Pojav izgorevanja med zdravstvenim osebjem
Burnout in health professionals

slovenski

2006

letnik 40, številka 3

Depresija   izgorelost   Izgorelost, poklicna   poklicni stres   Psihologija   Socialna podpora   Stres   Svetovanje   zdravstveni delavci   Zdravstveno osebje

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V slovarju besed je izgorevanje opredeljeno kot upad energije in moči, kot izčrpanost zaradi stalnega prenaprezanja, trošenja razpoložljive energije in moči. Stanji je prvi opisal l. 1974 Herbert Freudenberger. Neodvisno, skoraj v istem času, je Maslachava proučevala načine, kako se s pojavom čustvene ogroženosti spoprijema zdravstveno osebje. Opazila je, da velik del zdravstvenega osebja izkazuje znake čustvene izpraznjenosti, razvije zaradi dela z bolniki, posledično do njih odklonilen odnos, in je zato v njihovi oskrbi manj uspešno (34 % pogostost). Kmalu po prvih opisih pojava je zanimanje za problematiko izgorevanja neverjetno poraslo. Pojavilo se je kakih 1000 empiričnih raziskav, od tega jih je steklo največ na področju zdravstvene nege (34 %) in šolstva (27 %). Namen tega prispevka pa ni toliko zgoščena predstavitev zgodovine, in tudi ne pojavnosti izgorevanja, pač pa prej vpogled v možne oblike zaščite in pomoči pri delu z ljudmi, in še posebno pri delu z bolniki in njihovimi svojci. Zaradi tega pozornost v članku namenjamo naslednjim temam: - znaki in ocena izgorevanja, - pogostost, vzroki in posledice, - stres in depresija - podobnosti in razlike, - delovna skupina in organizacijske intervencije, - službe organizirane psihološke pomoči.

20.12.2010