•Tedr.k* tedia.-a pod t^rn im«norn od 24. nov*?mbra li:»t>l ciaijfc po oklepu občuiskih odborov SZIIH. Ptuj ,n Ormož. — Izdaja zavod "Ptu.j.^ki Uidnik« Ptuj. Odigovor- ni uredink: Anion Baumam. — Uredništvo m upra\a: Ptuj. He- loja Lacka 2. — Tel. 156. Številka tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska Časopisno podjetje ManbrK-- »ki tisk Maribor. — Rokopisov ne vrat-amo. — Celoletna naročnina 20 ND, za inozemstvo 40 NPD; v prodaj'! izvod 0.50 ND (50 SD). Št. 6 PTUJ, 10. februarja Cena: 0,50 ND (50 ND) Letnik XX Sindikati pred sl(upščinsl(imi in sindikalnimi volitvami v teh dneh so že v polnem te- ku kajididacijske konference čla- nov sindikata, ki bodo po skle- pu OMiiega ra/išii-jenega plenu- ma Občinskega sindikalnega sveta Ptuj v vseh sindikaLmh t>adružnicah. Glavni namen teh konferenc je javna raz,pra'va o možnih kandidatih'za nove od- bornike im poslance ter za nova sindikalha vodstva. Stališča sindikatov so &i zeLo enotna v tem, da mora tokrat priti dc polnega izraza demo- kraitično predlaganje im izbira- nje možnih kandidatov za nove odbornike v zbor delovnih skup- no.sti skupščine občine Ptuj in za poslance v posamezne zbere republiške skupščine. Nihče ni- ma več pravice sestavljati liste kandidatov v zaprtem ozkem krogu in jih nato vsiljevati vo- livcem. Zato so kandidacij.ske konference tem večjega politič- nega pomena, ker na široko od- pirajo možnosti, da vsi aktivno sodelujejo v predlaganju, raz- pi-avl.ianju in izbiaranju možnih katididatov za odbornike im po- slance. Delavcem in njihovi sindikal- ni organizaciji ne more biti vse- eno, kdo bodo novi odborniki v občinski skupščini in poslanec v republiški skupščini. Od teh je mnogo odvisno, kako se bodo v bodoče reševali naši problemi in kakšen bo v bodoče materialni in družbeni položaj delovnega človeka v komuni in v republiki. Novo mandatno obdobje"-pomeni odločilno bitko za dosledno uve- ljavitev temeljnih ciljev družbe- ne in gospodairsike reforme, v ka- teri bodo z vsemi silami sodelo- lovali tudi sindikati, zato se ob skupščinskih volitvah dobro za- vedajo odgovornosti, ki jo pjre- vzemajo skupaj s SZDL. Novi odborniki in poslanci morajo bi- ti v prvi vrsti ljudje, ki sio do- slej že pokazali svoje politične in strokovne sposobnosti, da so pripravljeni tudi v nadalje v in- teresu celotne sociafetinče druž- be bojevati najodločilnejši boj za hitrejši gospodarski napredek naše družbe in za do.sledno uve- ljavitev družbene samouprave, v kateri mora priti do polnega iz- raza aktivnost .slehernega obča- na. Sindikalne organiizacije naj na svojih kandidacijskih konfe- rencah s čutom največje odgo- vornosti! izberejo najsposobnejše ljudi, iz vrst katerih bodo pozne- je na kandidacijskih 7.borih iz- brani kandidati za odbornike in pr>?]ance. O nalogah sindikalnih r>rganizacij ob s^kupščinskih vo- litvah so bile razprave na razgo- vorih s predsedniki in tajniki sindikalnih pc.družnic. ki pta jih skupno organizirala Občinski odbor SZDT. Ptuj in občinski sindikalni svet. Ob pripravah na skupščinske volitve je naloga članov sindi- kata. da -se aktivno vključijo v volilne priprave tudi na terenu v okviru SZDL. Delavci smo ena- ko kot kmetje zainteresirani, kdo br^dn novi odborniki v ob- činskem zboru in kdo nwi po- slanci v republiškem zboru. To- rej. al^tivnost sandikatov mora biti enako prisotna na terenu kot v rioif^vm organizaciji. Ma kandidaciiskih konferencah sindikalnih podružnic razpravlja članstvo in predlaaa tudi kandi- date 7.a novo sindikalno vodsitvo in ra izvršni '^dbor. za predsednika sindikalne podruž- nice. za nadzorni odbor in za de- leeate za občni zbor niihovesa ohr-n?kega odbora "s-indikata. Na I^onferencah je vidno poudarje- na odgovornost in pravica sindi- l^alnega članstva pri predlaga- niu in izbiranju kandidatov za novo 'sindikalno vodstvo. Clan- ■^^vo izbira kandidate na osnovi nj-hove Dolitvčne aktivnosti, od- nosa. ki ga imaio do uresničeva- "if cilje\' družbene in gospo- darske reforme, do sodobne pro- izvndnie in organizacije dela. do del-t ve dohodka in osebnih do- godkov po delu. do samouprav- '^f-nja in odnosa, ki ga imajo <^0 reševanja vseh tistih proble- '^CTv'. k' so za delavce življen--ko P'';^'membni. Članstvo pri izbira- '^itJ kandidatov upošteva njiho- ^ ciosedanjo aktivnost in, priza- I devanja, ki jih vlagajo za uve- ljavljanje samoupravnega siste- ma in demokratičnih samouprav- nih odnosov, posebno pa upošte- va, kakšen je odnos predlagane- ga kandidata do človeka in nje- govih problemov, kakšen je nji- hov čut odgovornosti in pi-iprav- 1 j en ost do dela in reševanja pro- blemov ne glede nia na^pore, ki jih bo potrebno vložiti v priza- devanjih za uveljavitev stvarnih socialističnih in demokratičnih odnosov v delovnih organizaci- jah. Članstvo predlaga in razprav- lja tudi o kandidatih za predsed- nika sindikalne podružnice, kar je tokrat novost. Prej so o tem navadno odločali v upravi ali pa na prvi seji novoizvoljenega izvršnega odbora. Tokrat pa je to pravico prevzelo celotno članstvo siindikalne podružnice, ki izbira in odloča o kandidatih za pred.sednika in ki ga tudi s tajnim glasovanjem voli na obč- nem zbortJ. S tem pa se povečuje odgovornost predsednika sindi- kalne podružnice, ki bo v celoti odgovoren samo sindikalnemu članstvu, ki ga je izvolilo. Na kandidacijskih konferen- cah članstvo voli kandidacijske komisije, ki imajo nalogo zbrati vse predloge kandidatov in spremljati javno razpravo o predlaganih kandidatih. Komar- je im'ajo nalogo občnemu zboru podružnice dati pismeno poroči- lo o načinu predlaganja kandi- datov. o javni razpravi, o mne- njih in predlogih siindikalnega članstva, občnemu zboru po- družmiee pa predložijo tudi pred- log kandidatoie liste. Delo kandi- dacijskih komisij poteka samo- sbojno in javno in so te za svoje delo odgovorne občnemu zboru. Članstvo siindikata se zaveda odgovornositi ob volitvah v s\'0- ja vodstva, zato so kandidacij- ske konference zelo dobro obi- skane, predlagani pa so tisti čla- ni sindikata, ki imajo najboljše politične in strokovne kvalitete za sindikalnega delavca. FB Srednjeročni republiški plan sprejet Republiški in gospodarski zbor skupščine SR Slovenife sta 2. fe- bruarja sprejela srednjeročni plan razvoja republike do 1970. lela. Glavna cilja plana sta — hitra rast življenjskega stan- darda, predvsem osebne potroš- nje, ob nadaljnjem povečevanju deleža osebnih dohodkov v delit- vi narodnega dohodka, in — nadaljnji razvoj ler poglab- I Ijanje samoupravnih odnosov in krepitev materialne osnove sa- i moupravljanja na vseh področjih. Plan računa, da bo družbeni proizvod letno poraste! za 7,5 do 8,5 "/it, produktivnost dela pa da se bo povečevala letno za 7*/fl. Delež izvoza v celotni proizvod- nji naj l)i se povečal od ll**/« v letu 1965 na 14—I.t®/« v letu 1970. Srednjeročni natrt računa tudi s povečanjem deviznega priliva od turizma — od 23 na 73 milijonov dolarjev. Naloge SZDL občine Ormož PREDVOLILNE PRIPRAVE NA SKUPŠČINSKE VOLITVE Priprave na skupščinske volitve v ormoški občini tečejo že od meseca novembra 1966. Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL je imela več sestankov. Na prvem je sprejela program predvo- lilne dejavnosti. V prvi fazi predvolilnih priprav so evidentirali možne kandidate za občinske odbornike in repub- liške poslance. O kajndidalih za odbornike i.n poslance «o raz- pravljali na seji volilne komisi- je, razširjenem plenumu občm- skega odbora SZDL. sestankih krajevnih odborov ^er na kraiev- nih konferencah SZDL, ki so bile v decembru 1966. Javnost in de- mokratičnost postopka je bila v tem popolnoma zagotovljena, saj je zelo širok krog obča/nov ne le razpravljal, ampak tudi soodlo- ča! o možnih kamdidatih za člane občinske in republiške skupšči- ne. Pričakujejo, da bodo tudi sin- dikailne organizacije na občnih zborih pravočasno evidentirale možne kandidate za občincški zbor delovnih skupnosti ter raz- pravljale o kandidatih za repub liške poslance. Prav bi bilo, če bi s tem delom nekoliko pohiteli, ker morajo kandidacijske zbore volilcev končati do konca febru- arja. Razprave o kandidatih za po- sla.nce in odborniike še niso kon- čali. Potrebno se bo na razširje- nih sestainkih krajevnih odborov SZDL dokončno odločiti za kan- didate, ki jih bodo krajevne or- ganizacije SZDL predlagale na kandidacijskih zborih volilcev. V posameznih volilaih enotah so občani evidentirali različno šte- vilo kandiidatvo: od 2 do 6. Izvrš- ni odbor občinskega odbora SZDL meni, da so dvojne ka^ndidature najbolj primerne za njihovo ob- močje. Pri izdelovanju dokončne- ga predloga bo potrebno upošte- vati strukturalne potrebe skup- ščine ter vse dodatne predloge drugih družbeno-političnih orga- nizacij. ZlcTsti veliko pozornost je treba posvečati — to moramo še enkrat po^udariti — kandidi- ranju žena in mladine. Med evi- deintiranimi kandidati je premalo žena in mladine, zlasti glede na število le-teh v naši občim. Toč- no je, da določeno mero neza- upflinja do kandidatur žena im mladine lahko opravičujejo z nji- hovo nezadostno družbeno dejav- nostjo, veindar ne moremo trditi, da v občini ni aktivnih žena in mladincev ter mladink. Vzporedno z izbiro kandidatov za odborinike in poslance bo do volitev potrebno organizirati ši- roko razpravo o dehi občinske skupščine In njenih nadlogah v prihodnjem mandatnem obdobju. Na kandidacijskih zborih volil- cev naj bi odborniki poročali o delu občinske skupščine in sred- njeročnem planu občine. Tudi občinska konferenca SZDL bo ustanovila aktiv, ki bo sodelo- val na kandidacijskih zborih. Od- borniki, ki jim letos poteče man- dat, naj bi poročali tudi o svojem delu v občinski skupščini in vo- lilni enoti. Zelo pomembna naloga o^bčln- ske organizacije je, da zagotovi množično udeležbo ' občanov na kandidacijskih zborih volilcev in na volitvah. Pri tem bo treba uporabiti enake metode kot na volitvah leta 1965. Vsi krajevni odbori naj takoj ustanovijo ak- tive, ki bodo skrbeli za vsebin- ske priprave, zlasti pa za udelež- bo občanov na zborih volilcev in volitvah. Občinska konferenca bo dala tiskatd posebna vabila za zbore volilcev in volitve. Vabila bodo razaosili člani krajevnih ak- tivov in to priložnost izkoristili tudi za ustno propagando med občana. Z. R. Nastop učencev osnovnih šol za Prešernov dan v Ptuju V glasbena šoli v Ptuju je bil v sredo, 8. februarja 1967, za le- tošnji Prešernov dan literarni nastop 28 učencev in učenk iz osinovnih šol v ptujski in ormo- ški občini. Na ta nastop so bili povablje- ni učenci z najboljšimi spisi pod naslovom Moj domači kraj, in si- cer v prozi in poeziji. Na literarni nastop je prispe- la tudi povabljena mladinska pesnica iz Mari^ra g. Hatnerjc- va. Po njenih pesnitvah bi se naj zgledovali mladi taJenti, ki se večkrat ob dobrem zgledu opri- mejo pesnitev in pisanja v pro- zi in se razvijejo na priznanja vredno višLno. Povabljen je bil tudi pisatelj Oskar Hudales iz Maribora, ki pa ni mogel priti, ker je bil /.adržan na na®tcpih v mariborskih šolah. Dvorana v glasbeni šoM bi bila hitro pretesna, če bi zvedelo za nastop še več odras-lih in mladi- ne. Tudi sedaj so bili skoraj vsi sedeži zasedeni. Društvo prijateljev mladine in ZPPS v Ptuju poskrbita, da spo- zna tudi ptujska javnost za pe- snitve sposobne učence iz osnov- nih šol v občini Ptuj in Ormož in da dobijo s temi nastopi učenci še več spodbude in veselja za svoje pisateljsko in pe.=^niško sno- vna nje VJ. Udeleženci Prešernove prosla^-e v Glasbeni šioli Ponovno štirianevno premirje v Vietnamu Novi poizkusi za pogajanja? V sredo se je pričelo v Viet- namu Mesečevo novo leto. Po sporazumu med borečimi se stranmi so za štiri dni prekinili sovražnosti. Značilno je, da je papež Pavel VI. ob tem dogod- ku v poslanici predsedniku Johnsonu. predsedniku DR Vi- etnam Ho Si Minhu in šefu sajgonskega režima Ngujenu Van Tieju znova priporočal, naj bi trenutno premirje spremeni- li v trajno prenehanje spopa- dov. Zal so že v prvih devetih urah po premirju zabeležili kar dvanajst incidentov manjše na- rave. Vendar je ozračje za po- gajanja, če upoštevamo uradne izjave in pobude, nekoliko bolj- še. Javnost je izvedela za nepo- sredne stike med ZDA in Se- vernim Vietnamom v Alžiriji. Izjave, ki jih je dajal ameriški senator in nekdanji pravosodni minister Robert Kennedy, brat ubitega predsednika Johna Ken- nedvja, tudi vzbujajo nove upe. Značilno je, da je severno- vietnamska vlada postavila v svoji zavzetosti za pogajanja kot edini pogoj — prenehanje barbarskega bombardiranja Se- vernega Vietnama. S takim sta- liščem se strinja tudi sovjetska vlada. Sedaj je čas, da tudi v Washingtonu pokažejo dobro voljo za pKJgajanja (če se jih dejansko niso povsem odrekli!). Izjave Roberta Kennedyja, da Amerika izgublja svoj ugled v Evropi prav zaradi vietnamske vojne, ima svoj pomen v ZDA. Sam je v bistvu predstavljal na popotovanju po Evropi oseb- nost, ki se je menila z ugled- nimi evropskimi državniki. Vendar predsednik Johnson ne namerava sprejeti njegove osebnosti za posrednika pri po- gajanju z vietnamsko vlado ozi- roma s predstavniki vietnam- skega osvobodilnega gibanja. Kaj si pravzaprav ameriška vlada želi? Resnica je, da ima- jo bojeviti krogi tako v ameri- škem senatu kakor v predstav- niškem. domu precejšnjo veči- na. Po mnenju teh je treba >iz- koristiti« nasprotnikove slabo- sti. Le-ti menijo, da so ameri.ški bombni napadi na Severni Vi- etnam hudo zmanjšali »nasprot- nikovo« gospodarsko in voja- ško zmogljivost in da bo se- vernovietnamska vlada zaradi teh udarcev pinsiljena sesti za zeleno mizo. Razumljivo je, da so taki ra- čuni napačni. Ocenjevati na- sprotnikovo dobro voljo za sla- bost je slabost tistih, ki tako ravnajo. O tem ima miroljubna svetovna javnost svoje mnenje, pa tudi dobršen del tistih vlad na svetu, ki odločno obsojajo ameriško agresijo v Vietnamu. Za preteklih sedem dni bi lahko dejali, da so bili zelo raz- gibani. Tu seveda ne mislimo samo vojaških dogodkov v Vi- etnamu. kjer skušajo Američa- ni očistiti znani trikotnik ob izlivu reke Mekong v ocean in tako odvzeti osvobodilnemu gi- banju, kot sami trde, »najpo- membnejše obrambne postojan- ke«. Gre predvsem za živahno politično in diplomatsko giba- nje. vpkaS.^nje diplomatskih stikov z nemci.io Ni zgolj naključje, da je vzpostavitev diplomatskih sti- kov med Romunijo in Zvezno republiko Nemčijo dvignilo pre- cej prahu po vsej Evropi. Med- tem ko vidijo nekateri v tem prvo dobro znamenje za novo nemško Kiesingerjevo vlado in njene obljube, se posebno med socialističnim svetom ta dogo- dek ocenjuje z drugačnega zor- nega kota. O tem priča tudi trenutni sestanek zunanjih mi- nistrov držav varšavske vojaške zveze. CSSR in Poljska morata naj- prej prejeti od nemške vlade potrdilo, da se je odrekla rc- vanšističnih teženj glede tako imenovanega »popravka« vzhod- nih meja na Odri in Nisi, oziro- ma glede Sudetov. Ce tega ni, so tudi diplomatski odnosi v ta- kem ozračju nemogoči. Tudi glede Jugoslavije imajo v Bon- nu svoje račune, toda očitno je, da jugoslovan^^ke dobre volje po ponoT-mi ureditvi diplomatskih odnosov, ki jih je Nemčija eno- stransko nrekinila pred deseti- (Nadaljevanje na 6. strani) Anketa o življenjskih stroških Organizacijsko-politični in re- publiški zbor skupščine SR Slo- venije sta prejšnji teden sprejela odlok o izvedbi ankete o življenj- skih stroških prebivalstva v SR Sloveniji. Skupno bodo anketirali 18.000 gospodinjstev. Med njimi bodo nekmečka, mešana in kmeč- ka gospodinjstva ter posebej še gospodinjstva upokojencev. Vpra- šanja se bodo nanašala na števi- lo članov gospodinjstva, njihovo izobrazbo, število zaposlenih, do- hodke gospodinjstev in stano- vanjske razmere. Zbrali bodo tTJ- di podatke, za kaj porabijo anke- tirana gospodinjstva svoj den^r. .'Vnketo bodo izvedli v prvi po^o- vici letošnjega leta. Torkove karnevalske skupine so bile zanimive Na pustni torek, 7. februarja 1967, popoldne je imel Ptuj svoj pustni dan kot tudi prejšnja le- ta, ko 6« pokažejo maskirani otroci in odraeli, pa tudi kuren- ti i.n razne skupine mask. Zavod za folklorae prireditve Ptuj je pripravil sicer skromne nagrade za najbolj uspele skn- pine in posameznike izmed okrog 4.S0 udeležencev v s^prevodu, ki se je razvil od Mladike po me- stu in se predstavil mnogim gle- dalcem. Več tisoč Ptujčanov, pa tudi nekaj Mariborčanov, se je razvnstilo na obeh straneh Trga svobode, po Kremplovi in Mi- klošičevi ulici ter po Trgu mla- dinskih brigad. Na splošno je bi- lo mogoče tudi tokrat ugotoviti, da je za mss^kiranje med otroci in odraslimi vedno več, smisla in da si prizadeva vedno več ljudi, da bi bili »igralci«, ne več samo gledalci, ki jih je vedno največ. Otroci so bili zbran' v tore-k popoldne v 7 tekup^nah, in sicer kot zajčki, paJčki (Bretr), sneženi možje, mušnice, Ribničani in čas Mnevi in meseci). Tem «.\'un''nam Š.O przTid.ne naffiade. iMlddiaa in odrasU pa so sesta- vili druge nagrajene skupine in like, in sicer: kegljače Ptuj : Graz, reforma (dnii- kom, ki .90 kakcrko-li prispevali k nirganizaciji in izvedbi ka-me- vaila v Ormožu. Obenem se je zahvalil vsem obi.=;kovalcpm, ki so prišli na pu^atni karneval in podprli to tradicionalno mani- fe3'tacijo. Kmalu zatem so se začulii zvoki godbe ma pihaila na čelu kolone, maiskirane v »vinogradniško godbo«. Za nje je šla dolga kolo- na okoLi dvaj^set večjih skupin. \ Takoj za vinogradnl^^ko godbo bile skupino iz šo^e in otro- škega vrtca, ki so bili priikupno markirani v Indijance, kavboje, lukarice, malčki pa v z.ajčke. sr- njake, pingvine, lovce, e^ki- me ... Za njimi sio priples.ali ku- renti iiz Rogoznice z »Ruso<.< in iz Cvetkcvec. V bučnem žvenke- tanju zvoncev so visoko poska- kovali in grozeče mahaiLi z je- ževkami. Skupina s Huma je pri- kazala vietnamske begunce, ki so s culami zbežali pred Ameriikan- ci. Samo za hip so se usibaivili, da so vsaj malo nahramh lačne otroke, naio pa so oežaii naprej. Zalem so pred.ait-avili ormoške probl^eme. Kot prvi in največji je bil »Ormcški most«. Na ka- mionu so pripeljali velik leseni most, ki je bil podoben siLaremu mostu prek Drave. Na Mesitnem trgu so ga postavili prek ulice in priikazaJii, ka/ko je preminil stari most. Komisija ga je naj- prej pregledala. Ob preizkuša- nju nosilnositi, ki je bilo v veliko zabavo gledalcem, ni vzdržal ni- ti pešcev. Komisija je ?.aito s'kie- niLa, da ga bo minirala. To so tudi sitcirili. Tudi ta se je kot oni na Dravi pri miniranou vžgal. Prihiteli so gasilci, ki ga mso mogli pogaiSiiti, tako kot pravega ne, ki je gorel tri dni. Gledalci, predvsem Ormožanci, so se tem- bolj smejaJd, ker so že pričeli gradiiti novi most na Dravi. V kolioni so se zvrstili šfe ku- renti iz 0'sluševec, klovna, Janko in Metka, ki ju je zaprta v hi- šici peljala čarovnica, mašče- valci »Zoro«, ki jih je predsta- vila mladina iz Ptuja, Indijanci in druge maeke. Zopet so se zvrstili ormoški problemi. PrikazaJi "so »prob- lem Obreza« — cigane, in ne- razvito industrijo, domačo obrt, ki izdeluje ničke. Veliko smeha je povzročila skupina, ki je pri- kazala »jiavno stranišče«, ki ga v Ormožu pogrešajo že leta. Skupina s Huma in Lciperšdc je predstavila »tovarno olj©«, v ka- teri je prikazala primitiven na- čin pridelovanja bučnega olja. Prikazan je bil celoten postopek od lušeenja bučnic do stiskanja olja. Spomnili so mas na čase, ko še ni bilo pomanjkanoa bučnega olja, ko je bilo še poceni in res dobro. V tej tovarni so vsi dela- li, kajti ni bilo administracije In birokracije. Za njiimd sta šli sku- pini »Ljubljanska semenarna« in »Sana-Hoče«. Ormožanci so prikazali tudi problem ormoškega bazena, ki je že njihova dolgoletna neuresnič- Ijiva želja. Republika ji:'m je dala le toliko sredstev, da so lahko skopali jamo. Na tovornjiaku so pripeljali veliko kad in ničke s toplo vodo. Ko je predistavnik skupščine občine prerezal vrvi- co ob »otvoritvi bazena«, so se prvi kopalci spravili v kad in ničke. Ničke so pred.-^tavljale zdravilišče za upokojence in za ostale. Ormoškim kopalcem v »bazenu« so se od srca natsmeja- lii. Ob začetku turističnega ^.eta, :e velika sikupina iz V. Nedelje pri- kazala uspehe in neuspehe turiz- ma ter težave naših m tujih tu- ristov doma in v inozemstvu. Do- mačega turista., ki potuje brez K-15, je prikazala maska, ki je na hrbtu nosila ženo in otroke. ?vte- vilne skupine so prikazale, kako so izživljajo tuji turisti pri nas v baiih. igralnicah, kako pokupi- jo vse boljše meso za devize, ho- dijo k nam na lov, kjer jim naši lovci zaračunajo tudi za ogled lovišča, prikazali sc tudi težave v mpn,jailnicah in pinlobno. Turi- rtičm biro »globus« je vabil do- mače turiste na izlet v Trst. Te skupine iz V. Nrdelje so dobile tudi prvo nagrado 80 tisoč starih dinarjev. Drugo nagrado so dobili cigani iz Obreza (70 tisoč .Sitarih dinarjev), tretio nagrado oljarna 60 tiscč starih dinarjev, četrto ormoški bazen 50 tiK<:oč starih dinarjev, peto pa ormoški mo?t 40 tisoč starih dinairjev. O.^tali so prejeli nižje nagrabi'' in praktična darila. Z R Bazen — ena nazaaimivejbih skupin Stran 4 TEDNIK — petek, 10. februarja 1967 Sfran 3 Tudi letos izplačilo za dopust v večina gospodarskih organi- zacij bodo tudi leto6 iapIa^aU svojim člainom kolektiva določe- no vsoito ob nastoosvečali vso skrb, večje število članov je dobilo regres za biva- nje v počitniških domovih, dva člana pa sta bila brezplačno na desetdne^mem oddihu. Organdzi- ralii so več članskih izletov v Po- murje in v Varazdinake Toplice. Izvedli so štiri nabiralne akci- je. Prva aikcija je bila za pomoč prizadetim v poplavah, druga za nabavo ortop^skega vozička za dostavljača ANTONA MURKA iz Destemika, tretja za gradnjo bolnišnice v Mariboru in četrta za pomoč Vietnamu. Zelo dobro posluje blagajna vzajemne po- moči, ki ima 78 članov. Občni zbor je izvolil v novi iz- vršni odbor de.set članov: Ciril Mohorko, Adolf Belšak, Slavica Kolairič, Ivan Maher, Franc Pe- trovič. Feliks Poštrak, Otilija Prlvšek, Marija Trofenik in Ivan Veršič. Za predsednika podruž- rbice je bil z večino glasov izvo- ljen CIRIL MOHORKO Izvolili so tudi delegate in druge organe Za člana občinskega odbora sin- dikata delavcev prometa in zvez so predlagali IVANA HORVA- TA. Občnii zbor je nato razprav- ljal o možnih kandidatih za od- bornika zbora delovnih skup- nosti skupvščine -občine Ptuj ter predlagal dva kandidata,/la- to pa še o možnem kandidatu za republiškega poslanca, FB POPRAVKI Prosimo bravce, da popravijo v prejšnji števiilikii našega lista naslednje napake: — nasilov uvodnika, ki se pra- vilno glasi: »Popotnik pride...«? enaindva jseto vrsto istega sestav- ka: »...losti je stopal slovenska narod po...«j — v sestavku pod naslovom »Odlikoval jih je predsednik re- publike Tito« (na prvi strani), kjer za vrsticama »Odlikovanje ob 25-letnici revolucije so prejeli«: — manijka vrstica: Red zasluge za narod s srebr-, ki pa je odveč na začetku drugega stolpca iste- ga sestavka; — v sestaivku »Najzaslužnejše Ormožance odlikoval predsednik Tiito« manjka za osemindva'jseto vrstico vrstica: »Medaljo dela: Franc Debeljak«, ki je odveč kot četrta predzadnja vrstica isitega stolpca; zamenjam sta šest- in se- deminštiTideseta vrstica; dva- in triinšestdeseta vrstica; docela od- več pa je zadnji od-stavek sestav- ka, ki bi moral zaključevati se- stavek pod naslovom »Komaj po- lovica .šolarjev uspešno konča osemletko« na 4. s/trami, katerega naslov je tudi potreben poprav- ka; — osemindvajseto vrsto petega stolpca sestavka »Odlomki iz življenja heroja« »...je preživel svoj poslednji dan, . . .«i — v sestavku »Plastične trsne vezj in spojke zelo praktične« je odveč enaindvajseta vrstica; — se5itfl\''ka »Ptujska gora« in ®V spomin Muršičevi mami« ima- ta zamenjana naslova; — v sestavku »Ptujčani in Or- •Tiožani vedno raje potujejo«, je v druopm stolpcu odveč tridese- ta vrstica; — šali pod naslovom »Gola f®"snica« na isti strani manjka ko- nec, ki se glasi: — In kako ti je to u^ipelo? — Šahovskega sem premagal v ping-pongu, prvaka v ping-pongu pa v šahu; — na šesti strani je nepravilno f avftden datum, pravilen je: 3. fe- oroar 1967; naslov drugega sestavka v sj^p-dnjih dveh stolpcih, ki se pra- vilno cflasi: »rmria le učiteljica Sklican deseti plenum Zveze sindikatov občine Ptuj V teh dneh so sprejeli sklep o sklicanju desetega razširjenega plenuma občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj, ki bo v (soboto, 18. febraarja 1967, s pričetikom cb 8. uri zjutraj v dvorani de- lavskega kluba ^>Franc Kramber- ger« v Ptuju. Na plenumu bo razprava o zdravstvenem varstvu v novih pogojih, organi^zaciji zdravstve- nega varstva in veebini tega varstva v delovnih organizaci- jah, Razprava bo tudi o proble- mih zaposlovanja v komuni ter o zaposlovanju naših delavcev v tujini. V tretjem delu zasedanja •na bo na dnevnem redu razpra- va o spremembah temeljnega za- kona o volitvah delavskih sve- tov in drugih organov upravlja- nja v delovnih organizacijah. F. B. Sklicani občni zbori sindikalnih podružnic v soboto, 11. februarja 1967, bo ob 8. uri zjutraj v dvorani skupščine občine Ptuj obrni zbor sindikalne podružnice CESTNE- GA PODJETJA MARIBOR — SEKCIJA PTUJ. V petek, 17. februarja 1967, bo ob 13. uri na postajališču Velika Nedelja občni zbor sindikalne podružnice J2 NADZORSTVO PROG II, PTUJ. V soboto, 18. februarja 1967, bo ob 8. uri zjutraj v dvorani Narodnega doma v Ptuju občni zbor sindikalne podružnice VOD- NA SKUPNOST DRAVA—MURA PTUJ. V soboto, 18. februarja 1967, bo ob 15. uri v dvorani SZDL na P>regu občni zbor sindikalne po- dnižnice TRGOVSKEGA POD- JETJA IZBIRA PTUJ. V nedeljo, 19. februarja 1967, bo ob 8. uri zjutraj v Majšperku občni zboT sindikalne podružnice »KONUS«, SLOVENSKE KONJI- CE, OBRAT »ZASCITA«, MAJ- SPERK. ObSS Ptuj TUDI V PRERADU ELEKTRIČNA LUČ Vas Prerad v Slovenskih gori- cah, ki šteje okoli 23 hiš, je za- čela tretjega tega meseca svetiti z električno lučjo. Do tega dne j^e končal Elektro Maribor montaž- na dela in je priklopil novo niz- konapetostno omrežje na pet let obstoječo TP v Preradu. Za Prerad je to vsekakor na- predek, saj so bili prej ob starem načinu razsvetljave kot odrezani od sveta, razen tistih, ki so si po- magali s transistorji. Značilno je, da so največ storili za ta napre- dek starejši vaščani, ki so vse organizi.raii m pomagali, kjer je bilo potrebno in kaikor je bilo dogovorjeno z Elektro Mariboir. V vseh hišah 6o monterje zalo prijazno sprejeli in se v prostem času z njimi tudi kajj pomenili o svoji mladini, ki je odšla z doma za kruhom in delom. Svečanosti v zvezi z električno razsvetljavo še niso imeli; na njej bodo izrekli pohvalo in pri- znanje fiovaščanom Kalencu, Vu- zemu in Gajzerju, ki so opravili marsikatero pot, da so končno prišli do ©lektnične lučL V, J. 2aba, ki skače »Zaba, ki skače« Marka Twai- na ni navadna izmišljotina. V ZDA, posebno v južnih državah, je tekmovanje žab v skakanju skoraj prav tako populamo kot so konjske dirke. Nekemu Fredericu Sidneyu so ukradli konkurenti zaradi dolgih skokov nagrajeno žabo. Vendar se je že po petih dneh vrnila k svojemu gospodarju, potem po je prosikakala 120 km. K nedeljskemu kurentovanju Mnoge obisiko\'alce našega ku- rentovanja je v nedeljo, 5. II. 1967, presenetila odpoved nasto- pa karnevalskega obhoda. Izre- kali so kritične besede in obsojali pripravi] al Hit odbor zavoda za folklorne prireditve. Zato sem dolžan napisati naslednje pojas- nilo: Lahko rečem, da nobenega do- sedanjega kurentovanja — bilo jih je šest — nismo taiko vestno pripravljali kot letošnjega. Me- nili smo, da bo to kurentovanje preseglo vsa do.sedania, tako po številu sodelujočih folklornih in karnevalskih skupin, kakor tudi po množičnem obisku. V to smo bili prepričam tembolj, ker je bilo pričakovati izredno lepo vre- me. Toda nedeljsko jutro nas je vse zelo razočaralo. Za 8. uro in še prej je bil določen zbor vseh mnogoštevilnih sodelavcev pri blagajnah, vzdrževanju reda in parkiranju avtomobilov. Ob na- vedenem času naj bi se razvrsti- lo 120 blagajnikov — prodajal- cev vstopnic na vpadnih cestah in pri stadionu, 50 članov milice in okrog 80 gasilcev za vzdrže- vanje prometa in reda ter nič koliko članov Avto-moto druš- tva na parkiriščih, zato da bi sprejeli mnogoštevilne goste. To- da ob tem času je deževalo in deževalo. Ob 9. uri naj bi se bil začel fol- klorni nastop na športnem sta- dionu, a ga ni bilo mogoče izve- sti, ker zaradi dežja ni bilo gle- dalcev niti blagajnikov. V Mla- diki smo se do 9. ure zbrali sko- raj vsi člani pripravljalnega od- bora. Posvetovali smo se o polo- žaju in ugibali, kaj bi storili. Prodajalci vstopnic so se zaradi slabega vremena med tem časom že razšli, člani prometne milice in gasilci pa se- vedrili in čakali na nadaljnje sklepe. Nastal je tak položaj, da tudi v primeru, a ko bi prenehalo deževati, ne bi mogli več vzpostaviti blagajni- ške službe in zaradi razmočene- ga terena na stadionu ne bi bilo mogoče izvesti folklornega na- stopa. Na splošno smo bili mnenja, da se bo slabo vreme ohranilo ves dan. Položaj je narekoval, da odpovemo oba Aastopa. Nastop na stadionu nam je v prejšnjih dveh letih v glavnem kril stro- ške nedeljskih nastopov, letos pa je ta dohodek odpadel in bi se z organizacijo popoldanskega karnevala samo povečali stroški. Kurentovanje je namreč precej drago. Treba je plačati sodelu- jočim dnevnice, folklorne sku- pine nahraniti in jim oskrbeti prevoz, plačati najemnino za sta- dion in za prostore v Mladiki in potrebne so tudi velike vsote za tisk in propagando, za okrasitev mesta, postavitev odra. ozvočitev in za nagrade najboljšim karne- valskim skupinam. Vsa doseda- nja kurentovanja so izkazovala kljub štednji manjše izgube, le- tošnja prireditev pa bi nam r)o- vzročila še vse večjo izgubo prav zaradi tega, ker ni bilo na vstop- nini nobenega dohodka. Kritja za tako izgubo ne bi nikjer na- šli. Ce bi kljub negotovemu vremenu izvedli popoldanski karnevaL bi zavod utrpel pri- bližno izgubo 2,500.000 S din. Naša vsakoletna organizirana prredite\' se je taiko po siU raz- mer spremenila v več ali manj improvizirani predpoldamski ob- hod folklornih šem in improvi- zirani popoldanski karnevalski obhod po mestu. Menim, da sta časnika »Dedo« in »Večer« objektivno ooanila našo nedeljsko nesrečo, le nviogi naši gledalci neobjektivno obsje, Podvinci, Ki- car, Za-bjek, Nova vas in Rogoz- nica, se je na tvoji prvi redni se- ji 26. jdinuarja 1967 konstituiral Ml sprejel delovni program za le- to 1967. Za predsednika krajevinega od- bora SZDL Rogoznica je izvoljen FELIKS BAGAR iz Rogoznke, za podpredeednika ŠTEFKA LACEN v/- Nove vatel, za tajnika FRANC VAMBERGER iz Rogoznice, za blagajnika FRANC RUS iz Zabje- kd in za predsednika nadzornega odbora STANKO 2ITNIK iz Ro- goznice. Med prvima nalogami, ki jih je ^prejGl odbor v svojem programu deld, so priprave na skupščinske volitve. V novi volilni enoti, ki i^čijema vasi Velovlak, Pacinje in Podvinci, bodo volivci volili no- vega odbornika v občinski zbor občinske skupščine Ptuj. Pred vo- litvami bo z volivci v teb va^seh več razgovorov, da bodo volivci ne volitve dobro pripravljeni in da bo ta naloga opravljena z naj- večjo odgovornostjo. Posebno odgovorna naloga v programu dela je vprašanje na- daljnjega razvoja kmetijstva na področju krajevne skuipncsti Ro- goz,nica. V ta namen bo sklicala SZDL več feetstankov, na katerih bo razprava o kooperaciji v letu 1967 in o kooperacijskih odnosih. Na razgovore bodo povabljeni strokovnjaki iz obrata za zadruž- no kooperacijo »Jože Lacko« in Kmetijskega kombinata Ptuij. SZDL je zavzema za izdelavo na- črta o nadaljnjem razvoju kme- tijstva in modernizacije kmetij- ske proizvodnje na področju kra- jevne skupnosti. Problemom vzgoje in izobraže- vanja mladine bodo posvetili vso pozornost. Sklenili so, da bodo takoj navezali stike z osnovnimi šolami »Franc Osojnik« in »Tone Znidarič« v Ptuju ter osnovno šo- lo v Dornavi, kjer se šola mladi- na z njihovega področja. V pro- gramu je poudarjeno, da je nuj- na čim tesnejša povezava in so- delovanje med starši in šolo. V ta namen bodo sklicali več se- sta:)kov SZDL, na katere bodo povabili prosvetne delavce in skupaj z njimi razpravljali o pro- blemiirt vzgoje, učnih uspehih, problemih nadaljnjegd šoldnja in zapocjovanjd mladine. Mladinski organizaciji na Rogoznici je KO S21DL pripravljen vsestransko po- magaiti in se ^avzeti, da bo čim večje število mladih organizira- nih v Zvezi mladine. Volivci želijo več stikov s svo- jim poslancem. V ta naimen je KO SZDL povabili poslanca re- publiši^ega zbora skupščine SRS DRAGA KOCJANCICA, da obi- šče volivce, ki se želijo z njim pogovoriti. Komunalni probletni, posebno ceste, pokopališče, cestna raz- svetljava, vodovod in drugo so najpogosteje omenjeni na zborih volivcev in sestankih SZDL. Da bi se čimprej načrtno pristopilo k reševanju teh problemov, bo skli- cala SZDL več sestankov, na ka- tere bodo povabljeni predstavni- ki Zavoda za komunalno dejav- nost Ptuj in drugi zato odgovor- ni organi. Se posebno pa so po- udarili, da se za reševanje teh ; problemov mora vidneje zavze- jmati krajevnd skupnost, k: se mo- ra usposobili, dd bo zmožna re- ševati obstoj-i^^e probleme in za- djvoljevd i porrnbe občdnov v okviru obs.oječih možnosti. Razvijanje kulturnega življenja bo stalno prisotna naloga, kateri bo SZDL posvečala vso pozornoct z namenom, da bo življenje ob- čanov na tem področju vsebmsko čim bolj bogato in družabno. Ob tem se postavljata v ospredje dve važni nalogi: ureditev kluba ob- čanov in ureditev zadružnega do- ma, kjer se bo razvilo središče gospodarskega, kulturnega in po- litičnega življenja, pred tem pa bo potrebno rešiti vprašanje upravljanja doma, kar naj bi pre- vzela krajevna skupnost. Občani so pripravljeni dom primerno urediiti, še posebno fasado in oko- lico. KO SZDL je sprejel tudi sklep o ustanovitvi političnega aktiva, v katerega bodo vključeni najak- tivnejši člani SZDL, člani vodstev družbeno-političnih organizacij in društev ter vsi člani Zveze ko- munistov, ki stanujejo na območ- ju krajevne skupnosti Rogoznica. Aktiv bo sodeloval pri reševa.nju vseh perečih problemov in nalog, ki so skupnega pomena za vse občane na območju krajevnega odbora SZDL Rogoznica. KO SZDL se v svojem delovnem pro- gramu zd\ zemd, d.j bi t.e v člano - vo SZDL vključili tudi vsi ti^l. občdn , k" rj; niso člani SZDL. med ieiui pn \v tudi večje šieviio deldvcnv, ki ho Zdpos-ieni v de- KO SZDL v svojem delovnem progrdmu poudarjd, dd je po reb- no orgdnizdcijo SZDL organiziTd- ti tdko, da bo v nje] našel \^dk član SZDL ,-voje mesto. Člani KO SZDL bodo v stalnem btiku s čla- ni SZDL v svojih vaseh, zbirali bodo mnenja im predloge članst- va. KO SZDL pa bo usklajevdl delovni program s predlogi in hotenji čldnatvd. V delovnem programu so tudi določene nalo- ge ob organizacijah prosldv dne- va žend, prverjd maja, dnevd vstaje in dneva borcc,v, občin- ske^n pra/.niku, dnevu republike lil za zaključek leta. KO SZDL je ob koncu svoje prve seje izrekel priznanje dol- uoletneiiiu družbeno-političnemu delavcu v SZDL FRANCU 2lN- KU, ki se je preselil na teren Vi- čava. KO SZDL se je zahvalil in izrekel priznanje vsem doseda- njim članom KO SZDL in nadzor- nega odbora, še posebno pa do- sedanjemu predsedniku KO SZDL STANKU ŽITNIKU, ki je dolgo let požrtvovalno in z največjim čutom odgovornoati do članov SZDL in Obtalih občanov oprav- ljal naloge predsednika SZDl. da se rojstvo in smr za roke držita in da od zibeli di groba pelje človekova pot. Taki so govorili že davni rodovi in so- dobni svet jim ne more ugovar- jati. * Te dni je naše mesto razgibate pisana množica kurentov in pust- nih Sem. Kurenti so, kot nekoč n^rišim prednikom starim Slova- nom, preganjali zimo in dolgo noč. In samo pri nas so se ohra- nili! Nekaj neznanega te prevza- me, ko kurent stopi pred tebe, velik in pošasten, iz zemlje zra- stel. Nikoli se ga ne naveličaš gledati. Med kurenti in pisanimi šema- mi, ki so oni dan hodile po ptuj- skih ulicah, je stopala tudi groz- ljiva rnaškara — SMRT. Iz mrtva- ške glave so ji strmele votle oči in visoko telo ji je odevaf^irtva- ški prt. »Kaj je to. mama?« je vprašal Ciciban. »Veš, to je Smrt,<( je odgovo- rila mlada mati. '■Kaj ]e Smrt? Zakaj je Smrt, mama?« Kako bi otroku prav odgovori- la? Pa še sedaj na cesti med še- mami in kurenti! * Naj kdo misli, kar hoče, naj mi zabrusi, da nimam prav, ko- nec koncev pa le glasno povem, da moramo tudi pri šemljenju za pustni čas imeti neko določeno mero. Med primernim in nepri- mernim je treba razločevati. Vprašam vas, če je podoba smrti za smeh? Kdo ne trzne pred njo, ko mu v trenutku prikliče v za- vest: »Memento mori!«? Pamet! Pamet tudi pri šema- rrii za pustne dni, saj vsako ma- sko nosi glava s človeškim razu- mom ... -a Otroška maškerada v Ptuju v dvorani »Svobode« Ptuj v Narodnem domu, ki je bila lan- sko leto na novo urejena in po- daljšana, je bila v ponedeljek, 6. februarja 1967, popoldne otro- ška maškarada. Otroški vrtec Ptuj, ki je bil organizator te otrošike vesele pri- reditve, je lahko z veseljem ugo- tovil, da se je na njegovo va- bilo odzvalo res mnogo mamic :n otrok in da so bili otroci res domiselno in skrbno maskirani. Dvorana je bila naenkrat pretes- na za male in velike udeležence, pa tudii prevroča, saj je bila na- bito polna mladih veselih ljudi in njihovih spremi jevailcev — večinoma staršev. Maskirani Mi- lan Zuipanc je imel precej dela in truda, da je la;hko prevpil živ- žav v dvorani in da je lahko seznanjal zbrane z nasto,pajočimi skupinami iz vrtcev in šol v Plu- .iu. Prav posrečena pa je bila tudi zamisel otroškega oddelka bol- nišnice v Ptuju, ki je pripravil za otroke-paciente raznobarvne pravljične oblekce in kapice iz gaze, pa tudi odrasli paciemti in pacientke so bili maskirani. Kot se vidi, je iz leta v leto več veselja za maskiranje otrok v Ptuju, pa tudi odraslih, le da je nastop prvih vedno zanimiv in nevsiljiv, medtem ko je pri odraslih včasih alkohol precej škodljiv; preveč se razživijo in postanejo nadležni. Leto? so bili pustno razpolo- ženi skoraj v vsaki družini in upamo, da bo v prihodnjem letu še boljše. V. J. Velika dvorana v Narodnem domu je bila polna malih mask Tudi letos slovesnost za 8. marec Sindikalna podružnica Strojnih delavnic Ptuj, ki včlanjuje tudi nad 120 članic delovnega kolek- tiva, je doslej vsako leto pripra- vila slovesnost za dan žena — 8. marec; ta je bila v ^podjetju ali pa v prostorih Belega križa s pro- gramom. Tudi letos namerava sindikal- na nodružnica pripraviti sloves- n0'St in povabiti nanjo vse člani- ce kolektiva, ki se po programu rade razveselijo, saj se tudi ved- no bolj zavedajo pomena tega mednarodnega dneva. Kot kaže, bo prispelo poleg sin- dikalne podružnice za pogostitev nekaj tudi podjetje, čeprav var- čuje na vseh straneh. Velik uspeh gostovanja ljubljanske Drame v Ptuju Čeprav bi človek menil, da na pustno soboto ne kaže prirejati resnih koncertov in vrednih gle- daliških predstav, se je vendarle v soboto, 4. februarja t. L, v Ptu- ju izkazalo, da je pomembno odr- sko delo, kot je Linhartov »Ve- seli dan ali Matiček se ženi«, pritegmlo toliko občinstva, da sta bili obe predstavi popolnoma razprodani. Seveda je že sam sloves ljubljanske Drame zago- tavljal, da bo gostovanje za nas izreden kulturni dogodek. Res, ne moremo se dovolj za- hvaliti za lep, da. prelep večer. Vsem, ki so videli in -slišali »Ma- tička«, bo ostala ta odrska iimet- i nina v neizbrisnem spominu. K temu izrednemu umetniške- mu uspehu so prispevali vsi čla- ni gostujočega dramskega an- sambla in bi si pi*av gotovo sle- dnji od njih zaslužil šopek na- geljnov. D. H. Na Kogu urejujejo kulturni dom Na Kogu so vremenske neppili- ke v prejšnjih letih napravile ve- liko škode. DOZ vsega ni mogel povrniti. Najhujše po po^sledice v vinogradih in sadovnjakih, kjer se poznajo še drugo in tretje le- to, Škodo po toči je delno uredi- la skupščina občine Ormož. Tudi krajevna skupnost je znižala sa- moprispevefk vsem, ki jim je ko- misija opustošenje po toči prizna- la in ga znižala glede na k-aita- strski dohodek. 2e v letu 1964 so pričeli ureja- ti kulturni center, in sicer dvora- no, kii pa je še do danes niso mogli končati. V njej so že na- stopili gostje iz Hrvatske v ted- nu bratstva in enotnosti ob za- dovoljivem obisku. Kogovčani si že dalj časa želijo videti na odru prireditve domačega prosvetnega društva, dramske ali pevske sek- cije. Jožef Kolarič, predsednik KO SZDL, meni, da so prebivalci Koga pomagali pri ureditvi kul- turnega doma z lesom, prosto- voljnim delom in drugim, ni pa na Kogu človeka, ki bi pripravil nastopanja željne ljudi na oder in se v imenu prosvetnega društ- va oddolžil prebivalcem za vlože- na sredstva in trud pri ureditvi dvorane. Po njegovem mnenju bi lahko mladina, ki je na Kogu ze- lo fiktivna pri vseh drugih akci- jah, nastopila tudi na domačem odru s kakim dramskim delom. K sodelovanju vabi tudi člane ga- silskega društva. Na Kogu so pohvahli tamkajš- njo organizacijo Rdečega križa, ki se s svojimi člani redno udeležu- je prostovoljnega dajanja-krv; v ptujski bolnišnici in s KO SZDL rešuje pereča vprašanja pri de- 1'tv.i pomoči RK, zlasti v teh let;h opustošenja zaradi vremenskih nepriliik. Kogovčani se zelo pritožujejo nad slabo urejenimi krajevnimi cestami. Zavedajo se, da, oddalje- ni od krajevnega centra, morajo tudi sami prispevati pri ureditvi svojega kraja. Krajevna skupnost je odprla svoj kcimnoloni in cjr^i- moziio j-amo, iz katerega bo črpa- la material za popravilo svoj.ih cest. Zaskrbljeni so tudi zaradi šol- ske mladine, ki konča osnovno šolo, kako ji zagotoviti nadaljnje izobraževanje ob pogojih, ki so iz leta v leto slabši 'za otroke s podeželja. Z. R. XLm Odlomki iz življenja heroja Tomaž je odprl Rajkovo pis- mo. ki mu ga je prinesel Bor. V njem mu je Rajko, komisar Pohorskega bataljona, odgovo- ril na pismo, ki ga je sprejel nt. koncu decembra iz Škalskih CLrkovec. Odgovor je imel To- maž sedaj v rokah. Z zanima- njem ga je čital, ležeč na po- gradu bolniškega bunkerja. Rajko j • pisal, da je sprejel njegovo pismo in nanj odgo- varja. Piše, da se je Pohorski bataljon oskrbel s hrano, da so utrdili svoj logor s strelski- mi jarki, da so se zakopali v zemljanke in pričeli s sistema- tiCnii. vzgojnim delom. Od 30. decembra do 7. januarja so imeli v bataljonu osem politič- nih ur. štiri študijske sestanke in štiri študijske sestanke SKOJ. Piše, da ga je prosil to- variš E5or za ciklostil, ki so ga dvignili iz skladišča ter ga pri- pravili, da ga patrulja z Mar- janom ponese s seboj. Patrulja je na ciklostil pozabila. Ranje- nemu Marjanu so nudili tudi vso pomoč, dokler je bil v bol- nišnici. zato ni res, kar je pri- .^lo Tomažu na uho, da zanj ni- so dovolj skrbeli. Da bi Mar- janov prenos v varnejši kraj i;rečno izpolnili, je odšel z ra- njencem sam Groga, koman- dant bataljona. Zaradi terencev pa je moval ranjencc v zadnjem delu transporta veliko trpeti. Eajko piše nato. da so poslali patruljo s tovarišem Janezom po skupino partizanov, ki pre- zimuje na Koroškem, da se pri- druži Pohorskemu bataljonu. Upa, da ta naredba ne naspro- tuje direktivam. Omenja še, da so jih že obravnavali na poli- tični uri. Tomaža pa prosi, naj mu s prvo zvezo pošlje prepis brošure Partizanski politkomi- ssr tc- kakršnokoli literaturo, ki Jo ima na razpolago. Piše še, da skušajo delati po njego- vi! lavodilih, kolikor je v nji- liovih močeh in sposobnostih. Fismo ■ zaključuje s stavkom: ■^Pozdravljajo te Groga, Rajko in ostali.« Tomaž je na koncu pisma prebral še pripis: »P. s.: Upamo, da nas boš kmalu čil in zdrav obiskal s polno torbo literature in direktiv za politično delo.« Tomaž je nato razgrnil še drugo Rajkovo poročilo o delu Partije v bataljonu. V njem je čital, koliko sestankov so imele komunistične celice, in da so obravnavali Marksa in njegovo delo, da včlanjenih 28 par- tizanov KP. sedem je kandi- datov in 16 skojevcev, skupaj 5i. Na sestankih so obravnavali tekoče probleme ter razpravljali o vzgoji kadrov pozimi. Za par- tijsko delo je zelo sposoben Tr- pin, ki zasluži vse priznanje. Stobna colica se je sestala en- krat. Pismo zaključuje s po- zdr-ivom: ■^Delu čast in oblast:< Ko je Tomaž prebiral roko- pis obeh Rajkovih poročil, še ni vedel, da Jožeta Meniha- Rajka, komisarja Pohorskega bataljona, po poklicu dijaka iz Hrastnika, ni več. Omahnil je v smrt prejšnjega dne, 8. ja- nuarja 1943, ko je izgubilo živ- ljenje v zadnjem boju bataljo- na pri Treh žebljih 69 partiza- nov in 19 sovražnikov. Žalostna vest o smrti junaških partiza- nov Pohorskega bataljona je prispela do Tomaža šele čez nekaj dni in tudi tedaj v medli obliki — kakor vest, ki ji ne moreš verjeti. Tedaj je zakro- žila vest: »Padli so vsi v ba- taljonu razen enega izmed par- tizanov, ki so ga Nemci ranje- nega ujeli. Padlo jih je 80, 70 v boju z velikimi enotami nemškega orožništva, vojaštva, policije in vermanov.« Take ve- sti so krožile in o njih so pisali nemški časopisi. Bor in Tomaž pa 9. januarja 1943, ko sta se sešla v Škal- skih Cirkovcah, nista o hudi nesreči še nič slutila. Tomaž je imel v bunkerju prijetno toplo. V malem gašperčku je praske- tal ogenj. Bor je počival, utru- jen od dolge poti, in pripove- doval Tomažu o Pohorskem bataljonu. Med drugim je po- vedal, da sta odšli iz taborišča pri Treh žebljih 7. januarja dve patrulji Pohorskega bataljona. V prvi so bili partizani Janez, Servac, Harkov in Bor. Tova- riši. s katerimi je odšel na pot, bi morali najti koroško skupi- no partizanov in jo pripeljati na Pohorje. O tem je pisal tudi Rajko. V drugi skupini, ki je odšla s Pohorja, so bili Iks, Marjti , Vinko in Lojzek Sarh. Odšli so na področje Slovenske Bistrice. Nekaj dni pred tema dvema skupinama je odšla s Pohorja tudi patrulja bataljona v okolico Mislinje s Cikorn, Miloradom, Jankom, Sandijem In Gojkom. zapiski dr. polha o živ- ljenju tomaža v x.iego- vem bunkerju Dr. Franc Polh-Izak, leta 1942 komisar Savinjskega bataljona, ki je zdravil komisarja IL gru- pe odredov Dušana Kvedra- Tomaža v svojem bunkerju v Škalskih Cirkovcah od 8. de- cembra 1942 do srede februarja 1943, je v svojih zapiskih, ki smo jih te dni sprejeli, napisal: »V hosti, na posestvu svojega brata Martina v Škalskih Cir- kovcah, sem že leta 1941 po- iskal primeren prostor za bun- ker, kjer bi lahko zdravil ra- njenca ali bolnika. Napravil sem tedaj le zasilno zemeljsko zaklonišče. Novembra 1942 pa sem z Borisom Cižmekom-Bo- rom, ko sva se vrnila s Koro- ške, takoj pričel graditi novo, boljše zaklonišče — pol zem- ljanko. Prostor zanjo smo izbrali v mali grapi, po kateri je tekel potoček Lepene, ki tu izvira. Ob obeh bregovih smo zemljo use- kali, da smo dobili primeren tloris, približno 2.5 krat 3,5,m velikosti. Zakoličene stebre smo prepletu s precej močnimi -le- skovimi šibami in palicami. Vmes smo vpletali kratko na- rezrne smrekove vejice. Stre- ho smo napravili iz smrekovega lubja. Z lubjem smo obdali tudi južni, spodnji del bunker- ja, kjer je bila kuhinja. Leži- šča smo uredili na zgornjem, severnem delu. Voda je tekla po urejeni drenaži z vej kar pod ležiščem. Ob koncu ležišča smo nastavili žlebek za vodo. V bunker smo prinesli železno pečico — gašperček, ki je zelo dobro služil. Dimno cev smo dobro zakrili. Vhod je bil urejen prek streš- ne line, od katere so v prostor vodile tri stopnice, vsekane v zemljo. Naša zgradba je bila znotraj visoka približno dva metra. Zunaj je segala do vrha grape. Ob strani in po strehi smo jo posuli z zemljo, oblože- no z mahom in listjem. V zem- ljo zapičene male smrekice so vse lepo zakrivale. Kdor ni ve- de! za bunker, ga zlepa ne bi mogel najti. Znotraj smo bunker še kar primerno uredili. Poleg pograda za ležišče smo po Tomaževem prihodu pritr- dili njegova nosila. V steni smo napravili vdolbino za knji- ge, drugo Hteraturo in papir. Posodo za kuhanje je priskr- bel brat Martin. Prinesel je še druge potrebne predmete: hi- giensko posodo za potrebo, ma- lo žago in sekirico, brisače, kr- pe, milo. Kurivo — suhe bu- kvine veje — je bilo zelo pri- merno, ker ni razvijalo dima in ne vonja po dimu v zraku naokoli. Lahko rečem, da je bilo vse tolikanj urejeno, da se je v bunkerju vsakdo počutil varne- ga. Tudi Tomaž je pozabil na pretečo nevarnost. Iz bunkerja se ni slišalo na dva metra oddaljenosti ne ža- ganja, ne klanja drobnih drv, normalnega govorjenja, pisanja na pisalni stroj, ropota posode, ker smo tako dobro uredili zvočno izolacijo. V bunker srno prihajali po hosti ob malih smrekah z vrha gozdnatega hriba, kjer je po- tekala običajna, po ljudeh sho- jena steza. Dohod s severa je služil tudi bratu Martinu, ko je prihajal v bunker kot obve- ščevalec in »nabavni«. Od juga pa smo pričakovali samo komandanta Staneta s j spremljevalcem. Stopinj ali drugih sledov okoli bunkerja parti„ian5ka noga ni zapuščala. O .vseh prizadevanjih zs kon- I spiracijo ve povedati tudi to- j variš Krautberger-Gagovič. ki je vedno spremljal kdinandanta Staneta, ko je prihajal na obisk h komisarju Tomažu. Za primer nevarnosti srno uredili tudi zvočne znake. Ce so v bunkerju pripravljali hra- no, ki je širila naokoli vonj po domači zabeli, praženi čebuli, ali če se je širil duh po toba- ku, po dimu, je bilo kaj ne- varno, da bi bunker odkrila nemška patrulija, če bi tu j^em zašla, saj je približno 300 do 400 metrov nad nami potekal^s glavna cesta Velenje — Cir- kovce — Št. Vid nad Valde- kom — Mislinja. Tudi oivoke bi lahko zaneslo tu sem. Ob t^- kih primerih smo se zmenili, da bi bil varnostni znak močno kašljanje mojega brata ali nje- govo glasno govorjenje. Najbolj učinkovit signal za nevarnost bi bil trikratni udarec obrnje- ne sekire, to je z ušesom na tnalo. V tem primeru bi bili takoj pripravljeni na spopad. Za hrano ranjenca in drus^ih v bunkerju je skrbel brat Mmt- tin. Zalagal nas je z vsem, kar je premogel: s krompirjem jem, zelenjavo, mesom, kruhom, začimbami, tobakom in celo s sadjevcem. Brat je odhajal vsak teden ob nedeljah k maši, da bi ne bil sumljiv. Iz doline nam it prinesel novice in poročila, ki so v dolini že čakala nanj :n sta jih prenašali moji sestri Micka in Lenka, obveščevalki OF. Tudi Martin je izvohal marsikaj, kar nam .je koristilo. V. R (Dalje prihodnjič^ Sfrnn TEDNIK— pffpk. JO. fphninrjn Strnn giseriia poroka v Bukovcih V sto lelih v občini le dve biserni poroki Vnaprej boljša evidenca matičarjev o bodočili jubilantih? sol)o»o, 4. februarja 1967, je bila v dvorani kulturnega doma v Mdrkovcih biserna poroka Mihaela in Ivane Kukovec. Opravila jo je Ud željo jubilantov predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnikovd. Z jubilantoma je prišlo na slovesnost nad 40 sorodnikov, od najmlajših do priletnih. Slovesnost je začela pred- sednica s krajšim nagovorom jubilantoma in zbranim, končala pa ga je s čestitkami v imenu skupščine in osebno, z izročitvijo no- vega poročnega lisla za biserno poroko, šopka in darila. Poleg ma- tičarja Alojza Simoniča in sorodnikov so čestitali jubilantoma še pionirji iz osemletke bratov Štrafela, ki so jima tudi izročili šopek. Upravitelj šole Gvido Cepin jima je čestital po krajšem nagovoru. Jubilanta Mihael (1877) im Iva- na Kukovec (1879), ki sta se po- ročila 23. 1. 1905, sta izpolnila že 1965. leta 60 let družinskega življenja. Biserno poroko so jima pripravili sorodniki skupno z nidtirarjem sedai pred 62-letnico poroke, ko st? šc oba primerno čila in zdrava. V minulih 100 letih sta Ku- kovčeva drugi par, ki je dočakal biiserno poroko. Prva poroka je bila septembra 1964 v Zavrču, kjer sta bila bisernoporočenca Iva.n i.n Marija Budigam im je tudi taikrat opravila slovesno po- roko predsednica Stropnikova. Ta dva redka jubileja bosita lah- ko v bodoče spodbuda maličar- jcin v občini Ptuj, da bodo zbi- rali evidenco nad vsemi zakon- skimi. pari, ki se približujejo redkim jubilejnim letom. Po slovesnosti v dvorani in še v cerkvi v Markovcih so se zbra- li v Bukovcjih na domu jubilan- tov in družine Janeza in Geno- \efe Hameršak okrog slavljen- cev trije sinovi, dve hčerki, .sna- ha irt zeta ter 16 vnukov in 10 pravnukov (enajsti rojen 3. II. 1967), Vsi so se v prijetnem dru- žinskem in sorodniškem vzdušju veselili, kot je tudi v Bukovcih žc stati običaj, ob priboljških, godbi in petju, saj tvori rod ju- bilantov pravi domači pevski zbor. Kolikor nista vseh najznačil- nejših težkih in lepih doživlja- jev opisala v nagovorih pred- .sednica Stropnikova in šolski upravitelj Cepin, jih je doma do- polnila ob zahvali za vso skrb in delo za svoj in slovenski rod vnukinja Marija Vajda. Pouda- rila je, da je bil boj jubilantov za obstanek in za kruh družine (od 8 otrok 3 umrli) mnogo težji, kot je danes. Jubilanta sta začela kot hlapec in dekla, potem pa sta si korak za korakom utirala pot k lepše- mu. Jubilant Mihael Kukovec je delal pozneje kot zidar po Slove- niji in Hrvatski, zelo skromno je živel in prinašal domov krajcar- je, goldinarje, pozneje dinarje in stotake. Dobro se še spominja delodajalcev in zgradb, na kate- rih je pustil del svojih moči (Lepoglav, Ljubljana, Trbovlje, Maribor). V Bukovcih si je prvi kupil dvokolo, da je lažje od- hajal na oddaljena delovna me- sta; v ponedeljek tja, v soboto domov. Iz prvotne stare in skromne cimprane in s slamo krite hišice je nastala na seda- njem mestu pros-tornejša in se- daj lepa hiša, v kateri bivata tudi jubilanta. Jubilantka Ivana je pridno skrbela za otroke in mož ji je bil vedno krepka opo- ra in pomoč, ko je bil doma. Preživel je razne nesreče in te- lesne poškodbe. Za pridno in po- šteno delo je bil vedno deležen priznanja in pohval, ob težavah pa pomoči dobrih ljudi, ki jim je v enakem položaju tudi rad sam pomagal; njegovo pripovedova- nje je zanimivo, saj zna težkim doživljajem dodati tudi nekaj ve- selih. Malo imamo tako priletnih ži- vih prič o delu in življenju slo- venskega naroda s podeželja, mnogo pa je v njihovem pripo- vedovanju poleg tež-kega tudi le- pega. Vse to pride najbolj do izraza, ko se zberejo okrog njih 3 ali 4 rodovi, skozi katere se dalje spleta zlata nit življenjske volje in ustvarjalne mooi, ki je dala Slovencem oceno sposobne- ga, marljivega in poštenega na- roda. J. V. Predsednica skupščine Lojzka Stropnikova izroča jubilantoma po- ročni list Sekulovec In Patoglavec Ne zamerite, če bo uvod malo daljši, kdkor je navada. Pred 250 leti še ni bilo tomaževske in ma- lonedeljske fare. Ljudje pa so se hoteli osamosvojiti, ustanoviti župnijo in postaviti cerkev. A to "i šlo gladko. Tomaževčani. ki jih je vodil Sekula, so hoteli ime- ti cerkev na svoji strani, Malo- 'ipcleličani s svojim voditeljem Pfitoglavcem pa na svoji. Prepir, l^ie naj stoji cerkev, se je vle- l^nl dolga lota. Patoglavci .so po- ^'■avili na svoji strani v gozdu Bukovica kanelo in obesili vanjo F>odol)o sv. Tomaža, Sekulovci pa nekega večera leta 1717 to podrli, odnesli sliko sv.^ Tunidža in pozneje na svoji stra- ni sez-.dali cerkev, posvečeno sv. Tomažu, ki »^toji še danes. Tako P-^e v starem letonsisu. To je ^fjodba o zagrizeni trmi. ki se je ^ončala tako. fte je nazadnje eden vendarle oNi res, jaz sem bil prvi, ti pojdi nazaj!« pravi drugi. Začela sta se pričkati, nobeden ni hotel odnehati. Nazadnje sta celo sedla na brv, tako da so ji- ma noge na vsako stran visele v vodo in se kar naprej prerekala. Kako se je ta reč končala in ka- teri je odnehal (če je), nisem zve- del. Na to zgodbico sem se spom- nil, ko sem bil na Novega leta dan priča naslednjemu prizoru. Dva zčkonca sta skupaj silvestrovala. Bila sta dobro razpoložena, ple- sala in se zabavala kakor dva mlada zaljubljenca. »Zgleden par,« so rekh ljudje, ki so ju gledali. Bila sta res posnemanja vreden par za vse, ki so ju po- znali. Toda ... Tale »toda« se je začel, ko je žena proti jutra oblekla plašč, da bi šla. »Pojdi, Jože,« je rekla. »Dobro sva se -mela, zdaj pa greva še malo spat.« On: »Ostani še malo. tri dni je teh praznikov, sp bnvji že še aaspdict.« 2end je še naprej silila domov, pa ni nič pomagalo. Srepo ga je pogledala in odšla. Ko sem prišel na Novo leto proti poldnevu v gostišče na briz- ganec, je Jože še vedno sedel v družbi Ni bil ravno pijan, toda dobre volje in dovzeten za vsako razposajeno šalo. Prisedel sem in videl, kako se je stvar naprej od- vijala. Prišla je žena in rekla Jožetu: »Zdaj je pa že zadnji čas, da greš malo domov. Kosilo ča- ka.« »Nisem lačen. Prisedi, Zden- ka, boš kaj popila. Morda liker- ček? Potem greva.« Mogoče bi se bilo vse dobro končalo, če bi Zdenka sedla in moža diplomat- sko spravila domov. Toda (spet »toda«) ženin glas je prešel v oster ton: »Poslednjič ti rečem: pojdi!« Vsi navzoči so utihnili im prisluhnil. Kakor njej je tudi njemu rdečica pobarvala lica. Sram ga je bilo, ko je videl, kako ju vsa dmžba opazuje. »Ne grem. Zdaj pa nalašč ne.« Padlo je še nekaj pikrih besed. »Jasni ded,« je rekla žena nazadnje, se obrni- la in zaloputnila za seboj vra-ta. Tale »jasni ded« mi še danes nc gre iz glave. Slovenci smo re^ bogati na tej vrsti izrazoslovja, zato bodo imeli naši folkloristi pri preučevanju takih in podob- nih izrazov še veliko dela. V za- četku omenjena Sektrlovec in Pa- toglavec morda še danes sedita na brvi, pa tudi Jože in Zdenka trma.sto vztrajata vsak pri svo- jem. Slišal sem, da je Zdenka vložila tožbo za ločitev zakona. Tako sta zajadrala v »srečno no- vo letOT. S poti po Svioi Visoke gore in ledeniki so posebna značilnost te majhne evropske državice, stisnjene med visokim alpskim svetom, kjer govorijo tri jezike: nem- ški, francoski ter italijanski, v bližini italijanske meje pa še starodavno retoromanščino. Vendar se vse skupine dobro razumejo med seboj, v čemer je tudi njena posebnost. Skozi dva svetovna viharja je šla država nedotaknjena, če- prav so mnogi pričakovali, da jo bo Hitler pobral. Švicarji so bili pripravljeni na najhujše. Po petih letih splošne mobili- zacije so se vrnili domov. Voj- na vihra je šla mimo njih. Švica in zunanja politika JMačelo države je popolna zu- nanjepolitična nevezanost in neodvisnost. Nekateri se zavze- majo za pristop v OZN. Večji del pa je proti. Država se trudi, da bi ohra- nila ravnotežje med zahodom in vzhodom, ne da bi se zame- rila Amerikancem ali Pvusom. Vojaška pripravljenost Menijo, da lahko spravi Švi- ca skupaj celotno armado v ne- kaj pičlih urah. To je povsem mogoče, če upoštevamo, da ima vsak vojaški obveznik od 20. do 50. leta doma celotno vojaško opremo. Treba se mu je le obleči in se napotiti na zbirno mesto. »Te vrste organizacija omogoča varno mobilizacijo, kajti sovražnik lahko povzroči z bombardiranjem kasarn in vojaških skladišč nepopravljivo škodo, posebej če upoštevamo majhen švicarski prostor. Gospodarske razmere Gospodarstvo se je v nekaj zadnjih letih silno razmahnilo. Menijo, da celo preveč. Veliki stanovanjski bloki rastejo iz tal in stanovanjske stiske ni. Pač pa je naraščanje cen čutiti vedno bolj. Pred kratkim so ustanovili komisijo, ki naj pro- uči to vprašanje. V Švici je skoraj ena četrtina tujcev. Po statistiki jih pride na sto prebivalcev več kot dvaj- set. To število veliko pove. Od teh je največ Italijanov ter Spancev, nato slede Francozi in Nemci. Nekaj je tudi Jugoslo- vanov, ki pa se težko privajajo na tamkajšnje razmere. Pro- blem tujih delovnih moči posta- ja tudi vedno bolj pereč. Gre namreč za socialne ovire, ker tuji delavci doslej niso smeli privesti s seboj družine, kar je povzročalo vrsto vprašanj. Ce bi jih privedli, bi bilo potrebno odstopiti določeno število sta- novanj in šolskih klopi, česar pa oblasti niso dovolile. Trenut- no so rešili problem na ta na- čin, da so znižali število tujcev, tistim, ki ostanejo dalje časa, pa so dovolili pripeljati tudi družine. Posebnosti in zanimivosti turizma Prvo, kar človek vidi, je ure- jenost gostinskih objektov. Ti so večji del novo zgrajeni, vsi pa so bogato opremljeni. Pov- sod so tekoča topla in hladna voda. telefon in radio. Postrež- ba je hitra in brezhibna. Urejene ceste Kar povečuje prihod tujcev, so predvsem dobro urejene ce- ste. Pred dvema letoma je bila izročeiia prometu avtomobilska cesta Ženeva — Lozana v raz- dalji 60 km. V načrtu je velika avtomobilska cesta v smeri Mi- lana. Tudi ceste druge in tre- tje vrste so dobre. Urejene so tudi kmečke poti, ob katerih so I povsod postavljeni kažipoti z napisom smeri in oddaljenosti iz kraja v kraj v minutah. Zra- ven je še ploščica: »Pot za ■sprehajalce^-. da bi pešci in iz- letniki vedeli, ali se smejo po poti sprehajati ali ne. Francoska Švica Francoska Švica obsega pet kantonov: Ženeva, Vaud, Va- lais, Neuchatel in Fribourg v celoti obsegajo tretjino države. Vsak kanton ima svojo poseb- nost, vsi pa imajo skupno last- nost: zelo razvit turizem in gradbeništvo. Medtem ko je nemška Švica z industrijskimi centri središče tehničnega napredka, so fran- coski predeli zgled za napredek turizma. V zadnjem času se turisti vedno bolj ozirajo na vremen- ske razmere. Ljudje si želijo sonca, zato odhajajo na jug . .. V ^planinah, kadar je več dni deževno vreme, postaja dolgo- časno in ljudje raje postsdajo doma. Tako je ceneje... Zato- rej jo dohodek od turizma v takšnih predelih v upadanju. Švicarsko vinogradništvo Težko si je zamišljali Švico kot vinorodno deželo. Med šte- vilnimi ledeniki in visokimi grebeni se razprostirajo lepo urejeni vinogradi v veliki raz- dalji 100 km. in sicer med Že- nevo in Villeneuvom ob obali Ženevskega jezera. Pridelujejo izvrstna vina, med katerimi so znana Lavaux in La Dole, ki .jih točijo celo v Franciji, kjer imajo izvrstno domačo kaplji- co... , To področje je najbolj sliko- vito v vsej francoski Švici. Že- neva, mesto svetovnih srečanj, nudi nešteto znamenitosti, kar privabi veliko turistov. Vsakdo si lahko ogleda palačo Združe- nih narodov (ob nedeljah). Lah- ko si izbere vodiča v enem od svetovnih jezikov. Ženevsko je- zero ni več modro kot nekoč ... Zaradi prilivov kanalizacije je postalo sivo in ribe umirajo ... Veliko razpravljajo o čiščenju jezera, s čimer bodo začeli, kaj- ti sedanje stanje resno opozar- .ja. Cc vas kdaj zanese pot ob prelepo jezero in si zaželite kopanja, si izberite primeren kotiček, sicer se vam lahko pri- peti, da se nalezete izpušča- jev ... Šestdeset kilometrov vstran, vedno ob obali istega jezera, leži Lausanne. Lepo urejeno mesto, brez tovarn, z mnogo modernih palač in polno vseh vrst šol. Tukaj ne recite »Že- nevsko jezero«, pač pa »Lac i Leman«, če hočete pokazati, da spoštujete njihov ponos. Med i Ženevo in Lausanne je bilo vedno nekakšno tekmovanje. V Lausanni pravijo: »Cemu bi bilo jezero .ženevsko'. Vo se nn tudi I naše mesto nahaja ob njorn''« Nekaj kilometrov vstran IHfl Montreux. naš Dubrovnik ali Opatija. Tukaj je tudi znani Casino, ki konkurira onemu . nasproti jezera že v Franciji. ■ in sicer v Evianu. V obeh je že ' marsikdo pognal svoje premo- ženje. Najbolje je izogniti sc .j,u. če se nočete vrniti praznih žepov... Potem je že blizu omenjeni Villeneuve ipo na.^e Novo mesto), ki je popolnoniii na na.'5protni strani jezera. Tod je preživel vrsto let Irancoski pisatelj in filozof Romain Ro- land. In vzdolž vsega območja zori belo grozdje, ki se v jrsvni pretaka v velike sode in ta ča.s je podoben na.šemu v lei;>ih Ha- lozah: pesem in veseljt^.. . Ljubljana, kje je to? Kakor v Franciji, tako tudi tukaj ljudje malo vedo o Jugo- slaviji. Radi jo zamenjajo s Češko ali Madžarsko in Romu- nijo Menijo, da je to vseeno ... Pogosto so me vprašali: Ali smete pisati domov? Sprejema- te od tam pošto?« Za konec Kadar govorimo o Švici, mi- slimo predvsem na deželico, ki ni imela vojne. Vendar živijo tod ljudje kot pri nas z enaki- mi problemi in težavami. Tudi tukaj ni vedno vse lahko. Lju- dje se zbližujejo med sebcjj in po ukinitvi vizumov se mnn.^;! pripravljajo na odhod v Jugo- slavijo. Sicer pa imajo radi Jugoslovane in cenijo na.s po junaški zadržanosti med vojno. Franc Žižek Poprled na Zenevs-ko jezero s strani T.ausanne v smeri H\iana v Franciji, odkoder je eno uro vožnje z ladjo. V poletnem času križarijo številne ladje v vseli smereh, potne turistov, ki občiulu- jejo lepote visokih gora, ki obdajajo jezero z vseh strani. zanimivosti ■■■imiiHBMiinHiiasapnip« Zeleni žarek Verjetno šte že opazovali son- ce ob zatonu, kako se dotakne obzorja in potem izgine? Ste opa- zili sončni žarek, ki se pojavi v trenutku, ko postane zrak pr0'Z0- ren? Ugotovljeno je, da tak žarek n