hkrati leži na osrednji osi slovenskega prostora, ki izvira v osrčju triglavskega pogorja in se izteče v Rosalnicah ob Kolpi. Če bi Hologram, denimo, postavili na trati Plečnikovih šanc, bi hkrati od tam pregnali anteno, ki deluje uničujoče na tako pomemben kraj. Poskus ni uspel, zato sem iskal alternativne kraje. Eden od njih je sečišče dveh »zmajevih črt« - vitalno-energijskih pretokov - na omenjeni zelenici. O njiju pišem v začetku 90. let v knjigi »Za zdravljenje Zemlje«. Lahko spomenik vzpostavi energetski tok, ki ga prej ni bilo? Prav zato sem zlahka pristal na drugo lokacijo Holograma Evrope! Če se spomniva, kaj sva prej govorila; če je Zemlja res tako sposobna inteligenca, potem zna reagirati na sporočila, namenjena njej. Zamisel lito- punkture je prav ta, da s tono ali dve težkim kamnom pritisneš na neko točko občutljivega organizma Zemlje, da bi - slikovito rečeno - zbudil pozornost zavesti Zemlje. Na kamnu pa je na poseben način vklesano znamenje - kozmogram, ki sporoča zavesti Zemlje, kakšno kakovost želimo na tistem mestu vzpostaviti. Tu ni nobene magije, ampak trezen način komuniciranja z bitjem, katerega inteligenca je sicer drugačna od naše, a zato nič manj sposobna komunikacije in zavestnega odziva. Hologram Evrope je nastal na I pobudo Društva za sožitje človeka, narave in prostora VITAAA. Ste bili sami pobudnik za ustanovitev tega društva ali je nastalo neodvisno od vas in so vas le povabili k sodelovanju? Sem soustanovitelj društva in njegov predsednik. Potem ko sva s hčerjo Ajro izšolala prve slovenske geomante, smo ustanovili društvo, da bi lahko javno delovali v dobro narave, prostora, Zemlje in človeka. Tako kot nekdaj gibanje OHO je tudi društvo VITAAA zamišljeno kot podnožje za neko vrsto javnega delovanja na področju ekologije, umetnosti in preobrazbe civilizacije. Je del omrežja podobnih skupin in društev, ki jih gradimo po svetu, imenovano »Omrežje življenja« - LifeNet. Lani julija je naše društvo organiziralo prvi mednarodni kongres tega omrežja v Lendavi. I Med vaše pomembnejše reference spada tudi slovenski grb. Okrog vizualne podobe Slovenije poteka vrsta žolčnih razprav. Kako vi gledate nanje in kako čutite ta slovenski simbol? Je pravi, od-slikava duha slovenstva, nosi v sebi pravo, pozitivno energijo? Iz povedanega sledi, da grba primarno nisem oblikoval kot dizajnersko nalogo, temveč kot svoj zavestni in odgovorni prispevek k osamosvojitvi Slovenije. V tistem kritičnem trenutku sem se zavedel, da bo Slovenija težko obstala, če ne bo imela v trenutku osamosvojitve izbrušene identitete, definirane tako na zemeljski kot duhovni ravni. To je moje področje: razvil sem večplasten jezik kozmogramov, imenovan »holografski jezik«. V to sem vložil največ kreativnega dela v življenju in to preprosto znam. Grb je sinteza prvih kitic Prešernovega Krsta pri Savici, Plečnikovega grba na plašču Svete Marije na Bledu, tradicionalnih simbolov, povezanih s slovenstvom, in moje analize večrazsežnostnega prostora Slovenije. Vanj so vpletene vsebine prihodnje evolucije, vrednote tako imenovane Vodnarjeve dobe, na primer sinteza neba in Zemlje, ravnotežje med ženskim in moškim principom, simbol ozvezdja Vodnarja … Kaj hočete še več? I Katero od svojih del bi sami iz-I postavili kot svoj največji dosežek? Najbolj zahtevno delo še nastaja v sodelovanju z mnogimi ljudmi po svetu, ki so se šolali pri meni. To so »geopunkturni krogi«, kompleksne kompozicije z litopunkturnimi kamni in kozmogrami. Eden od njih je Hologram Evrope v Ljubljani. Stojijo pa tudi že v Pragi, Zagrebu, na Portugalskem, na Fuer-teventuri ob afriški obali, v državi Kentucky v ZDA. Vsak ima svojo vsebino, ki jo želimo sporočiti Zemlji in ljudem. Želimo spodbuditi nastajanje kulture dialoga med Zemljo in človeštvom. V manifestu, ki sem ga pred kratkim objavil na delavnici v Cankarjevem domu in na svoji spletni strani, jo imenujem »geokultura«. I Kako gledate danes na izdelke iz lastne preteklosti: ste jih prerasli, zavrgli, presegli? Res si včasih mislim, kakšne neumnosti sem počel v teh 47 letih, odkar javno delujem. Vendar sem glede tega miren. Na svoje delo gledam kot na proces. Ves čas ga spreminjam in poskušam početi tisto, kar na podlagi svojih poglabljanj in intuicij spoznavam kot smiselno in v tistem trenutku potrebno. Pa seveda, ustvarjanje brez vzorcev, ki bi se jih moral držati, me od nekdaj veseli. I Kako vidite v vašem, z naravo I in duhovnostjo zelo povezanem delu vlogo sodobnih tehnologij - računalnikov, interneta, digitalnih umetnosti? 22 april tema: transcendenca in ustvarjalci | intervju o marku pogačniku Marko Pogačnik, rojen 1944 v Kranju, je diplomiral iz kiparstva leta 1967 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od 1965 do 1971 je deloval kot član skupine OHO na področjih konceptualne umetnosti in (v sklopu poetično-meditativnih projektov razvijane ideje) krajinske umetnosti Land art. Skupaj z drugimi pomembnejšimi člani (Milenko Matanović, David Nez, A. Šalamun ...) so vzdrževali povezave z mednarodnim konceptualizmom (razstave: Beograjski Trienale 1969, Aktionsraum München 1970, Museum of Modern Art New York 1970 ...). Že takrat so izvajali projekte v naravnem okolju in se povezovali s slogom arte povera, kar je po letu 1971, ko skupina ni več razstavljala skupaj, Pogačnik samostojno razvijal. Leta 1971 je z družino in prijatelji ustanovil kmetijsko in umetniško skupnost, imenovano »Družina v Šempasu«. Obstajala je do leta 1979. Od leta 1979 naprej dela na področju poglobljene ekologije in zdravljenja Zemlje. Sredi 80. let je razvil metodo zdravljenja Zemlje, podobno akupunkturi in jo imenoval »litopunktu-ra«. Med njegova dela spadata tudi leta 1991 oblikovana uradni grb in zastava Republike Slovenije. Za svoje delo je bil - Zgodnja dela, leto 1964: zgoraj: Brez naslova, Javna hiša samozadovoljevanja, Lov na medveda, Brez naslova; v sredi: Monet – Sterilna jalova impresija, Pokopališče po pomladi, Milijoni let zrejo na nas, Moje oko presnavlja videno; spodaj: Moj prvi pogled Gorjancem, Moje oči so usta te dežele, Ob izpustitvi slikarja iz ječe istega leta nagrajen z Bevkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, leta 2008 pa še z osrednjim slovenskim priznanjem za likovno umetnost, Jakopičevo nagrado.. V obrazložitvi slednje je Milček Ko-melj, predsednik odbora za podelitev nagrade, zapisal: » ... izglasovanje nagrade očitno pomeni tudi priznanje tiste vrste ustvarjalnosti, ki se šele prebija v zavest širše družbe in katere predhodnik je pri nas Marko Pogačnik.« Umetnik z družino še naprej živi v Šempasu v Vipavski dolini, s svojim delom pa je intenzivno prisoten širom sveta: litopukturni krogi tako stojijo že v Tameri na Portugalskem, v Pragi, v Seelandu v Švici, v Quitu v Ekvadorju, v Beljaku, Celovcu ter še treh krajih na avstrijskem Koroškem, mnogi pa šele nastajajo v zamislih in dogovorih. Svoje zamisli in raziskave je ubesedil v vrsti knjig, od prvotnih Znamenj do pred kratkim predstavljenih Skrivnosti Benetk, večinoma prevedenih v vrsto jezikov, od skandinavskih pa vse do brazilščine. Prej sem omenil, da vidim računalniško tehnologijo kot primer sodelovanja med inteligenco narave in človeka, žal še v fazi človekove dominacije, arogance in samo-napihovanja. Računalnik uporabljam, kolikor je treba za komuniciranje v današnjem svetu. Pozoren sem tudi na morebitne reakcije v računalniku vpete inteligence narave, na tisto, kar na računalniku pišem. Predvsem pa razvijam oblike dialoga z inteligenco na- rave mimo računalniške kletke. Sebe in soljudi učim komunicirati neposredno z inteligenco rek, krajev, kamnov, dreves … Ali svoja spoznanja prenašate tudi na učence? Kdo so vaši sleditelji in kje so podobna gibanja najmočnejša ali najbolj razvita? Največ svojega časa porabim za šolanje drugih. K temu me ni povabila nobena institucija. Šole, navadno dvoletne, organi- ziramo sami, tisti, ki nam je geokultura pri srcu. Vodim jih skupaj s hčerama, ki delata na tem področju, Ajro in Ano, ter sodelavci, ki sem jih že izšolal. Ana Pogačnik pa vodi tudi lastno šolo te vrste v Nemčiji. Šolanja potekajo bodisi na Švedskem bodisi v Italiji, v ZDA in Švici, v Nemčiji, Avstriji in Sloveniji pa že več kot deset let nenehno. V teh treh deželah je tudi zavest o večrazsežnostnosti Zemlje in življenja najbolj prisotna. V Nem- čiji izdajajo kolegi odlično oblikovano revijo za geomantijo z naslovom Hagia Chora – kar po grško pomeni »sveta krajina«. Nihče naših šolanj ne financira, vzdržujemo jih skupaj z udeleženci sami. Vendar je naš pristop tak, da šolamo samostojne ljudi z lastno sposobnostjo dojemanja nevidnih razsežnosti resničnosti in lastnim ustvarjalnim znanjem. Po šolanju sodelujemo enakopravno. Zasledovalcem se izogibam. april 23 tema: transcendenca in ustvarjalci branka urbanija energijsko pohištvo ... Nekatere oblike predmetov v svoje okolje oddajajo ali iz njega sprejemajo nekatera valovanja oziroma sevanja, ki jih imenujemo po znanstveniku, fiziku Ravatinu, sevanja oblik. Tem sevanjem so po osnovni definiciji podvrženi predmeti čistih geometrijskih oblik in tudi tisti, ki so s posebnim namenom navdahnjeni, obravnavani ali posvečeni. Da bi ta valovanja lažje zaznala in prepoznala, si pri svojem delu pomagam z nihalom, intuicijo, radiostezijskimi meritvami in dognanji, znanjem bioenergetikov, geoman-tov, mojstrov feng shuija oziroma na kratko rečeno z vsem, kar lahko najdem v obliki razpoložljive literature, predavanj, razstav ali delavnic. Pogosto se zgledujem po delu umetnikov, zlasti tistih s širšim uvidom, kot je slikanje mandal, pri delu pa mi pomaga tudi poznavanje kromaterapije – alternativne medicinske metode, ki uporablja barve in svetlobo, da uravnoteža energetsko rav- zdravila feng shui in še kaj … Že od nekdaj so me navdihovali predmeti, ki so ponujali, predstavljali in obetali nekaj več, pa naj bo to zaradi same oblike, materialov ali funkcije. Pri svojem delu oblikovanja interiera vedno dodam še nekaj, kar naj bi služilo višjemu namenu in kar daje prostoru dušo, uporabniku pa posebno udobje ali ugodje. In to prav posebno tistim uporabnikom, ki so bolj dojemljivi za sprejemanje in zaznavanje teh vibracij. novesje povsod, kjer je to posamezniku potrebno – psihično, čustveno, duhovno ali mentalno. Z njeno pomočjo v svoje delo lažje smiselno vključujem barve. Energijsko pohištvo Spoznanja iz raziskovanj in spoznanj s področij nadčutnosti vključujem tudi v svoje profesionalno delo, ki ga opravljam kot oblikovalka. Predmeti, ki nas obkrožajo, lahko namreč imajo poleg svojih uporabnih funkcij, kot so udobje, funkcionalnost ipd., tudi lastnosti pravilnega usmerjanja energij, ki nas obkrožajo, ter vrste drugih lastnosti, ki niso zaznavne z običajnimi instrumenti. Piramida je geometrijsko telo, ki so ga za svoje templje uporabljala mnoga starodavna ljudstva, ki so poznala njene številne odlike. Znano je, da predmeti in, na primer, voda pod vplivom delovanja piramide drugače kristalizirajo kot sicer. Tudi molekulska zgradba premetov v piramidi je spremenjena. Zato so Izpis meritev piramide, ki jih je izvedel Igor Ziemfield Energetska piramida 24 april nscendenca in ustvarjalci branka urbanija Branka Urbanija je strokovno usposobljena za oblikovanje inte-riera, pozneje pa se je na tečajih in delavnicah izobrazila za praktika feng shuija ter praktika barvne terapije. Več informacij o njenem delu lahko najdete na spletni strani www.indekor.info. Skala, postavljena po zakonitostih feng shuija Miza v obliki simbola večnosti Jedilnica: osnovna ideja je brušen kristal, kristali so vstavljeni v mizi, ob stiku nog in plošče. Prav tako so ličnice predalov in vrat kredence reliefno oblikovane-nakazane kot linija brušenega kristala. tudi procesi gnitja organskih snovi v njej zaustavljeni in podvrženi le dehidriraciji. Piramido sem uporabila tudi sama kot geometrijsko obliko omare. Poleg oblike njeno delovanje dopolnjuje še kamen v stekleni prizmi na vrhu lika. Za piramido velja, da zadostuje že 15-minutno zadrževanje v njeni bližini, da se revitaliziramo. Za dobro počutje in ohranjanje zdravja naj bi to izvajali vsak dan oziroma čim pogosteje. Za namestitev in uporabo take piramide v terapevtske namene se trenutno dogovarjamo v znanem slovenskem zdravilišču, kjer bo predvidoma postavljena že v kratkem. Drugi kos pohištva, ki je bil enako kot piramidna omara predstavljen na lanskem sejmu pohištva v Ljubljani, je mizica, ki simbolizira osmico kot simbol večnosti. Izveden je lahko v manjši velikosti kot klubska mizica ali v večji kot pult, ki na eni strani služi kot delovni pult, na drugi pa, na primer, kot točilni pult. V pripravi imam že nove uporabne kose energijskega pohištva, ki imajo vlogo preprečevanja delovanja negativnih vplivov sevanja iz okolja, s katerimi se bodo uporabniki lahko revitalizirali. Energijske točke v naravnem okolju Elementi, ki uravnotežajo energije, so lahko postavljeni tudi ob bivališčih kot zunanja oprema. Primer je skoraj tri metre visoka skala, ki je postavljena po zakonitostih feng shu-ija na pravo mesto v vrtu. Skozi njo je speljana voda, ki odteka po skali in skrbi za stalen pretok življenjske energije v njeni okolici. Tudi svetilka krogle v krogih zaradi svoje oblike seva, saj sta tako krog kot krogla lika čistih geometrijskih oblik. Pri preučevanju učinkovitosti svojih izdelkov ali postavitev sodelujem z enim najuglednejših slovenskih radiostezistov, Igorjem Ziernfeldom, ki na njih opravlja radiostezij-ske meritve in s katerim se pri svojem delu posvetujem. Pri udejanjanju oblikovnih zamisli mi je v veliko pomoč brat Marko, ki jih spremeni v materialno obliko. april 25 tema: transcendenca in ustvarjalci nataša kovšca ustvarjalec, ki je prehiteval čas Richard Buckminster Fuller (1895–1983), ameriški oblikovalec, arhitekt in radikalen inovator 20. stoletja, se je zavedal, da so zaloge naravnih virov končne in da se bo moralo človeštvo prej ali slej opreti na obnovljive vire energije. Po načelu dobiti več za manj je razvijal zasnovo stanovanjskega stroja z minimalno uporabo energije in materiala. Svoj vizionarski pogled na oblikovanje je povezoval z znanstvenim in matematičnim raziskovanjem. Življenje in filozofija Fuller je svoje življenje posvetil vprašanju, ali ima človeštvo možnost trajnega preživetja na Zemlji. Zanimalo ga je, kako lahko posameznik s svojimi eksperimenti prispeva k izboljšanju življenja in s tem koristi človeštvu. Bil je eden prvih okoljevarstve-nih aktivistov, ki se je zavzemal za recikliranje odpadnih materialov, iz katerih je mogoče narediti bolj kakovostne izdelke. Raziskoval je različne možnosti energijsko in materialno učinkovite gradnje, saj je bil prepričan, da bodo trde materiale, ki so jih uporabljali v gradbeništvu v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju, kmalu nadomestili lažji ter močnejši materiali. Richard Buckminster Fuller se je rodil leta 1895 v mestu Milton (Massachu- setts). Že v otroških letih si je sam izdeloval igrače iz materialov, ki jih je nabiral v bližnjem gozdu. Študiral je na akademiji v rodnem Miltonu in na Harvardu, od koder so ga dvakrat izključili, zato je naziv doktorja znanosti pridobil šele v zrelih letih. V dvajsetih letih 20. stoletja se je zaposlil kot strojnik, po družinski nesreči, smrti mlajše hčere in hudi osebni krizi, Znamka s Fullerjevo podobo pa se je v celoti posvetil eksperimentalnemu delu. Fuller je prispeval številne inovacije s področja cenovno ugodnih bivališč in prevoza, ki jih je večinoma sam financiral, delno pa so njegove projekte denarno podprli zasebni investitorji in prijatelji. V petdesetih in šestdesetih letih je poučeval oblikovanje na kolidžu Black Mountain v Sever- Dymaxion Deployment Unit v Muzeju moderne umetnosti (MOMA) v New Yorku leta 1941 Notranjost funkcionalno urejene hiše Dymaxion 26 april tema: transcendenca in ustvarjalci Struktura geodezijske kupole pred Univerzo Washington v St. Louisu leta 1954 (Foto: Arhiv R. B. Fuller) Konstrukcijske elemente hiše Wichita so iz tovarne dostavili v dveh velikih cilindričnih paketih. ni Karolini ter na univerzah Washington v St. Louisu in Carbondale v Illinoisu. Predaval je tudi na številnih znanstvenih in arhitekturnih simpozijih po vsem svetu in je za svoje delo prejel več nagrad, med katerimi izstopa zlata medalja, ki mu jo je leta 1970 podelilo Ameriško združenje arhitektov. Napisal je tudi vrsto knjig, v katerih je populariziral osebno filozofijo »prehodnosti« in nove strokovne termine, s katerimi je opisoval svoje izume (besedo siner-gija je, denimo, uporabljal že veliko prej, kot je postala priljubljena). Stanovanjski stroj Fuller je bil zagovornik funkcionalnega in dinamičnega bivališča, ki ni zidano, temveč je premično ter spremenljivo. Prvi poskusi industrijske proizvodnje hiš segajo v zgodnja dvajseta leta 20. stoletja, ko je s tastom, arhitektom in umetnikom Jamesom Monroejem Hewlettom, ustanovil gradbeno podjetje, v katerem so izdelali nekaj sto hiš, vendar je le-to kmalu propadlo. Raziskovanja energijsko in materialno učinkovitega bivališča je nadaljeval v tridesetih letih. Strukturno formo svoje znamenite hiše Dymaxion (sestavljanka iz DYnamic MAXimum tensIO zaznamuje maksimalen učinek pri minimalni uporabi materiala in energije) je izpeljal iz silosa, centralno oblikovane funkcionalne arhitekture. Začasno bivališče s premerom štirinajst čevljev je bilo izjemno lahko in hkrati trdno, saj je bilo izdelano iz aluminija in obdano s plastiko iz vinil kloridov. Učinkovitost in uporabnost njegove funkcionalne hiše je kmalu prepoznala ameriška vlada, ki je za vojaške potrebe med drugo svetovno vojno naročila več tisoč takih bivališč (Dymaxion Deployment Unit). Prvi prototip stanovanjske hiše ultra sodobnega izgleda je postavil leta 1949 v bližini Wichite (Kansas). Krožno zasnovano bivališče, ki je merilo 90 kvadratnih metrov, je sestavil iz konstrukcijskih elementov in ga obložil s poliranim aluminijem. Hiša je vsebovala tudi več drugih inovacij, kot so vrtljivi predali v kuhinjski kredenci, prha s posebnim sistemom za reduciranje vode in vrtljiva ventilacijska struktura na strehi, ki je izkoriščala veter za hlajenje zraka. Hiša je bila prilagojena bivalnim potrebam srednjega sloja in cenovno ugodna, vendar je kljub številnim naročilom niso začeli proizvajati, saj so tovarno letal, v kateri naj bi izdelovali montažne elemente, v petdesetih letih zaprli. Geodezijska kupola Na kolidžu Black Mountain v Severni Ka-rolini, kjer je Fuller poučeval oblikovanje v petdesetih letih, je s skupino profesorjev in študentov ustvaril več projektov, s katerimi april 27 tema: transcendenca in ustvarjalci Kompleks geodezijskih kupol Eden Project je projektiral angleški arhitekt Nicholas Grimshaw. Prototip aerodinamičnega vozila Dymaxion je danes na ogled v muzeju Henry Ford Pogled na obnovljen ameriški paviljon, imenovan Biosfera, ki ga je leta 1967 v Mon-v Dearbornu (Michigan). trealu postavil Buckminster Fuller je povzročil pravo revolucijo na področju oblikovanja ter arhitekture. Najpomembnejša novost je bila geodezijska kupola, transparentna sferična konstrukcija, sestavljena iz geometrijskih likov, tetraedrov, pentagonov in heksagonov. Z oblikovanjem podobne strukture se je v dvajsetih let 20. stoletja ukvarjal nemški inženir Walther Bauersfeld, vendar je Fuller geo-dezijsko kupolo razvil do popolnosti, jo populariziral in leta 1954 tudi patentiral. Pri oblikovanju izjemno močne, lahke in stabilne konstrukcije je izhajal iz narave, ki ustvarja zgolj »fluidne, dinamične in efe-merne oblike s čudovitimi vzorci«. Svoje raziskave je podprl tudi z nauki slavnih umetnikov in znanstvenikov (pitagorejcev, Arhimeda, Albrechta Dürerja, Leonarda da Vincija, Johannesa Keplerja), ki temeljijo na principih harmonije vesolja. Fuller je upal, da bo geodezijska kupola omilila povojno stanovanjsko krizo, saj je mogoče tako konstrukcijo presenetljivo hi- tro sestaviti iz tovarniško izdelanih kosov in ne potrebuje dodatne notranje podpore. Kljub temu pa je odporna proti zelo močnim vetrovom, kot so hurikani, in jo je mogoče ogrevati s sončno energijo. Kupola ima seveda tudi nekaj slabih lastnosti. Številni robovi take strukture namreč potrebujejo dodatno zaščito pred pokanjem, prostori ob ukrivljenih stenah pa so manj uporabni. Fullerjeva najbolj znana geodezijska kupola je ameriški paviljon, ki ga je leta 1967 postavil v Montrealu za svetovno razstavo Expo. Ogromna mrežasta struktura, visoka 61 metrov, je sestavljena iz kovinskih cevi, ki obdajajo akrilne panele. Ponaša se z dovršenim sistemom premičnih, računalniško vodenih senčil, ki glede na smer sončnih žarkov in toploto spreminjajo svoj položaj. Po končani razstavi kupole niso podrli, ampak so v paviljonu na ogled postavili naravoslovno zbirko, vendar je leta 1976 muzej uničil požar. Arhitekturo so sredi devetdesetih let obnovili po Fullerje-vih izvirnih načrtih in v kupoli uredili ekološki muzej, imenovan Biosfera, ki je namenjen preučevanju vode ter vodnega ekosistema. Geodezijske kupole so danes zelo razširjene arhitekture, primerne za radarske in meteorološke postaje, zasilna bivališča, športne dvorane in razstavišča. Lep primer je botanični vrt Eden Project v bližini britanskega Cornwalla (2001), ki je sestavljen iz več geodezijskih kupol različnih velikosti, v katerih uspevajo tropske in mediteranske rastline. Utopični projekt Več Fullerjevih futurističnih projektov je ostalo neuresničenih, saj so zelo prehitevali čas. Mednje spada prototip aerodinamičnega avtomobila Dymaxion iz leta 1933, ki se je zelo razlikoval od drugih izdelkov na trgu. Vozilo, ki še najbolj spominja na vesoljsko plovilo, ima le tri kolesa, dve spredaj in eno zadaj, kjer je tudi motor. Avtor je predvidel, da bi vozilo, ki lahko sprejme enajst ljudi, na avtocesti doseglo hitrost 180 km/h, vendar je bilo prototip zelo težko usmerjati že pri hitrosti 80 km/ h. V štiridesetih letih je raziskave opustil, ker je bilo eno od treh vozil, ki so jih izdelali, udeleženo v avtomobilski nesreči. Richard Buckminster Fuller je s svojimi inovacijami vplival na pomembne ustvarjalce druge polovice 20. stoletja, med drugimi na angleškega arhitekta Normana Foster-ja. Po inovatorjevi smrti se je pomen njegovih radikalnih izumov in naprednih idej dodatno povečal, saj se je človeštvo v zadnjih dveh desetletjih tudi v resnici soočilo z energijsko krizo, ki jo je sam predvidel že v petdesetih letih. Njegovi uresničeni in neuresničeni projekti še danes navdihujejo številne sodobne oblikovalce in arhitekte, ki iščejo inventivne rešitve na področju cenovno dostopne, ekološke ter energijsko učinkovite gradnje. 28 april rok žunič in brane filipič projekti od »grdega račka« do laboda Zgodba o nastanku in koncu postavitve Plečnikove razstave v Bruslju. Naslov je zgolj besedna igra, nastala zato, ker razgaljamo nastanek neke lepe, a za izvedbo zahtevne sejemske postavitve. Njeno izhodišče, zamisel našega kozmopolitskega rojaka Borisa Podrecce, bi težko imenovali »grdi raček«, saj je že v izhodišču obetala veliko več. Seveda pa je pot od zamisli do njene izvedbe dolga ter zahtevna in pogosto se dogaja, da končni izdelek ni ustrezen. Tokrat je bil, glede na zahtevnost zamisli pa razveseljuje podatek, da izvedba ni bila predana v roke tujih izvajalcev, ampak se je dovolj usposobljena ekipa našla na naših tleh pri ljubljanskem podjetju RPS. Postavitev razstave in njena izvedba sta bili tako kakovostni, da bi bilo škoda, da ne bi bili podrobneje predstavljeni slovenskim ustvarjalcem. predstavitev razstave 'plecnik project' skozi besede avtorja »Razstava Jožefa Plečnika je postavljena v dvorano Patio, enega osrednjih prostorov Kraljevih muzejev lepih umetnosti Belgije v Bruslju. Prikazuje dihotomičen odnos dela enega najbolj kompleksnih arhitektov s preloma stoletja in njegovega mesta – delavnice. Po mladostnih razvojnih intermezzih na Dunaju in v Pragi je Plečnik največji del svojega ustvarjanja, svojih reanimacij historične arhitekture, ustvaril v Ljubljani. S konceptualnimi inovacijami je prestolnico Slovenije oplodil s svojim epskim opusom. Razstava razvije specifične tematike in jih postavi v peterokrako zvezdo kot morfološki emblem razvoja Ljubljane. V notranjosti tega peterokraka je prek medija (filma) prikazan dinamičen odnos arhitekture v prostoru; makete in risbe pa so statičen prikaz mojstrovega opusa ob oknih (odprtinah) te hiše (Ljubljana). Vse predstavljene tematike (sakralna, mestna, krajinska, arhitektura itn.) se krožno združijo v visokem steklenem pokončnem stolpu s Plečnikovim portretom v zenitu postavitve, ki skozi okulus zgornjega nadstropja prodira tako, da je tudi z balkona omogočen pogled na del razstave. V sredino tega ste-klenjaka je postavljena Plečnikova delovna miza z arhitektovim risalnim priborom kot avratičen in avtentičen element, ki je izvor vseh njegovih stvaritev. V razstavnem prostoru so razvrščeni še posamezni otoki, na katerih so razstavljene različne teme, kot so pohištvo, drobni elementi, luči in njegove najintimnejše stvaritve – kelihi. Vso osrednjo postavitev obdaja povezovalni obroč, ki v tekočem nizu kronološko predstavi celoten Plečnikov opus.« Tehnična izvedba Tehnična izvedba in postavitev razstave sta bili, kot smo zapisali že v uvodu, v konkurenci domačih ter tujih izvajalcev v celoti zaupani podjetju RPS iz Ljubljane. Od Arhitekturnega biroja Podrecca z Du- naja so dobili za izhodišče za delo grafično zasnovo in površinski model peterokrakega paviljona, najzahtevnejšega elementa celotnega projekta. Kot izvajalcu jim je bila prepuščena popolna svoboda načina izvedbe paviljona. Le-ta je zahtevala dodaten razmislek o tem, kako zastaviti njegovo ogrodje, ki ga je bilo treba iz Ljubljane, kjer je bilo izvedeno, prepeljati na mesto sestavljanja v središču Bruslja. Glede na veliko oddaljenost in zahtevne muzejske pogoje so se izvajalci odločili za aluminijasto palično konstrukcijo, sestavljeno iz ločenih stenskih in strešnih panelov, slika 4. Izhodišče pri projektiranju je bil prostorsko (3D) izrisan površinski model, slika 5, znotraj katerega se je zmodelirala za- Slika 1: Grafična zasnova razstave – tlorisni prerez (Avtor: Boris Podrecca) Slika 2: Grafična zasnova razstave – tloris (Avtor: Boris Podrecca) april 29 projekti Slika 3: Vizualizacija razstave – prerez (Avtor: Boris Podrecca) snova paličja. S postopkom metode končnih elementov se je izvedla njegova statična analiza, ki je omogočila hiter pregled najbolj obremenjenih področij in mersko optimizacijo nosilcev, slika 6. Zaradi razgibane oblike paviljona je bilo treba namensko izdelati dvaintrideset različno krivljenih C-profilov, iz katerih so bili zvarjeni posamezni okvirji panelov. Znotraj le-teh se je namestilo nosilno poliuretansko satje, na katerega se je pozneje prav tako položila poliuretanska obloga. Posamezni paneli celotnega paličja so bili zvarjeni v treh tednih in zatem poskusno vijačeni v celoto. Ob tem so bila ugotovljena minimalna merska in trdnostna odstopanja. Sočasno z načrtovanjem in izdelavo konstrukcije sta potekali priprava tehnološke dokumentacije, grafike ter izvedba drugih elementov razstave: vitrin za lestence in kelihe, podstavkov maket, podesta za stole, stenskih ter talnih grafik. J^**~™™,^m**^»^ta- ^rH--u Tjfrkf Slika 4: Konstrukcija aluminijastega skeleta paviljona (konstruiranje: RPS) Slika 6: Simulacija deformacij strešnega skeleta po metodi MKE in površinski model skeleta 30 april Slika 7: Montaža in oblačenje konstrukcije paviljona (Foto: RPS) Slika 8: Plečnikova razstava, kot je bila postavljena v Bruslju (Foto: Damjan Prelovšek) Postavljanje razstave Razstavni elementi so bili skupaj z muzejskimi eksponati konec aprila 2008 prepeljani v Bruselj. Kljub konstrukcijski kompleksnosti se je montaža ogrodja paviljona izvedla v enem samem dnevu, ob tem pa je bila postavljena tudi konstrukcija pokončnega stolpa, slika 7. Zunanje in notranje površine ogrodja se je najprej prekrilo s poliuretanskimi ploščami, zatem pa se je z ličarskimi in pleskarskimi deli dosegel videz monolita. Znotraj paviljona se je položil lesen pod, na katerega se je kaširalo več kot 110 m2 pohodnih orto-foto natisov Ljubljane. Na stene muzejskega prostora so se v kronološkem zaporedju namestile fotografije Plečnikovih del in zapisi njegovih misli ter izrekov. Postavitev razstave se je zaključila s postavitvijo podstavkov maket, vitrin, pode- sta za stole, eksponatov ter namestitvijo zaslonov LCD. Celotna montaža se je izvedla v dveh tednih, tri dni pred predvidenim rokom, tako da je ostal še čas za ogled znamenitosti Bruslja in degustacijo odličnega belgijskega piva. Odprtje Razstavo so v čast predsedovanja Slovenije EU slovesno odprli 14. maja in je bila na ogled vse do 20. avgusta, slika 8. Pritegnila je številne obiskovalce in kot kulturni dogodek pustila za seboj trajen spomin. Po informacijah ministrstva za kulturo naj bi bila razstava pozneje postavljena tudi v Sloveniji, vendar žal do tega ni prišlo, čeprav si slovenska javnost tako predstavitev del Jožeta Plečnika zasluži tudi na domačih tleh. april 31 projekti dejan pestotnik okusna ustvarjalnost: grig Bratovščina za integratorje in generatorje resničnosti gRig je skupina evropskih umetniških ter kulturnih operaterjev, ki so si zadali enoten cilj raziskovati in ustvarjati smiselne situacije v hibridni (oziroma mešani) resničnosti, kjer so digitalni mediji in fizični materiali, predmeti ter prostori medsebojno prepleteni. Generirati spodbudne in igrive situacije znotraj te resničnosti zahteva spretnosti raznolikih umetniških, tehnoloških in znanstvenih disciplin. Najbolj komplementarna sodelovanja se v tem kontekstu pogosto zgodijo na mejah raznih znanj, ko se različne perspektive in pristopi zlivajo v hibridne oblike ustvarjalnega izražanja. Hibridi med umetniškimi intervencijami in znanstvenimi eksperimenti, odzivajoče se na (interaktivne) in- »Odkritje nove jedi bolj prispeva k sreči človeka kot odkritje nove zvezde.« Brilliat-Savarin, gastronom stalacije, ter avdio-vizualni performansi, filmi in igre ter še veliko drugega. Novembra lani je projektni konzorcij pod taktirko koordinacijskega partnerja FoAM ter Bratovščino za integratorje in generatorje resničnosti v Bruslju pripravil sinestično večerjo – Open Souce (Odprta omaka), kjer so z obiskovalci delavnice preizkušali, proslavljali in razpravljali o prihodnostih hrane. Hrana je hranljiv in slasten proizvod našega vzajemnega ter sonaravnega odnosa z okoljem. Kot je pred tremi stoletji zapisal gastronom Brilliat-Savarin, »odkritje nove jedi bolj prispeva k sreči človeka kot odkritje nove zvezde.« Mnogo ljudi, ki živijo v urbanih okoljih, je pozabilo, da so naše naravne strehe, zidovi in kleti lahko užitni deli pokrajin. Projekt gRig se poleg na novo oblikovanega raziskovalnega procesa, kako gojiti lastno hrano v kulti-viranih vrtovih različnih dimenzij, ukvar- ja tudi z raziskovanjem možnosti za divje pridobivanje hrane, vzpostavljanje alternativnih trgovskih poti in nomadskih kuhinj ter z oblikovanjem nerazsipnih krogotokov priprave, uživanja, prebavljanja in izločanja hrane. Globlje razumevanje prehrambenih sestavin in procesov predelave le-teh bo ključnega pomena v vedno bolj turbulentnem življenjskem okolju in slogu bivanja. Na eni strani bosta zelo pomagala globlje razumevanje in Partnerji v projektu: FoAM (Bruselj, Belgija) Time's up (Linz, Avstrija) InterMedia (Oslo, Norveška) Interactive Institute (Stockholm, Švedska) Nadine (Bruselj, Belgija) in KID KIBLA (Maribor, Slovenija) Projekt sta podprla Evropska komisija in program EU Kultura. 32 april projekti gRig (Guild for Reality integrators and generators) – Bratovščina za integratorje in generatorje resničnosti je intermedijski projekt in hkrati projekt diskurzivne narave, ki vključuje raziskave, delavnice, simpozije, razne delovne sestanke ter srečanja, delo s skupinami s posebnimi potrebami in različnimi starostmi prebivalstva (otroci, starejši), javne predstavitve in seveda umetniške postavitve ter uprizoritve, pri katerih je občinstvo navadno aktivno udeleženo. poznavanje tradicij in ponovnega oživljanja le-teh, na drugi strani pa se bo treba hitreje ter enostavneje prilagoditi na nove diete ali pa celo izumljati nove jedi, ki bodo temeljile na razpoložljivih virih energije in sestavin. Gledano z družbene perspektive, hrana ni le biološko »gorivo«. Je tudi skupni lu-brikant, eden od starejših kulturnih proizvodov, simbol gostoljubnosti in medsebojnih vezi. Skupinski kulinarični rituali (od preprostih kosil do vrhunskih banketov) lahko veliko bolj povežejo različne skupine ljudi ali posameznike kot katera koli verbalna ali vizualna komunikacija. Jesti dober in zdrav obrok v družbi drugih ljudi je zelo povezano s fizičnim in psihičnim užitkom, lagodnostjo bivanja in celo z igro. Celoten proces od pridelave/predelave hrane do ustvarjanja posameznih kulinaričnih dobrot in uživanja le-teh je lahko poln pozitivnega vznemirjenja in užitkov. V okviru projekta gRig vpletajo hrano v prav vse procese ustvarjanja: od transdi-sciplinarnega strukturiranja delovnih ekip do tematskih dogodkov, temelječih na kulinariki, in tedenskih sestankov. Procesi potekajo z izhodišči v naravnem okolju in na kmečkih tržnicah do povezovanja s partnerji po vsem svetu. Zaključujejo se v kuhinjsko-kemijskih ustvarjalnih laboratorijih, kjer skupine umetnikov izvajajo zelo natančne, skoraj pikolovske eksperimente; od raziskovanja pozabljenih okusov divjih rastlin ter raziskovanja časovnih razsežnosti posameznih tekstur, do povezovanja okusov, temelječih na njihovi kemijski sestavi, in povezovanja kulina-rike z novimi mediji. Zelo pomemben cilj tovrstnih ustvarjalnih procesov je priprava kulinaričnih specialitet, ki bogatijo posameznikovo dušo in čute. Jedi open sauce so se zvrstile v zaporedju eksperimentalnih hodov, ki so bili usklajeni z napitki, improvizirano glasbo in cenjenimi gosti. Medtem ko so gostje uživali v hrani, so se vključevali v omizne razprave, si delili izkušnje, recepte in sestavine, ki so potrebne za demistifikaci-jo kulturnih, okoljskih, tehničnih ter etičnih vidikov sodobnih sistemov hrane. Od molekularne gastronomije do pravične trgovine, od permakulture do sledenja hrane, od open source (odprta koda) do open sauce (odprta omaka) so mešali navidezno nepovezane elemente naše prehranjevalne verige. V dobi, ki ji postavljajo izzive okoljske in kulturne anomalije, bodo transdisciplinarne in translo-kalne povezave postale eden od ključev do preživetja nas kot posameznikov, skupnosti in vrste. Vam, dragi bralci, pa tokrat namenjamo nekaj fotografij degu-stacije »open sauce«. Obilo užitkov! april 33 ustvarjalnost digitalne dobe – 23 blaž erzetič molleindustria Videoigre so postale masovni fenomen. Okoli njih se vrti več denarja kot v filmski industriji in so glavni spodbujevalec razvoja nove strojne opreme. Težijo k združitvi z drugimi mediji. V zadnjih letih smo bili priča zanimanju, ki ni samo komercialne narave: elektronska zabava je danes uporabljena tudi za reklamne namene, širjenje vere in pošiljanje mladeničev v pokol. Dejavnost očitno ni več obstranska, ampak jo moramo priznati kot pravo politično in kulturno bojno polje. Ali lahko spletne, na videz nedolžne igrice, razjarijo črede krščanov, industrijalcev, ksenofobov in še koga? »Z lahkoto«, kar so dokazali Molleindustria. Kdo se skriva za tem imenom, je skrivnost, zakaj pa je to tako, pa ni težko razbrati iz intervjuja. I Od kod zamisel za igro kot iz-I razni medij? V zadnjih letih so igre vse pogosteje presegle meje, v katere so bile desetletja postavljene. Razbohotil se je fenomen propagandi-stičnih iger: Pentagon je z namenom, da bi mlade navdušil za izbiro vojaškega poklica, naročil tako imenovane »streljačine«. Tudi igre z nabožno vsebino so bile predstavljene. Ta dejstva niso stvar preteklosti, ampak se dogajajo še vedno. Zabavna industrija je v tesni povezavi z drugimi kulturnimi vejami. Ni naključje, da se uporabljata izraza »infotainment« in »edutainment«: delajo se igre po filmih in delajo se filmi po igrah; blagovni znamki Pokemon in Vojna zvezd (Star Wars, op. p.) določata široke subkulture porabništva in ne klasičnih homogenih izdelkov. V istem obdobju se je ustvarilo veliko gibanje, ki se je razširilo po trgih vsega sveta in je kritiziralo neoliberalizem. Uporabljalo je drugačno razmerje do masovnih komunikacijskih medijev. Centralizaciji medijev se je uprlo množično rojevanje agentov poročanja »od spodaj«, spremljano z utopijo demokracije medmrežja. Kombinacija teh dveh smernic nas je potisnila v razmislek o videoigrah kot komunikacijskemu orodju in o tem, da jih obravnavamo kot teren kultu-ralnih trkov. Tudi drugi umetniki, oblikovalci in akademiki so se z istim vprašanjem soočili istočasno. Stvar je bila v zraku. I Teme vaših del so vedno vroče: politika, ekonomija, religija, morala itn. Odlično za to, da si nako-pljete sovražnike, a tudi zaveznike. Veliko iger ima neko taktično komponento - zamišljene so v razmerju s kakšnimi dogodki, okoliščinami in v nekaterih primerih z boji v teku. Tamatipico, različica Tamagot- chija, je bila v zasnovi narejena kot promocija referenduma neke stranke. Embrioni in fuga (Zarodki v begu, op. p.) je poskušal ojačati opozicijsko stran referenduma o uporabi zarodnih celic v namene zdravljenja alzheimerjeve in parkinsonove bolezni. Operazione: pretofilia (Operacija: du-hovnikfilija, op. p.) je bila navezava na višek oskurantizma in pregona kulturnih gibanj »queer« poleti leta 2007. The free culture game (Igra svobodne kulture, op. p.) je neka vrsta promocijska igra (advergame, op. p.) za Exgae, špansko gibanje, ki se bori proti avtorskim pravicam. Pogosto pridobimo zavezništva, preden se rodijo igre. Nekatere vaše igre so precej I preproste, medtem ko so druge kar kompleksne. Ali sta kompleksnost zamisli in igre premo sorazmerna? Nekoliko sta. Pred približno tednom dni se je v spletu pojavila igra Raid Gaza na temo izraelske ofenzive. To je izredno preprosta igra, a primerna, ker opisuje asimetrijo v konfliktu, ki jo mediji poskušajo izenačiti. Kako v Molleindustria poteka I razvoj zasnova-izamisel-rea-lizacija? Ah, za to bi ti moral odgovoriti za vsako igro posebej. Oligarchy, ena vaših zadnjih iger, je izjemno igralna. Igral sem jo več kot eno uro, čeprav nisem ljubitelj igric. Struktura igre je razmeroma kompleksna, ampak ne toliko, da bi odvrnila naključnega igralca. Koliko časa ste porabili za izdelavo te igre? Kakšna zgodba o realizaciji leži za njo? Lahko ti odgovorim natančno, ker sem si zapisoval: 120 ur v roku sedmih mesecev. V Embrioni in fuga: pripeljite čim več zarodnih celic v laboratorij. Izognite Faith Fighter: kot bog poskušajte pretepsti drugega boga. se birokraciji in klerikalcem. 34 april Tamatipico: delavski razred mora imeti visoko produktivnost in hkrati biti zadovoljen s svojim življenjem. Poskrbite za pravilno razmerje. McDonald's videogame: kontrolirajte vsako fazo procesa: pašo, zakol, restavracije, podobo itn. Papa parolibero: sestavite papežu govor. Nekaj bo že prišlo ven. Operazione: pretofilia: nihče ne sme izvedeti, kaj se skriva za temi zi-Oligarchy: ste v vlogi naftnega mogotca. Raziskujete terene, črpate nafto, podkupujete politike in dovi. Odvrnite policijo in ustrahujte starše, da bodo duhovniki lahko ustrahujete prebivalce, ki hočejo čistejše okolje. ostali sami z majhnimi dečki. to nista vračunani pre- in postprodukcija. Zamisel je bila v delavnici prisotna že kar nekaj časa. Cena nafte je bila vrtoglava in malo pred tem sem se preselil v ZDA, kjer so mi infrastrukturne komponente in politika naftne odvisnosti delovale tragično. Kmalu zatem sem dobil sponzorsko ponudbo od Addicting Games, portala s spletnimi igrami. Dodelili so nam neka minimalna sredstva in nam pustili proste roke glede ustvarjalnosti. I Igra, ki je verjetno dvignila največ prahu, je bila Operazione: Pretofilia. To igro ste bili celo primo-rani prenesti v neki ameriški strežnik. Ste imeli kakšne resnejše težave zaradi tega projekta? V teku je tožba zaradi blatenja vere, osnovana na mnogih zakonih, napisanih v času fašizma, za katere se ni nihče spomnil, da bi jih izbrisali. I Na vaši kontaktni strani je za-I pisano: »Si krščan, ki nasprotuje splavu, ali destruktivni berlu-sconijanski moralist s preobilico prostega časa? Zbiramo grozilna pisma!« Nam lahko navedete nekaj priljubljenih pisem, ki so prispela k vam? V resnici nismo dobili nobenega grozilnega pisma, zato pa je ta spodbudna fraza na strani s kontakti. Dobili smo samo nekaj vljudnih protestnih pisemc katoličanov in eno razjarjenega pakistanskega dečka. Pravzaprav nič zabavnega. Molleindustrija izdeluje tudi I komercialna dela - promocijske igre, narejene za različne naročnike - MTV, WWF, FOX ... Kako se svet odziva nanje? »Advergames«, kot se večkrat zgodi v spletnem marketingu, so bile žrtev pretiranega ali zavajajočega oglaševanja. Pozneje so jih nadomestili blogi, nato Myspace, za njim YouTube in nazadnje Facebook. Marketin-ški delavci so vedno na preži, kako bi privabili potrošnike klasičnih medijev v splet. Ni preprostih rešitev, saj so potrošniki dinamični in nepredvidljivi. Tudi promocija izdelka mora biti v kontekstu z njegovo prvotno zamislijo. Igre so lahko samo eno od orodij, ki so na voljo. Težava je v tem, da je Advergame postavljen ob bok mnogim odličnim igram, ki jih lahko dobimo v spletu brezplačno. Bi naredili Advergame za npr. I Shell ali McDonalds? Grde in mastno plačane igre se ne odreče nikomur. I V navadi je, da se zadnje vprašanje nanaša na to, kaj se bo zgodilo naslednje oziroma kaj trenutno pripravljate, vendar sem videl v prejšnjih intervjujih z vami, da neradi razkrivate projekte v teku. Zakaj? Pogosto se premislim. april 35 okolju prijazno katja keserič markovič eko izdelek z veliko začetnico Razvite dežele že pol stoletja živijo v razkošju in preobilju. 15 odstotkov svetovnega prebivalstva bogati z izkoriščanjem 85 odstotkov naravnih virov. Brezobzirno vedenje je pripeljalo k vse siromašnejšim, težje dostopnim in zato tudi dražjim surovinam. Nafta, les, čista voda in prav tak zrak kar naenkrat niso več popolnoma samoumevni. Zato so globalna podjetja prisiljena razmišljati v smeri sonaravnosti in reciklaže. Bolj zeleni in zdravi izdelki so postali eden od načinov, da ohranimo planet tudi za prihodnje generacije. S spoštovanjem do sočloveka in z mislijo na varovanje okolja se je razvilo tudi revolucionarno pohištvo gReenaissaince. Največjo škodo je okolju povzročila destruktivna filozofija potrošnje. Podjetja so množično ustvarjala in nasilno oglaševala izdelke brez prave uporabne vrednosti. Njihova življenjska doba ni bila pogojena z njihovim delovanjem, temveč s trenutnimi smernicami. Nekoč so izdelke zavrgli, ko jim je potekel rok uporabe ali so se pokvarili, sodobna porabniška družba pa je vajena predmete menjati po trenutnem navdihu. Modne so barve in vzorci – zamenjajmo monotono garderobo, prišel je nov model telefona – stran s starim, avto imamo že eno leto – čas je za novega in hitrejšega! Neodgovorno vedenje pa je povzročilo kopičenje odpadkov. Le-teh v Evropi letno pridelamo 360 kilogramov na prebivalca. Tako po eni strani spreminjamo svet v velikansko smetišče, po drugi pa neutrudno izčrpavamo naravo. Zato je nujno, da spremenimo način razmišljanja in ravnanja. Renesansa v eko oblikovanju Nekatera podjetja že vrsto let delajo v smeri premišljenega sonaravnega razvoja izdelkov. Eno takih je tudi italijansko podjetje Valcucine, ki je na lanskoletnem salonu Eurocucine predstavilo revolucionarni koncept kuhinje – kuhinjo gReenaissance, ki ni le nebeško lepa in uporabna, ampak jo je mogoče tudi v celoti reciklirati. Glavni oblikovalec, arhitekt in kemik Gabriele Centazzo, si jo je zamislil kot modularni sestav z različno velikimi predali in omaricami. Osnovna nosilna konstrukcija in vodila so narejeni iz recikliranega aluminija. Z uporabo takega materiala so prihranili 80 odstotkov energije, ki je po navadi namenjena predelavi te kovine. Polnila, stranice in odlagalne površine so steklene. Steklo daje pohištvu trdnost, čistost in transparen-tnost. Ker je odporno proti vodi in vlagi, je v primerjavi z lesom trajnejše. Pohištvo je zaradi točkovnih spojev lahko sestavljivo in hitro razstavljivo. Spretna uporaba čistih materialov (ne vsebujejo nobenih dodatnih spojin), mehanskih spojev (ni uporabe toksičnih for-maldehidnih lepil) in popolna demontaža pomeni, da je kuhinjo mogoče stoodstotno razgraditi in vrniti v naravo. Pohištvo gRe-enaissance ali zeleni razcvet tako odpira novo poglavje bolj zdravega ter prijaznega oblikovanja. Eko izdelki so rezultat sonaravnega razvoja Pohištvo gReenaissance zagotovo ni le posrečen poskus, ampak je rezultat premišlje- nega razvoja, katerega začetki segajo v leto 1988. Takrat je podjetje Valcucina na trgu prvič predstavilo kuhinjo Artematica. Oblikovalec Gabriele Centazzo jo je opisal kot hi–tech in za tiste čase zelo napredno in sodobno kuhinjo. Bila je znanilka sprememb, tako na področju konstrukcije kot po izvirni likovni podobi. Nov koncept stranic pohištva je bil veliko bolj varčen z materialom. Namesto vezane ali iverne plošče, debeli- Futuristični kuhinjski sestav gReenaissance. Ogrodje iz recikliranega aluminija in steklene stranice. Reciklirani izdelki še nikoli niso bil tako nebeško lepi. 36 april Igra svetlobe in neverjetna lahkotnost pohištva. Risbe na steklu so prepoznaven element kuhinj Artmatica. Zabavno, raznoliko in po meri kupca. ne 16 mm, so uporabili tanek aluminijast okvir, na katerega so položili 5 mm tanko stekleno ploščo. Gladka in čista steklena pa je kar klicala po naknadni obdelavi. K sodelovanju so vabili rokodelce, slikarje, kiparje in ilustratorje, ki so pohištvo spremenili v velika ter unikatna umetniška dela. Tako so se kuhinje spremenile v tropske gozdove, travnate pokrajine ali v pravljično vesolje. Arte-matica je danes krovno ime za generacijo pohištva, ki ga odlikujejo sodobni in razgradljivi materiali, funkcionalnost ter raznolika likovna podoba. Ekologija presega modne smernice Podjetje Valcucina se je že od nastanka naprej ukvarjalo z etičnimi vprašanji. Niso jih zanimale hitro minljive in modne vrednote potrošniške kulture. Za izhodišče so si raje izbrali klasične kanone in splošne resnice o nas, našem bivanju, željah in potrebah. Tako v svojih usmeritvah izpostavljajo potrebo po raznovrstnosti, ki jo razložijo z metaforo gozda. Gozd predstavlja skupek tipnih, slušnih in vidnih vtisov. Če bi mu odvzeli teksture, zvoke, barve in svetlobo, bi dobili monoton ter utesnjen prostor. Zaradi pomanjkanja kontrastov in svobode bi se uporabniki v njem slabo počutili. Zato si prizadevajo za ustvarjanje kompleksnega in raznolikega življenjskega prostora. Njihove kuhinje niso dolgočasne, saj se igrajo z vzorci, površinami in svetlobo. Posebnost njihovih izdelkov je, da dajejo vtis lebdečih elementov. Lahkotnost in letenje se ne dotikata pojma modnosti, ampak se nanašata na eno od treh osnovnih človeških želja. S tem, ko si je človek želel postati ptica, je zanj postala narava predmet oboževanja. A v svojem odnosu do nje se ne postavlja v dominantno vlogo, ampak se počuti njen del in goji do nje pozitiven odnos, prav tako, kot do pripadnikov svoje rase. Podjetje Valcucine se s svojo filozofijo vrača k harmoniji in skladnosti z okoljem. Narava služi kot neizčrpen vir navdiha, ker je najboljša učiteljica in oblikovalka. Zato je nujno ustvarjanje vezi med tistim, kar je zunaj, in tem, kar je znotraj grajenega prosto- Narava je najboljši vir navdiha. Kuhinja Valcucine z grobo obdelanimi površinami in peskanim steklom. ra, saj lahko le s prepletom obeh ustvarimo kakovostno bivanjsko okolje. Skrb za okolje od rojstva do smrti Valcucine je eno tistih družbeno odgovornih podjetij, ki si je za cilj zastavilo izboljšanje življenjskega prostora slehernega bitja. Zato se pri njih pojem varovanja okolja odraža skozi celoten proces nastajanja, uporabe in razgradnje izdelka. Kuhinjsko pohištvo zasnujejo z mislijo na resnične človeške potrebe. Pri tem se ne ozirajo na trenutne smernice, ampak navdih črpajo iz ergonomije, življenjskega sloga in načina kuhanja. Tako nastajajo vertikalni predali, v katere se pospravljajo začimbe. Vse pohištvo je prilagojeno tudi za telesno ovirane ljudi in starejše. Za svoje izdelke izbirajo le tiste materiale, ki so naravni ali pa jih je mogoče vedno znova reciklirati. Pri proizvodnji pazijo na izkoriščanje energije in se izogibajo uporabi toksičnih lepil. Vendar se njihova skrb za izdelek ne konča, ko kupec odpelje izdelek, ampak poskrbijo tudi za demontažo in reciklažo stare kuhinje. Vsi njihovi izdelki so narejeni po principu »od zibke do zibke«. Posnemajo naraven cikel življenja, kjer se sestavine oblikujejo, uporabljajo, predelajo in razgradijo ali ponovno uporabijo. In ker ob tem nenehno krožijo, pri procesu ne nastajajo škodljivi odpadki. Vedno bolj se poudarja družbeno odgovornost in varovanje okolja. Oglašuje se reciklažo, varčnost, trajnost in vzdržljivost, razgradljivost. Vendar ne smemo pozabiti, da ekološki, zdravi izdelki še zdaleč niso modne muhe enodnevnice. So dosežek premišljene vizije, multidisciplinarnega razvoja, izkušene proizvodnje in hrepenenja oblikovalcev po popolnosti. Prav zato italijansko podjetje Valcucine z vztrajnostjo in željo po ohranjanju planeta za prihodnje generacije že dvajset let ustvarja eko izdelke z veliko začetnico. april 37 okolju prijazno irena hlede naravno prezračevanje Dolga leta nihče ni niti pomislil na kaj drugega kot na naravno prezračevanje. Vse je delovalo: veter je pihal, zračne mase so bile tople ter hladne in nenehno so se med seboj prelivale ter vrtinčile, njihovo neprekinjeno gibanje pa je skrbelo tudi za to, da so bila človekova bivališča oskrbovana s svežim, zdravim zrakom. Potem je nastopilo obdobje klim in drugih sistemov umetnega prezračevanja, v stavbe so se masovno vgrajevali ventilatorji, grelci, filtri ipd. Dimniki kot najbolj naravni generatorji gibanja zračnih mas so izginili, cenena energija je grela brezštevilne električno krmiljene naprave. Vse te so postale v trenutku, ko je začela cene energije strmo naraščati, breme in ponovno smo se znašli v obdobju, ko govorimo o naravnem prezračevanju. Naravno prezračevanje je proces dovajanja ali odvajanja zraka iz notranjosti stavb na naravne načine. Obstajata dva naravna načina: prezračevanje, ki ga poganja veter, in prezračevanje skozi dimnike. Slednje, ki deluje na principu vzgona, je veliko šibkejše, zato je večina naravno prezračevanih stavb izvedena s prezračevanjem z vetrom. Ker pa ima tudi prezračevanje skozi dimnike svoje odlike, so dobre rešitve po navadi kombinacije obeh načinov naravnega prezračevanja. Ključ naravnega prezračevanje je, da mora biti ta sestavni del stavbe že ob njenem nastanku. Le v pravilno načrtovani in izvedeni stavbi bodo zračni tokovi tekli, kot so si načrtovalci zamislili. Zračne mase namreč znajo biti izjemno muhaste, saj so tesno povezane z gibanjem zraka v zunanjosti, v naravi. Vsi, ki so že kdaj izkušali ubogljivost najbolj naravnih sistemov prezračevanja – kaminov, to muhavost dobro poznajo v obliki gostega dima, ki zna zapolniti vse niše in dodobra zagreniti veselje stanovalcev. Podobno se seveda dogaja tudi v večjih objektih, le da tukaj v večjih in veliko bolj neprijetnih razsežnostih. Zato je pravilno načrtovanje in poznavanje zakonitosti kroženja zračnih tokov ključnega pomena: pomembni so razumljiva podpora, prilagojena posebnim zahtevam, računalniški preračuni in simulacije, sistemsko oblikovanje, pravilna izbira gradbenih elementov in tudi ocena stroškov. Le celovit pristop zagotavlja tudi prave in zaželene učinke. Usmerjenost v naravno prezračevanje je danes nedvomno prava, saj si dragih, električno upravljanih prezračevalnih sistemov kmalu nihče več ne bo mogel privoščiti, vse več pa je tudi pripomb uporabnikov umetno klimatiziranih prostorov nad nezdravimi delovnimi pogoji, premočnimi strujanji zraka ipd. Obdobje naravnega prezračevanja se je nedvomno povrnilo, zato se bomo morali z njim ponovno bolje spoznati. Nizkoenergijska strategija Nizkoenergijsko naravno prezračevanje je vse bolj pomembna oblikovalska strategija pri načrtovanju stavb in zato v nenehnem porastu. Zrak se mora v prvi vrsti gibati ob podpori naravnih sil vetra in konvekcije. V primerjavi s klimatizacijo ali mehaničnim prezračevanjem lahko doprinese k velikim prihrankom pri porabi energije, tekočih stroških stavbe, zmanjšanih izpustih ogljikovega dioksida in k zagotovitvi nadzorovanih, prijetnih bivalnih pogojev za uporabnike. Seveda pa se danes pogosto srečujemo s poslovnimi zgradbami, v katerih velika količina zahtevnih elektronskih naprav z močnim lastnim segrevanjem zahteva neki obseg umetnega prezračevanja, vendar se oba sistema lahko med seboj dopolnjujeta in izid skupnega delovanja je še vedno opazno nižji od običajnih. Inteligentne rešitve Pri ponovnem vpeljevanju naravnega prezračevanja so nam tudi tukaj kot že marsikje drugje inteligentne tehnološke rešitve v veliko pomoč: sodobne tehnologije, kombinirane s prilagojenimi računal- Shema naravnega prezračevanja skozi privatno hišo. 38 april okolju prijazno Shema naravnega prezračevanja skozi dimnike. niškimi programi in dodelanimi nadzor- cevna hladilna posoda tišči zrak v zgrad-nimi sistemi, so lahko zagotovilo, da bo bo neodvisno od vremena, toplejši in laž-tudi naravno prezračevanje kar najbolj ji zrak pa se dviguje navzgor ter ven iz učinkovito. Z najnovejšimi tehnologijami, objekta na zavetrni strani terminala. Tudi inteligentnim na- ta naprava je pri- ravnim prezračeva- Usmerjenost v naravno prezračeva- merna za nočno njem in mešanimi nje je danes nedvomno prava, saj si hlajenje zraka. Za načini hlajenja je dragih, električno upravljanih prezra- objekte z izjemno mogoče veliko bolj čevalnih sistemov kmalu nihče več visokimi stropo-učinkovito reševati ne bo mogel privoščiti, vse več pa je vi ter prostorne, porabo energije v tudi pripomb uporabnikov umetno popolnoma odpr-sodobnih stavbah. klimatiziranih prostorov nad nezdra- te objekte, kot so Večina sodobnih vimi delovnimi pogoji, premočnimi športne ali indu-naprav za narav- strujanji zraka ipd. Obdobje narav- strijske dvorane, no prezračevanje nega prezračevanja se je nedvomno je treba pravilne stavb vključuje tudi povrnilo, zato se bomo morali z njim rešitve oblikovati zvočne zaščite. ponovno bolje spoznati. posebej. Nekaj praktičnih Naravno prezra- naprav za naravno prezračevanje čevanje stavb ima tako prednosti kot po- • Strešni ventilatorji so strešni izpusti, manjkljivosti. Med prve bi uvrstili večji ob-ki povezujejo nizko odpornost zračnih to- seg in učinkovitost sistema, to, da deluje kov z njihovo visoko zmogljivostjo in od- na podlagi naravnih sil, da je vgradnja sis-pornostjo proti vremenu. Njihova oblika tema cenovno razmeroma ugodna ter da je lahko poljubna, odgovarjajoča slogu je prijazen do uporabnikov. Ima pa tudi objekta, kjer se nahajajo – sodobna, tra- nekaj pomanjkljivosti, kot so nepredvidlji-dicionalna ali krožna, lahko pa se naredi- ve težave pri delovanju zaradi sprememb jo tudi izpusti po meri, ki niso občutljivi v moči in smeri vetra, zrak, ki ga zajemajo na vremenske spremembe. Uporabljajo neposredno iz okolice, je lahko tudi one-se lahko tudi v kombinaciji s fasadnimi snažen, ustvarjajo pa se lahko tudi močni ventilatorji za pasivne rešitve skozi dimni- prepihi in s tem povezano neugodje pre-ke. bivalcev stavb. A glede na trenutno ener-• Strešni stolpičasti terminali omo- getsko stanje in napovedi za prihodnost gočajo, da se za prezračevanje upora- je to nedvomno prava rešitev, ki jo je tre-blja vetrna energija. Ločena večkanalna ba razvijati naprej. proces naravnega prezračevanja Statični zračni pritisk je pritisk zračnih mas, ki se svobodno premikajo in je izražen v izobarih ter na vremenskih kartah. Razlike pritiska izhajajo iz globalnih in mikroklimatskih pogojev in ustvarjajo gibanje zračnih mas, kar vsi dobro poznamo – veter. Dinamični zračni pritisk nastane, kadar se vetru na pot postavi ovira, kot je hrib ali visoka zgradba, odvisen pa je od gostote zraka in kvadrata njegove hitrosti. Vpliv vetra na zgradbo povzroči njeno prezračevanje in s tem povezane hitrosti premikanja zraka skoznjo ter toplotne izgube ali pridobitke. Hitrost vetra narašča z višino zgradbe in je najnižja pri tleh. Vpliv vetra na stavbo ustvarja področja pozitivnega zračnega pritiska na njeni vetrni in negativnega na zavetrni strani. Zato je oblika stavbe odločilna, ko je treba vzpostaviti zračne tokove, ki bodo skoznjo (skozi odprtine ali prezračevalne kanale) tekli na naraven način. april 39 pogled v prihodnist katja modic airliner – ovojnine za prihodnost Zrak je snov, ki nas obdaja vse od trenutka, ko iz materinega trebuha pribrcamo na svet. Nanj smo navajeni, kot na nekaj nujnega in samoumevnega, ter pogosto niti ne pomislimo, kako zelo je lahko uporaben. Med njegovimi odlikami posebno izstopa toplotna izolativnost, ki so jo na inovativen način izkoristili izumitelji izdelka, ki se danes na trgu prodaja pod imenom Airliner. Že samo ime govori o vsebnosti zraka: Airliner (opisni prevod: zračni vložek) je napihljiva izotermična ovojnina in trenutno edina ustrezna zamenjava izdelkom iz polistirena, ki so narejeni iz naftnih derivatov in kot taki za okolje izjemno onesnažujoči. Oba izdelka sta sicer v svoji zasnovi zelo podobna – tudi polistiren vsebuje veliko zraka, ki zagotavlja njegovo toplotno stabilnost, vendar je zrak v njem »zalit«, medtem ko ga Airlinerju dodamo ali odvzamemo. Njegov ovoj je namreč izolativen napihljiv material iz z aluminijem prevlečene smole, po potrebi pa ima dodan tudi ventil, ki uporablja ogljikov dioksid ali strdline (gele), ki povečajo zmrzovanje. Notranjost ovoja sestavlja več plasti materiala v obliki satov-ja, ki preprečuje prehajanje pozitivnih in negativnih kalorij ter tako minimizira sevanje, konvekcijo in prevajanje toplote. Vse našteto omogoča, da je glavna sestavina ovoj-nine zrak – volumen izdelka je dosežen z zrakom in plinom, potrebnim ob napihovanju. Airliner omogoča, da ostaja temperatura občutljivih hlajenih izdelkov nespre- menjena do 120 ur. Nova tehnologija je veliko bolj ekonomična in ekološka od dosedanjih, prinaša pa tudi velike prihranke pri izdatkih za prostor ter tovornine, ki spremljajo prevoz izdelkov. Proizvajalec ovojnin Airliner, podjetje Coldpack, je seveda zanj naredilo tudi vse potrebne preračune CO2-odtisa. Tako, na primer, 3 milijone ovojnin Airliner, ki nadomestijo isto količino polisti-renskih ovojnin, prihrani kar 3.340 ton izpustov CO2, vrednost, ki je enakovredna izpustom 1570 osebnih avtomobilov ali 12 6 kratkolinijskih poletov. Ovojnine Airliner so posebno uporabne za farmacevtsko industrijo, spletno trgovino in industrijo živilskih izdelkov. Poleg tega, da ohranjajo nespremenjeno temperature izdelku, izdelek tudi fizično zaščitijo. 40 april irena hlede materiali in izdelki več kot fasadna obloga Doslej smo bili arhitekti vajeni, da smo pročelja stavb pokrivali s fasadnimi oblogami. Zanje smo risali podkonstrukcije, razmišljali o pritrjevanju, toplotnih mostovih, stikih ... Nov, inovativen izdelek Qbiss by trimo pa na trgu najavlja izdelek nove generacije. Odslej ne bomo več govorili o fasadni oblogi, ampak o ovoju stavbe, saj je Qbiss by trimo popolnoma samostojen arhitekturni element, ki kakovostno in celostno rešuje vse zahteve učinkovite, varne in okolju prijazne fasade: požarno odpornost, toplotno zaščito in ugodno ceno. Predvsem pa ob njem lahko pozabimo na zamudna in dolgočasna reševanja detajlov podkonstrukcij in pritrjevanj in se v celoti posvetimo ustvarjalnim vprašanjem izgleda objekta! Qbiss by trimo je izjemen dosežek tako in zaokroža želene funkcionalne predno- tesnjenje in pritrjevanje, obrobe, vogal- edini na trgu nudi zaobljen vogal ele-v tehnološkem kot v inovativnem smi- sti visokokakovostnih fasad z izjemnim ne zaključke in okna. Modularni fasadni menta, ki skupaj s senčno fugo ustvar-slu. Z rešitvijo 5 v 1 prinaša sistemski estetskim videzom. Sistem zajema mo- sistem je bil razvit kot odgovor na zahte- ja videz sodobnega minimalizma in ele-oziroma paketni pristop k ovoju objekta dularne fasadne elemente, elemente za ve arhitektov in projektantov in trenutno gance. Inovacija se ne zaključi pri estetskem videzu, saj je Qbiss by trimo tehnično izpopolnjen sistem. Poudarek je na sa-monosni naravi izdelka, ki ne potrebuje dodatne podkonstrukcije in ga pritrjujemo le ob robovih. Ta način protrjeva-nja prinaša veliko prednosti, saj izdelek v primerjavi z dosedanjimi fasadnimi oblogami ne potrebuje dodatne podpore, pa naj bodo te betonski zid, opečna stena ali druga lesena ali kovinska podkonstrukcija, istočasno pa omogoča denarne, časovne in organizacijske prihranke. Glede na to, da so stroški in pritiski na njihovo znižanje tudi pri fasadnih oblogah veliki, je uporaba fasadnega sistema Qbiss by trimo prava izbira za stroškovno učinkovito gradnjo. Poleg omenjenih prednosti Qbiss by trimo odlikuje v sam izdelek vgrajena topotna izolacija, ki omogoča odlično požarno odpornost in višjo pasivno varnost zgradbe ter zagotavlja kar največjo možno energetsko učinkovitost. Modularni fasadni sistem prinaša novost na področju vgradnje. Poleg pokončnega in ležečega načina ponuja tudi možnost vgradnje ”na opeko”, ki omogoča dodatne možnosti in razsežnosti oblikovanja. Qbiss by trimo je dopolnjen z obširno paleto barv Corus Colorcoat Prisma®. Za svojo pločevino podjetje Corus nudi garancijo Confidex® Guarantee, ki zagotavlja dolgoletno brezhibnost objekta. april 41 materiali in izdelki | intervju: nicholas hellmuth digitalni tisk v arhitekturi in opremi O Nicholasu Hellmuthu smo v Kliku že pisali, ko je predaval v Ljubljani v okviru Foruma priložnosti v tisku. Te dni je bil ponovno na obisku, in to pred odhodom na serijo predavanj v mesta nekdanje Jugoslavije – Beograd, Zagreb, Sarajevo ter Skopje. Več kot leto dni je minilo od takrat in teme so tokrat le še deloma iste. Tehnologija je namreč v vmesnem času ponovno zelo napredovala in danes glavna ciljna skupina niso več muzeji in oblikovalci, temveč arhitekti, posebno tisti, usmerjeni v opremo interierjev. Digitalni tisk namreč po novem ponuja nove ustvarjalne možnosti prav tem. Pripravila: Irena Hlede Nicholas Hellmuth ob enem od vzorcev I V prihodnjih dneh boste v I mestih nekdanje Jugoslavije predstavljali nove možnosti digitalnega tiska na področju notranje opreme in arhitekture. Katerim ciljnim skupinam bodo ta predavanja predvsem namenjena? Hellmuth: Ciljne skupine so na eni strani knjižnice in muzeji. V njihovih depojih so velike zaloge slik, ki jih je potrebno digitalizirati s skenerji ali digitalnimi kamerami zelo visoke ločljivosti. To je izhodišče: ne moreš namreč tiskati, dokler nimaš za to primerne slike, zato je prvi korak njena digitalizacija. Prvi skop mojih predavanj se namreč navezuje na tiskanje s tiskalniki za tekstil, UV-tiskalniki ter na tehniko Giclee. Za vse pa je predhodno potrebna digitalizacija. Predavanja o Gicleeju bodo pred- vsem namenjen umetnikom in galerijam, na tisoče umetniških del pa imajo tudi muzeji. Ko se enkrat odločijo, da vložijo denar v njihovo digitalizacijo, jih bodo lahko na isti - digitalni - način tudi reproducirali. V predavanjih o tehniki Giclee bom predstavil, kako je potrebno digitalizirati predmete, da bo njihova kakovost vrhunska. Digitalizirana umetniška dela pa je pozneje mogoče uporabiti tudi za dekoracijo objektov. Največji trg za reproducirane umetniške izdelke so hoteli, moteli, casi-noji, potovalne križarke ali velike pisarniške zgradbe, kjer je treba ogromne površine prekriti z neke vrste umetniškimi deli, za katera naročniki želijo, da so lepa, ne smejo pa biti predraga. Zato pa seveda ne smejo biti izvirniki. Digitalizirana umetniška dela imajo vrsto prednosti, recimo to, da jih je mogoče prilagoditi barvni shemi stavbe. Vsaka stavba ima lahko svojo barvno shemo oziroma tudi vsako nadstropje v njej različno, saj ni potrebe, da bi bila vsa enaka. Izbrana umetniška dela so potem lahko reproducirana na platno, svilo, na vodni papir ali na oljni papir, če so to oljnate slike. Postopek je prava priložnost tako za muzeje, ki želijo svoje eksponate digitalizirati, kot za arhitekte in oblikovalce, ki jih lahko nato uporabijo kot reprodukcije za dekoracijo, kot tudi za umetnike, ki ne želijo več prodajati samo izvirnikov, ampak tudi podpisane kopije. Dober primer je v Evropi živeči karikaturist argentinskega rodu Mor-dillo. Do zdaj je svoja dela prodajal le v izvirnikih, nato pa se je odločil, da vse svoje stare izvirnike digitalizira in iz njih nare- di tako imenovane omejene serije (limited editions). Tako bodo od zdaj dostopna komur koli po vsem svetu. Danes smo priča velikim spremembam v načinu razmišljanja, ki so posebno izrazite pri študentih. V obdobju, ko sem sam bil študent, smo iskali intelektualni izziv, danes mladi iščejo posel – a job. Tega pa lahko dobijo, če so zanj usposobljeni, tako na področju digitalizacije kot digitalnega tiska ali na področju umetnosti, seveda če obvladajo nove tehnologije. Te pa niso več le dobra, staromodna fotografija ali prostoročno risanje, ampak je pomembno poznati tudi možnosti digitaliziranja umetnosti, da lahko, na primer, premožne-ži iz Dubaja ali Kitajske kupijo dela umetnikov iz Slovenije ali Hrvaške preko spleta kar v digitallni obliki. I«4 1 ¦¦'V'-/ 'IP K! 1st kmELi eL Dibond: umetniška dela, natisnjena na aluminij Digitalno natisnjena tapetniška blaga 42 april Nekaj primerov izdelkov iz show-rooma Naslednji sklop predavanj za navezuje na tisk na tekstil. Večina ljudi se danes namreč niti ne zaveda, kako je istočasno preprosto in zapleteno tiskati na tekstil. Preprost je postopek tiska, zapletena pa je priprava nanj, saj je treba material najprej pravilno pripraviti, nato natisniti s pravimi barvami in na ga koncu še stabilizirati. Trenutno je že več kot 50 podjetij usposobljenih za tisk na tekstil, tudi tiskalniki so že cenovno dovolj dostopni, kar pomeni, da je tehnologija dosegljiva vsakomur. Je zelo pomembno, da je sken izvirnika brezhiben? Ob tisku na zrnat material se, na primer, najmanjši detajli pogosto izgubijo - koliko je torej pomembna kakovost skena? Hellmuth: Kot odgovor na to vprašanje lah- ko navedem poskus, ki smo ga izvedli – to je bilo tiskanje na betonski blok. Uporabili smo betonski blok z merami meter krat meter, pri katerem je bila ena stran gladka, druga pa hrapava, ter natisnili enak motiv na obe strani. Seveda se je ob tisku na hrapavo površino del podrobnosti izgubil in podobno se dogaja tudi pri tisku na tekstil. A nesporno imajo tudi dela, odtisnjena na beton, zelo kakovosten videz. S tem povezana priložnost za praktično uporabo digitalnih odtisov so pisarne. V njih je veliko sten, ki so betonske, sive in dolgočasne. A dandanes ni več potrebno, da so takšne, saj so lahko potiskane in to v vsakem nadstropju drugače. Na njih so lahko natisnjene tako umetniške slike kot otroške risbe. Seveda tudi to nekaj stane, a ne tako veliko. In v ploskovne tiskalnike lahko damo različne vrste materialov, razlike so le v njihovi debelini, ki se glede na sposobnosti tiskalnika spreminjajo od 3 do 9 centimetrov. Ali so za to potrebne poseb-I ne barve? Hellmuth: Vsak posebni tiskalnik ima svoje posebno barve. V tisku na tekstil so to kislinske Dye-barve, reaktivne Dye-barve, di-sperzijske Dye-barve, ... in v nadaljevanju so disperzijske barve lahko na vodni osnovi, oljni osnovi, solventni osnovi ... Za tisk na različne vrste blaga so seveda potrebne različne barve, za vsak material druga, odvisno od lastnosti materiala. I Kakšne pa so omejitve v ve-I likosti tega, kar želimo natisniti? Pogosto bi želeli potiskati kar površino večjega zidu, fasade ... Natis na zidu ... ali tkanini materiali in izdelki Hellmuth: Za trde, debelejše materiale je meja širina približno 3,5 metra in skoraj 5 metrov v dolžino. Če želite potiskati večje površine, na primer zidove, je tisk na materiale v svitku možen vse do širine 5 metrov. Dolžina tukaj ni omejena. Kje pa najdemo ponudnike, ki I nam lahko to izvedejo? Hellmuth: Najdete jih tudi v Sloveniji. V Ljubljani je podjetje, kjer imajo dva primerna tiskalnika. V podjetju Print division v Mariboru jih imajo kar 27 in z njimi lahko natisnejo skoraj kar koli na kateri koli material, pa še koga bi našli, vsaj 8 do 10 podjetij že razpolaga z vso potrebno tehnologijo. Podobno je tudi na Hrvaškem in v drugih mestih nekdanje Jugoslavije, kjer bom imel predavanja. Vsi ti so UV-tiskal-niki, uporabni za tisk na trde materiale. Če pa želimo tiskati na tekstil, prav tako najdemo vsaj enega do dva ponudnika, ne sicer tukaj v Sloveniji, zato pa v bližnji soseščini. Tudi ti tiskalniki cenovno niso več nedosegljivi, njihove cene se gibljejo med 100.000 in 400.000 evri. Podobno je z napravami za digitalizacijo, ki prav tako postajajo cenovno vse bolj dostopne. Sicer pa ima naše združenje Flaar v načrtu, da v kratkem vso potrebno tehnologijo prenese v Ljubljano. Želimo namreč, da je ta nenehno v stiku s prakso in da se uporablja za konkretne projekte, ne pa da stoji v laboratorijih skoraj neizkoriščena. Oprema mora biti na voljo na mestu, kjer bo vsem dosegljiva, kamor bodo lahko prihajali tako izvajalci, naročniki, umetniki kot profesorji s fakultet ali kdor koli drug. Z njo želimo nenehno eksperimentirati in raziskovati nove možnosti njene rabe. Vse naprave so že danes dovolj razvite, da so primerne za praktično uporabo za arhitekte ali muzeje. Čez dve leti sicer pričakujemo prihod nove tehnologije, a ni treba čakati nanjo, saj je že sedanja dovolj učinkovita. Kako pa je z obstojnostjo I barv? Hellmuth: To je trenutno najšibkejša točka tehnologije, saj je obstojnost barv trenutno le tri leta in temu je treba prilagoditi tudi načine uporabe. Razlog je, da so bili tiskalniki sprva namenjeni predvsem tisku plakatov in oglasnih sporočil, katerih trajnost je bila kratka, le nekaj mesecev ali let. Tisk za trg arhitekture in notranje opreme pa je poseben trg, za nas tržna niša, ki se šele odpira, zato je proizvajalce barv težko prepričati, da bi posebno zanj razvili primerne barve. Za primer lahko navedem podjetje Art Petras iz Monaka, ki se ukvarja s tiskom na anodizirani aluminij in ki bi lahko, kot zatrjujejo, takoj dobili naročila za več milijonov dolarjev, če bi bila obstojnost barv daljša, od 20 do 30 let. Naše poslanstvo je, da april 43 Vzorca digitalno potiskane preproge in zavese Tiskalnik med delom proizvajalce črnil prepričamo, kako velik tržni delež izgubljajo s tem, ker ne želijo razviti bolj obstojnih barv. I Kdaj boste, predvidoma, reši- I li to vprašanje? Hellmuth: Težko vam odgovorim, kdaj. Če bi vsi arhitekti iz različnih krajev širom sveta začeli pisati zahteve izdelovalcem črnil, da podaljšajo njihovo obstojnost na 20 do 30 let, ker jim bo to zagotovilo milijonske posle, bodo to za gotovo naredili, saj delajo za zaslužek. Če pa jim bom to govoril le jaz, se prav gotovo ne bo spremenilo kmalu. I Imate morda kje morda predstavitveni prostor, kjer lahko v živo predstavite konkretne izdelke? Hellmuth: Seveda. Za to je treba obiskati, na primer, Dorst v Nemčiji ali pa WP Digital nedaleč stran od mesta St. Gallen pri Zürichu. Največ teh podjetij pa se predstavlja na sejmu Fespa, ki bo letos maja v Amsterdamu na Nizozemskem. Tam bodo prisotna prav vsa podjetja. Površine materialov, ki se uporabljajo v arhitekturi in notranji opremi, so pogosto neravne, zrnato strukturirane in podobno - ali je to lahko ovira za tisk nanje? Hellmuth: Splošno pravilo je, da je tisk tem boljši, čim bolj gladek je material. Sicer pa ovir skoraj ni - s ploskovnimi UV-tiskalniki tiskate na karnise, venecijanske žaluzije ali na polnila vrat in ob tem dosežete izjemne učinke. Sicer pa je pri zrnatih ali neravnih materialih lahko razlika od najnižje do najvišje točke tja do centimetra. Oko izkušenega opazovalca bo ob tem opazilo, da tisk na najnižji točki ni enako kakovosten kot tisk na najvišji, a nepoznavalec razlike ne opazi. Sicer pa ponuja proizvajalec LAC iz Japonske tiskalnik, ki ga lahko zvijete, prenesete v zgradbo ter tam tiskate neposredno na želeno površino, recimo na zid. A kakovost natisa s tem tiskalnikom seveda ni enakovredna natisom z običajnimi tiskalniki. Sicer pa je v tem trenutku s tehnologi- jo digitalnega tiska mogoče narediti skoraj vse, vprašanje je le, koliko denarja imaš na voljo. I Kateri izdelek, ustvarjen s tehnologijo digitalnega tiska, bi izpostavili kot najbolj zanimiv? Hellmuth: Moj odgovor bo kot odgovor človeka, ki se veliko ukvarja z arheologijo in umetnostjo, nekoliko osebno obarvan. Izjemne učinke lahko dosežete s tiskom na svilo, posebne premazne papirje ali steklo. Kakovost tiskalnikov je trenutno tako visoka, da razlik med različnimi proizvajalci skoraj ni več. Razlike ustvari le domišljija avtorjev, recimo z natisom na tkanino, laminirano znotraj dveh plasti stekla. Osebno bi si želel živeti v hiši, kjer bi bilo vse potiskano digitalno. Danes je vse bolj v ospredju I oblikovanje v 3D. Vaša trenutna specializacija so 2D-izdelki. Vas zanima tudi 3D? Hellmuth: Seveda. Po naravi sem radoveden in star pregovor pravi, da če ne upora- bljaš, izgubljaš. Zato svojo glavo nenehno uporabljam za iskanje novosti in intelektualna raziskovanja. In področje 3D to nedvomno je! Kot arheologa me zelo zanima poustvarjanje kulturne dediščine. S 3D-skeniranjem je mogoče posneti neki objekt ali predmet in ga nato poustvariti v digitalni prostorski obliki. A ta tehnologija je primerna za manjše predmete, moja usmeritev pa so veliki formati, zato še nadalje delam z velikoformatnimi 2D-tiskalni-ki. A 3D me nedvomno zelo zanima. Ali bi želeli še kaj posebnega I priporočiti bralcem revije? Hellmuth: Povabil bi jih k obisku naših spletnih strani s področij Gicleeja, digitalne fotografije in tiska na tekstil. Vse, kar bom v teh dneh predstavljal na svojih predavanjih, najdejo tudi tam. Če kogar koli kaj posebno zanima, recimo arhitekta, skupino ali združenje arhitektov, me lahko kadar koli najame, da jim iz prve roke predstavim in podrobneje razložim vse, kar bi želeli vedeti. Nabito polna dvorana med predavanji v Zagrebu Nicholas Hellmuth in Edo Sternad, direktor organizatorja predavanj, podjetja IB-PROCADD 44 april kaj dobim naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti naročnina na revijo - cenik ara digitalni mediji izdelki objekti prostor Letna naročnina ..................................... 43,20 EUR Podaljšanje naročnine ........................ 39,40 EUR njigarni v Kibli v Mariboru. ovi KLIK najdete na prodajnih mestih Dela prodaje, knjigarni Goga v Novem Mestu ter sebino nove številke najd tudi na [naročilnica na klik] naročim? s priloženo naročilnico o internetu www.klikonline.si o telefonu | + 386 45 april nepreklicno naročam(o) klik od številke: 107 april 2009 ............................................. 108 maj 2009 način plačila ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... .... položnica ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... ...... . račun podjetje dejavnost ulica poštna številka, pošta t tisk za vse naročnike klika do 5 % popusta pri nakupu programov podjetij Adobe, Corel in Quark ter ArchiCAD, Artlantis, Piranesi in SketchUp do 15 % popusta pri nakupu knjig založb Lux Libris in Pasadena programe lahko naročite s pomočjo naročilnice v reviji ali na www.klikonline.si dodatne ugodnosti! V cenah je zajet 8,5 % DDV. Celoletna naročnina je možna le ob vnaprejšnjem plačilu. Vnaprejšnje plačilo naročniku zagotavlja popust in brezplačno dostavo na želeni naslov znotraj Slovenije. Naročnina za naročnike zunaj Slovenije je višja za znesek povišane poštnine in se spreminja ob spremembah cen poštnih storitev. Celoletna naročnina začne kupcu teči takoj po plačilu naročnine. Kupec lahko od naročnine odstopi najkasneje 8 dni po plačilu naročnine. V tem primeru mu založnik v celoti povrne vplačani znesek. Stroške dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije založba. Če kupec po preteku naročnine pisno ne sporoči, da revije ne želi več prejemati, mu založba pošlje račun oz. položnico za naročnino za naslednje leto. Če kupec poslane položnice ali predračuna ne poravna, se njegova naročnina prekine. Naročilnica je sestavljena v enem izvodu in služi kot osnova za pripravo položnice ali računa. Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana kaj dobim CT naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 46 april plačana po pogodbi št. 59/1/s vesna križnar programi autocad 2010 Kaj pa je letos novega? Se temu vprašanju izogibate in poskušate novo različico čim prej spraviti v ustaljene in znane okvire, brez preizkušanja novosti? Ali pa si vzamete malo časa in poklikate nekaj novih ikon iz same radovednosti, kaj se bo zgodilo? A zgodilo se bo marsikaj! Vsaj v novi različici 2010 so nekatere stvari preveč zanimive, da bi jih pustili vnemar in prezrli! Parametrično risanje, organsko modeliranje … so zanimivosti, ki so res vredne ogleda. In zato lahko novo različico AutoCAD-a označimo kot ČISTA DESETKA. Nekaj novosti opazimo že pri namestitvi programa oziroma prvem zagonu. Aktivira se tako imenovani Initial Setup, kjer izberemo področje, na katerem delamo, na primer arhitektura, strojništvo, elektro ... V skladu z našim izborom se priredijo predloge, delovno okolje ipd. Nov je zapis risbe DWG, izboljšani so časi shranjevanja in podprti vsi novi objekti. Uporabniški vmesnik Uporabniški vmesnik je na prvi pogled enak tistemu v 2009-ki, a ni čisto tako. Celoten osnovni meni, ki smo ga včasih našli pod črko A, ni več na voljo. Tam so le še ukazi za delo z datotekami. Ravno tako je težji dostop do starih menijev in ikon prek Quick Acces Toolbara. Autodesk si očitno želi, da bi začeli uporabljati nov uporab- niški vmesnik – trak (Ribbon). Tega so sicer izboljšali in zdaj lahko prikaže vsebino, občutljivo na izbor, na primer, če izberemo uvoženo rastersko sliko, se prikažejo možnosti, povezane z rasterskimi slikami. Podoben sistem deluje v MS Office in to je tudi bistvena prednost dela s trakom. Vendar pa žal hitrost menjave vsebine na traku ni »trenutna« in izgubljena sekunda ob vsa- parametrično risanje organsko modeliranje počasna odzivnost traku (Ribbon) Initial setup Uporabniški vmesnik je bolj ali manj enak kot tisti iz različice 2009, le dopolnjen je z nekaj manjšimi novostmi. autocad 2010 autodesk www.arhinova.si arhinova 4.600 eur april 47 • :-10- . 1^,- 1 ¦>.». ¦ ^^^^ 1 | Najprej poskrbimo, da je slika, ki bi jo želeli raztegniti, na svoji plasti (Layer) in ni določena kot ozadje (Backro-und). Če še nimate odprte palete, jo najdete v zgornji orodni vrstici pod Window/Layer. Ozadje spremenite v ločeno plast s preprostim dvoklikom Backgrounda v paleti za delo s plastmi. 2 | Zdaj v stranski orodni vrstici izberemo orodje za hitro 3 | Izbiro shranimo kot nov kanal in ga poimenujemo. To risanje selekcije (Lasso Tool) in določimo stopnjo ostrine naredimo tako, da v meniju Select izberemo možnost, ki (v tem primeru mehkobe – Feather) robov selekcije, ki jo omogoča shranjevanje izbranega območja (Select/Save bomo narisali. Stopnja, ki jo bomo določili, je seveda odvi- Selection), in kanal v nadaljevanju poljubno poimenuje-sna od kakovosti izvirne fotografije. mo. Ko smo to naredili, lahko izbiro izbrišemo, saj je ne potrebujemo več (Select/Deselect). 4 | Če nameravamo površino naše fotografije širiti oziro- 5 | Zdaj izberemo orodje za raztezanje izbrane vsebine ma povečevati tako v širino kot tudi v višino, si moramo (Edit/Content aware scaling). Na naši fotografiji se pri-pred nadaljevanjem temu primerno povečati delovno kaže kvadrat, ki omogoča poljubno raztezanje, v zgornji površino slike (Image/Canvas size). Če jo nameravamo orodni vrstici pa se nam odpre podmeni, vezan na izbrano ožati oziroma pomanjševati tako v širino kot v višino, pa orodje, ki nam ponuja možnosti zaščite, prikazane v prime-to ni treba. rih pod koraki 6, 7 in 8. 6 | Če zaščite ne določimo, program samodejno zazna gostoto podatkov in določi, kaj bo raztegoval in česa ne bo. Kot sem že v uvodniku omenila, orodje Content aware scaling sliko preoblikuje tako, da področja, ki vsebujejo veliko podrobnosti, ostanejo nespremenjena, medtem ko se delom slike, ki so prazni, poljubno zmanjšuje ali povečuje obseg. V nekaterih primerih bo torej že sam izbor orodja opravil ravno to, kar potrebujete. V danem primeru je ena od rok nepravilno raztegnjena, medtem ko je preostalo telo dekleta ostalo nespremenjeno ne glede na to, da smo ozadje raztegnili za 200 odstotkov. 7 | Tokrat smo izbrali možnost raztegovanja s kontrolo Skin protection, ki preprečuje spremembe na odtenkih barve kože, a žal je kožnega odtenka na izbrani fotografiji precej malo in dekle je bilo raztegnjeno skupaj s preostalo vsebino slike. Skin protection je namreč najbolj primeren ukaz pri fotografijah, kot so portreti, kjer je koža tudi najpogosteje to, kar bi radi obdržali nespremenjeno. 8 | Tokrat v spustnem meniju Protect izberemo kanal, ki smo ga dobili, ko smo shranili izbrano območje (glej korak, št. 3). Izbor omogoča zaščito maskiranega dela slike, shranjenega v kanalih Alfa. Raztegovali bomo torej vse razen izbranega področja. Lahko se sicer zgodi, da vam del izbranega področja ne glede na masko pri večjih spremembah še vedno razteguje. V tem primeru priporočam, da raztegnete do stopnje, ko je objekt še nespremenjen, potrdite in postopek ponovite. KreanvnasoLa www.kreativnasola.si teËaji, letni programi, individualno in projektno izobraževanje: vizualne komunikacije, raËunalniška grafika, spletna produkcija, industrijsko oblikovanje, interier, arhitekturno risanje, 3D grafika in animacija... april 51 spletne aplikacije tnt andrej iskra spletni album V digitalni dobi, ki je trenutno zelo prisotna tudi na področju fotoaparatov, se pogosto zgodi, da s potovanja, izleta, športne prireditve ali od kjer koli drugje na spominski kartici svojega digitalnega fotoaparata prinesemo na stotine fotografij s še več megazlogi. Običajni uporabniki jih najpogosteje iz digitalnega fotoaparata v računalnik le prenesejo. Sledita razvijanje izbora slik v foto studiu in ureditev v klasični album, ki pa ga je mogoče pokazati le ob obiskih, pa še takrat je gledanje albuma več ljudi hkrati zelo nepraktično, slike pa so najpogosteje neurejene in nepotrebno velike. Članek nam pomaga izbrane slike pripraviti v želeni velikosti in s preprostim programom izdelati album, objavljen na spletni strani. Ob njegovi namestitvi v internet si lahko slike vsakdo samostojno sname, kjer koli je, če le ima dostop do interneta. Lahko pa priredimo tudi skupinsko projekcijo. 1 | Velikost slik najlažje pripravimo v Photoshopu. Najprej izbrane slike, za katere smo se odločili, da bodo predstavljene v albumu, prenesemo v ločeno mapo na disku. Ker jih je veliko, bomo za njihovo pomanjšanje uporabili posneto zaporedje ukazov (makro) v obliki akcije. Odpremo prvo sliko in na dnu palete Actions izberemo gumb Create New Action. Določimo ime akcije in pritisnemo gumb Record. 2 | Nato posnamemo zaporedje korakov, ki ga bomo nato uporabili še na drugih slikah. Izberemo Image Size in nastavimo želene vrednosti za velikost slike. Glede na ločljivosti zaslona povprečnega uporabnika (17 inčev namizni ali 15 inčev na prenosnikih) so priporočljive velikosti slike približno 1000 × 750 megazlogov. Pomanjšano sliko shranimo s Save As v drugo mapo pod isto ime kot izvorno in ustavimo snemanje akcije z gumbom Stop Recording na dnu palete Action. 3 | Akcijo smo posneli zato, da nam ni treba istega postopka delati na drugih slikah na vsaki posebej. Zdaj izberemo File/Automate/Batch. V oknu Batch na seznamu poiščemo našo prej posneto akcijo in nastavimo poti do mape z izvornimi slikami in do mape, kjer želimo imeti lete pomanjšane. Priporočljivo je, da sta ti dve mapi različni, da ohranimo originalne slike neokrnjene. Ker smo v akciji sami hranili sliko, tu obkljukamo Override Action »Save As« Command in pritisnemo OK. 52 april «m« «.**•* • r - - i m SB* ., .,.. 0 aeatmij JMIIII' »• ¦¦¦»-¦* *!¦ o +. a—-] 4 | V svetovnem spletu je na voljo veliko brezplačnih programov za izdelavo spletnih albumov, osebno pa uporabljam program JAlbum, ki je dostopen na naslednjem naslovu http://jalbum.net/software/download/current. Ko po njegovi namestitvi program zaženemo, se nam prikaže preprosto okno v slovenskem jeziku, kar za marsikaterega uporabnika ni nepomembno. 5 | Za uvažanje slik najprej kliknemo gumb Dodaj v zgornjem levem delu programskega okna. Nato po disku poiščemo in označimo vse datoteke slik, ki jih bomo uporabili v spletnem albumu. V naslednjem koraku določimo ime spletnega albuma in njegovo lokacijo na disku. Ko vse to izvedemo, se nam v programskem oknu prikažejo uvožene slike. 6 | Ko imamo slike uvožene, se odločimo za videz našega spletnega albuma. To storimo s spustnima seznamoma Izgled in Stil na levi strani programskega okna. Na voljo jih imamo več, njihove predoglede pa vidimo ob izboru ukazov. Pri vsakem videzu pa lahko izberemo še različne stile. Več stilov in videzov pa je na voljo pod povezavo Več preoblek pod obema spustnima seznamoma. Izbral sem videz BananaAlbum, katerega prikaz je izdelan v Flashovi tehnologiji SWF. Njena prednost je, da uporabniki albuma slik ne morejo shraniti na disk, kar bi pomenilo neke vrste krajo. 4 ™ •u t«. î S*n|t sa " fe Arv4B±p-««rt "~ im JliMUUh vh*i.iii*l • ta Lur-4--p-— -IHdir^-1^ ¦»» Mvkta *r* lL«n rttau On*i I'm *3-.: u>« gm | un |#t . # ilm mimi a J J * u-.»-«i t' 301 |X^3-^^H1 -, >„.. MHt ai jij- S.I—.l-t«ffl 1 <\»"— | | ¦ — | ¦ "-rii 1 <>-"¦— Clp». 1 pp^H I a- i .-$«¦ 7 | S klikom gumba Nastavitve se nam odpre okno Na- 8 | V področju Nastavitev navigacije je najlažje izbrati stavitve albuma, kjer imamo več področij. V področju možnost Poveži z originali. Izbrano pustimo Kopiraj ori-Glavni nastavimo pot do mape s slikami in obkljukamo Iz- ginale, izbrišemo pa izbiro Izdelaj diapozitive. hodna mapa je tudi mapa s slikami. To nam olajša delo pri postavitvi albuma v svetovni splet. Določimo še Vrstni red slik/Po imenu in Razporeditev sličic, ki določa prikaz ikon slik in je odvisna od videza albuma, ki smo ga izbrali v prejšnjem koraku. 9 | Za končno izdelavo spletnega albuma preprosto pritisnemo gumb Izdelaj album. Za njegov predogled pritisnemo gumb Primer. Če želimo, lahko v nastavitvah naredimo popravke, album ponovno izdelamo in pogledamo dosežek. 10 | Ko smo z izdelanim spletnim albumom zadovoljni, ga lahko objavimo v svetovnem spletu. Postopek je preprost, saj po izdelavi samo pritisnemo gumb Objavi. Album lahko po predhodni prijavi na spletni strani http://jalbum. net/software/download objavimo kar v spletnem strežniku JAlbuma. Tu imamo na voljo 30 MB prostora, kamor ga lahko namestimo. Postopek poteka v dveh korakih. V pravem koraku se prijavimo v spletni strežnik. 11 | V drugem koraku se nam v direktoriju našega uporabniškega imena pojavi mapa z imenom albuma. Nato izberemo gumb Prenesi vse in naš spletni album se prenese v spletni strežnik JAlbuma. V spodnjem delu okna je prikazan tudi spletni naslov, kjer je naš spletni album. Seveda pa lahko za objavo spletnega albuma uporabimo tudi katerega od brezplačnih spletnih strežnikov, ki jih najdete na www.free-webhosts.com/webhosting-01.php. 12 | Končni izdelek je spletni album, nameščen v spletni strežnik, ki si ga lahko pogleda vsak z dostopom do interneta in nameščenim spletnim brskalnikom. Primer z izbranim programom izdelanega spletnega albuma si lahko ogledate na http://iskra73.jalbum.net/AlbumPekel/. V spletnem albumu so nad fotografijami napisana tudi imena datotek. Datoteke je pred objavo smiselno poimenovati, da so obiskovalcem strani njihove vsebine bolj razumljive. april 53 archicad tnt gorazd rajh glavni listi – master layouts Kadar želimo projekt izrisati na tiskalnik ali risalnik, risbe organiziramo v tako imenovani Layout Book ali knjigo načrtov, kot bi izraz poslovenili. Da bi si postopek čim bolj poenostavili, za podlago, na katero risbe postavljamo, potrebujemo glavne liste ali Master Layouts. Na prazen list izbrane velikosti postavimo vse elemente, ki se na listu načrta vedno pojavijo. Najbolj znana sta seveda glava lista in okvir, ki ju oblikujemo tako, da se čim bolj izpolnita sama. S tem si prihranimo čas, delo in zagotovimo točnost podatkov tudi ob spremembah v zadnjem trenutku. 1 | Izdelava novega glavnega lista V Navigatorju preklopimo na prikaz knjige načrtov (Layout Book) in na dnu izberemo ikono za izdelavo novega glavnega lista. V okence vpišemo ime in izberemo gumb Create. Zdaj na novo ustvarjen glavni list v navigatorju z dvoklikom izberemo in z gumbom Settings na dnu navigatorja prikažemo lastnosti le-tega. 2 | Lastnosti glavnega lista V oknu z nastavitvami določimo mere, rob, ki ga zahteva tiskalnik, in dodamo rob za spenjanje ali luknjanje listov v mapi. Ker bomo verjetno izdelali več enakih listov, le da bodo ti različnih mer, izberemo sidro v spodnjem desnem kotu, kjer bo glava lista. Tako bomo pozneje ta glavni list enostavno preslikali in spreminjali le njegove mere, glava pa bo na pravem mestu. 3 | Določitev rastra Če bomo na tak list postavljali več manjših risb, na primer detajlov, ga je pametno razdeliti na polja, ki se samodejno številčijo. To dosežemo z izbiro gumba Grid. V posebnem oknu določimo način označevanja, število vodoravnih in pokončnih polj, videz ... 54 april : : L>*.:V J . tT.it "¦"¦¦ #Podjetje! «Uni'- *u K.11 !*'¦ f->-kfrii AiUMPflllE tgl*> 4 | Risanje glave lista 5 | Vpisovanje besedila v glavo lista 6 | Autotext Zdaj z 2D-objekti narišemo glavo in okvir na list. Če jo ima- V glavi se pojavljata dve vrsti besedila. Nespremenljivo be- Informacije, ki se spreminjajo, vstavimo s samodejnim be-mo že narisano na kakšnem drugem projektu ali DWG-ju, sedilo in besedilo, ki se spreminja odvisno od projekta, ris- sedilom (Autotext), ki ga najdemo v orodjarni, ko urejamo jo seveda lahko uvozimo oziroma preslikamo na glavni be, ki je na listu, merila, datuma ... Glavo opremimo najprej besedilo. Med informacijami o projektu, ki so na voljo, izbe-list. s statičnim besedilom, ki ga vpišemo na ustrezna mesta. remo ustrezno. V besedilu jo pozneje spoznamo po znaku # pred njim. 7 | Izpolnitev samodejnega besedila Pozneje se pri oblikovanju listov za izris v ta polja samodejno vpišejo podatki neposredno iz projekta. Večino jih urejamo v meniju File/Info/Project Info. Na voljo je veliko polj, ki jih lahko preimenujemo ali dodamo svoja. 8 | Vroče točke Zelo koristno je, da že na glavni list postavimo vrsto vročih točk (Hotspot), ki nam bodo služile za sidro pri postavljanju elementov na list, ker v nadaljevanju na list postavljamo načrte, tabele, legende ... Vroče točke so vidne in dotaklji-ve, na izrisu pa jih ni. 9 | Postavitev risb na glavni list Ko si oblikujemo vse glavne liste, lahko začnemo izdelovati knjigo načrtov (Layout Book). Za podlago izberemo enega od glavnih listov in nanj postavljamo tlorise, prereze, poglede, tabele ... Vsi elementi, ki pripadajo glavnemu listu, so narisani z rdečo barvo, da jih lažje ločimo, so pa tudi zaklenjeni, da jih ne moremo spreminjati. 10 | Organizator projekta Ko smo glavne liste oblikovali, jih lahko vedno uporabimo tudi v drugih projektih. V novem projektu odpremo Organizator (Window/Palettes/Organizer) in na obeh straneh izberemo prikaz knjige načrtov. Nato na levi izberemo ikono za izbiro projekta in izberemo projekt, v katerem imamo glavne liste pravilno izdelane. 11 | Kopiranje glavnih listov Zdaj na levi strani poiščemo izdelane glavne liste, jih izberemo in z miško povlečemo na desno stran v trenutni projekt. Tako so na voljo tudi tukaj. Seveda pa je najbolje, če si izdelamo svojo podlogo (Template), ki ima glavne liste že vključene, in jo nato uporabimo pri novih projektih. 12 | Za konec Pravilno izdelani glavni listi projekta nam precej olajšajo izdelavo knjige načrtov, samodejna besedila pa zagotavljajo vedno posodobljene informacije na posameznih listih. Osvežujejo se vsak trenutek, in tudi spremembe v zadnjem trenutku ne povzročijo na primer napačne številke lista, merila, revizije ali datuma. april 55 autocad tnt mojca pečnik manj znane funkcije kotiranja Danes projekti »letijo« na gradbišča z nadsve-tlobno hitrostjo in redko kdo še najde čas za raziskovanje različnih možnosti, ki se ponujajo v AutoCAD-u. Žal zato pogosto prehodimo daljšo pot do želenega dosežka. Kotiranje velja za eno najbolj zamudnih zaključnih faz projekta in veliko možnosti, ki jih funkcije Dimension ponujajo, se sploh ne uporablja. Prenekateri ukaz med njimi je bližnjica, za katero morda niste vedeli … 1 | Pa si najprej poglejmo, kateri ukazi za kotiranje na rib-bonu – panel Annotate/Dimensions večkrat samevajo. Če želimo kotirati prekinjen zid v njegovi pravi velikosti, najprej z ukazom Linear Dimension kotiramo njegovo »celoto«. Nato izberemo kotnico brez ukaza in v oknu Properties (CTRL+1) pod nastavitvijo Text override vpišemo resnično dimenzijo celotnega zidu. Ker pa se kota ne ujema z enotami v risbi, z ukazom Jog Line vstavimo znak za prekinitev na izbrano kotnico. 56 april 2 | Z ukazom Ordinate kotiramo vodoravno in navpično razdaljo od nekega izhodišča. Če želimo, da je izhodišče kotiranja vrednost »0«, moramo najprej v to točko prestaviti koordinatno izhodišče. To storimo tako, da vtipkamo UCS, kliknemo v risbi izhodiščno točko in jo potrdimo s tipko Enter. Prvo izhodiščno točko nato kotiramo z ukazom Ordinate, vse naslednje pa z ukazom Continue Dimension. 3 | Moteče prekrivanje kotnic z objekti lahko rešimo z ukazom Break. Ko izberemo kotnico in nato še objekte, se prva prekine na mestih, kjer se sekajo. Velikost prekinitve določimo v stilu kotiranja (ukaz Dimension Style) na kartončku Symbols and Arrows, nastavitev Break Size. Preproste objekte lahko hitro kotiramo z ukazom Quick Dimension. Najprej izberemo objekte, ki jih želimo kotirati. Preden pokažemo položaj kotnic, lahko med podukazi izberemo še njihovo obliko zapisa. 4 | Kotiranje od izhodiščne točke predhodno izbrane kotni-ce, ki smo jo prej izrisali z ukazom Linear Dimension, nadaljujemo z ukazom Baseline. Odmik med posameznimi kotnicami določimo v stilu za kotiranje na kartončku Lines pod nastavitev Baseline spacing. Če želimo kotnicam v risbi zamenjati stil kotiranja, bomo z ukazom Update najhitrejši. Pred tem moramo le aktivirati želeni stil kotiranja. 7 | Ukaz Center Mark grafično vstavi križec v središče lokov in krogov. Njegovo obliko in velikost določimo v stilu za kotiranje na kartončku Lines and Arrows, nastavitev Center Marks. Strojniki si lahko pri kotiranju pomagajo z naslednjima ukazoma: Inspect koti doda in odstrani informacijo o odstotku pregleda proizvedenih kosov, z ukazom Tolerance pa lahko v risbo vstavimo različne oznake o posebnih zahtevah kosa. 10 | Pogosto uporabljena ukaza za kotiranje skrivata še dodatni uporabni možnosti. Če pri ukazu Linear Dimension izberemo podukaz Select object, lahko le enkrat kliknemo na objekt, ki ga želimo kotirati, nato pa samo še pokažemo položaj kotnice. Morda ste opazili, da lahko z ukazom Angular Dimension v osnovi kotiramo le kot do 90°. Za kotiranje večjih kotov izberemo podukaz Specify vertex. V risbi podamo prvo točko za središče, z drugim klikom določimo naklon prvega roba kota in s tretjim drugi rob kota. Nazadnje še kliknemo za položaj kotnice. 5 | Ali še vedno pri premikanju posameznih nizov kot na enake razdalje izgubljate čas z risanjem pomožnih črt? Za vas to naredi ukaz Adjust Space. Najprej kliknemo osnovno kotnico, ki bo izhodiščna, nato pa še vse druge, ki jih k njej premikamo. Nazadnje vpišemo le še odmik med nizi kotnic. Žal je ukaz včasih muhast, zato priporočamo, da pri premiku kotnic k skrajno notranji izhodiščni kotnici premaknete vsak niz kot posebej. Poravnavo k skrajno zunanji izhodiščni kotnici pa lahko izvedemo naenkrat. 8 | Poševnost podaljškov vodoravnih in pokončnih kotnic za poljubni kot lahko določimo z ukazom Oblique. Besedilo kote na kotnici lahko popravljamo z naslednjimi ukazi: Restore Default Text position vrne premaknjeno besedilo nazaj na prvotno mesto, Text Angle zavrti besedilo na kotnici za poljubni kot, z ukazi Left, Center in Right Justify pa lahko besedilo premikamo na različne dele kotnice. 11 | Pogosto se zgodi, da želimo projekt natisniti v več različnih merilih. Nastavitev novega stila kotiranja za nova merila in nato popravljanje kot v risbi je dolgotrajen postopek. Velikost kot lahko hitreje spremenimo, če stilu, s katerim smo kotirali, spremenimo skupni faktor poveča-ve/pomanjšave. Izberemo ukaz Dimension Style in na kartončku Primary Units, v rubriki Scale for dimension features odkljukamo in nastavimo Use overall scale of (vrednost višja od 1 pomeni povečavo kot, manjša pa njihovo pomanjšavo). autocad tnt 6 | Če kote premikamo ročno, se hkrati z njimi prestavijo tudi nevidne točke (gripi), ki smo jih med kotiranjem kli-kali po objektu. S premikom smo pokvarili asociativnost, kar pomeni, da se po spremembi objekta kote ne bodo samodejno popravile. Asociativnost premaknjenih kot ponovno vzpostavimo z ukazom Reassociate. Najprej izberemo premaknjene kotnice in nato po vrsti, kot se kote sproti označujejo z »X«, klikamo referenčne točke po objektu. Nazadnje jih še z gripi poravnamo v enoten niz. Asociativnost kot vključimo z nastavitvijo spremenljivke DIMASSOC na 2. 9 | Če so bile lastnosti posameznih kot spremenjene ročno, torej neodvisno od aktivnega stila kotiranja, jih z ukazom Override in podukazom Clear override vrnemo na prvotni stil, s katerim so bile ustvarjene. Če želimo koti na kotnici dodati še vrednost v drugi merski enoti, odkljukamo možnost Display alternate units v stilu kotiranja (kartonček Alternate Units). Pod Unit format pa izberemo dodatno mersko enoto. 12 | Redko kdo se zaveda prednosti kotiranja manj zahtevnih načrtov v papirnatem področju Layout. Načrte najprej pripravimo v različnih merilih, jih kotiramo in kote se bodo samodejno posodabljale ob spremembi načrta v modelnem področju. Če se še vedno mučite s tiskanjem iz modelnega področja in načrtu spreminjate merilo, kote ne bodo izpisovale pravih dimenzij. Te pomnožimo s faktorjem, ki ga nastavimo v stilu kotiranja na kartončku Primary units, v rubriki Measurement scale pod nastavitev Scale factor. april 57 inventor tnt roman satošek planetno gonilo 2 Tokrat bomo pogledali, kako preprosto je izdelati model z Inventorjem. Uporabili bomo modul Design Accelerator. Ta je namenjen izdelavi standardnih delov, pri čemer kot vhodne podatke podamo številčne vrednosti, le položaj podamo grafično. Modul potem samodejno generira 3D-model. — i------ ^- «------ ¦X"— *. #•*¦ ¦ ^ IE1 :=? ; : 1 | Modul odpremo na stranskem prikazovalniku (levo – standardni UI). Potrdimo ikono Spur Gears Generator. V okno, ki se pojavi, vpišemo vse potrebne podatke, le-te prav tako spremenimo v oknu Calculation. Tako je pripravljeno vse potrebno za nadaljnje delo. Zaženemo preračunavanje in če smo znotraj varnega področja, to tudi potrdimo z OK. 2 | Slika prikazuje obliko in potrebne podatke za izdelavo zobnika. Prikaz dobimo, če potrdimo Prewiev na področju Common. 3 | Preden se model generira, imamo možnost shranitve posameznih modelov na za to predvideno prednastavlje-no mesto ali na mesto po lastni izbiri. Sam se raje odločim za drugo rešitev, da imam nadzor nad mestom shranjeva- nja, posebno pa zato, da lahko modele poimenujem, kakor se mi zdi prav. Ko se pojavi okno File Naming, model označimo in na desni strani se pojavi tipka s tremi pikami. Če jo potrdimo, se pojavi okno Save As, v katerem lahko določimo mesto shranjevanja in ime modela. S potrditvijo možnosti Save se vrnemo v prejšnje okno. Postopek ponavljamo, dokler ne poimenujemo vseh želenih modelov. Le-ti se generirajo takoj, ko okno zapremo z OK. 4 | Tako je videti prvi par (sončnik in planetnik) planetnega 5 | Postopek je enak kot prej, le da tokrat odkljukamo 6 | Ta par zobnikov je treba pred generiranjem namestiti gonilnika. Ostaneta nam še en planetnik in prstan. možnost Internal. Tako smo povedali modulu, da želimo na prejšnji par. Seveda pa postopek za poimenovanje in izdelati zobnik z notranjim ozobjem. Tudi za notranje ozo- shranjevanje na disk ostane isti. Naslednjič bomo spoznali bje dobimo vse potrebne podatke za njegovo izdelavo v naslednji korak pri izdelavi planetnega gonila. programu. 58 april Spletni nakupovalni center www.mimovrste.com NOVO! - PROGRAMSKA LINIJA 2010 za arhitekte in gradbenike! NOVO! - AutoCAD 2010 PARAMETRIČNO RISANJE, ORGANSKO MODELIRANJE in še mnogo več... AutoCAD 2010 ACAD-BAUXP2010 3ds Max Design 2010 Autodesk In association with: MADAR A jisčln ABU DHABI FUTURE ENERGY COMPANY ^fßW Jr"'-n" ""l>-'1 \j r^];1 *cj ¦«¦ *** i EUROPEAN E ^ FUTURE NERGYX ***.** FORUM 09 Bilbao, Spain, 9th-1 1th June KNOWLEDGE IS POWER Europe’s largest exchange of knowledge focusing on issues, demands and future energy solutions. Green buildings Fuel cells European policy Carbon Management nvestment and Nuclear funding Clean transport Environment Strategy Solar energy Wind Biofuels Ocean power Geothermal Hydro power Waste to Ways to participate Attend the conference Listen to major fi gures in industry and politics talk about future energy. Day 3 is dedicated to Future Energy and Energy Ef ciency in the Built Environment. Visit the Urban Design Zone See the latest concepts of green build projects or enter your own model or drawing. Supported by: Attend the free exhibition Over 100 exhibitors from all over the world. Host a roundtable - Your chance to speak Chair a debate on an issue of your choice. Technical Tours You’ll have the opportunity to attend a guided tour around some of Bilbao’s energy solutions including Bahia de Bizkaia, one of the largest energy projects ever undertaken in the Basque Country. Book exhibition space or take a sponsorship opportunity Position your company at the front of this global discussion. To fi nd out more about all these opportunities visit www.EuropeanFutureEnergyForum.com Organised by: In association with: BizkaikoForu Aldundia Diputación Forai de Bizkaia EUIKO J/IUniAWTZ.l GOBIERNO VASCO fAJOTMVnWMÎ U EVE d* Ia Energia 0 Bilbao UDALA AYUNTAMIENTO MIDDLE EAST Exhibitions ¦ Conferences -Media ^^ Reed Exhibitions A WORLD FUTURE ENERGY EVENT EuropeanFutureEnergyForum.com