Splošni pregled. 189 pori; Bvzantinci, Turci i Nihilisti s poslednjimi »Nihilisti«, ne urnem. V »Galeriji« slika izdajatelj dve ličnosti pravaške stranke: drja Sandorja Bre-ščenskega in Evgenija Kumičiča. Slednjič razpravlja v »Listku« o različnih stvareh. Časopis priporočamo onim, ki se hočejo pobliže seznaniti s težnjami čiste pravaške stranke hrvaške. R. Perusek. »Vienac«. Uredništvo »Vi ene a«, tega najstarejšega hrvaškega beletri-stičnega lista, ki ga je dozdaj izdajala »Matica Hrvatska«, sta prevzela z novim letom znana slovstvenika hrvaška gg. Ksaver Šandor Gjalski in dr. M. Dežman-Ivanov. Dosedanje številke, ki so izšle pod novim uredništvom, se reprezentujejo v vsakem oziru prav ugodno. List bode prinašal zdaj poleg navadnih ilustracij tudi umetniške priloge v barvotisku. Razen tega ima »Vienac« prilogo, v kateri bodo izhajala v prevodu najznamenitejša dela moderne literature. Cena listu je ostala stara. Upravo je prevzela »Dionička tiskara« v Zagrebu. Uredništvo se nahaja v Dalmatinski ulici br. 13. »Luč«. Kakor se nam javlja, začne z dnem 1. marca t. 1. izhajati v tiskarni Janka Dujaka v Sisku nova književna smotra »Luč« s prilogama »Djevojačko srce« in »Gospojinsko ogledalo«. Iziti ima vsakega četrtletja po en zvezek. Izdavatelj in urednik smotre bo g. Šandor Lovašen. Naročnina znaša za celo leto 8 K, posamezni zvezki stanejo 2 K. BtJirapcKa ci>6HPKa, M'bce iho cnacaHHe 3a KHHatHima, hctophtcckh i oSmeCTBeHHH 3HaHHfl. — V Sofiji izhaja letos že deseto leto ta literarno-znan-stvena revija, ki jo urejuje St. Bob če v. Med njenimi leposlovnimi sotrudniki se odlikujejo Kir. Hristov, Iv. Arnaudov, Iv. Vazov; seveda odmeva v prošlem letu v njih pesmih šipčenska slavnost. Smotra dela v dodatku reklamo za ruske liste, n. pr. za »Njivo« in za ruska leposlovna ter tudi znanstvena dela; v »letopisu« sledi za Bolgarijo na prvem mestu Rusija. Vse to kaže, kako blizu je Bolgarom Rusija. Dr. Fran Ilešič. »Slavjanski vek« je prinesel v svoji 60. številki sliko in životopis gospoda dr. Lj ude vita Jenka, ustanovitelja in predsednika »Ruskega kružka« v Ljubljani. Spominja pa se tudi zaslug gospe Terezine dr. Jenkove za ustanovitev »Ruskih kružkov«, katerih imamo zdaj petero, in sicer razen v Ljubljani še v Idriji, v Celju, v Trstu in v Gorici. V ravno tisti številki »Slavj anskega veka« nahajamo prevod Blaž Potočnikove pesmi »Kdor ima srce« in Cegnarjeve »Rojakom«. Prevod je oskrbel N. Novic. »Slovanski Obzor«. V Pragi je začel izhajati pod navedenim naslovom nov tednik, ki ima približno tisti smoter kakor »Slovansky Pfehled«. Izdavatelj in urednik je g. Jaroslav Rozvoda. List stane za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K. Posamezne številke se dobivajo po 50 h. Redakcija in administracija: Praga, Reznicka ul. č. Ia. (parter). Jaroslav Vrchlicky, ta čudovito plodoviti, svetovnoznani pesnik češki je praznoval dne 16. februarja svoj petdeseti rojstni dan. Cehi so se primerno spominjali tega dne, a spominjali so se ga spoštljivo tudi drugi narodi, da, celo 190 Splošni pregled. Čehom vsekdar sovražni Nemci. »Ljubljanski Zvon« je prinesel že lansko leto iz izbornega peresa g. Jana Vobornika temeljito študijo o Vrchlickem, na katero opozarjamo ob tem pomenljivem jubileju. Naj bi ohranilo nebo našim bratom Čehom in nam vsem, ki smo ponosni na velikega slovanskega genija, še mnogo let tega pesnika-prvaka! Slovenija se klanja Ljubljani, nova alegorična slika naše sedaj v Sarajevu nastanjene slikarice Ivane Kobilčeve. Umetnica, ki je pred nekaj leti za mestni dom naslikala krasno dovršen portret biskupa Strossmaverja, je izdelala sedaj po naročilu ljubljanskega mestnega sveta s podporo istega me-cenata za magistratno posvetovalnico namenjeno alegorijo. Podoba je jako prikupljivo izvršena. Kar pa krasno delo naše umetnice posebno odlikuje, je to, da je vse na sliki pristno domače; umerjena polnoudnost in brdka lepota, družeča se z zdravo zastavnostjo, sami krepkostni slovenski tipi, primerni pred-stavitelji skromnega a zdravega slovenskega naroda. Obširnejše strokovno poročilo priobčimo, ko bo slika postavljena na svojem pristojnem motrišču. Novi dopisujoči člani imperatorske ruske akademije v Peterburgu V zadnji seji te akademije so bili izvoljeni za dopisujoče člane naš rojak, profesor slavistike na graškem vseučilišču, dr. K. Strekelj, dalje prof. zagrebškega vseučilišča dr. Milivoj Šrepel in izredni prof. dunajskega vseučilišča, dr. Milan Rešetar. Leonid Andrejev. Hitro za Maksimom Gorkim, pisateljem ruskih »bos-jakov«, ki si je v tako kratkem času zadobil svetovno slavo, se je v ruski literaturi pojavil nov pripovednik, Leonid Andrejev, ki je skoro še hitreje nego Gorkij opozoril nase tudi inozemstvo. Pred letom dni je bil še čisto nepoznan žur-nalist, a danes ga imajo za najnadarjenejšega mladih ruskih pisateljev in njegove povesti se prodajajo na deset tisoče. V nobeni drugi deželi ne hrepene tako po novem literarnem talentu kakor v Rusiji. Kar koprne po njem, ker ima vsak talent poleg svoje umetniške naloge izpolnjevati še drugo važno misijo. Kjer je vse duševno gibanje pod morečim pritiskom, tam velja talent kot edini zastopnik svobodnega mišljenja. V produktih leposlovja si je potlačeni ruski duh ustvaril bojevito sredstvo, s katerim protestuje; pred tem orožjem se tresejo mogocniki, ker jim je zadal že marsikak udarec. Kaj je v tem pogledu v Rusiji mogoče, za to je Tolstoj živa priča, ta velikan, ki za duševni razvoj moderne Rusije morda še več pomeni nego enciklopedisti za Francijo, ker Tolstoj korenini močneje nego ti v svojem narodu in deluje širše na ljudske mase. V zadnjih dveh desetletjih je izvzemši Tolstega ta literarni protest, ki se je v petdesetih in šestdesetih letih minolega veka čul najmočneje, polagoma utihnil. Talent je na videz v Rusiji izumrl; Gljeb Uspenskij je zapadel blaznosti, mnogo obetajoči Garšin je končal s samomorom, Korolenko se je umaknil na udobno žurnalistično polje, tenkočutni Čehov je bil za Ruse premalo tenden-cijozen. Čvrsti, kljubujoči protest se je našel zopet pri Gorkem, in sicer zveni pri njem polno in drzno, da se rado pozabi na vse male, zunanje pomanjkljivosti, ki so lastne proizvodom tega genijalnega pisatelja. Leonid Andrejev je kakor Gorkij mojster novele in kratke povesti. Gorkij je tudi nanj vplival nemalo, dasi je v mnogih stvareh od njega popolnoma Splošni pregled. 191 različen. Motivom, ki jih Andrejev obdeluje, manjka one dražesti, ki se nahaja v snovi sami in ki je lastna Gorkemu. Ljudje, ki jih Andrejev opisuje, so prav vsakdanji, in situacije, v katerih nam jih predočuje, niso vedno originalne. Ali posebna dražest leži v načinu njegovega predstavljanja, v nadrobnem slikanju in fini psihološki analizi, ki kaže pravega pesnika in mojstra jezika. Mračni motivi so Andreju posebno ljubi; skoro vsaka druga povest obdeluje problem smrti. On rad opisuje svoje sujete v mistični svetlobi. Posebno se javlja ta mistični element v skici »Molk«, kije doslej ena najpopolnejših njegovih črtic, in ga kaže na vrhuncu originalnega ustvarjanja. — Iz življenja dijakov in dijakinj jemlje Andrejev posebno rad svoje snovi. Vendar poseza tudi v milieu meščanskega filistra in delavca. Vedno ve izreči svoje posebnosti v mameči obliki. Andrejev se je pokazal kot izviren, samonikel talent, ki se zna poglobiti v svoje snovi in ki ima čudovit dar za opazovanje in slikanje. Rusi upajo, da postane eden največjih ruskih pisateljev. Od njegovega nadaljnega razvoja je odvisno, v koliko se jim te nada izpolni. C. G. Novi ruski pripovedniki. V. Vensajev in Ivan Bunin sta dva nova ruska pisatelja, katerih imeni sta zadnji čas zasluli preko mej ruskega carstva. Julij Verne, znameniti francoski romanopisec, je obhajal dne 10. februarja 75letni rojstni dan. Nova drama Gorkega. V »Malem gledišču« v Berlinu so predstavljali nedavno novo dramo Gorkega: »Prenočišče« (»Na dnu«). Dasi »Prenočišče« ni drama v navadnem pomenu besede — Gorkij sam imenuje svoje delo »Prizore iz nižin življenja« — je napravila predstava vendar naj-globočji vtisk in to na občinstvo, kateremu je rusko življenje docela tuje in neznano. Tu se je pokazala pač spet enkrat moč poezije! —k. Kipar Rendič. Najnovejše delo hrvaškega kiparja Rendica je kip pisatelja Evgena Kumičiča. Kip je izgotovljen v naravni velikosti. Razstavi se aprila meseca v Pragi. Društvo čeških umetnikov »Manes«, ki je priredilo nedavno na Dunaju razstavo, o kateri je poročal »Zvon« natančneje na drugem mestu, je izdalo svoje izvestje. Tu se pritožujejo moderni slikarji češki, da ne najdejo doma nikake prijaznosti. Dočim je dosegla na Dunaju njih secesijska mer mnogo priznanja, jim doma tudi »Češka akademija za znanost in umetnost« odreka podporo. Kakor znano, izdaje društvo jako odličen umetniški list »Volne smery«. »Društvo sv. Jeronima«, ki vrši v bratih Hrvatih tisto nalogo kakor »Družba sv. Mohorja« pri nas, je imelo za 1. 1903. svoje glavno zborovanje dne 12. februarja. Iz dotičnega izvestja posnemljemo, da so dobili člani družbe lansko leto štiri knjige in da se jim obeta za letos ravno toliko knjig. Vseh članov je imela družba lani 15.878 — v primeri z »Družbo sv. Mohorja« jako malo! Če se vpošteva, da ima »Družba sv. Mohorja« med 120.000 koroškimi Slovenci, kjer so razmere skrajno neugodne in kjer se Slovenci v šoli v materinem jeziku niti citati ne uče, nad 6000 udov, potem je pač naravnost neu-mevno, da »Društvo sv. Jeronima« bolje ne napreduje. Zdi se, da imajo oni, ki bi društvu lahko koristili, premalo vneme! Da se dosežejo taki uspehi, "¦ 192 Splošni pregled. kakor jih ima »Družba sv. Mohorja«, je treba pač tudi žrtev, in sicer velikih žrtev od posameznikov! Ljudstvo, kjer je zanemarjeno, kjer nima zmisla za napredek in prosveto, treba izpodbujati, treba bodriti. V tem oziru se ne sme strašiti nobenega truda! Ako prigovarjanje izpodleti devetkrat, desetič se morda posreči! In kjer je ljudem preveč plačati neznatno udnino, treba jo zanje tudi založiti! Polagoma začno potem uvidevati dobrote, ki jim jih donaša čitanje knjig, in radi žrtvujejo naposled tiste novce. Tudi naše ljudstvo je bilo treba šele vzgajati. Naj bi se bratje Hrvatje učili enkrat pri nas, kakor se mi v drugih zadevah radi učimo pri njih! Kajti le tedaj bode hrvaškemu narodu eksistenca zagotovljena, ako bodo tudi nižji sloji njegovi docela prešinjeni od narodne zavesti. In potem šele, ko bode tudi priprosto ljudstvo z veseljem čitalo v materinem jeziku pisane knjige, zadobi tudi »Matica Hrvatska«, ki tako krasno procvita in katero bomo vedno stavili naši »Matici« v zgled, pravi pomen. —*— Nove češke opere. Zadnjič smo poročali o novih čeških operah. To poročilo nam je popolniti danes. Opero »Kupec benatskv«, katere besedilo je spisal Jaroslav Vrchlicky, zlaga I. B. Foerster v Hamburgu. Profesor H. Trneček pa izdeluje opero »Mastičkaf, h kateri je tekst spisal znani kritik, prof. Ladislav Dolansk^. —š— Rusko predavanje. Dne 5. februarja je predaval v »Ruskem kružku« pred številnim občinstvom gosp. Grigorij And reje vič Iljinski o Gogolju. Razpravljal je zlasti o Gogoljevih odnošajih do drugih tedanjih književnikov, zlasti do Puškinovega kroga in do romantične struje. Andrej Rovšek, znani podobar, je umrl pred kratkim v 68. letu svoje dobe v Gabrju pri Moravčah. Dvestoletnica Peterburga. Zadnje tri dni letošnjega leta bodo obhajali v Rusiji na slovesen način dvestoletnico glavnega mesta Peterburga. Način, kako se namerava ta jubilej obhajati, je povsem vreden idej, ki so napotile Petra Velikega, da je zgradil novo prestolnico. Peterburžani nameravajo tem povodom zgraditi več krasnih poslopij, novo vseučilišče, veliko bolnico, mestno hišo in dvajset drugih šol. Stroški so proračunjeni na dvanajst milijonov rabljev. —k. —-—..—< . >_.---------------- O »Ljubljanskem Zvonu« se širijo zadnje čase razne neistiriitosti, ki imajo menda vse en in isti vir in namen. Najprej se je trdilo, da »Ljubljanski Zvon« več izhajal ne bo. To je bila gola izmišljotina. Potem se je začela trositi vest, da so »Zvonu« odpadli vsi sotrudniki. Tudi to je bila neresnica, kakor svedočijo dejstva. A zdaj se pripoveduje »zaupno« okrog, da ima »Zvon« samo še 500 naročnikov. Baš taka laž, kajti »Zvon« ne čuti niti kake najmanjše konkurence! — Toliko se nam je videlo potrebno omeniti, da se ne poreče morda: »Qui tacet, consentue videtur«. Sicer pa se zaradi takih stvari prav nič ne razgrevamo.'