9. štev. V Kranju, dne 4. marca 1906. . VII. leto. GORENJEC ======= Političen in gospodarstvi list. ===== Izhaja vciiU soboto zvi't»'i-. -- Mane M celo leto 4 K, za |iol lota t K, za fietrl i II r ml ni si v o in upni vniStvo se nahaja v hiši si llift nasproti župne leta 1 K. Za dinge države stane K 6'UO, Posamezne številki* po 10 vin. — Na cerkve, — Upravništvu mvi se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naroebe brez istodobne vpošlljalve naročnine se ne ozira, - Za oznanila so | oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za pctil-vrsln tO vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust, naj se izvolijo frankirali. - llokopi«i se ne vračajo. Brezvestneži. Nihče nam ne moro očitati, da bi kdaj ruvnli proti kuki priredit vi ali napravi, ki jo je izvršila nam nasprotna politična stranka, samo če smo videli, da je za slovenski narod koristna. Narodnostna ideja nas je vodila v vsem našem delovanju, iz nesebičnega rodoljubja smo pretrpeli razne napade in prestali marsikatere žrtve, ker smo bili vedno prepričani, da moramo neomahljivo stremiti proti svojemu cilju, ki je priboritev gospodskih in politične neodvisnosti slovenskega naroda. Zato smo tudi večkrat poudarjali, da še verujemo v naiodno poštenost nekaterih vodij klerikalne stranke. Toda posebni dogodki zadnjih časov so v nas močim omajali to vero in nas nehote silijo na to, da v naši »Ljudski stranki« vidimo samo se grohokope naše narodnosti, da čutimo, da osebna častihlepnost, osebna korist in pa fanatično stremljenje za rimsko nadvlado vodi stranko kranjskih klerikalcev in da slutimo, da pride gorje naiodu, če dobi ta srdila tolpa rimskih brezdomovincev neomejeno oblast v dežel'. Oloveku nehote silijo solze v oči, ko prebira mrtvaško zgodovino polabskih Slovanov. Samo grobovi Je pričajo o milijone broječem slovanskem rodu, ki se je potopil v nemškem nenasitnem morju. Pa čemu bomo iskali primerov v daljavi? Ali se ne godi isto pred našimi očmi — na Jesenicah? Razžaljena časliželjnost, PODLISTEK. Skopuh. Hm......-k;i z gorenjskih hribov. Dalje. Z dolgimi koraki je korakal Dovžanov Andrej v večerni tišini po vaški cesti. Ljudje, kateri so ga srečali, so začudeno za njim gledali. Kaj pa namerava mladenič danes? Ponosno je korakal, klobuk je imel malo postrani potisnjen na glavo, ustnice pod košatimi brkami so se tako prevzetno smijale, kakor bi hotelo, vpiašati: Koliko velja svet? Kupim ga! Ali so Dovžanovl zopet kaj v loteriji priigrali? Potrebni so. Piivoščiti je zalemu slep fanatizem in tudi osobnu korist je pri-\edla župnika Znhukovcn rjo lega, da so je zvezal i Nemci in — »slovenska ljudska stranka* blagoslavlja to zvezo. Zabukovic pravi, da bo volil Slovence. Seveda. V prvem razredu bodo pač postavljeni najbrže klerikalni slovenski kandidatje, ali to je le pesek v oči. Kaj morejo doseči ti, če bi bili tudi v resnici narodni? Saj je drugi in tretji razred izključno po zaslugi Za bukovče v i v nemških rokah oziroma bodo v tretjem razredu volili Lukmanovi delavci na komando Zahukovčevo in Lukma-novo od tovarne popolnoma odvisne ljudi. Ali naj bodo ti pravi Slovenci? Mi jokamo nad polahskimi grobovi, doma nas pu naši župniki, naša .slovnaka Ijudskn. stranka* žive podi v narodno smrt. Potem se ne čudimo, če je taka »slovenska ljudska stranka« izdala tisoče in tisoče koroških in štajerskih Slovencev pri volilni reformi nrjhujšim nasprotnikom — nemškim nacijonalcem. M.OOO koroških Slovencev in precej toliko štajerskih rojakov je pahnil v naiodni grob vodja »slovenske ljudske stranke*, samo da bi zadostil svoji osebni čostihlepnosti ter lažje nadalje izsesaval nnše ubogo In neuko ljudstvo na Kranjskem. Kaj njemu narod? Vse mu je le osebna in strankarska korist! Ali bo se še mogel povzdigniti kdaj naš narod tako, da z bičem v roki zapodi te brezvestne vodje in podvodje? Tisoče izgubljenih štajerskih in koroških Slovencev, narodna katastrofa na Jesenicah, vse po iz- merljivemu mladeniču in nič manj staremu Dovžanu. Kake pol ure kasneje je prišla mlinar-jeva Katrica k zadnjim vrtnim vratom, da bi se s svojo prijateljico pogovarjala kakor sploh vsak večer. Toda glej, danes ni videti ru-menolase glave za ograjo in ko je Katrica v mraku gledala po bližnjem sočivnem vrtu, tudi tam ni mogla niti najmanjše o Mini opaziti. »No, ta je lepa!» Premišljeno je zrla deklica skozi gosto zaraščeni hmelj, ki je ovil vso lopo. Lopa je stala blizu vrat, a bila tako gosto obraščena s hmeljem, da so iz sleze ni videlo v njo. Ko je Katrica nekaj časa tako zrla na stezo, je Mina previdno zapahnila duri in se podala na prosto. dajstvu «Slovenske ljudske stranke* to priča dovolj, kam smo prijadrali! Še so bodo krčilo slovenske meje, še; kriv bo pa v svoji nebrzdani strasti naš kranjski klerikalizem! Pasivna rezistenca (tihi odpor). Kranjsko učiteljstvo se bori že dolgo za pravično in zasluženo izboljšanje svojih plač, ki so z ozimm na splošni gospodarski položaj v resnici sramotno nizke. Ni ga stanu, ki bi bolj nego učiteljski zaslužil, da se postavi na ono gospodarsko podlago, ki pride v take življenske razmere, ki bi ustrezale zahtevam pravičnosti do najimenitnejšega činitelju v našem kulturnem napredku. Vse to je bilo že mnogokrat neovržno dokazano v raznih listih in v raznih zborih. O priliki zadnjega zasrdanja kranjskega deželnega zbora, so to očito priznale po svojih govornikih vse tri stranke — celo ona stranka, ki je smrtna sovražnica dobrega šolstva in v ogromni večini narodno-naprednega učjteiJ9tva. In prav to priznanje je še tembolj razvnelo nevoljo učiteljev, ker mu je takoj sledilo hinavsko in neresnično obžalovanje — da primanjkuje deželi sredstev za uravnavo učiteljskih plač. Pač so vrgli neko malenkost med nje — a ta ni zadovoljila manjšine, še bolj pa je razburila večino. In sedaj se pripravlja vse uii-teljstvo na najresnejši boj, trdno v odloki, da si hoče izvojevati zmago brez ozira na škodo, Kaj glasovi? in ris! Tanki glas je bil od Katrice. globoki glas pa, no, to ni težko uganiti, čegav glas je to. Mina je obstala in smeje se poslušala. Ravnokar je tanek glas izpregovoril: »Oh ti bedasti fant! Da pustiš čakati tako misel Prav zalrdno sem si domišljevala, da imaš ljubico v mestu in . . . in . . .» Sedaj se je oglasil globok glas, toda zelo tiho in ljubeznivo: «Ti si moje edino ljubo dekle! Kako bi mogel rad imeti kako drugo? Upal se nisem, upal! Tvoj oče, najbogatejši kmet v občini ... in pri nas gre vedno rakovo pot. Moj oče in jaz se trudiva, trudiva, kolikor moči pripuščajo, toda pri vsem tem ni blagoslova.* To pripovedovanje je bilo tako žalostno, da je takoj vedela, zakaj ga tanki glas tako 61 ki mora slediti iz tega boju. In s tem bojem se hočemo danes bavili nekoliko. •Učiteljski Tovariš, glasilo avstr. jugoslovanskega učiteljstva, priporoča kot bojno sredstvo pasivno rezistenco in v daljši vrsti člankov razpravlja, v čem naj bi obstajala ta pasivna rezistenca. Stari njegov nasprotnik za vsako ceno, 'Slovenec*, pa smeši zaradi tega z listom vred vse učiteljstvo. Mi trdimo najodločneje, da je nedostojno in uprav surovo, briti norco iz mož, kojim se imajo vsi oni naduti zasniehovalci zahvalili, da so sploh poslali kaj več kakor nevedni analfabeti. In skrajna surovost je, ako tako piše glasilo one stranke, ki je trpinom odjedla zasluženo plačilo. Koči delavcu: »Zaslužiš boljše plačilo, vreden si ga, a j; z to ne moreni plačali po zaslužcnju,» potem pa zasmehovati njegove napore za dosego zasluženega plačila — to je sramotno in nečloveško. Kaj pa predlaga »Učiteljski Tovariš«? Kak*na bodi pasivna rezistenca učiteljev? S kratkimi besedami bi se dalo izraziti jedro dotičnih člankov tako-le: »Delajte v šoli kolikor mogoče brez napora! Ne potiskajte kol dalje, nego hočejo teči samo! Na tak način bi se kmalu pojavili nedoslalki v škodo učencev in nCpriliko staršem — in to oboje bi sililo poklicane oblasti, da rešijo šolo s tem, da rešijo vas.» Že se je oglasil svaritelj proti takemu početju in sicer »Rdpcl Prapori• Ta list ne odobrava nasvelovaue pasivne rezistenco v označeni smeri, češ, lako bi bili le-peni nedolžni — a krivci, to so vlada in gospodujoče politične stranki;, bi ne trpele uičesnr — da, celo klerikalci bi se veselili oškodovanja šole. Mi pa menimo, tiko so upravičeni uprizarjali šlrajke in pasivne rezistenco organi/.o-vain delavci in razni državni in železniški uslužbenci, ne upoštevaje, bodo li s tem zadeli samo svoje neposredne delo dajalce ali pa tudi najširše sloje državljanov, da. celo sebi prav blizu sorodne delavske vrste iu vrste uslužbencev — zakaj naj bi ravno učitelji bili toliko tankovestni? Prav mnogokrat je bil že napovedan v kaki stroki štrajk v vseli obttovahščih in so bili v boj prisiljeni čisto nič prizadeti delodajalci in delavci, za knje ni imel štrajk nikakršnega praktičnega pomena, Gin) večje število prizadetih »nedolžnih-« delodajalcev n.ij bi uplivnlo na «trdovratne lepo tolaži. Da je pa v laki zadevi najboljše dvojico pustili nemoteno, jo Mina kot nevesta dobro vedela, zato je raje odslu proti domu. * * * Drugi dan jo bila nedelja, Po cerkvenem opravilu sla si stala v sobi mlinarja dva moža nasproti, eden star, drugi mlad. Stareji je Imel velik, okrogel, obiit obraz, njegove oči so gledale častitjivo in to vse je bolj značilo duhovna, nego kmetu. Mladi je bil praznično oblečen. Nosil je črno suknjo, v roki je imel črn klobuk; obraza je bil zarjavelega in bolj suhega, zelo navite črne bike so se mu dobro podale, a tudi teimmrujave lase je imel čelno počesani', toda vsa postavajo kazala veliko razburjenje, Kljub temu je dolgo govoril, vičkral povdarjal, »kako jo ima rud», da bode to njemu v veliko časi iu da se Pode zelo hvakžnega izkazal i. I. d., lo je vse gladko govoiil. hulju priti. prav tako kakor čim večja masa šlrajkujočih, mnogokrat prav nič iilteresiranih delavcev. Koliko škode so imeli trgovci in industrijalci od pasivne rezistence železničarjev, dus'ravno niso oni njih delodajalci? »Vojna zahteva žrtev!« Ako je dopustno to geslo za druge stanove, zakaj bi bilo nedopustno za učitelje? Ako so delavci upravičeni, storiti svoje koristi nad' koristi vseh drugih stanov in vojevali se za nje proti vsem, zakaj bi no smeli tega učitelji? Socijalni demokraciji je nekako vrhovno vodilo razredni ali stanovski egojizem. Kdor priznava to načelo, ne sme zahtevali, da naj ostane nčileljstvo vedno idealno, alternistično, in naj ne rabi za uspešno spoznanoga orožja zato, ker bi no zadelo Ic-lo edino neposrednih krivcev svoje bide. »Taka je vojna!- In prav zaradi tega, ker se popolnoma strinjamo z našim učileljslvom in odobravamo njihove težnje, hočemo tudi mi nasvetovali način pasivne rezistence, sicer različen od onega, ki je nasvetovan v »Učiteljskem Tovarišu*, a po našem mnenju uspešnejši in tudi pravilnejši. Ni vse »pasivna rezistenca* — kar se je v novejšem času proglašalo kot tako in pod tem imenom izvajalo. Tako n. pr. »pasivna rezistenca* tiskarjev ni bila to; bil ji; nek.1 vrste SI raj k. Kajti, ako pride slavec k sluvski omari, pa tam namesto 60 besedi slavi le f>, zato pa puši cigarete in Čita časopise — je lo za gospodarja isto, kakor če bi ga sploh no bilo v tiskarno — delal ni. Pasivna rezistenca obstoja v tem, da uslužbenec dela, prav marljivo in resnično dela, izpolnjuje vso svoje dolžnosti in vendar Zadržuje delo. Slrajkujočega delavca more delodajalec 'odslovili zaradi neizpolnjevanja službenih dolžnosti — a onega, ki se je poprijel pasivne rezistence, pa ne, ker izpolnjuje vse svojo dolžnosti. V tem oziru je klasičen izgled pasivna rezistenca železničarjev. Oni rriso zanemarjali svojih službenih dolžnosti, temveč izpolnjevali so jih (v tovornem prometu) do pičico in prav s tem silno ovirali ves tovorni promet na prizadetih progah. Kunec prih. Kreditno društvo v Kranju jo izdalo računski zaključek za tretje upravno leto, iz katerega jo razvidno, da ta zavod stalno napreduje« Denarni promet: Vseh denarnih prejemkov je bilo llli-IHT'KI K, vseli izdatkov pa 401.861'02 K, torej denarnega prometa 818.888*18 K. Deleži: Koncem I. 1905 je štelo društvo 24 članov s 100 glavnimi deleži po 200 K. t. j. 20001) K. Opravilnih deležev je bilo koncem leta 1004 228 po 5 K, t. j. 1140 K, pristopilo jo tekom leta 1005 72 zadružnikov, ki so vplačali na opravilnih deležih 3(i() K. torej skupno 1600 K, 2 pa izstopila 10 K I. j, 1,400 K ter šteje društvo koncem leta 1006 822 zadružnikov z vplačano glavnico 21,100 K. Posojila: Posojila so znašala koncem lota 1004 208.47049 K, novih posojil soje izplačalo v letu 1906 190.341*32 K, torej skupaj 404.811-H1 K, vrnilo pa seje 78.007*80 kron. ter znaša stanje koncem lolu 1906 }18U.H08'U2 K, danih 201 zadružnikom. Od teh posojil pripada na hipotečni kredit 2ii'.».7:»0■i»fi K in na osebni kredit 11 T.Oiil'20 kron, torej skupaj 38(j*803'92 K. Hranilno vloge: Koncem leta 1901 je znašalo stanje Inanilnth vlog 277.08177 K, tekom leta 190;*) se je vložilo 245.878*90 K, ZA leto 1905 kapitalizovone obresti znašajo 11.77.tX2 K, torej skupaj 534.786*49 K. po odbitku v letu 1906 dvignjenih l-l.-l.701'51 K, znašajo hranilne vloge koncem leta 190.'» 891.084*98 K. Naloženi denar: Pri drugih denarnih zavodih smo imeli koncem leta PJ0-I naloženih 88,79262 K tekom leta 1906 smo naložili 62288*66 K. toiej skupaj 76.02C 18 K, dvignili pa 03.062*20 K, ostane naloženega denarja koncem leta 1906 19.968*98 K. k temu prištejemo narasle in kapilalizovane obresti 1.628*28 K ter znaša stanje 14 492-20 K. Cisti dobiček: Cisti dobiček za leto 1906 znaša 3.278*48 K. Ta se razdeli vsled sklepa zadnjega občnega zbora sledeče: Glavnim deležnikom pripada liodstotna dividenda, ki znaša 1200 K, nagrade, sestava bilance itd. 728*48 K, t.,j. 1.928*43 K, ostanek čistega dobičku' 1,860 K se priklopi splošnemu rezervnemu zakladu. Splošni rezervni zaklad prejšnjega leta je znašal 2.11)0*87 K, ki naraste na :>.610'.'>7 K. Dopisi. Iz Radovljice. Minuli so sumili pred-puslni dnevi in nastopila jo doba mirnega premišljevanja in tihega dela. In pri tem premišljevanju pridemo do zaključka, da so je ta predpust pri nns veliko, veliko rajalo in plesalo. Najugodneji uspeh je imel zelo obiskani ples tukajšnjega gasilnega društva, a tudi prireditve bralnega društva »Triglav*, ki v zadnjem času izvrstno napreduje, so privabile množin«! občinstva, ki se je divilo posebno spretnosti gledaliških igralcev-diletantov. Lovski ples v Lescah je pokazni, da imajo rudovljiški iu okoličunski lo.ci lin okus tudi za prirejanje zabav v salonih in niso doma sumo na »stantih*. Tudi nekoliko domačih, hišnih plesov šteje kronika zadnjega predpusta; noben gostilničar ni hotel zaostati za drugim. Samo »Zabavni klub*, čegar vsakoletne rna-škarade so so odlikovale po elegantnosti, jo letos v miru preživel piedpust. Morda je temu krivo nedostajunje pripravnih prostorov za večje prireditve v Radovljici — a s tem prihajamo že v post — k delu. Po čemur smo davno hrepeneli, lo se nam obeta še letos. Podjetni gostilničar g. Kunsll napravi velik salon s posebnim podaljšanim prostorom /.a oder, pod salonom pa zgrudi večjo klet za mirno pivsko družbo ob vročih poletnih večerih. Delo je prevzel tukajšnji stavbenik g. Ilronek. ki bo menda tudi /.ase zidal novo vilo še letos. Ltrulno društvo »Triglav* ustanovi v kratkem javno knjižnico, kar bo gotovo velikega kulturnega pomena za okraj. Upamo, da bodo inerodajni faktorji temu velevažneinu poclj-1 ju v vsakem oziru naklonili svojo pomoč. Vsakoletna borba; za vodo se je tudi v tem mesecu zelo poostrila. Večina vodnjakov je zaprlih, tieba je hoditi po največjih lužah daleč naokoli, če se hoče dobili škaf vode, većkral pa moru priti dekla še s praznim škafom nazaj, Povsod suša v vodnjakih! Naj se izvrši kmulii §e najvažnejše delo v Radovljici — vodovod. Iz Dupljan pri Tržiču. Ustanovni občni zbor prostovoljnega gasilnega društva V Dupljah se je vršil dne 25, februarja v šolskem poslopju. Priglasilo se je 42 izvršu-jočih In 2 podporna člana. Izvoljeni so bili, in sicer gg.: načelnikom Mihael Kosolj, posestnik in župan v Zadragi; njegovim namestnikom Matevž Rozman, posestnik v Zgornjih Dupljah; blagajnikom Josip Slular, posestnik iu občinski svetovalec v Spodnjih Dupljah, tajnikom Karol Završnik, posestnik in učitelj istotnm; odbornikom so bili izvoljeni gg.: Janez Jeglič, Anton Kuhar in Toma/, Jelar, njihovim namestnikom pa Jože Teran in Anton Spanovc vsi posestniki v Dupljah. Novice iz medvodske in sorske okolice. — Žalostno zmago so slavili khti-kalci. Povsod so zmagovali le z majhnimi večinami. Naša stranka je dobila dve prd-občini, v treh podobčinnh pa smo imeli :*> do 10 glasov manj kakor nasprotniki. V III. razredu so dobili naši nad lf>0 glasov, itn-sprolniki pa do .'500 glasov. V II. razredu naših 29 nasprotnih 4:"». V I. razredu našli 7 nasprotnih 14. — Nasprotniki bi ne bili zmagali, će bi jim no prišli pomagal iz tujih občin, Razen tega io imeli klerikalci še te pomočke: 1. Laž, 2. žuganje s peklom, H. denar. 4, pijačo in 5. sramotenje. Mnogo je krivo tudi to, ker, je bila volitev v Preski, kamor no imeli naši do dve ure daleč na volišče. — Reteški župnik je oznanil, naj gredo vsi iz Heteč volit, Čeprav spadnjo v drugo občino. Klerikalci so dajali za pijačo, kolikor je kdo hotel. Pošiljali so vozove po volilce. Pomarančar je dajal kronce volileem. Ali ni res? Pa naj za nas reče kdo, da smo delali kaj takega. Mi smo s samo odkritosrčno besedo delali. Lagali nismo, nismo dajali kron, pošiljali nismo vozov po volilco in naši volilci so plačevali sami pijačo. Zato pa gre vsa čast našim volileem. (leprav smo padli, pa pošteno smo se držali in pošteni šo ostanemo. — Kaplan Rrajc se prav zaničljKo smeje. Le počaka naj, ga bode kmalu ta smeh minul! V Sori so klerikalci izvolili največjega nevedneža, ki ne zna brati ne pisati. Računati pa še toliko ne, da bi znal dati iz ene desetice nazaj, če kdo kupi od njega eno reč za dva krajcarja. To je > je štelo društvo 24 članov s 100 glavnimi deleži po 200 K. t. j. 20.000 K. Opravilnih deležev je bilo koncem leta 1004 228 p* 5 K, t. j. 1140 K, pristopilo je tekom leta 1005 72 zadružnikov, ki so vplačali na opravilnih deležih 360 K, torej skupno 1500 K, 2 pa izstopila 10 K t. j, 1.400 K ter šteje društvo koncem leta 1906 322 zadružnikov z vplačano glavnico 21.400 K. Posojila: Posojila so znašala koncem leta 1004 268.47049 K, novih posojil se je izplačalo v letu 1006 100.341-32 K, torej skupaj 464.811*81 K, vrnilo pa seje 78.007*89 kron, ter znaša stanje koncem leta 1906 386.803-92 K, danih 2(31 zadružnikom. Od teh posojil pripada na hipotečni kredit 209.739-60 K in na osebni kredit 117.064-26 kron, torej skupaj 386-803-92 K. Hranilne vloge: Koncem leta 1904 je znašalo stanje hranilnih vlog 277.0K1 77 K, tekom leta 1006 se je vložilo 245,878*90 K, za leto 1906 kapitaiizovone obresti znašajo H. 775'82 K, torej skupaj 534.736-49 K. po odbitku v letu 1905 dvignjenih 143.701*51 K, znašajo hranilne vloge kom-im leta 1905 391.034-98 K. Naloženi denar: Pri drugih denarnih zavodih smo imeli koncem leta 1904 naloženih 23.79252 K tekom leta 1905 smo naložili 52233*66 K. torej skupaj 76.026 18 K, dvignili pa 1)3.002*20 K, ostane naloženega denarja koncem leta 1905 12.903 92 K. k temu prištejemo narasle in kapilalizovane obresti I. 628-28 K ter znaša stanje 14 492-20 K. Cisti dobiček: Cisti dobiček za leto 1905 znaša 8.278*48 K. Ta se razdeli vsled sklepa zadnjega občnega zbora sledeče: Glavnim deležnikom pripada Oodstotna dividenda, ki znaša 1200 K, nagrade, sestava bilance itd. 728*48 K, t. j. 1.928-43 K, ostanek čistega dobička' 1.350 K se priklopi splošnemu rezervnemu zakladu. Splošni rezervni zaklad prejšnjega leta je znašal 2.160*37 K, ki naraste na 3.510-37 K. Dopisi. Iz Radovljice. Minuli so šumni pred-pustni dnevi iu nastopila je doba mirnega premišljevanja in tihega dela. In pri tem premišljevanju pridemo do zaključka, da se je ta predpust pri nas veliko, veliko rajalo in plesalo. Nujugodneji uspeh je imel zelo obiskani ples tukajšnjega gasilnega dcušlva, a tudi prireditve bralnega društva »Triglav--, ki v zadnjem času izvrstno napreduje, so privabile množine občinstva, ki se je divilo posebno spretnosti gledaliških igralcev-diletantov. Lovski ples v Lescah je pokazal, da imajo radovljiški iu okoličanski Ipvcl fin okus tudi za prirejanje zabav v salonih in niso doma samo na »stantih*. Tudi nekoliko domačih, hišnih plesov šteje kronika zadnjega predpusta; noben gostilničar ni hotel zaostati za drugim. Samo »Zabavni klub*, čegar vsakoletne ma-škarade so se odlikovale po elegantnosti, je letos v miru preživel piedpust. Morda je temu krivo nedostajanje pripravnih prostorov za večje prireditve v Radovljici — a s tem prihajamo že v post — k delu. Po čemur smo davno hrepeneli, to se nam obeta še letos. Podjetni gostilničar g, Kunstl napravi velik salon s posebnim podaljšanim prostorom za oder, pod salonom pa zgradi večjo klet za mirno pivsko družbo ob vročih poletnih večerih. Delo je prevzel tukajšnji stavbenik g. Hronek. ki bo menda tudi ziise zidal novo vilo še letos. Bralno društvo »Triglav* ustanovi v kratkem javno knjižnico, kar bo gotovo velikega kulturnega pomena za okraj. Upamo, da bodo merodajni faktorji temu velevažnemu podj> tju v vsakem oziru naklonili svojo pomoč. Vsakoletna boibar za vodo se je tudi v tem mesecu zelo poostrila. Večina vodnjakov je zaprtih, tieba je hoditi po največjih lužah daleč naokoli, če se hoče dobiti škaf vode, večkrat pa mora priti dekla še s praznim škafom naa-sprotniki pa do 300 glasov. V II. razredu naših 29 nasprotnih 45. V I. razredu naših 7 nasprotnih 14. — Nasprotniki bi ne bili zmagali, če bi jim ne prišli pomagat iz tujih občin. Razen tega so imeli klerikalci šetepomočke: 1. Laž, 2. žuganje s peklom, 1). denar. 4. pijače in 5. sramolenje. Mnogo je krivo tudi to, ker je bila volitev v Preski, kamor no imeli naši do dve ure daleč na volišče. — Reteški župnik je oznanil, naj gredo vsi iz Reteč volit, čeprav spadajo v drugo občino. Klerikalci so dajali za pijačo, kolikor je kdo hotel. Pošiljali so vozove po volilce. Pomarančar je dajal kronco volilcem. Ali ni res? Pa naj za nas reče kdo, da smo delali kaj takega. Mi smo s samo odkritosrčno besedo delali. Lagali nismo, nismo dajali kron, pošdjali nismo vozov po volilce in naši volilci so plačevali sami pijačo. Zato pa gre vsa čast našim volilcem. Čeprav smo padli, pa pošteno smo se držali in pošteni še ostanemo. — Kaplan tira j c se prav zaničljivo smeje. Le počaka naj, ga bode kmalu ta smeh minul! V Sori so klerikalci izvolili največjega nevedneža, ki ne >na brati ne pisati. Računati pa še toliko ne, da bi zna) dati iz ene desetice nazaj, če kdo kupi od njega eno reč za dva krajcarja. To je «zav-ber» občinsk odbornik! Namestnikom je bil izvoljen Jurij, ki je ravno tako praznoglavec, kakor Kozina-odbornik. — Kurjn babica pravijo tu Ji temu Juriju, to pa zato, ker mu je kramarica. nosila kure, da jih je vizetiral, če imajo jajca. Kdor tedaj hoče vedeti, če ima kura jajce, naj jo prinese Juriju, ki je izvoljen za namestnika. — Semič je delil volilcem mast za čevlje, kdor je volil s klerikalci! Ta prismoda se sedaj jezi, ker smo zadnjič povedali, kako je njegov posel prenašal otroke v košu. Le tiho, Semič, kar je res, ne moreš utajili! — Pomarančar je tako hujskal in agi ti ral, da se ni utegnil obriti celih 14 dni. Nosil je že celo brado. Še jesti ni utegnil ta revež, vedno je bil na poti. Sedaj se bode odpočil od hudega dela. — Sv. Katarinski župnik Meršol je tudi obhodil vso Ločnico in drugod po hribih. O volitvah mu ni nobena pot predaleč. Vse je obredel, kakor kakšna silna muha. — Kljub temu so naši volilci slali trdno, klerikalci pa so zmago kupili z denarjem. Kako je komisija postopala pristranski, to se je videlo. Nekateri klerikalci so po trikrat volili. Žlobudra je volil dvakrat v enem razredu na svoje ime. Pooblastila so zametali, Če jih je pokazal naš volilce. — Ljudje so se prepričali sedaj, da Smovčeva in Pomarančarjeva stranka dela s samo goljufijo in sleparijo. Kaj pa bi tudi od njih pričakovali druzega!? — V (. razredu so klerikalci zmagali s pomočjo častnih občanov. Med vsemi klerikalnimi volilci v I. razredu sta bila ravno dva, ki plačujeta davek. Naših je bilo pa 5, in vendar so klerikalci zmagali, ker so jim pomagali taki, ki niti vinarja davka no plačajo v tej občini. — Radovedni smo. koliko stotakov so veljale klerikalce te volitve? V Reteče in Godeščc so kar po pet goldinarjev poslali za pijaiV> in plačali še vozove. Kdo bode povrnil to stroške? Ne bojte se! Bodeta pa Brajc in Pomarančar oznanla parkrat «ofre» in bode vse poravnano. To je res stranka ljudskih -sleparj"v. Kdor jih še sedaj ni \i-poznal, ta ima podplate na očeh! — Srn ovc je zmerom bolj potrt, ker bode moral županski stolček dali proč. Tak dolg obraz dela, da se mora človeku smiliti ta revež. — Klerikalci so tudi rekli: Kmet mora voliti kmeta! Kakšen kmetje pa Brajc in svet okatarin.ski župnik? In ravno ta dva so volili klerikalni backi. — Nekega moža so klerikalci hoteli podkupiti, da bi ne volil z nami. Pomarančar mu je prinesel dvakrat po kroni in mu jih dal, naj jih zapije. Posrečilo se je Po-marančarju, da je več volilcev pridobil s kronami. — Slab pa je tak mož, ki se pusti kupiti za par kron ali pa za požirek žganja. — Kaplanica je dobila veliko bere o pustu. Sedaj bode pa še namesto Brajca molila v cerkvi litanije. — Golarjevn žaba regija vsakemu o zmagi, kdor jo le poslušati hoče. Kaj se hoče? Na žabje regljanje' pač nobeden nič ne da. Jeseniške novice. Občinske volitve na Jesenicah se vrše, kakor smo že zadnjič poročali, dne 0., 8. In 10. marca t. 1. Volili bodo v torek dne il. marca volilci podob čin, in sicer voli podobčina jeseniška cd 8. ure dalje, podobčina Hrušica ob 11. uri dopoldne, podobčina Sv. Križ ob 2. uri, podobčina Plavški Rovt ob 3. uri popoldne. — Tretji razred voli v Četrtek od 8. ure dalje, drugi in prvi v soboto. Opozarjamo volilce, da bodo prišli pravočasno na volišče. Rodile oprezni zlasti na dan volitve, ker brezdomovinski hujskači bodo iz-kušali vse z zvijačo in drugimi sredstvi, da bi premotili ali odvrnili od volitve kakega našega volilca, Odločno in mirno storimo nn dan volitve vsi previdno svojo dolžnost kot Slovenci in uspeh ne izostane. Torej pogum I Lnkmanov oklic. Karol Lukmann, ravnatelj tovarne na Savi, si je dovolil v nedeljo 24. februarja 1.1. veliko predrznost in nesramnost napram volilcem jeseniške občine. Izdal je na volilce oklic, v katerem na prav grd način hujska proti domačim posestnikom in obrtnikom ter gospodom učiteljem, ki se potegujejo za koristi domačinov. Besedilo mu jo spisal jeseniški župnik Janez Zabukovec. Pisan je v duhu, ko jo vladal na Kranjskem zloglasni duh Rozmanovih grabelj, t. j. tisti čas, ko je po celem Slovenskem vladala nemškutarija. Lukman je sedaj sam dovolj jasno povedal, da smo imeli popolnoma prav, ko smo zatrjevali, da hoče Lukman našo občino spraviti .pod nemški podplat. Na vse pretego hvali nemščino ter potrebo nemške šole na Savi. Ali ga vidite sedaj lisjaka? Naši pra-dedi. stari Kranjci so leta in leta lahko gospodarili brez nemščine in so vendar lahko živeli. Ali se v naši jeseniški slovenski šoli ne uči otrok toliko nemškega jezika kar ga potrebuje za vsakdanjo potrebo? Več kot preveč I Zakaj je toruj treba samonemške šole?I Odgovor je lahek: zato, da se otroci delavcev čimprej poženejo v nemško žrelo! Tu tiči tisto politično sleparstvo naših jeseniških Nemcev, ki jih komandira stari Lukman I Sami drvarji in pastirji bi bili Hruš-rani, Planinci in Jesenic.ni, če bi ne bilo Nemcev, pravi Lukman v tistem svojem oklicu. Možje, ali slišite? S pastirji in drvarji vas zmerja nemški liberalec Lukman, ki se.je prilepel v našo občino, da služi stolake in tisočake. Ali vam on res skazojo kake milosti, kakor to ošabno zatrjuje? On nam ničesar ne da zastonj, ampak morate vse pošteno zaslužiti s pridnimi rokami. Čemu setoraj baha, da jo cela občina od njega odvisna. Resnica je le, da je on s svojimi tisočaki odvisen od vas, kojih bi gotovo ne imel v^vojem žepu, če bi ne bilo pridnih rok slovenskega kmeta in delavca. Lukman služi masten kruh od delavstva in drugih občanov, ne pa ti od njega, ki dobe le neznaten košček v plačilo za težavno delo. Lukman je radi vas tu, ne pa vi volilci radi njega! Tovarna plačuje le eno tretjino vseh občinskih doklad, vse drugo pa plačajo kmetje in delavci. Laž je tedaj, če laže Lukman, da plačuje tovarna skoraj ves davek. Ker pa plačuje tovarna le tretji del vseh davkov, pravimo mi, da naj ima zato tudi samo tretjino odbornikov* drugi pa pripadajo sorazmerno z davkom po vsej pravici neodvisnim volilcem. Ali ni to edino pravo stališče? Fajmošter Zabukovec je tisti mož, ki je stopil k Lukmanu kot agitator v službo. Kogar bo ta človek nagovarjal, kako naj kdo voli, naj ga nemudoma zapodi, ker hoče Zabukovec pomagati do zmage nemškim tujcem ter se bojuje proti domačim Jeseničanom. Toraj, pozor, pred tem podkupljenim agitatorjem! Neki Mrvica in Tomaž Klinar sta postavljena na Hrušici kot kandidata nomšku-tarske savske stranke. Mrvica je bil Že nekoč podžupan, a še do danes ni položil računov. No, to so pa res čedni kam 1 i da i je. Hrufičani so prepošteni, da bi jim gospodarili taki ljudje in'jim bodo dali pri volitvah primemo brco! Na Jesenicah kandidirajo savski nem-škutarji tudi lepe tiče, kakor: Anton Pon-gratz, pisar v tovarni in Lukmanov agitator, Janez Zabukovec, znani izdajalski župnik, oba razgrajača France Krivec, ki je zapravil še laslno hišo, pa bi no občinske, ter njegov istotati bratec J. Krivec, tov. delavec na Savi, znani Vilman, po domače K ris ti iz Kurjevasi. ki tudi je Lukmanov kruh, Debelak vulgo Cimperman iz Murave, farovški podrepnik, ki živi po milosti nemško lovarne ter Ignacij M uric (čujte!) o katerem ne vemo, kako je zašel med to čedno družbo. Volilce opozarjamo, da naj nikar ne verjamojo nemskutarakim agitatorjem, da bodo Nemci v II. razredu volili slovenske kandidate. V tem razredu so samo trije volilci in sicer: Groll, Trappen in Ivan Ferjan. Ta razred je tedaj v nemških rokah in bodo tudi voljeni izključno nemški odborniki. Ako zmagajo v III. razredu kot odborniki Zabukovec-Lukmano vi podrepniki a la Cimper-mann, Pongratz i. t. d., so Jesenice v rokah Nemca Luckiuanna. Zato kličemo Vtem vo-lilccm: 8. marca 1.1. volite može, ki jih postavi za kandidate v III. razred neodvisna slovenska jeseniška stranka, ker le ti bodo domači In zaupanja vredni možje. Opozarjamo volilce, na) ne poslušajo klerikalno-nem&kntarskih agitatorjev, ki so od Lnkmana plačani, da vas premotijo, in ti so: Anton Pongratz, pisar; Janez Zabn-koven, župnik; Franca Krivec, kajzarj J. Krivec, delavec; Jokler, obč. sluga; Anton čebulj, krojaški mojster in Peter Rozman, brez določenega stanu. Slovenski VOlilci, ali bi se ne mogel kdo laku spozabili, da bi volil take ljudi, ki jih ima Nemec Lukman v svojem žepu in bi morali kimali, kakor bi on hotel. To so ljudje, ki ne znajo gospodarili s svojim lastnim premoženjem in vi naj bi jim zaupali celo občinsko premoženje, da bi ž njim delali, kakor svinja z mehom! Nikdar! Uboga vera. Zabukovec vedno vpije, da je vera vodno v nevarnosti, pomaga mu pa pri tem Lukman s svojimi agitatorji. Kje je tista vera? Zabukovčeva nenasitna bisaga iu Lukmanova požrešna dinama mošnja je tista »vera*! Uboga «v«ra», kako se nam vendar smiliš! (.le ne gre Zabukovcu kaj po volji, pa je že »vera*'v nevarnosti! Pongratz in Zabnkovec hočeta priti v odbor, pa no plačujala niti vinarja davka. Sedaj bi rad nad našimi posestniki in rokodelci gospodaril že vsak prilepenec. Mi hočemo v odboru domačinov, poštenih in dostojnih ljudi! Zabukovec naj se drži svoje prižnice, Pongratz pa Lukmano ve pisarne. Kateri volilec 111. razreda bi se pač tako spozabil, da bi volil Pongratza in Z ali u k u v ca !V Kandidat za občinski odbor, ali kako se sluga Jekler bojuje za „vero". Znani občinski sluga Jekler, manjin otrok, fujmoštrov agitator, »steber* larovške posojilnice ter pobiralec pooblastil klerikalno- nemškutarske stranke, se je na pustni torek izneveril katoliškim načelom ter si privoščil nedolžno veselje, ki je prav značilro za razne jeseniške marijine device in devičarje. Kmalu popoldne na pustni torek smo videli mahati Je klor j a po Jesenicah z veliko staro harmoniko na hrbtu. (Pravijo, da je last marijine družbe,) Krenil jo je v neko jeseniško gostilno ter pričel prav pridno ubirati liste bele »kuofe* na harmoniki. Kmalu se je vse veselo sukalo. In Jekler je godel in vlekel meh do belega jutra na pepelnično sredo. Za vsako polko je zahteval 10 ki. in, kakor se jo videlo, jo bodoči občinski odbornik nabral precej drobiža. Zaspanega obraza in I potlačenim klobukom so je zibal proti juti u mimo farovža domov ter pridno meril cesto od leve na desno, veseleč se, da niso prepridntga marijinega otroka zapazili laj-mošter, ki bi Se ga gotovo razveselili. Nam se je zdelo vredno seznaniti javnost z obč. kandidatom Jeklarjem, ki se kakor smo videli, celo s harmoniko bojuje za «vero». Kes, če ho Zabukovec s takimi ljudmi gospodaril v občini, se nam pač ni treba bati za vero I Kdor se hoče torej na Jesenicah bojevati za vero in hoče imeli pri lajmoštru Zabukovcu, naj si kupi harmoniko ter prav pridno vleče meh, pa bo zastonj dobil v larovžu vstopnico do — nebes! Zabnkovec in Lnkmann sta v soboto ponoči lastnoročno popala po jeseniški občini vabila k nekemu shodu na Savi. «Pop» je nosil jeseniški pop Zabukovec, na zid pa jih je pritiskal savski »Kork Peter Rozmana in Pongraca navajajo, da sta ju videla, prvi je ravno precej vinjen korakal domov, drugi pa je slonel ob nekem zidu ter se poslavljal od nekega dekleta in sla tako slučajno dobila Lukmanna in Zabukovca pri njiju »junaškem* delu! Tedenski politični pregled. Državni Zbor se snide prihodnji torek, dne 0. marca. Ta dan pride na razpravo volilna reforma. Debata bo najbrže zelo ostra in dolgotrajna. Volilna reforma. Sedaj se jasno vidi, da so kranjski klerikalci odjedli Slovencem na Štajerskem ;$ in na Koroškem 1 mandat, samo da je vlada vpošlevala njih želje glede razdelitve mandatov na Kranjskem v njihov prilog.. Celovški »Mir* je izšel s črnim okvirom. Ravnotako piše zelo ostro tudi celjska • Domovina* proti izdajalstvu. Jutri se vrši na Koroškem 12 političnih shodov na raznih krajih slovenske Koroške. — Z volilno pre-osnovo, kakršno predlaga vlada, ni razen Malorusov zadovoljna nobena stranka. Nemci, ki tvorijo tretjino prebivalstva v Avstriji, a dobu skoro polovico mandatov, pravijo, da se jim jo vzelo preveč. Italijani, ki imajo primeroma s svojim številom itak tri mandate preveč, so tudi nezadovoljni. Lahko rečemo, da gladkim potom volilni načrl Gaučev ne prodre.* Ogrski dogodki. Koalicija je razposlala na narod manifest, v katerem opravičuje svoje postopanje pri razpustu državnega zbora; vlada je razpustila državni zbor le zato, da uveljavi mednarodne pogodbe, katerih pa narodu ni treba priznati. Koalicija zato ni hotela prevzeli vlade, ker bi sicer morala priznati absolutne pravice kralju, kar pa bi nasprotovalo usiavi. Narod mora biti pripravljen, da mu bode vlada še bolj kršila njegove pravice ter ima vsled tega dolžnost, te pravice še krepkeje braniti. Sedanji boji so v obrambo ustave, katero braniti je dolžnost vsakega Ogra. — V izredni izdaji uradnega lista sta izšli dve ministrski naredbi z daljšim uvodom, v katerih se uveljavlja trgovinska pogodba z Italijo in Rusijo. Ogrska vlada je nastopila proti časopisju. Budimpeštanska policija je zaplenila 2:'). m. m. 7 časopisov, ker so priobčili Po-lonyjev govor, v katerem je razžulil veličanstvo. Včeraj so odpravili svobodno kolportažo za budimpeštanske liste, ki jo jo dal Szell. Baje namerava vlada tudi odvzeti porotnim sodiščem razprave o tiskovnih prestopkih. Konec spora s Srbijo? Na Bolgarskem so zelo ozlovoljcni, ker je srbska vlada sprejela avstro-ogrske zahteve. »Novi vek» piše: S tem, da se je Srbija brezpogojno podvrgla Avstro-Ogrski, je priznala, da je gospodarsko in politično odvisna popolnoma od Avstro-Ogrske in da ni več računati na njo pri kombinacija za Jugoslovan, solidarnost in za ohranitev samostojnosti balkanskemu polotoku. Postopanje Srbije v tem slučaju Bolgarija ne more odobravati. Bolgarska vlada je vsled tega kategorično odklonila prošnjo, naj pritrdi zahtevam Avstro-Ogrske S sprejemom avstro-ogrskih zahtev je Srbija izgubljena za Slo-vanslvo in za samostalnost Balkana. Bolgarska vlada mora računati s tem dejstvom, ki v srbski zgodovini ni prvo in ne zadnje svoje vrsle. Ruski ministrski svet je sklenil reorganizacijo držuvnega sveta. Polovico članov naj voli državna duma. drugo polovico naj imenuje krona. Volitve za gosndarstvenajo dumo. Okrožna depeša ministra za notranjo stvari pooblašča guvernerje, naj objavijo, da se zamore pričeti z volitvami odposlancev za volitve za državno dumo dne 6, marca, tako da bodo iste po možnosti do 98, marca dovršene. Splošna volilna pravica na Norveškem. Norveška zbornica je sprejela zakonski načrt, s katerim se uvede splošna volilna pravica. Volilno pravico ima vsak neomadeževan moški, ki je dopolnil 24. leto. Razdelitev volilnih okrajev določi vsakih devet let kralj. Vstaja Črncev v nemški južno-zapadni Afriki še vedno ni končana vkljub vspehom, ki s i si jih priborili nemški vojaki. Zanimiv je izkaz, ki ga je izdala nemška vlada glede ujtlnikov. Okroglo 1)1.000 llotentotov in Hererov je ujetih. izmed teh je 2500 mož. 11.000 pa — žensk in otrok. Ko bi kakšna druga kolonijalna vlast imela 11.000 žena in otrok za ujetnike, to bi bilo šuma in hruma v deželi ■mislecev in pesnikovi, in »človekoljubnih* interpelacij ter lepih govorov bi se slišalo nehroj v državni zbornici v »rajbu*. Novičar. Osebne vesti. Začasno je upokojen davčni kontrolor g. Franc Bervar iz Kranjske gore, — Gdč. Ivana Lampe je prestavljena kot začasna učiteljica iz Kranja v Predoslje. Hišno preiskavo smo imeli minuli četrtek v tiskarni. Naprtil jo je znani švabski kričač Pongratz na Savi pri Jesenicah. Užaljen je, ker sta »Jeseniška Straža* in »Slovenski Narod* pisala, kur splošno govore vse stare babe na Jesenicah, da je imel kol oženjen mož tudi še znanje z drugimi ženskami. Seveda je bila preiskava tako v tiskarni kakor tudi na stanovanju našega, obenem »JeseniškeSlraže» odgovornega urednika g. Severja brezuspešna. Kakor hitro dobimo natančnejše in obširnejše podatke, bomo tega domišljavega in nadutega možica požgečkali tako pošteno, da bo kar skakal. Kdor ima maslo na glavi, naj no hodi na BOlnce! priloga »Gorenjcu" If. 9 k 1.1906. Svoti zakon je v nevarnosti - tako vpijejo in begajo ter love podpise sedaj po našem mestu pa tudi drugod po Gorenjskem razni klerikalni podrepniki, mežnarji i. t. d. Za kaj se gre, smo že zadnjic na kratko pojasnili. Danes dodamo le še nekaj besedi: Po »katoliških« časnikih, po prižnicah in privatno lažejo, da se snuje taka postava, da se bosta dva poročena lahko ločila, kadarkoli hoče eden. To je taka Inž. kakršne jo sposoben edinole klerikalec. Kaj se torej pravzaprav pripravlja? Hoče se odpraviti § 114. in 116, o. drž. zak., ki določata, da se katoliški zakon razdruži samo v slučaju, ako edin izmed zakoncev umrje. Treba je upoštevali, da se ločujejo zakonski kljub dosedanji laki postavi, kakor je omenjena; ta dosedanja postava nima prav nikake take moči, da bi držala poročene toliko časa skupaj, da eden izmed zakoncev umrje. Ločitve niso dandanes nič tako nenavadne, ali kako se godi ločenim P S prsti kažejo na nje; koliko nezakonskih otrok se rodi v konkubinatu, ker je ločeni poročenec vezan po postavi, da se ne sme poročiti, dokler ne umrje oseba, na katero je vezan. Ločitev zakona pa je po cerkvenih postavah mogoča, in sicer tako, da se ločeni ali ločena zopet lahko poroči; to v izvestnih slučajih, katerih tu ne moremo navajali. Ce pa pripušča m k. v popolno razdružitev pri teles; ih pomanjkljivostih, zakaj bi je ne pripustila tudi v drugih slučajih? Klerikalci imajo pri tem, da se oklepajo § 111., le grde namene. Postava o nerazdruž-1 j i vos ti je v veljavi le še v Španiji in pa pri nas — povsod drugod so jo odpravili. In vendar žiri na milijone katoličanov v snčnem zakonskem življenju v raznih državah. — Će se sprejme taka postava v državnem zboiu, bo že tako sprejeta, da bo uhranjena vsaka zloraba, drugače bo le dobrodelna ter bo obvarovala ljudi marsikaterega greha. — Naj povedo rajši, da cerkev druži vse, če le plača takso. Će se mestna vlačuga hoče varno vlačiti okoli, se poroči s kakim ničvrednim človekom. Cerkev jej tega ne odieče — ona pa živi naprej, kakor poprej; samo p.ed postavo je krita! Razmere v škofovih zavodih t Št. Vidn pri Ljubljani. Iz »Slov. Naroda* posnamemo, kakšna je vzgoja in hišni red v tej ljudski osrečevalnici. Sicer je težko kaj zvedeti, kaj se godi pod pokroviteljstvom ljubljanskega škofa, ker se vse do skrajnosti skriva in je cenzura nad vse stroga. To pa je dokaz, da se nič dobrega ne godi v teh zavodih in da bodemo stejaliprej slišali marsikaj, kar mora OBupniti vsakega poštenega človeka. Za enkrat o vzgoji in hišnem redu. Ubogi gojenci, ki plačujejo težke deselake za revno hrano, so večinoma vsi ozebljeni na rokah in nogah, da morajo večkrat čez dan ostali v sobi, ko se gredo drugi zračit na dvorišče. A kako je to zračenje? V hudi zimi morajo gojenci na dvorišču stati ali skakati in se kepajo, če je sneg zato, s prefektom. Ker ne smejo djati rok v žep in si jih tudi na drug način ne morejo osušiti, ni čudno, da imajo potem vsi ozebljene in zatečene prste. Sicer se pa gojenci ne smejo nikoli useLmti v robec ali se vsaj žnjim obrisati okoli nosu, niti v sobi, niti v šoli, ampak se bogaboječim duhovnikom zdi mnogo lepšo, ooitnjhrjle in vzor-nejše, da smrče kot stari polomljeni mehovi. Kar so tiče pouka, bodi povedano, da se goji največja potuhnjenost in hinavšcina, kakor sploh v vseh duhovniških zavodih, pa naj bo ljubljansko Mnrijanišče, odkoder prihajajo dečki zabiti, da ni mogoče iz njih napraviti na noben način normalnih ljudi, ali pa Alojzijevišče, kjer se islotako goji hinavšcina kar na debelo. Kdor se v škofovih zavodih bolj prilizuje, dobi boljši red in odlikovan je. Kdor pa nima tega v duhovniških zavodih potrebnega talenta, padajo petice, da revež iz njih ne vidi. Noben prefekt nima pedagogiške metodike; namesto da bi predmet razložil, kot se godi drugod, kar vpraša in če gojenec ne zna tega, ga že zadene spet nesrečna petica. Zlasti matematik Knific je v tej metodi jako izvežban in se še baba in nbljuhuje, da ho v prihodnje klasificiral še strožje, da se bo znižalo število gojencev. Ko je bilo prvega semestra konec in so imeli drugod dijaki po štiri dni prosto, so dobili v tem zavodu le tisi i Štiridnevne počitnice, ki so bili odlikovani. Razlika med gojenci se torej dela sistematično in se jim vceplja medsebojno sovraštvo, ki zna potem trpeti celo življenje gojenčevo in katero ni zakrivil sam, ampak Železna volja duhovske vzgoje, ki o prostosti duha nima, niti najmanj pojma, vsled česar je tudi tako pogubna za mladino. Pametni starši se bodo torej gotovo desetkrat premislili, predno se bodo odločili, kam naj dajo svojega za studiranje odločenega sina v šolo. Kandidatje za tretji razred pri obč. volitvah neodvisne slovenske stranke na Jesenicah so naslednji gg.: Franc Razinger. posestnik na Hrušici št. 1; Franc Polka, posestnik na Planini 'št. 35; Josip Rožič, posestnik na Savi št, G4; Luka Bizjak, posestnik na Jesenicah, št. 111; Josip Novak, posestnik na Jesenicah, št. 75; Karol Višner, posestnik na Jesenicah št. 88, in Lovro Bul oh, posestnik na Jesenicah; — namestniki pa gg.; Matevž Smolej, posestnik na Jesenicah št. 81; Janez Pšenica ml. posestnik na Jesenicah št. .'IT, in Anton ('lop, posestnik na Jesenicah št.65. — Kandidat za podžupa za podob-čino Jesenice je g, Ivan Legat, posestnik na Jesenicah št. 30, namestnik pa g. Josip Vovk, posestnik na Jesenicah št. 16. OkrajnoceBtni odbor škofjeloški je volil svojim načelnikom g. Frana Dolenca, Župana v Stari Loki. Kakor čujemo, g. Dolenc ne sprejme izvolitve. Ljudska predavanji Opozarjamo na današnje zanimivo predavanje g. prof. J o s. Bučarja: »Francozje v Kranju*« Začetek ob poldevctih zvečer v veliki dvorani tukajšnje narodne čitalnice. — Prihodnje predavanje bode v nedeljo, dne 18. marca. Predava g. dr. Edv. Savnik: »Pogled na delavnico človeškega organizma s posebnim ozirom na vsakdanje potrebe.* — Vstop k predavanjem je vsakomur prost. Pri volitvl občinskega odbora v Srednji vasi v Bohinju je bil izvoljen županom Ivan Korošec, gostilničar in posestnik na Črešnjic); svetovalcem pa: [van Stare iti Martin Hribar na Črešiijici, Ivan Gašperin v Stari Fužini, Jožef Preži Ij v Srednji vasi, Martin Cezar na Jeieki in Jakob Korošec na Gorjušah. Pri joštarskem meJnarju, IV. mask urada •Gorenjskega Sokola* v Kranju, se v vsakem ozira lahko pridruži svojim prednicam, glede neprisiljene zabave pa je nadkrilila vse. Saj pa je tudi pohitelo ta večer k joštarskem mežnarju vse, kar ima smisel za divno naravo in neprisiljeno prosto zabavo. Joštarji pod vodstvom svojega vrlega predsednika so pokazali, da razumejo, kaj je »disciplina* in zbrali so se polnoštevilno točno ob določeni uri. Kmalu se je razlegala iz sobe v hiši irava joštarska pesem, čemur se pa nikakor ne čudimo, kajti soba je bila tako imenitno posneta, da so bili nekateri izmed Članov duba ob gotovi uri prepričani, da sede res na Joštu pri peči. Vsekakor je bila to najimenitnejša skupina. Videl si na Joštu žabe in Žabico, ki so vpoštevaje slavnost večera taj mirno šolale z nagajivimi lastovičarji in niti za črešnjice in druge take priboljške riso bile dovzetne. Ženica z lajno pa je vzbujala obilo smeha. Veliko pozornost so vzbudili Belokranjice in Belokranjci, ki so nalašč priromali na Jošt. Da je Črni zamorec tudi zašel gori in se čudil ravno toliko črnemu dimnikarju, je obsebi umevno. Predaleč bi zašli, ako bi hoteli še vse drugo naštevati, kar je bilo videti, pribiti pa moramo, da so se vsi ti našteti in nenašteti čudili vstrajnosti naših vrlih gospej in gospic, katere so opravljene kot planšarice tekmovale v krasoti druga drugej, kakor tudi, kako bodo postregle navzoče goste, da jih vsestranski uzadovolje. Lep večer je bil in le čestitati je »Gorenjskemu Sokolu* na tej prireditvi. Občni zbor podružnice slov, plan. društva za kranjski, okraj, se vrši v torek 0. marca ob 8. uri zvečer v prostorih »Narodne čitalnice*. Spored sledeči: 1. Nagovor pod-načelnika. 2. Poročilo tajnikovo. Poročilo blagajnikovo, 4, Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Škofjeloškega Sokola pravila je vlada že potrdila. Džigalice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se podraže vsled nove pogodbe in ker je sploh v ceni poskočilo blago te vrste. Dosedaj je bila cena originalnemu zavoju (500 zavitkov) »Normal* 48 K. Od 1. aprila 1906 naprej pa bode cena isti mno-ž ni 54 K. »Flemming* imajo po novi pogodbi isto ceno kakor »Normal*. Zalo opozarjamo vse Častite konsumente, trgovce in prodajalce na ugodno priliko, da si nabavijo dovoljno zalogo užigalic še tekom meseca marca 1906. Tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kot založnica družbenih užigalic se je namreč zavezala, da efektuiravsa tekom marca meseca jej poslana naroČila po dosedanjih nizkih cenah. Užigalice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so najboljše in najcenejše, družba pa je prejeli od razprodanih užigalic do konca 1905. leta znesek 18.400 K. Torej, domorodci, hitite z naročili v očividni svoj prid! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 28. februarja 1906. V Medvodah je umrla spoštovana gospa Ana Jarc, mali uglednega gospoda Franca Jarca, veleposestnika v Medvodah. Dosegla je lepo in Častitljivo starost 82 h t. Bila je znana po vsem Gorenjskem iz tistih časpv, ko je šel ves vozni promet z Gorenjske skozi Medvode. Siromakom je bila velika dobrot niča, ki je otrla marsikatero solzo s svojo dobrotljivo roko. Kot blaga mali je tudi ljubila svoje otroke. Za vse to naj uživa onkraj groba zasluženo plačilo. Spoštovali Jarčevi rodbini pa izrekamo svoje sožalje k tej nenadomestni izgubit Prvi štiridnevni pončni tečaj o živino-reji V Seloih se je vršil od 19. do 22. m. m. Udeležba je bila izvrstna tec je zanimanje raslo od dne do dne, tako da je prišlo k predavanjem zadnja 2 dni čez 200 udeležni-kov. Tečaj je bil povod, da se je sklenilo takoj ustanoviti živinorejsko zadrugo. Veliko zanimanje gospodinj in gospodarjev sel-ke doline za ta tečaj, za kar jim bodi od strani kmetijske družbe prisrčna zahvala, bo naši družbi v izpodbudn, da prične prihodnjo zimo z rednim prirejanjem takih večdnevnih tečajev v raznih krajih dežele, Zabavni klnb v Radovljici priredi v nedeljo, dne 4. marca 190(5 popoldne ob pol-treh v druSt\enih prostorih predavanje, Predaval bode g. bnron Zois o »Italijanskem slikarstvu za časa renesanze«. Vstopnina za člane prosta, za nečlane 1 K Na Zgoši pri Begunjah se ustanovi zabavno in bralno društvo. Imelo bo na razpolago 10 časopisov, in sicer slovenskih in hrvatskih ter dva nemška. 0b6ni zbor kmetijske podružnice na Selu pri Bledu se vrši v nedeljo dne 11. marca ob štirih popoldne pri načelniku g. Ivanu Pangercu na Selu. Živinsko zavarovalnico osnujejo v Zg. Gorjah. V lo svrho je bil 18. m. m. mnogobrojno obiskan shod, kjer je zastopnik kmetijske družbe pojasnil pravila živinske zavarovalnice, kakršna zahteva notranje ministrstvo. O priliki tega shoda se je tudi izrekla želja, naj se prihodnjo zimo priredi v Gorjah večdneven kmetijski poučni tečaj, Tej želji se bo ustreglo. Občina Bohinjska Bistrica je za leto 190G določila 200 K za premovanje govedi v svoji občini, Sedaj imamo na Gorenjskem že tri občine, ki na tak način skrbe v delokrogu za prospeh govedoreje. Upamo, da bodo vrlemu zgledu sledile tudi druge občine. Otvoritev nove železnice. Cuje se, da bo s prvim majem otvorjena proga Jesenice-Trst. Do tedaj bo izgotovljen predor pri Bukovem na Goriškem. Zanimiv slučaj. Fotograf Fran Pavlin z Jesenic je fotografiral 26. februarja t. 1. na Breznici o priliki njihove poroke dve nevesti in enega ženina, vse tri z imenom Prešeren. Zanimivo, da sta obe nevesti in Ženin doma v Vrbi, kjer je bil rojen naš pesnik Prešeren, dasi ni nobeden s pesnikom v kakem sorodstvu. Slovensko čebelarsko društvo je imelo 22. m. m. svoj redni občni zbor. Iz tajniko-vega in blagajnikovoga poročila je razviden društveni ugodni položaj in društveni procvit. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v prid je sklenilo županstvo v Dekanih v Istri kolekovati vse svoje uradne listine z našim narodnim kolekom. Obenem nam je vročilo 50 kron podpore. To je druga srenja, ki uvažuje imenitost narodnega ko-leka za nas. Prva je bila občina Pari inje pri Mariboru. Odločili smo se, da vsako naslednico v tem narodnem poslanju priobčimo njej v čast in narndu v prospeh, Živeli občini Parlinj« pri Mariboru in Dekani v Istri. o 'bor. Poročil sc je v Sarajevu g. Peter \Vohl-gemutb, sodni avskullant v Mostaru, doma iz Škofje Loke, z gospico Mimico Neoinnić, hčerko vladnega svetnika Nemanića v Sarajevu, tudi našega ožjega rojaka. Kamniški davčni urad je uvrščen s 1. t. m. med glavne davčne urade. Na Rovih v kamniškem okraju bo 4. marca popoldne zborovanje glede ustanovitve živinske zavarovalnice. K zborovanju pride zastopnik c. kr. kmetijske družbe. Klobuk se je zamenjal na pustni torek zvečer v gostilni pri Petru Mnviju. Dotičnik se prosi, da ga odda v omenjeno gostilno, kjer dobi svojega. Kaj je bilo pred 4000 leti moderno. Kakor so pokazale izkopine na Kreti, niso nosile Krečanke pred 4000 leti ohlapne bele tunike, temveč čisto navadne — korzete ter so sploh gledale na to, da so ostale čez pas ozke, prav tako kak«r danes. Celo na moških izkopinah je očividno izpoznati, kako so se v življenju stiskali čez ledja ter si širili pleča. Tudi je bila ženska obleka sploh podobna današnji, globoko izrezana bluza z modicem in dolgo zvonu slično krilo do nog. Pač peklenska hči. V bližini Lmdona, poglavitnega mesta Anglije, je poslala bolna mati svojo 12letno hčerko v lekarno po zdravilo. Malopridno dekle pa kupi namesto zdravila sirupa, nese ga materi in ji ga podeli, da bi mater prej spravila. Dve leti z rano v vratu je hodil okoli 44 letni Jos. Ciglič iz Št. Ferjana. Pred dvema 1 toma namreč ga je nekdo ranil z buteljko v vrat; kos stekla je ostal v mesu in rana je bila odprta, ali Ciglič se za to ni brigal. Ker pa je seveda vedno trpel, se je končno le naveličal in šel v Gorico v bolnišnico, kjer ga sedaj zdravijo. Pokojni kralj Kristijan XI. je zaposlil 77 živih potomcev, in sicer 6 otrok, ;il unukov in 40 praunukov. Nova katastrofa na otokn Martinlque? Ognjenik Mont Pele na M a rt miku je začel zopet bruhati, Zareče kamenje je ubilo pet oseb. V Fort de France je potres zrušil pel hiš. Prebivalci beže iz mesta na deželo. Tudi na otoku St. Vinceric so tako hudi potresi, kakršnih že ni bilo štiri leta. Ameriški stomllljonski milijonar Van-derbilt je v Pontetcrri v Italiji povozil z avtomobilom nekega petletnega otroka. Takoj je množica obkolila avtomobil ter ga hotela naskočiti. Vanderbilt je potegnil revolver. To je množico še bolj razkačilo ter mu je iztrgala revolver. Nekateri so ga začeli obdelovati s pestmi, da je moral z Ženo zbezati v neko trgovino, ki jo je hotela množica nn-skoč.li, kar je preprečila šele policija. LotertlBka orećka dne 24. februarja t. .1. Gradec: 72 90 10 1 53 Znana gostilna »pri Posevku v EupaličaiV š tremi sobami, kuhinjo, kletjo, drvarnico, velikim hlevom, ledenico, kegljiščem ter senčnatim vrtom se odda v najem, ""^f Ponudbe do konca meseca lastniku 11-2 F. Urbančiču. CiurčH« »ajbollSc trste) kupuje v večji množini (vreče po 20—25 kg). A. Šmira, Dunaj 17/1 81-2 Elterleinplatz 7. obstoječe iz dveh svetlih, prostornih sob, kuhinje, kleti i. t. d., na glavnem trgu v Kranju, se da v najem takoj pod zelo ugodnimi pogoji. —- Več se izve v prodajalni gosp. I. Kuilana v Kranju. 17-4 □ Singer jevi šivalni stroji. Original Singer Šivalni StrOJi so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji so neutrpp za obrt in domačo rabo. Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviščih, Original Singer šivalni stroji so neprekosljivi glede trpežnosti in zmožnosti. Original Singer šivalni stroji so posebno pripravni za moderno umetno vezanje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. 29-2 Singer Co. Šivalni Stroji, deln. družba v LJubljani, Sv. Petra cesta št. 4. — F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana opekarna in tovarna peći ponudijo vsako poljubno množino zarezane strtinc tptkc, „i ti (Strai|fatzzic|cl). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. - Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah. Lastniki patentev: F. P. Vldlc & Komp. in Josip Marzola. - Najličnejše, najcenejše in nalprlprostejše strešno kritje, r- Dalje priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse druge v stavbeno stroko spadajoče izdelke. - Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. - Sprejmo se zastopniki. 96-19 58 74 Gospodarstvo. Zasaditev sadnega drevja na •talno mesto. Piše I. J. Dalje. Predno pričnemo z zasaditvijo samo, moramo najprej pravilno pripraviti dotično •drevje. To delo obstoji v obrezovanju krone in korenin. Pri izkopavanju sadnega drevja iz drevesnice se korenine vedno kolikor toliko poškodujejo, oziroma skrajšajo z orodjem. Nekatero deblo ima že jako dolge, v zemljo zarile korenine, in če bi se hotelo, take korenine nepoškodovane, neskrajšane dobiti iz zemlje, bi to povzročilo veliko truda. To posebno v težki ilovnati zemlji. Zategadelj se pri izkopavanju v pravi daljavi korenine pre-sečejo z orodjem. Ker se pa grdo skrajšajo z ozadjem in napravijo velike rane, zato se morajo Se posebej pričeliti z nožem. Stori se pa to najložje na ta način: Z roko se drži za deblo pod koreninami, krono se pa nasloni na tla. Z drugo roko se pa režejo korenine centrifugalno, to je: drevo se obrača in od sredine reže nazven. Rane morajo biti kur mogoče majhne in ploskve taistih vedno obrnjene proti tlom. S skrajševanjem korenin se je odstranilo veliko hrane nabirajočega dela, krona je pa vedno še cela in nepoškodovana. Zato nista v pravem razmerju hrano nabirajoči del proti hrano porahljajočemu delu. To je: krono, ko ni še nič obrezana, potrebuje vedno veliko več redilnih snovi, kakor jih morejo že skrajšane korenine nosrkali iz zemlje in dovajati v krono. Na taki, neobrezani kroni popki res vsi zaženejo. ali pognanjki dalje slabo rasi jo, ker jih je preveč in ne dobivajo •dovolj redilnega soka iz debla oziroma ko renin. Da pa bode drevo napravilo lepo krono, z močno glavno voditeljico ter krepkimi stranskimi voditeljicami, jo moramo obrezati primerno konninam. Mladike pa. katere od st ranimo popolnoma, ki rasejo poti'krono po deblu, ali morebiti tudi v kroni, odrezati mo ramo tako, da ostane vejni obroček na deblu. To je lisli del, ki veže mladiko k deblu ter ima obliko obročka. V tem delu se m veliko rezervnih »novi, katere pripomorejo, da se dotična rana preje in bolj zaceli ali zarasle. Ako je deblo vsled teh bunkic ne-gladko, nič ne de, sčasoma to vse izgine, deblo je pa le čvrsto in zdravo. Ne pa kakor marsikateri napravi, da odreže čisto tik in napravi trikrat toliko rano, kot bi imela biti Taka rana se slabo zaraste, les pa začne gnili. Naj-lab.si je pa to. da se poleti močno in rada naseli na tako mesto naj si bode na deblu ali v kroni. Krono obrezati moramo pa še iz tega uzroka, kajti, ako pustimo krono neobrezano, čeravno so tudi korenine neskrajšane, je slabe rašče in vsled tega drevo postane sta rikavo. Lesni popki (kateri bi imeli dalje zagnati), se takoj izpremenijo v listne popke, lisi ni pa v cvetne popke. Tako vsajeno drevo že cvete v drugem ali tretjem letu. Iz takega •cvetja se pa ne razvija sadje, ker drevo še ni zmožno roditi, ampak tako cvetje odpade. 'Ob tako slaborastočem drevesu začne rasti nadležni mah in razni lišaji ter naposled tako •drevje koj rado izgine. Z obrezovanjem krone se drevo tako-rekoč premladi in dospe do bujnejše ra^če. Zatorej, sadjerejci. nikdar ne prezrimo tega •dela pri zasaditvi. Od več strani se je že priporočalo,'da je drevje s celimi kronami saditi na stolno mesto. Da to ni pravilno, pokazalo se je že večkrat. Pri zasaditvi sami veljajo tale pravila: 1, drevo vsaditi je ne pregloboko ne pre-jplilvo, priti mora deblo kakor tudi korenine v prejšnjo lego; 2. deblo mora stati popolnoma navpično; 8, korenine razvrstiti je na vse strani, da »e katera nazaj ne privije. Drevo se naj prej premeri, če je jama pregloboka, jo je zasuti, z zemljo izpod ruše. Ko je drevo v pravi globokosti, podložili je vse korenine s krepami. Na korenine se pri-suje toliko drobne prsti, da se komaj skrijejo, med tem se naj drevo malo trese. Na to dene v jamo dve do tri obilne lopate gnoja ali pa komposta, se razravna in d"bro potlači z nogami. Ostali del jame zasuti je z ostalo zemljo in med zasipanjem se mora ečkrat potlačiti ali pohoditi z nogami. Ko-nečno se na vrhu napravi še sipo, in sicer tako, da visi proti sredini, deblu. Kol postaviti je pa k deblu takoj, ko se je drevo premerilo in uravnalo v pravo globočino, in sicer na tisto mesto, kjer je prej stal zabit toliček. To zato, ker je mogoče pozneje kot je jama zasuta, da s kolom korenine ranimo, pa tudi kol sam se prej postavi bolj navpično. linije prili. «Enrilo» je prav posebno v onih slučajih priporočati, kjer so se dosedaj rabile pražene žitne vrste ki pa zaradi njim manjkajočega krepkega, spodbudljivega okusa za obstanek niso mogle ugajali. O alkoholu in delavski imošnosti. Za delavca, kateri s telesnim naporom pošteno zasluži kruh za sebe in za svoje, je bolj kakor za katerega si bodi druzega važno, s čim da svojo moč goji, kajti le ta je njegov kapital, iz katerega z dobro voljo in vs-I raj no pridnostjo kot obresti preživlja svojo obitelj. Skoz neumorno nepretrgano delavnost, katera, se dandanes od vsakega, kdor hoče napredovali kot prvi predpogoj zahteva, se ludiflelo žalibog hitreje obrabi, moči preje porabijo. Je zatoraj pereče vprašanje, kako on, kako naj mi se preživljamo, da našo moč ne samo ne zgubimo, temveč jo utrdimo in ohranimo za boj za obstanek. Mnogostransko se skuša, čez dan nasto pajoče utrujenje skoz uživanje alkoholičnih pijač pregnali, ker po užitku teh nastopi po vik-ana zmožnost za delo. Ta pa je le do zdevna, t. j. živci in mišice bodo pač za tre nutek do povikšane delavnosti spodbujene, razburjene, katerej pa v kratkem času sledi vzvratno premenenje, kajti vse alkoholične pijače niso krepilna, temveč umetna razbur Ijiva sredstva, katera morajo imeti zraven tega po daljšej uporabi še* ffelo-pogubne na sleJke. Zatoraj je pozdravljati, da se je gibanje »proti alkoholu* katero so sprožili možje znanstva, preneslo tudi na delavske sloje, na ta način, da se že v mnogih slučajih namesto kakor preje navadna dobro napolnjena steklenica žganja vzame vrč mrzle ali gorke kave seboj v delo. Zrnata kava, v ne prevelikih množinah užita, ima neovrgljivo spodbujni in poziv ljajiči upliv, brez škode poznejšega vzvratnega premenjenja. Le ta je pa predraga, da bi se z mlekom v zmesi zamoglo kot «ljud sko hranilno sredstvo* udomačiti, ter potre buje primesi, katera okus .polnejši, zvretek močnejši, kavo pa cenejšo naredi. Iz tega vzroka se jo skoraj brez izjeme pije s knv ni mi pridat ki, v največ slučajih z zn ni m Frnnckovim pridatkom za kavo, kateri se je vsled svoje, na zrnato, kavo prijetno vplivu ječe koreninske grenčice kakor tudi skoz svojo izdatnost, doseženo zmerno ceno in zboljšanje kave, pri revežu kakor pri bogatinu hitro priljubljen naredil. Za one pa, ki naj bi se zaradi jim predpisane diete ali druzega, n. pr. tudi iz ozirov na štedljivosl, zrnato kave popolnoma vzdr zavali in to hočejo, veljalo je najti sredstvu katero tudi brez pridatka zrnate kave, s po dobnim okusom nekoliko točnosti in cenosti združuje, To sredstvo je najdeno ter se je že pri veliko tisočih poskusilo in potrdilo, kot mlekom užili gorki, krepki zajutrek ali opol danjo južino, kot brez mleka ožiti priležeči se požirek pri delu na mrazu, kakor brez mleka užit in shlajen, kot izvrstni žejogasile v poletni vročini; in sicer se nudi ta speci jaliteta v pristnem «Pranckovim Knrilu* na ravni pridelek pripravljen iz domačih rastlin kateri si je akoravno šele pred malo leti, od v tej Btroki na prvi stopnji stojoče tvrdke Henr. Francka sinovi na trg prinesen, pridobil že na tisoče privržencev. Tedenski sejem v Kranju dne 26. m. m. Prignalo se je 140 glave goveje živine, 0 telet, 24 prašičev. — koz, — ovco, — buš. b0 kg pšenice K 8*50, prosa K 7'—, rž, K 7*—, ovsa K 8'-, ajde K 7'—, fižol, rib-ničan K 12'-, koks K 13-. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu februarju 190G je 390 strank vložilo 112.070 K 30 vin., 288 strank dvignilo 86.144 K 90 vin., 18 strankam se je izplačalo posojil 30,000 K. — vin. Stanje hranilnih vlog 3,970.74!) K 87 vin. Stanje posojil 2,257.240 K 02 vin. Denarni promet 208.010 K 22 vin. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu februarju 1906 so 203 stranke vložilo 07.249 K 50 vin., 144 strank dvignilo 40.252 K 85 vin., 9 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 9.400 K — vin. Stanje hranilnih vlog 1,402.110 K 12 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,042.042 K 91 vin. Denarni promet 197.483 K 78 vin. Kdor ljubi ki km in dokolado, t umu bodi pripor ;•/». 60 - Onbiva ir nuviod. Zanesljivi strojev za Gorenjsko se proti visoki proviziji takoj sprejmejo. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo »Gorenjca«. ai_a HOTEL „ILIRIJA" 16 57 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovce. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene niike. Za 11:11.1 'oliiujni obisk prosi spoštovanjem Fric Novak. G. Tdnnies 104-91 tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot posebnost žage in vie •troje za obdelovanje lesa. Franeis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila I do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji \u kolesa Tovarniška zaloga 121- 73 Ivan Jax-a v Ljubljani D'inajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane Ovalne stroju in kolesa '.eniki se dopoš|jejo na zahtevanje zastonj. tfegdUtv Najbolje za zobe. Dobiva se v lekarni g. K. Ravnika v Kranju Narodna društva, uvedite „Vseslovenski legltlmacijski list", ki se prodaja v korist dražbe sv. Cirila ln Metoda! Naročila in iniormaci-je naj se pošiljajo na naslov: Odsek za vseslovenski legitinacijski list, Dunaj VIHA Alserstrasse 7. II. 17. Naznanilo, Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da bi bil primoran zaradi prevelike hišne najemnine v sedanjih razmerah cene svojih izdelkov zda t no zvišati, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi. Pomagati sem si mogel edino le s tem, da sem se preselil v hi>o nakdanjega umelnega mizarja gospoda Ivana Pintaija, poleg stare znane mesarije po dom. «KodelaČ» v Grabnu. Nadejaje se. da me bode si. občinstvo še nadalje z velecenjenimi naročili počastilo, posebno, ker bodem cene še znižal beležim z odličnim spoštovanjem Ivan Wohlgemuth sedlar, pleskar in tapetnik v Kranju, Kokrško predmestje št. 7. 9—7 Tovarna čokoladnih in orientalskih slaščic priporoča svoje izborno blago. Na drobno in debelo. Razpošilja se z obratno poŠto. 224-9 J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice šl. i. Stavbeno-umetno in konstrukcijsko klluCavatCarstvo. Žično omreije na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. Specijaliteta: 108-87 val jim i zastori (Rollbalkenj. ^y q^ iy ^> ^y -tjjj* Veliko presenečenje! V življenju nikdar več taka prilika. 500 kom. samo gld. 1*951 1 krasna pozlačena 86 ur idiča precizijska ankerura i verižico, natančno Motaj jamči ae zanjo 8 leta, mod. svilnata kravati za pocpnrie, prslan za goipmie z imit. žlahtnim kamnom, uslmk, elnuntmi damska brosainu-votil), krasno toaletno ogledalo, usnjata denarnica, par uiiir i imli gumbov, pr-ni t/umbi, vse iz uublo-zlala s patent-zaprtjem, srčk.in album za ■■hI.-, obsegajoč 1(1 slik najlep-ih svew, 3 sSftl(ivi predmet', velika veselost zu mlado \n stuo nik. pisalno orodje, 20 predmetov za korespondenco in 40(1 kom. raznih »tvari, ki so ne-nlrpljive v vsaki biši. Vse skupoj z uro, ki je sama vrednn tetin denarja, stane sumo g!d. 1 95. — Pobija se po poitoem povzetju ali pa, te ve denar naprej polije. A. GELB, KRAKOVO Poštni predal 40/2. Aku kdo vzame gariiilmi. dobi povrhu se angleško 31-1 britev, Tapettiik, in preprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zLto svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 190-i. 186-76 Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča 9»-sb- Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov --v LJubljani. - Najcenejša in najhitrejša vožnja tf ftfluriKo je s parnlki ,Sovomonemškega Lloyda' iz Bremena v ]few-]fork s cesarskimi brzoparniki Kaiscr VVilhelm II., Kronprim VVilhelm, Kaisor VVilholm der Grosse. - Prekomorska vožnja traja 5 do 8 dni, Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35 nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tišlerju*. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, cetr tek in a o bolo. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila I orno in brezplačno. Postrežba polena, reelnn in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadno države kakor: Colorabo, MeKiko, didifornijn, Arizona, LHah, \Vynming, Nevada, Oregnn in Wiishinglon nudi mi« društvo pnsobno ugodno in izvanredno ceno čez (ialdutton. Odhod na tej progi iz Unmena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Hal t i m ore in na vse ostale dole svel», kakor Ura-zilija, Kuba, Huenos Aires, Colombo, Singapore, v Avslndijo Itd, itd. 186—1K CR I ,North British and Merkantile' | Zavarovalna družba proti ognju. i 4| Ustanovljena leta 1809. ^> ^ Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlalu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu. Ta zavarovalna družba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avstriji, je najviše kon.esi- ^ >}' jonirann. je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. j£§? Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji škoda, povzročena po ognju In streli ^| na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zmrujejo se lahk> travniki ški in p o i j s ki pridelki, dalje celo živina, ki je morda na pasi od slpele zadeta Zavaro->y valšć na je aku, da z oiirom na 11 i '•. > ceno ne zaostaja za nobeno se tako solidno zavarovalnico. fNastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. Razna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklopa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa , generalna agentura v Gradcu, Radetzkyjeva ulica št. 6. 2l8-il č Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta! posamezne MeflUe ,Gorenjca' prodajajo po 10 vin. v Škotji Loki g. M. Ž i gon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrnšici g. Štefan Pod p a c, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Orobotek, trgovec; Kamniku g. Marija Ažman, trafika. Urar in trgovec H. SUTTNER v Kranju priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0- mega, Ruskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih conah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga raz pošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi nrarje in zlatarje glavnih mest. Temootoar.Roskopf, trpežno Ravn0 je UU[ najnOVOJŠl VOliU CCnik, fS!V&^! Ji lkole*je, gld. 2 46, enaka iz ... 1 kii kit xl • lesje in močni pokrovi, gld pravega srebra gld. 31)6, kateri SO pOSljO ZaStOU] M pOSUlMO 4*86, ista z dobrim anker ista z dvojnallm tršim ure- DTOStO. kolesjem gld. 5'95 in naprej, 'brlim močnim pokrovom », ~ . ... . ,., ,. gi.660 in naprej. Moške ure, 2 tretjim naravne velikosti. 114-84 •.St. bi iz, Nikelnasta ar ker- SI. 605. Prava srebrna eilin Izvrstna prilika potovanja v Ameriko je danes čez Hamburg z najnovejšima parobrodoina, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke ob sežnosti novih parnikov, katera se ime ton, nosi 690 čevljev dolg, 74 širok, 68 glob., nosi 22.250 ton, i ter vsaki Še enkrat večji kakor danes v»liki namili, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Votnja preko oceana ,traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg-Amerika Linie ?r. Seunig, Ejubljana, DmW cesta )l. n ujeta: prvi: drugi: 25.000 -MlMDMDCJUftV MOM COnCOUM- ZobO- tehnični StCljl Oton 5cydt pri g. dr. E. Globočuikn ¥ Kranju Zobovja, tudi ne kore-d« bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuk«, kakor tudi zlata, dulje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v ilatn, porcelanu, amalgama in cementu kakor tudi vse zob o zdravniške operaoije izvršuje tu specijalist Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice it. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblOk II gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Motam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlniSniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. ho-3Z Ijnbljana (KollHj) R. IvAIVO na Marije Terezije cesti društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dni?., slike v vseh velikostih, Popolna oprava la vile. Specijaliteta: Gostilniški, stoli. Modreci li žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi, Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni, čudovito ponenl za hotele, vile in za letovišča 52 gld, Za spalno sobo od specijalitete v ne- vestinih balah, ye-. Oprave za Jedilne ,180 gld. naprej. liki prostori / pri- sobe, salone, pred- Divan z okraski, tlično In v 1, nad- sobe, cele garniture. stropju. . * Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obe-ialnlk, miza, stensko ogledalo, • 13 ■j • •S. mm w vs mm •S? S3 (arua \ w 8 m 9mA tt m mm _ » 1-1 Vizi ^e pustite se skoz slavitev :T10Vih: zavojev cikorije zvoditi, bodite, temveč prepričani, da je mnogo let v Vašem gospodinjstvu že izkušeni pravi :Franckov: pridatek k kavi ,najboljš 1 in bode :ostal: tudi v prihodnje. gazite vendar, prosimo nujno, natančno na te naše varstvene znamke: ( in podpis: Linec. Zagreb- Varstvena muiuka. Vuraivena umniku. Varstvena iuamka. D. X 7024 D. 061. J.W.L. Iiihja konsorcij »Gorenjca.. Odgovorni urednik Andrej Sever. Lastnina in Usek Iv. Pr. Lamprela v Kranju.