Poštnina plačana v gotovini
Cena 2 din
Novaka
bUlflliA
Knjiga odpira obzorja, poplemeniti človeka, mu je kazalo življenja njegovega naroda
Solkan, 24. septembra 1948
GLASILO OSVOBODILNB FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ
Leto D. - Štev. 28
Dogradili bomo Novo Gorico, močan socialističen
steber v Slovenskem Primorju
Vse preveč ljubimo svojo domovi-no, zato se pri izvajanju naših nalog, ki nam jih nakazuje Partija in maršal Tilo, ne ustrašimo prav nika-kih težkoč, niti problemov, ki jih včasih res težko rešimo. Se manj pa nas strašijo klevete, ki neutemeljeno padajo na nas. Naj le govorijo, mi pa z delom, in to z vztrajnim delom, dokazujemo pravilnost naše poti. Prepričani smo, da ne bi dali toliko naporov, če ne bi vedeli, zakaj gradimo. Vemo pa, da ustvarjamo za lepše življenje v socialistični domovini.
Taka zavest je spremljala o nedeljo vse prostovoljce v frontovskih brigadah, ko so šli graitit Novo Gorico. Naj bo že kramp ali lopata, oba sta imela dovolj dela in sta zato zvonko odmevala po kamenju, vmes pa so cvilile samokolnice in vagon-čki pod težo kamenja in zemlje, ki Se je morala prevažali. Fronlovci iz Vipavske doline so tekmovali s fron-tovci iz Brd, Krasa in Grgarskega za prehodno zastavico. Vsi so imeli pred seboj samo eno: čim več bomo naredili s prostovoljnim delom, tem prej bomo imeli svoje gospodarsko in kulturno središče. Veselo razpoloženje je vladalo povsod ob zvokih harmonike in godbe na pihala, Brici pa so se bodrili s partizanskimi pesmimi, katerim so veselo odgovarjali pevci iz spodnje Vipavske.
Vsaka frontovska brigada je imela odmerjen prostor dela. Eni so de-, tali na glavni mestni cesti pri kamniti kanalov, drugi na stanovanjskih blokih, tretji na obhodni cesti, zopet drugi na Korenu, Kopali so tudi temelje za kmetijsko Solo, kjer so bili prav pridni frontovci iz Vederjana, zelo živo pa je bilo tudi na lesnem kombinatu, kjer so tekmovali največ Vipavci. Zelo vztrajni pri delu so se pokazali tudi mali pionirji iz spodnjega dela Solkana in so delavci drugi dan bili prav zadovoljni, ko so videli na stanovanjskem bloku toliko lepo zložene opeke.
V takem tekmovalnem razpoloženju se je skupno proslavljala naša obletnica priključitve. Uspeli pri delu prav zaradi tega ni mogel izostali. Povsod, kamor je padel kramp, ali se zasadila: lopata, je bilo čutiti strnjenost našega dela pri graditvi socializma. Doseženi uspehi, ki so jih fronlovci poslušali popoldne, ko so bili objavljeni, so jih o tem prejiri-čali Na prostovoljnem delu je bilo ta dan preko 2.500 članov fronte ki so prihiteli gradit Novo Gorico, kljub delu pri gradnji svojih zadružnih domov in kljub delu, ki ga imajo na svojem lastnem posestvu.
Meil lemi briqadami pa so se nekatere tudi boljše izkazale. Delavna brigada kolektiva iz Anhovo, ki je delala nepretrgoma od 7. zjutraj do JA. ure, je dobita prehodno zastavico kot znak priznanja za njihovo po-žrtifovalno delo. Vseh je bilo v brigadi 71 in so presegli normo za 65%. Brigadir, ki je prejel zastavico od predsednika OF odbora, je obljubil, da delavci iz tovarne Anhovo ne bodo odnehali prej, dokler nova Gorica ne bo zgrajena, stopnjevali pa bodo bolj delo še v svoji tovarni in lalco odgovorili na lažne klevete. Med frontov-skimi brigadami se je najboljše izkazala brigada iz Brij, v kateri je 22 front o vre v preseglo normo za 91*1». Med boljšimi, ki so bite tudi pohim-Ijene, je še delavni kolektiv kamnoloma podjetja za ceste, frontovska
brigada iz Preserja, Prvačine, llum, Podsabotin, Planina, Šmartno, Drnovk, Dobravlje in Neblo. Nekatere od teh so prejele od okr. Komiteta KPS lepa knjižna darila.
V poj>oldanskih urah so frontovci v senci topol poslušali operni pevski zbor iz Ljubljane, ki jim je s svojim pestrim sporedom nudil lep kulturni užitek.' Borbeno podane rccilacijc člana iz drame pa so jim vlivale še novih moči za nadaljne delo pri graditvi socializma.
Ponosni nad doseženimi uspehi so v pojKtldanskih urah brigade zapuščale novo Gorico z mislijo, da bodo
od tega dne, ko so proslavljale prvo obletnico priključitve, pogosteje prihajale na delo; mnogi člani OF pa so skleniti, da bodo šli v stalne fron-lovske brigade, ki bodo ostale na gradilišču 10 ali več dni. S temi stalnimi brigadami bomo v veliki meri zadostili pomanjkanju delavne sile, obenem pa bodo te (rontovske brigade kovačnice novih ljudi, ki zavestno laijejo novo življenje ne glede na vse ležkoče, katere nam stojijo na poli. Zato ne sme biti člana OF, ki ne bi vstopil v to brigado in tako v veliki meri prijwmogel k izvršitvi letošnjega plana.
S prostovoljnim dekiti na gradnji Nove Gorke se naše žene pripravljajo na svoje volitve
Obveznosti, ki so jih žene sprejele za svoje volitve, katera od njih bo naredila čim več prostovoljnih ur, se iz dneva v dan izpolnjujejo. Na vseh gradbiščih zadružnih domov je vi-dejti žene, kako marljivo opravljajo lažja dela, kot je to čiščenje oipeke, nošenje kamna, prevažajo zemljo in pripravljajo material delavcem, da lahko delo nemoteno napreduje.
S tem prostovoljnim delom na gradnji zadružnih domov jin pri lokalnih popravilih pa žene še niso zadovoljne. V nedeljo je bilo videti na novi Gorici v vseh frontovskih brigadah poleg vseh ostalih največ žena. ki so prišle ta dan izpolnjevati obveznosti, ki so jih sprejele na svojih sestankih.
Žene so obletnico priključitve proslavile z dolom in z zaupanjem v svoje vodstvo ter z zavestjo, da to kar danes gradijo, gradijo za lepšo bodočnost svojih otrok. Žene iz, Pr-vačinc. ki so delale na glavni mestni cesti, so bile v svoji frontovski brigadi tudi pohvaljene. One so v največji meri doprinesle s svojim delom. da je njihova frontovska brigada bila na četrtem mestu pri delu in so zalo prejeli knjižno nagrado. Tu-
di zenc iz brij, so sc polnoštevilno udeležile dela. Med vsemi je bila najbolj požrtvovalna Pečenko Frančiška. stara 63 let Ker sta ji v partizanih padla dva sinova, hoče ona sedaj nadaljevati (kdo, ki sta ga onadva začela. Se več je bilo tokih žena, ki so s svojim delom pokazale, da ne klonejo pred nobenimi težko-čami, kljub temu. da so že v letih. Kdo nc pozna Černigoj Frančiške iz Dol Predmeje, ki je stara že 72 let, pa sc ni ustrašila niti dela pri gradnji zadružnega doma, še manj pa se te ustrašila priti v nedeljo na gradnjo nove Gorice. Okrajni OF ji je za njeno vztrajno delo, tako aktivistki v času borbe, kakor sedaj graditeljici socializma, poklonil lep šop goriškega cvetja. Z njo je prišla na delo tudi 70 letna Polanc Barbara, ki se ji pri delu ni prav nič poznalo, da ima že toliko let Ob koncu slovesnosti je vsem po zvočniku povedala. da je sodelovala ▼ borbi hi Preživela 21 napadov na Dolu Predmeji ter je tako prekaljena bila tudi med prvimi graditelji zadružnega doma na Predmeji.
Požrtvovalnost teh žena na prostovoljnem delu na gradnji nove Go-
rice naj bo vzgled tudi vsem ostalim ženam našega okraja, ker bodo te tako lahko kljubovale všem težifcb-čam in res ustvarjale steber magljive fronte žene^ ki so v-«. Prav tako vključene v borbo žA izgradnjo naše socialistične državi Te napredne žene naj posnemajo tudi bste. ki so še izven Oirgartizacaje AFZ in še nasedajo raznim temnim elementom, ki hočejo ustvariti rai-dor prav v AFZ organizaciji in ki bO-čejo z nekaterimi neplodnimi frazami odtegovati naše napredne žene od velikih dejanj, ki stojijo pred nami vsemu
Centralnemu komiteju KPS, tov. Mihi Marinku
Vsi v frontovskih brigadah goriškega okraja, ki smo danes s prostovoljnim delom na gradilišču Nove Gorice proslavljali prvo obletnCco priključitve Slovenskega Primorja k Titovi Jugoslaviji, pošiljamo Vam In preko Vas vsemu našemu vodstvu delovne pozdrave.
Strnjeni v Osvobodilni fronti pod vodstvom KP izvajamo od Vas nakazane smernice, ki ste nam jSh nakazali pred letom dni ob zaključku prve etape regulacije Lijaka.
Prepričani bodite, da bomo kljub vsem težavam, s katerimi se borimo v današnji gospodarski borbi zgradili z našimi lastnimi napori! Novo Gorico. nov soclafetičrt steber V Slovenskem Primorju.
Zavezujemo se, da bomo s prostovoljnim delom v stalnih frontovskih brigadah nadoknadil pomanjkanje delavne sile in tako izvršili naš plan.
Vsem tistim pa, ta nas klevetajo, naj sli bo to v imperialističnih držali-’ ah v Madžarski in Romuniji ter Ceski m Bolgariji, pa odgovarjamo f deloyi»o pestjo, kfi danes zavestno gradi Novo Gorico sad na-
Partije°tnOSti P°d vod5tv°in naše
Nova Gorica, dne 19. IX. 1948.
F rontovske brigade na gradnji Nove Gorice ob L obletnici priključitve Slov. Primorja k Titovi Jugoslaviji.
Stanje zadružnih domov v Goriškem okrajn
na dan 20. septembra 1948
Pokriti domovi: Trnovo. Kal nad Kanalom, Dol-Prcdmcja, Medana, Ročinj, Vrtojba, Gradišče. Col, Višnjcvik, Lokve, Kanal.
Pokrivanje strehe: Rihembcrk, Pr-vačina, Dobrovo.
Zidanje: Šempas, Huin-Njivicc, Kostanjevica. Miren, Otlica. Preserje. Vipava, Črniče.
Kopanje temeljev: Selo. Št Vid, Lozice, Batuje, Dornberk. Čepovan. Ajdovščina, Cerovo, Lokave, Osek,
Kojsko, Vogrsko. Grgar.
Priprava materiala: Neblo. Renče
Mrtva gradbišča: Dobravlje, Ha’ Ravne, Budanje, BunjŠice, Podkraj.
Naše predkongresna tekmovanje naj ko dokaz, da stopa naša Partija po pravilni poti Marksizma-Leninlzma
V preteklem teclnu so se po našem okraju vršile sektorske partijske konference, katerih namen je bil pregledati delo Partije, izluščili analizo našega dela in popravili napake ter konkretnejše pristopiti k nalogam, ki jih moramo izvesti do 11. Kongresa KPS.
Po poročilih sekretarjev celic, se je ugotovilo mnogo dobrih, pa tudi nekaj slabih strani. Nekateri člani celic so pri svojih poročilih prikazali njihovo vsakodnevno borbo, kako pristopajo k izvajanju sklepov zadnjih sektorskih konferenc sekretarjev celic. Ugotovilo pa se je tudi, da nekateri sekretarji niso prenesli teh sklepov na ostalo članstvo in celo, da članstvo s temi sklepi ni bilo' seznanjeno. Tudi sklepi okrajnega plenuma OF, ki so bili sprejeti že pred enim mesecem, niso bili preneseni na vse frontovce. Ko se je ugotavljalo, kakšen je politični položaj v vasi in od kje izvirajo na-palce. se je ugotovilo, da je tam položaj dober, kjer je članstvo celice res aktivno. Tam, kjer celica ni delala, kjer članstvo ne razpravlja konkretnih stvari in s tem v zvezi ne sprejema sklepa v t je položaj na vasi pri sprovajanju vseh gospodarskih ali političnih akcij slab. Namesto, da bi bili sekretarji celic res politični voditelji na vasi, so dostl-Icrat zgolj praklicisti. S takim delom je nujno treba prenehati.
Na sektorski konferenci na Krasu je bilo na pobudo nekaterih kraških celic sprejeta vrsta sklepov, s katerimi pozivajo celice Vojščica, Kostanjevica in opekarna Bilje vse ostale celice na predkongresno tekmovanje v sledečih točkah:
1.	Za ideološki in idejni dvig članstva:
a)	Katera celica se bo najbolj idejno prekalila;
b)	katera celica bo najboljše in največ preštudirala material V. kongresa KPJ in kje bodo najboljši di-slaitanti, ko bo pred II. kongresom KPS izpraševanje članstva;
c)	katera celica bo vključila v študij gradiva V. kongresa KPJ največ dobrih frontovcev.'
2.	Ktdera celica bo sprejela iz vrst najboljših frontovcev največ članstva v KI* in kandidaturo.
3.	Katera celica bo sprejela iz vrst SKOJ-a najboljše člane v KP in kandidaturo.
h. Katera celica bo najboljše izvršila spojitev SKUJ-a in IMS.
5.	Katera celica bo najboljše izvedla volitve AFŽ.
6.	Katera celica se bo organizacijsko okrepila (razdelitev nalog).
7.	Katera celica bo napravila v svojem IiLO-ju največ udarniškega dela pri akcijah v krajevnem merilu in katera bo zajela čim več fron-tovcev pri teh delih.
8.	Katera celica bo največ pomagala KLO-ju pri izvrševanju gospodarskih nalog:
a)	odmera davkov;
b)	odkup krompirja;
c)	odkup koruze ild.
9.	Katera celica bo poslala največ članov in fronlovcev na prostovoljno delo na gradnjo Nove Gorice.
10.	Katera celica bo najboljše utrdila delo množičnih organizacij.
11.	Katera celica bo največ pomagala pri gradnji zadružnih domov.
12.	Katera celica bo organizirala največ kulturno umetniških skupin, t. j. pevskih zborov, kvalitetnih prireditev, recitacij itd.
Vse zgoraj navedene točke o doseženih rezultatih bodo objavljali časopisi, zalo se je poudarilo, da si morajo celice takoj uvesti evidenco o njihovem delu in o njih točno poročali, da ne bo niti ene celice, ki ne bi pravočasno poročala o uspehih v okviru tekmovanja. Rezultati lega tekmovanja, je bilo poudarjeno, bodo ogledalo našega partijskega dela.
Ko sedaj pristopamo k volitvam v naše osnovne partijske organizacije moramo iz naše srede izbrati najboljše, najbolj predane, v razredni borbi najbolj prekaljene komuniste, ki bodo kos nalogam, ki se postavljajo pred vsakega sekretarja celice ob zgodovinskem prehodu naše družbene ureditve v socializem. Sekretar mora biti naši Partiji resnični voditelj našega političnega vaškega ali obratnega aktiva. Nujno je, da mora biti seznanjen z vsemi gospodarskimi in političnimi nalogami, imeti mora perspektivo linije dela v naj>rej in s tem v zvezi tudi dajati članstvu navodila za akcijo, nad izvajanjem sklepov pa vršiti kontrolo, da se sklepi v celoti spro-vedejo v življenje. Taka Partija na vasi bo lahko izvršila svojo zgodovinsko nalogo in odigrala svojo avantgardistično vlogo.
Tovariši komunisti in komunistke, oborožujmo se ideološko, da bomo kos nalogam, ki jih je pred nas postavil V. kongres KPJ in ki jih od nas pričakuje delaven človek naše s krvjo prepojene domovine. To bo ponovni dokaz Primorskega ljudstva, kako zna cenili svojo svobodo, kako zna cenili svoje sinove, ki so dali svoja življenja in s tem uresničil davne sanje vsakega poštenega Primorca.	Krivec
Odkup krompirja ko treba poživeti
V zadnjem tednu odkup krompirja zelo slabo napreduje, lo pa zaradi tega, kor niti KLO-ji, kakor tudi frontovske organizacije ne posvečajo tej akciji dovolj pažnje. Ako pogledamo dosežene uspehe v prejšnjih dneh, lahko ugotovimo, da je pri sprovajanju te uredbo zainteresiran zgolj niaij kmet, ki razume današnjo aditev in se zato v vse akcije vklju-jeL Razumljivo je, da se naši večji kmetje, ki imajo preko 7 ali pa Še več ha omc zemlje, ne vključujejo v to akcijo, to pa zaradi tega, ker jim ni bilo prvič niti prikazano njihovo škodljivo zadržanje in špeku-lantski nameni v več slučajih, pa istim niti odborniki KLO-jev niso odmerili pravilno oddajo krompirja, kot je to KLO v št. Vidu, ki ne vidi v tej pomanjkljivosti svoje velike napake.
Ge pomislimo, da je naš mali kmet oddaj petkrat več krompirja, kakor večji kmetje, lahko z gotovostjo trdimo, da imajo slednji vse prej kakor pa pozitivne namene s svojimi
viški krompirja, ki ga mislijo čim dražje prodati, ker vedo, da je letošnji pridelek slabši o<l lanskega. Prav zaradi tega bodo tako KLO-ji, kakor vse masovne organizacije morale pristopiti k razkrinkavanju teh poedincev, da bomo lahko izvedli plan potreb našega delavnega ljudstva. ki se danes bori z vsemi silami, za dvig blagostanja tudi tistih, ki mislijo še danes izkoriščati. To bi morali vedeti tako v Lokavcu nad Ajdovščino. kakor v št Vidu in v Vipavi. kjer odkup krompirja poteka najslabše.
Prepričani smo, da bomo plan odkupa sprovedli le s pravilno mobilizacijo vseh pozitivnih elementov na naši vasi, ki nočejo in tudi razumejo današnje težkoče, ko gradimo z lastnimi silami novo'življenje. Zato moramo to gospodarsko akcijo bolj poživeti, da bo našemu delavnemu človeku zagarantirana preskrba s krompirjem. Vsi tisti KT.O-ji, kakor tudi odbori OF, ki k odkupu krompirja še niso pristopili z vso res-
Prlpravimo s® za študij ©F
V.kongres Komunistične partije Jugoslavije ie postavil pred Fronto med drugimi nalogami političnega dela v množicah tudi stalno dviganje zavesti množic In vzgojo v duhu socialistične izgradnje, na bazi prostovoljnosti široko razvijanje študija marksizma leninizma, študija NOB, problemov naše Izgradnje in problemov mednarodne politike.
Okrajni OF odbor je postavil pred svoje organizacije obsežen polletni plan, v katerem je tudi načrt za študij. Študij je namenjen vaškemu aktivu, dostop pa imajo vsi člani Fronte, kjer je v našem interesu, da pri študiju prisostvuje čim več delavnega ljudstva.
Načrtni študij prične v prihodnjem tednu po vseh krajevnih OF odborih. Krajevni OF odbori naj obvestijo celotni vaški aktiv. Študij se bo vršil v
obliki lahko razumljivih predavanj, katera bodo podajali okrajni inštruktorji. Po predavanju se bo vršila diskusija, k! ima namen razčistiti nejasne pojme.
Vaški OF odbori naj ustanovijo priročno knjižnico predvsem dela: Titss Kardelja, Djiiasa, Kidriča in tekoče politične brošure, da bo omogočen vsakemu članu aktiva (krožka) individualen študij.
Za pričetek študija naj se krajevni OF odbori držijo datuma In določene ure. Morebitne spremembe za prihodnji študij naj se uredilo z okrajnim inštruktorjem.
Polagajmo pažnjo na študij, ker bo s študijem in vzgojo najširših ljudskih množic v socialističnem duhu olajšano delo pri vseh gospodarskih problemih na vasi.
Teden gasilstva
Na pobudo ministrstva za notranje zadeve, se vrši danes v času od 19. do 26. IX. teden gasilstva. Namen tega tedna je, da se med ljudstvo poglobi smisel zavarovanja ljudskega imetja in da se popularizira med širokimi ljudskimi množicami vlogo prostovoljnih gasilskih društev v naši ljudski državi ter da se s tem obenem poglobi tudi povezanost gasilskih društev z ostalimi množičnimi organizacijami, katere naj jim dajo pravo politično vsebino in naj vključijo v njihove vrste dobre frontovce, predvsem pa mladino.
Ta teden gasilstva ni organiziran zato. da bi bili požari pereč problem, pač pa zato, da se z mobilizacijo frontnih članov osvežijo in očistijo gasilska društva vseh kapitalističnih elementov, ki vedrijo v teh društvih že cele dobe, tudi takrat, ko so bili v teh društvih eksponenti slovenskega klerikalizma, danes pa hočejo to organizacijo imeti, kot zgolj samo strokovnjakarsko.
V našem okraju imamo 5 gasilskih čet, ki so v tem tednu imela svoje občne zbore in so se preimenovala v društva. Med najbolj aktivnimi društvi je prav gotovo Vipava, ki je vključila v svoje društvo največ mladincev in so v tem tednu napovedali tudi vsem ostalim društvom tekmovanje, kdo bo najboljše organiziral teden gasilstva, kdo bo očistil in preuredil gasilski dom in kdo bo najboljše negoval gasilsko orodje. V tem tednu bodo v Vipavi imeli na koncu dve nočni in dve dnevni vaji. Potrudili so se tudi, da so nabavili iz lo-
dmiga društva so v svojem tednu izvršila vse organizacijske priprave ter prav tako vključila v svoje vrste pozitivno elemente, katerim bo interes vzgoja prostovoljnih gasilcev v duhu naše socialistične graditve.
V prihodnji številki našega časopisa bomo poročali o doseženih uspehih v teku gasilskega tedna.
Grozdje zori —
bliža se trgatev
Borec za hektarski donos z zadovoljstvom ogleduje letošnji pridelek
Povsod- kamor pogledaš, v Brdih ali Vipavski dolini, se pod svetlozelendmd lisli črnijo in rumenijo jagode letošnjega grozdja. Kljub temu, da je dobro rast trte onemogočal dež in kljub temu, da je v Vipavski dolini precej grozdja po bila toča, bo letošnji pridelek še kar zadovoljiv.
Da v času trgatve ne bo nepotrebnega beganja za to in ono, kair se pri trgatvi potrebuje, se moramo že sedaj pripravljati, da bomo lahko nemoteno prijeli za delo, ko bo čas.
Razumljivo je, da moramo prav kleti dobro pripraviti, da se vino ne pokvari. Zato bomo že sedaj vse kleti pobelili apnu pa dodali še nekaj kuhinjske soli, da se bo čim bolj oprijelo zidov. Tudi plesni ne sme biti v kleti, zato je prav, da dodamo apnenemu mleku ie nekaj modre galice. Pred trgatvijo je nujno potrebno, da se kletne prostore razkuži z žveplom. Na goreče oglje natresemo navadnega žvepla in nato prostore ne-produšno zapremo. Klet naj ostane tako zaprta vsaj 24 ur. S tem razkuževanjem bomo uničili rfhjrazEčnejše bolezenske glivice, predvsem pa bakterije ocetne kisline, ki dela našim kletem največjo
nostjo, pa naj v bodoče odpravijo vse pomanjkljivosti, da bodo odkupili res listo količino, ki odgovarja gospodarski moči njihove vasi
škodo. Da v naših kletnih prostorih ne bo vlage, bo to opravil danes že vsak zidarski mojster, če hočeš zmanjšati vlažnost zraka v kleti, je priporočljivo, da postaviš v kot posodo z živim apnom, ki bo vsrkovalo vlago.
To je najnujnejše, če hočemo imeti v kleti dobro vino.
V tem času, ko smo resnično svobodni, pa moramo posvetiti tudi več pažnje sami organizaciji pri trgatvi. Vsak vinogradnik ima še prav gotovo v spominu, kakšno veselje je bilo ob času trgatve: prav to pa moramo tudi danes uvesti pri nas, saj je to za Vipavsko dolino in Brda velikega življenjskega pomena. Naše frontne organizacije naj ob času trgatve poskrbe, da bo po vaseh zavladalo veselje, na drugi strani pa naj dajo tej akciji tudi svoj politični značaj, čas trgatve mora v tem letu izglodati kot delovna akcija kmečkega ljudstva, ki se danes zavestno bori za čim boljši hektarski donos, za čim prejšnje izboljšanje naših življenjskih pogojev, ko gradimo socializem. Zato naj bo letošnja trgatev izraz naše vztrajnosti pri delu, obenem pa manifestacija naših velikih zmag. Ni-* kakor ne smemo opustiti tistih globokih, narodnih običajev ob času trgatve, ki so nairodu vedno bili vzpodbuda za njihovo borbo proti vsem mogočim izkoriščevalcem, ki so Iz nas hoteli ustvariti narod hlapcev.
Kalko so v Dornbergu pristopili k gradnji zadružnega dnina
Fred otvoritvijo domov Igre in dela v Kanalu in Ajdovščini
V	Dornbergu so zadnji mesec vaščani pokazali pri gradnji zadružnega doma lepe uspehe. Še do predkratkega le bilo tu nekako nerazumevanje samega položaja in so se vrtili okoli tega, kje naj dom sploh stoji. To nerganje nekaterih je zavlačevalo delo vse do konca avgusta. Ko je bil prostor končno le določen, so najprej Dornberčani organizirali brigadni sistem dela tako, da danes šteje brigada 600 frontovcev.
Danes imajo že izkopane temelje, čeprav je bilo tu treba dati precej delavne sile, saj bo zadružni dom v Dornbergu eden od največjih v gori-škem okraju. Sam izkop kleti je zahteval nad 1200 in3 zemlje. Tudi kamenje so že pripravili, čeprav so ga moirali voziti več km od gradilišča iz grdega za vozove težko dostopnega kraja. Pripravljenega imajo že nad 300 m3 kamenja. Ker še ni vse kamenje zvoženo na gradilišče, so kmetje sprejeli sklep, da bodo vse to kamenje sami zvozili na gradilišče.
Les so si pripravili na ta način, da so stopili v stik s trnovsko gozdno upravo in se z njimi dogovorili, da bodo oni napravili toliko prostovoljnih delovnih ur na postaji Gorica, kjer bodo nakladali les, v zameno pa bodo delavci gozdne uprave pripravili za njih potrebno tramovje, ki ga bodo oni
LE S SPREJEMANJEM BOMO ODPRAVILI VSI
V	predzadnji številki našega lista le bil objavljen dopis v zvezi z nabavo materiala na gradiliščih naših zadružnih domov. V tem članku se je omenjalo tudi upravo za gradnjo zadružnega doma v Batujah, češ, da prodaja pesek, ki ga kopljejo na mestu, kjer bo stal zadružni dom in da s tem v zvezi ne pristopajo h gradnji sami.
Poglejmo, kaj je na to odgovorila uprava zadružnega doma v Batujah.
V	Novi Gorici 3. septembra piše tov. iz okrajne uprave za gradnjo zadružnih domov, da smo na gradbišču v Batujah zgubili precej ljudi zaradi tega, ker prodajamo pesek, kar je povod, da nekateri upravičeno godrnjajo, češ, da le zadružni dom v Batujah še vedno pri kopanju temeljev.
Mi seveda takim izjavam ne bi niti odgovarjali, če bi nas na to ne opozorili sami graditelji, da nikakor ni pravilno, da se na gradilišču dela vsaki dan, da je krajevna uprava vedno na tem, da organizira delo in prevozna sredstva in da se graditelji dan za dnem borijo z rušenjem skal, ki jih je seveda treba odstraniti in pa, da se končno najde nekdo, ki povsem nepoučeno vrže v javnost, da so v Batujah še vedno pri kopanju temeljev.
Kdor misli presojati in pisati o našem gradilišču, mora priti do nas na licu mesta, ne pa nasedati izjavam, ki se najdejo kdo ve kje. Niti en Batuj-čan ni proti temu, da se pesek še ved-
Odgovor okrajne uprave
Da so bile upravi zadr. doma v Batujah z naše strani prikazane gotove pomanjkljivosti, predvsem da se tam prodaja pesek, ki bo potreben za gradnjo zadružnega doma, se omenjena uprava s to kritiko ne strinja. Mi imamo namen pojasniti, da je ljudstvo v v Batujah pripravljeno storiti vse, da se zadružni dom čim prej postavi in tudi to, da je delo res težko in naporno, ker je bilo napravljenih že mnogo ur, toda imeti tnoramo pred seboj to, da se čim prej pokažejo vidni uspehi dela, ker bomo v tem slučaju najbolj pritegnili ljudstvo k delu in mu vlili več zaupanja, da bo zadružni dom res pokrit, kot so to na svojem masovnem sestanku sklenili. Uprava za gradnjo zadružnega doma v Batujah mora pač vedeti, da se ni kritiziralo ljudstva, ker res pridno dela, temveč njo samo, ki noče razumeti pravilne kritike in se sklicuje, da je ta namenjena ljudstvu. Nikakor niso bili kritizirani uspehi, ki so bili doseženi na gradbišču, temveč sam« pomanjkljvosti, ki jih uprava v Batujah ni predvidela. Ce pomislimo
sami prepeljali v Dornberg. Jasno je, da so to le delno rešeni problemi, čaka jih pa še precej dela, preden pripravijo 120 m3 peska, 40.000 komadov zidne opeke in nad 20.000 komadov strešnikov, ki jih bodo morali pripraviti do gradilišča. Razumljivo je, da bodo vaščani Dornbcrga rešili tudi ta problem in so zato že stopili v stik s prevozniki, ki jim bodo ta material pripravili na mesto.
V zvezi s tem opozarja okrajna uprava za gradnjo zadružnih domov vsa gradilišča, da čim aktivnejše pristopijo k točnemu poročanju, kar se tiče materiala. Po poročilih se vidi, da do sedaj, razen par krajevnih uprav za gradnjo zadružnega doma, sploh ali pa se zelo pomanjkljivo poroča o stanju materiala na gradbiščih. Zato je potrebno, da se takoj pristopi k evidenčni službi po navodilih, ki so jih uprave dobile od okraja, da se tako lahko pravilno porazdeli material, kakor tudi prevozna sredstva in da se s tem obenem tudi pravilno oceni delo.
Zavedati se moramo, da stojimo v času pred II. kongresom KPS, katerega bomo najlepše spremljali prav s tem, če bomo izpolnili sprejete obveznosti, to je, da bodo vsi zadružni domovi po planu v letošnjem letu do tega dne pokriti.
OBJEKTIVNE RITIKE £ POMANJKLJIVOSTI
no prodaja, ker ni prav nobenega strahu, da bi se pesek na gradbišču izčrpal.
Kako je z delom n. pr. danes dne 11. septembra. Na gradilišču zadružnega doma dela II. desetina sindikalne podružnice kovinarjev. Vprašamo desetarja, kako je delal ta zadnje dni. Iz njegovega beležnika ugotovimo, da so naredili v petih dneh 182 ur. isto bi lahko navedli tudi od ostalih organizacij, kakor LMS, ki dela dvakrat tedensko, potem ZB in celo starejši upokojenci prihajajo na delo' prostovoljno. Kdor je imel veselje v začetku, ga ima tudi sedaj, kdor pa je imel svoje pomisleke o zadružnem domu v začetku, jih bo imel tudi tedaj, ko bo zadružni dom zgrajen.
Kljub temu pa smo še vedno pri kopanju temeljev (piše neki Metod) ali točneje pri kopanju kleti. Toda pomisliti je treba koliko truda in delavnih ur je že vloženih v to klet.
če se včasih kdo od uprave boij pesimistično izrazi o zadružnem domu, ie treba pač upoštevati dejstva, da je delo pri kopanju kleti zadružnega doma v Batujah zelo naporno in počasno. Nekateri sicer godrnjajo, nikakor pa ni res, da ne delajo, ali da so sc odpovedali zaradi prodajanja peska. Resnica je, da ljudje delajo in bodo dela« toda kljub temu bo še potrebno nekaj časa. predno bo naša klet izkopana.
za gradnjo zadr. domov
tudi na to, da se nekateri člani uprave za gradnjo zadružnega doma včasih zelo pesimistično izražajo o dograditvi doma, isti prav gotovo ne morejo ljudstvu vliti potrebne volje za delo. To, da se danes v Batujah koplje pesek s prostovoljnim delom, je popolnoma pravilno, vedeti pa bi morala uprava, da ljudstvo s svojim delom hoče videti tudi uspehe, to se pravi, da bi tiste ure šle v prid gradnje samega zadružnega doma, ki izgloda, da v letošnjem letu ne bo pod streho, kljub temu, da je ljudstvo pri delu zelo požrtvovalno. Naš namen je prikazati upravi za gradnjo zadružnega doma v Batujah agitacijsko pomanjkljivost, katero bi vsekakor morali razumeti, ne pa da to smatra kot izmišljotino. Prepričani smo, da bo uprava to napako uvidela in aktivnejše pristopila k reševanju problemov, ker jim bodo frontovci v Batujah dali s svojim prostovoljnim delom vso podporo. Potrebno je, da kritiko sprejemamo kot napotilo za Izboljšanje dela, ne pa kot kritiko, ki ubija voljo. Pri vseh uspe-
Otrokovo glavno delo v predšolski dobi je igra. V njej najde otrok svojo zaposlitev, z njo se telesno in umsko najpovoljneje razvija.
Če ima mati otroka doma pri sebi in ni zaposlena, je otroku dana možnost krepkega razvoja v igri. Tam je vse v redu, kajti mati že nadzira in tudi evemtuclno igro usmerja. Kjer je mati vključena v delovni proces, kjer je le delno doma in še takrat prezaposlena z gospodinjstvom, je otrok prepuščen samemu sebi, cesti in vplivom ceste ter je vzgoja takega otroka slaba. V teh slučajih nastane problem nadzorstva in pravilne vzgoje. Te naloge rešujejo tako domovi igre in dela, ki se ustanavljajo širom naše domovine predvsem v industrijskih centrih, kjer so poleg moških vključene V delo tudi žene. Danes je dela dovolj za oba spola in otrok v družini, kjer so ti domovi ni nikaka ovira pri vključitvi naših žena v produkcijo.
Na goriškem smo tik pred otvoritvijo dveh domov in sicer v Kanalu in Ajdovščini. Naše žene z veliko nestrpnostjo čakajo, da bodo vendarle dale svoje nebogljenčke, svoje najdražje v roke poklicnih vzgojiteljic, ki bodo vse svoje delo in znanje žrtvovale tem najmlajšim, da se bodo že v najranejši mladosti s pomočjo igre razvijali v telesno in duševno krepko šolsko mladež.
Otroci bodo v domu skozi ves dan. Mati bo brez skrbi opravljala svoje delo ter prispevala čim več k izvedbi petletke in izgradnji boljše bodočnosti, Brez skrbi bo pa predvsem radi vzgoje.
Otroci bodo zrasli v pozitivne, zavedne člane naše nove družbe. Živeli
bodo v kolektivu ter se tako lažje pripravili za samostojno življenje, za življenje, ki zahteva prilagoditev in sožitja z okolico. Mesto sebičnosti, egoizma, ki je v nas kot posledica vzgoje za časa kapitalističnih sistemov, bo v njih močno razvit socialni čut in ukoreninjena zdrava patri-olična zavest. Imeli bomo naraščaj — nov rod socializma predanih ljudi.
Naša ljudska oblast je takoj po priključitvi predvidela ustanovitev domov igre in dela v našem okraju. Zagotovljeni so bili krediti, ki se pa radi premalega zanimanja s strani organizacij in ljudstva niso mogli izrabiti, ker se DID-i niso ustanovili.
Z otvoritvijo DID-ov v Ajdovščini in Kanalu bo precejšnje število naših mater rešeno morečih skrbi, kam /. otrokom v času, ko vse svoje sile vlagajo za dvig našega življenjskega standarda s tem, da so vključene v produkcijo. Onim materam, kj se do danes mi bilo možno vključili v delo baš zaradi otrok, so dane možnosti, da se vključijo.
Oba domova bosta po dosedanjih Dodatkih zajela okrog 120 predšolskih otrok in okrog 50 šolskih. Oskrbovanje teh dveh domov pa ne bo smelo biti v breme samo okrajnemu 10 temveč v breme vsem ustanovam, ki so na tem zainteresirane, če si želimo izvedbo plana, če si želimo dvig živijnjsekga standarda, moramo posvetiti novoustanovljenima domovoma vso pozornost in vso pomoč. I-e tako bomo omogočili obstoj in razmah teli domov še v ostalih krajih kot v Solkanu, Šempetru itd., kjer je treba že danes misliti na otvoritev v prihodnjem letu.
ICako delajo v Kostanjevici na Krasu
Frontovska brigada je prišla na delo
Ko sem v nedeljo pregledoval po edine frontovske brigade pri delu na gradnji nove Gorice, sem tu in tam slišal marsikaj zanimivega. Pol me ie zanesla tudi med prve obrise parka, ki bo v našem novem mestu, Tam sem naletel na frontovsko brigado iz KLO Kostanjevica, čudno se mi je zdelo, kako to, da delajo samo mladinke in žene in le nekaj moških. Vseh je bilo 25 in so ravnali teren, kjer bo stal paviljon nad umetnim jezerom. Vprašam mladinko kako to, da ni \ieč moških v njihovi brigadi-pa mi sama zavestno odgovoru »Pri nas delamo tako, da nikjer ne zaostajamo Kakor veste gradimo zadružni dom. ki mora hiti, še to leto pod streho, zato so starejši frontovci ostali na gradnji zadružnega doma. Mladinci imajo v nedeljah pred-vojaško vzgojo in zato nihče pri tem noče izostati. Me mladinke in
hih, ki so jih Batujčanl že dosegli, pa bodo morali odpravljati tudi napake, Id zavirajo njihovo delo, in jih mogoče sarmi ne vidijo, ali pa jih uprava za gradnjo zadružnega doma noče uvideti. p
žene pa smo se odzvale klicu OF ter prišle z delom proslavljat prvo obletnico priključitve na gradnjo nove Gorice.«
V	tem momentu sem bil prepričan,
da bo tako prav gotovo zadružni dom v Kostanjevici letos zgrajen in da bodo tudi mladinci dobili vso tisto potrebno vzgojo, ki jo kot mladi graditelji socializma morajo imeti, če hočejo čuvati svojo domovino. Osvobodilna fronta na vasi je s tem v Kostanjevici pravilno rešila mobilizacijo delovne sile in vključila prav vse, ki se danes zavedajo pomena naše gospodarske, politične in kulturne dejavnosti.	BR.
Popravek
V	zadnji številki našega lista je bil objavljen rezultat nogometne tekme med Tolminom in Divačo. Zmagal jo Tolmin z rezultatom 5:2 in ne Divača, kakor je bilo objavljeno v zadnji številki.
Preklic
Tov. Lasič Milovan iz Vrtojbe štev. 84, proglaša za neveljavno svojo tekstrlbo nakaznico štev. 284086.
Onstran meje • • •
Kdor brani slovensko-italijansko bratstvo, je kaznovan
Tovariši iz ladjedelnice Sv. Marka, so bili končno po več dnevnem premoru obsojeni na zaporne kazni od treh mesecev do enega leta. Sojeni so bili zato, ker so branili dvojezičnost, ker niso hoteli dopustiti, da bi mednarodna reakcija razbijala enotnost slovenskega in italijanskega delavstva.
Vse demokratično ljudstvo na tržaškem ozemlju se zaveda, da je prav ta enotnost jamstvo za mir, napredek in delo na tem ozemlju. Zato je povsem razumljivo, da je sodišče našlo krivdo prav tam, kjer je napredek in borba za pravice delavstva.
Protesti Tržačanov zaradi povišanja cen življenjskim potrebščinam
Poleg neštetih protestov, ki jih dnevno pošiljajo Tržačani zaradi krivične uredbe o povišanju cen življenjskim potrebščinam, so poslale vojaški upravi tudi antifašistične žene šentjakobskega okraja svoj protest, v katerem zahtevajo takojšnjo ukinitev te odredbe.
Prav tako so imeli predstavniki Enotnih sindikatov daljši razgovor z načelnikom delavskega odseka vojaške uprave prav radi teh najnovejših ukrepov. Predstavniki Enotnih sindikatov so med drugim postavili tudi zahtevo, da bi se vojaška uprava vedno predhodno posvetovala s sindikalnimi organizacijami, prodno bi izdala
kake nove uredbe.
Že itak je naše delavstvo v silno težkem položaju zaradi prejemanja nizkih plač. Na novo zvišane cene bi življenje vsemu delavstvu in njegovim družinam bilo še otežkočeno. Sicer ta odredba ni posebno iznenadila tržaško delavstvo, ker se že tri leta bori na političnem in gospodarskem polju proti raznim manevrom anglo-ameriških kapitalistov. So pa nekateri bili vendarle razočarani, ker so upaLi, da bo Marshallova pomoč prinesla Trstu marsikaj dobrega. Seveda so to razočaranje doživeli samo onf naivneži, ki verjamejo raznim propagandnim trikom reakcije.
Kdaj bo slovenska šola?
Izletniki iz Podgore so obiskali več vasi v zapa-dni Beneški Sloveniji. Po vseh teh vaseh so s pesmijo navduševali zavedne Benečane, ki so vsi srečni in veseli sprejemali ta obisk. V Teri, kjer so sc Podgorci ustavili malo dalj časa, iili je ganil prizor: Po vsem nepričakovano je pristopil k izletnikom majhen deček ter hh z milim in upa polnim glasom vpraševal: »Kdaj bo slovenska šola«.
Toko. kot si želijo beneški Slovenci slovenskih šol, slovenske kul-
ture. tako se tudi Slovenci v krmin-skj občini borijo s težavami pri pripravah za slovensko šolo. Občinska uprava nikakor do sedaj ni hotela uvideti nujno potrebo primernih in zadostnih prostorov za slovensko šolo. Le dve šolski sobi bi se potrebovale, in tudi teh ni. Čeprav je možnosti rešitve tega problema veliko, bi se lahko uporabili tudi razredi italijanske osnovne šole, ki so popolnoma prosti, se pa stvar še sedaj ni uredila.
V Temnici na Krasu so proslavljali obletnico priključitve
Že nekaj dni pred 15. septembrom so se zbrali v Temnici odborniki vseh masovnih organizacij, da pretresejo, kako bi na čim lepši način proslavili prvo obletnico priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ.
Na predvečer praznika vsega delovnega ljudstva Slovenskega Primorja so zagoreli nad Temnico kresovi, ki so oznanjali, da se nikdar več ne povrne star družabni red fašističnega izkoriščanja. V dvorani pa so se zbrali vsi vaščani Temnice, kjer iim je aktivist iz vasi orisal pomen V. kongresa KPJ za vse narode Jugoslavije ter tudi podčrtal vse izmišljene klevete, ki padajo na naš CK in na našo borbo sploh. Zato je ljudstvo zahtevalo, da se pošlje Centralnemu komiteju protestna resolucija, v kateri je bilo naznačeno, da Kraševci od svoje poti, ki so si jo začrtali za časa borbe ne bodo odstopili, ker trdno verujejo v pravilno linijo, ki nam jo nakazuje
naša Partija z maršalom Titom na čelu.
Na dan same obletnice, pa so se vaščani v okviru svojih masovnih orga-zacij zbrali na prostovoljnem delu, s katerim so očistili vas in popravljali poti. Vsega je bilo narejeno 300 prostovoljnih ur. Obletnico priključitve so slovesno zaključili s prireditvijo v domači dvorani, kjer so pionirji temniške šole podali več dobro naučenih recitacij in pesmi. Govornik pa, ki je podčrtal uspehe v prvem letu po priključitvi, je poudaril, da se morajo vaščani Temnice še bolj poprijeti dela, da se čim prej izbrišejo sledovi fašizma in da se v najkrajšem času obnovi vse kar je porušeno.
V veselem razpoloženju, ob zvoku harmonik, le ljudstvo Temnice zaključilo slovesnost, ki je bila odraz neomajnega zaupanja v čim prejšnjo zgraditev naše socialistične države.
T. A.
FIZKULTURA
Teden »kulturnega znaka
Republiški center tekmovanja za ti z kulturni znak je razpisal »Teden fizkul-tnrnega znaka« od 13. IX. do 20. IX.
Okrajni center Gorica je na to pobudo organiziral množično polaganje norm po vseh društvih, aktivih in šolah. Ob zaključku tedna so bili doseženi sledeči rezultati:
Za mladinsko značko je bilo položenih 214 norm, za bronasto 287 in za »rebrno 174.
Največ norm je položilo tizkulturno društvo Gorica, kakor tudi telovadno društvo iz Renč, ki se je osnovalo komaj pred 14 dnevi. Tudi v Biljah so se tizkultumfckl zavedali svoje dolžnosti, saj 90 položili v enem dnevu 54 norm. Pri tem tekmovanju niso sodelovala tiz-kultuma društva, kakor Volga, Vipava, Ajdovščina, tovarna Anhovo in Cepovan. Vsa ta društva, razen Ccpovana vidijo
svoje uspehe v nogometu, ne zavedajo pa se splošne telesne vzgoje in lahke atletike, kljub temu da to reorganizacija fizkulturnega udejstvovanja v prvi vrsti predvideva.
Ker se bliža likvidacija novembrskega roka, jc potrebno, da vsak prijavljenec položi vse norme do konca oktobra, ker bo drugače značko zapravil. Posebno mladinci, ki so se prijavili za polaganje norm, bi lahko pokazali več volje in tako zagotovili sebi uspehe.
še enkrat se opozarja vse omahljive tekmovalce za značko, da sc javijo svojemu društvenemu referentu, ki jim bo dal vsa navodila, kdaj, kje in kako se bodo polagale norme do likvidacije novembrskega roka. Do konca oktobra moramo imeti osvojenih 300 fizkulturnih znakov, kar smo sprejeli kot sklep.
Prvenstvo okraja v lahki atletiki
Okrajni tizkultumi odbof razpisuje v nedeljo, 26. IX. ob 10. okrajno prvenstvo v atletiki na igrišču FD Gorico v Šempetru.
Tekmovalo sc bo v sledečih panogah: Moški: toki: 100, 200, 400, 800, 1500 in 5000 metrov; meti: krogla, bomba, disk in kopje; skoki: višina, daljjina in troskok; štafeta: 4 X 100 metrov. ženske: teki: 100, 200 in 800 metrov;
meti: krogla, bomba, diska in kopje; skoki: višina in daljina; štafeta: 4 X 100 metrov.
Tekmovanje se bo ocenjevalo po finskih tablicah- Najboljše društvo prejme prehodno zastavico z naslovom okrajnega prvaka za leto 1948- 1949. Prvoplasi-rani prejmejo diplomo in naziv prvaka v disciplini.
Rezultati fizkulturnega dneva v Anhovu
Tek na 100 m moški:	1. Vodiščck
Franc, Trbovlje, 12,4; 2. Drobcš Jože, Trbovlje, 12,6; 3. Vancli Anton, Trbovlje, 12,8.
Skok v višino, moški: 1. štrukelj Andrej, Volga, 1,50; 2. Černigoj Marijan, Volga, 1,45;3. Vaneli Anton, Trbovlje,
I,	45.
Mcl krogle, moški: 1. Gosak Martin, Soča, 9,47; 2. Zargaj Miro, Trbovlje, 9,13; 3. Brmcc Radko, Soča, 8,85.
Kolearslvo, H,500 km: 1. Mozetič Andrej, Železničar, 21,59 min.; 2. Marušič Rudi, Šempeter, 24 min.; 3. Mavrič Renato, Šempeter, 29 min.
Odbojka: Trbovlje : Volga 2:0 (15:13, 15:9); Soča : DES Dohtar 2:1 (13:15, 15:12, 15:9). — Finale: Trbovlje: Soča 2:0 (15:6, 15:0 pf ).
Nogomet: Soča : Adrija 2:3 (1:0); Soča :
Nogometna tekma za pokal FLRJ FD Gorica : Garnizija (Ljubljana) 4:3
Zanimivi tekmi je v nedeljo v Šempetru prisostvovalo preko 800 gledalcev, ki so z objektivnim navijanjem spremljali potek hitre in napete igre.
Takoj v pričetku igre se je opazilo, da bo tekma zelo borbena, saj je žoga valovala iz polja v polje. Po hitrem prodoru celotne obrambe Garnizije je Korparju uspelo, zabiti prvi gol za Gorico v
II.	minuti. Ta neuspeh je strnil vrste Garnizije, da je hrepeneče gledala na vrata Gorice, dokler ni v 20. minuti neubranljivo poslala žogo v vrata. Šc bolj pa so bili Goričani navdušeni, ko je Korpar v 22. minuti zopet potresel mrežo Garnizijona. Z lepo akcijo je Goričanu Repu uspelo zabiti tretji gol. Do konca prvega polčasa se rezultat ni spremenil.
Po odmru Je prešla Garnizija v lahko premoč, toda ni ji uspelo takoj znižati
rezultata, šele v 10. minuti igre so zabili svoj dirugi gol. Moštvo Gorice je s tem opazilo nevarnost in je zato razživelo svoj igro> doktor ni v 28. minuti Korpar zabil še četrti gol. še enkrat je igralec Garnizije potresel mrežo Gorice z eniajstmeterskim strelom, vendar so Goričani odnesli zmago.
Tekma je potekala v najboljšem soglasju in lahko rečemo, da takega užitka gledalo! v Šempetru še niso imeli. Moštvo Garnizije je v celoti dobro in uigranoi, manjka mu le požrtvovalnosti, katere je pokazalo več FD Gorica in si je zato tudi priborila zmago.
Pomlajeno moštvo FD Gorice sc je s to tekmo uvrstilo v nadaljnje tekmovanje za pokal FLRJ.
Sodnik jc tekmo sodil odlično.
Rezultati nogometnih tekem za prvenstvo Primorske
Volga : Divača 5:0.
Gorica : Sežana 2:0.
Tekma Miličnik : Ajdovščina sc ni odigrala, ker se sodnik, ki je bil določan za tekmo, ni javil na igrišču.
Lestvica prvenstva II. kola
1.	Volga
2.	SežJana
3.	Tomin
4.	Gorica
5.	Ajdovščina
6.	Miličnik
7.	Divača
2 2 0 0 8:1	4
2 1 0 1 9:4	2
1 1 0 0 5:2	2
1 1 0 0 2:0 2 1 0 0 1 1:3	0
1	0 0 1 2i9	0
2	0 0 2 2:10 0
Tovariš, tovarišica!
Ko čitaš naš list »Novo Gorico«, pomisli tudi na to, ali si že poravnal naročnino. Bodi pri plačevanju reden, ker s tem boš omogočil tedensko izhajanje lista.
BREZ SKRBI SE LAHKO POSVETIŠ DELU ZA SVOJ IN SKUPNI NAPREDEK
če te pred ognjem in nesreče varuje
zavarovanje
Požar, vlom, stehta, zvonove, živimo; življenje; točo; nezgode, čhomage, strojelem, avta, jamstvo; transport L t, d,
vse to zavaruje
drž. zavarovalni zavod
Poslovalnice za Primorsko
zn okraje: Gorica, Idrija In Tolmin
v VIPAVI St, 93
Telefon št 14
t.h okraje: Postojna, Ilirska Bistrica In Sežana
v POSTOJNI,
Vojkova ul. 24, tel. št. 28
Uredništvo In oprava: Solkan ol IX. Korpusa 186. teL št. 1 in ?. Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov. poroč. v Ljubljani. Izhaja vsak petek.