GLASILO . I^^I^ISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVI. §T. 37 PTUJ, 27. SEPTEMBER 1973 CENA 1 DIN" IZ GOVORA KIRA GLIGOROVA V PTUJU Vse možnosti za hitrejši razvoj Na povabilo komiteja občinske konference ZKS je v torek, 18. septembra 1973 obiskal Ptuj Kiro GLIGOROV, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ. V Narod- nem domu v Ptuju je govoril več kot 150-članskemu političnemu in go- spodarskemu aktivu ptujske, ormo- ške in slovensko-bistriŠce občine. Njegov govor je bil pomemben za vso Jugoslavijo, zato so tudi daljše izvlečke iz govora objavili vsi vodilni jugoslovanski časopisi. Objavljamo kratek povzetek iz njegovega govo- ra, s poudarkom na tistih vprašanjih, ki so šc zlasti pomembna za naše območje. Uvodoma je Kiro Gligorov izrazil zadovoljstvo, da lahko govori komunistom v Sloveniji in menil, da bi morala biti to stalna praksa. Tako bi vodilni komunisti bolj neposred- no spoznavali probleme drugih republik, lažje bi se dogovarjali o reševanju skupnih problemov z gledišča enotnih interesov delavske- ga razreda Jugoslavije. Poudaril je, da se nahajamo v izredno pomemb- nem obdobju razvoja naše družbe in tudi ZKJ. ,,Odločno bitko, ki smo jo začeli z 21. sejo predsedstva ZKJ in nato s pismom tovariša Tita proti številnim nakopičenim pomanjkljivostim v ZK in v vsej družbi, moramo nadaljevati vse dotlej, dokler ne bomo utrli poti novi jugoslovanski družbi na samoupravnih temeljih. To je od osnove, od temeljne organižacge f&ruženega dela pa do vrha. Kot je bilo v revoluciji, je tudi danes jasno, da lahko boj za samoupravno socialistično skupnost enakopravnih narodov in narodnosti bije samo delavski razred in njegov avantgardni del - ZKJ, ki zbira okrog sebe vse delovne ljudi, mladino, inteligenco, predano delav- skemu razredu, saj s tem brani pridobitve revolucije in nadaljuje revolucijo v današnjih razmerah" je poudaril Kiro Gligorov in v nadaljevanju spregovoril o novi ustavi, ki razkriva - tako nemoč nacionalistov, kot pristašev centra- lizma in vseh protisamoupravnih sil, njihovo nesposobnost, da bi nam dali celovit odgovor in program za nadaljnji razvoj takšne zapletene družbene celote, kakršna je jugoslo- vanska skupnost, na temeljih enako- pravnosti in na podlagi programa samoupravljanja. Veliko družbenih navzkrižij izvira iz nerešenih materiakiih problemov, je nadaljeval Kiro Gligorov, zato je nujno, da te stvari odločno in vzporedno rešujemo, ker bi sicer ogrozili tudi potek naprednih družbenih sprememb. V sedanjem političnem ozračju je treba pokazati večjo pripravljenost in sposobnost za sporazumevanje, za izdelavo takšnega mehanizma, v katerem se bodo neposredni proizvajalci ^ lahko čedalje bolj dogovarjaU o vseh vprašanjih svojega materialnega raz- voja in združevanja. VPRAŠANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Ko je Kiro Gligorov govoril o nujnosti enotnega jugoslovanskega tržišča, enotnega planiranja - tako letnega, petletnega kot dolgoročne- ga načrtovanja, kar bomo lahko uspešno urejah le s sporazumeva- rijem in dogovarjanjem, od tega pa je odvisen nadaljnji razvoj družbe in uspešen potek stabilizacije, je omenil tudi primer pomanjkanja električne energije v Sloveniji. Pri tem je naglasil, da bo to imelo določene posledice za vse jugoslo- vansko gospodarstvo, saj pomeni primanjk^aj družbenega proizvoda, negativno se bo odražalo na plačilno bilanco, ker bomo morah uvoziti proizvode, to bo delovalo na celo vrsto proizvajalcev, tako v Sloveniji kot v drugih republikah, ki se oskrbujejo z aluminijem iz Kidriče- vega. To je samo en primer velike* medsebojne odvisnosti našega go- spodarstva. Jugoslavija je danes ena od redkih dežel v Evropi, ki ima še neizkoriščene energetske zmogljivo- sti in so za te zmogljivosti zainteresirane tudi druge države. Znano je, to potrjujejo svetovne izkušnje in tudi naše lastne, da se vsakih 5 do 7 let podvoji poraba električne energije. Da to ugotovi- mo, ni potrebno posebnih strokov- njakov, niti kompjuterjev, potrebno je samo, da skupno sedemo za mizo, se soočimo s problemi in se dogovorimo, kako bomo skupno grdili nove zmogljivosti, da bomo lahko krih potrebe po električni energiji in to pravočasno. Prav tako je nujno čimprej zgraditi daljnovod- no omrežje, kar je ena od najpomembnejših nalog v povezova- nju energetskih zmogljivosti Jugosla- vije in bistveni predpogoj za enotno tržišče, če želimo, da naše gospodar- stvo ne bo trpelo škode, da bodo ljudje lahko proizvajali in imeli delo. (Nadaljevanje na 2. strani) Mladi občine SI. Bistrice ODLOČNO OBSOJAJO TERORISTIČNE AKCIJE NA KOROŠKEM Delegati mladine občine Slov. Bistrica, zbrani na seminarju za mladinska vodstva v krajevnih skupnostih, smo 23. septembra 1973 sprejeli'' sledečo izjavo: ,,Najodločneje obsojamo novo protislovensko teroristično akcijo fašističnih sil na Koroškem. Razstrehtev partizanskega spomenika na Robežu pri Apačah pomeni akt neoviranega delovanja najbolj nazadnjaških sil v Avstriji, katerem avstrijska vlada noče ah pa ne more preprečiti vse bolj pogostih pogromov nad obeležji slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Stopnjevana nasilnost avstrijskih skrajnežev vse bolj ruši prizadevanja za izboljšanje odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo. Mlačnost reagiranja avstrijskih oblasti pomeni veliko nevarnost za demokratične temelje celotne avstrijske družbe. Mladi občine Slov. Bistrica budno spremljajo položaj na Koroškem in smo zaprepaščeni nad dejstvom, da avstrijska vlada s sredstvi, ki so ji na voljo, ne zaščiti naše narodnosti. Prišh smo že tako daleč, da si skrajna fašistična reakcija upa že vnaprej napovedati teroristične akcije zoper Slovence. Ugotavljamo, daje v ravnanju avstrijskih oblasti videti popolno nespoštovanje vseh določil veljavne meddržavne pogodbe. Mislimo, daje prišel trenutek, ko se morajo dvigniti vse napredne sile Avstrije in storiti vse za likvidacijo fašizma, ki se pojavlja v tako flagrantnih oblikah. Terjamo od avstrijske vlade, da stori vse potrebne korake za razjasnitev tega zadnjega v verigi dejanj sil mračnjaštva zoper našo slovensko skupnost na Koroškem in storilce gnusne razstrelitve partizanskega spomenika n^ostrožje kaznuje. Prav tako zahtevamo, da Avstrija prične izpolnjevati obveznosti, kijih ji nalaga veljavna meddržavna pogodba." Skupno z udeleženci seminarja te dni izražajo ostro obsodbo fašistične dejavnosti na Koroškem tudi mladi v aktivih ZMS. V tem okviru bodo poslali številne podpise avstrijskemu konzulatu v Ljubljani, sekretariatu za zunanje zadeve, komisiji za mednarodne odnose pri skupščini SRS, RK SZDL in RK ZMS ter družbenopolitičnim organizacijam v občini. Polkovniku stoku plaketa Ptuja Ob koncu prejšnjega tedna so se predstavniki skupščine občine in družbenopohtičnih organizacij Ptu- ja, na svečanosti, kije bila v hotelu PoetoviOj posloviU od polkovnika Albina Stoka, poveljnika garnizije Dušana Kvedra v Ptuju, ki odh^a na novo službeno mesto v Ljubljano. Za triletno aktivno delo na vojaškem in družbenopohtičnem področju v Ptuju je izročil Franc Tetičkovič, sekretar komiteja OK ZKS - polkovniku Albinu Stoku plaketo mesta Ptuja in umetniško sliko akademskega slikarja Albina Lugariča. Na svečanosti je bil tudi novi poveljnik ptujske garnizije pod- polkovnik Vlajko Pavlovič.ki so mu izrekli predstavniki skupščine ob- čine in družbenopolitičnih organi- zacij prisrčno dobrodošlico. Podpol- kovnik Pavlovič je bil pred prihodom v Ptuj pove^nik garnizije v Slovenski Bistrici. Franc Tetičkovič med nagovorom dosedaniemu in novemu poveljniku ptujske garnizije. Na desni je polkovnik Albin Stok, na levi pa podpolkovnik Vl^ko Pavlovič. vreme do nedelje, 7. oktobra 1973. Ml^ bo 26. septembra ob 14.54. Napoved: Vreme bo spremenljivo, yendar tako, da bo pretežni del časa se lepo vreme. Bo^ stabilno lepo vreme bo po 15. oktobru. Alojz Cestnik^ 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 27. septembra 1973 Vse možnosti za hitrejši razvoj (Nadaljevanje s 1. strani) Posledice pomanjkanje električne energije v Sloveniji bodo imele težke poslalicc za slovensko gospodar- stvo. Ob tem je pozitivno to, kar se v Jugoslaviji vedno pokaže, kadar se ena ali druga republika znajde v težavali, da je vsa jugoslovanska skupnost pripravljena pomagati, da prihaja do izraza solidarnost. Najpo- membnejše pri tem pa je, da iz tega povzamemo nauk, kako nujno je, da se pravočasno dogovorimo o ključ- nih problemih razvoja, da spoznamo nujnost medsebojne povezanosti in odvisnosti. KMETIJSTVO POMEMBEN DEL STABILIZACIJE V nadaljevanju je Kiro Gligorov poudaril, da je podobno kot z elektriko tudi s kmetijstvom. Prednost naše države je, da imamo na področju kmetijstva še veliko neizkoriščenih možnosti, da bi proizvedh več za lastno prehrano in tudi za izvoz. Ob tem pa lahko razvijamo še celo vrsto drugih dejavnosti, od turizma do pomor- stva. Proizvodnja hrane je tudi eden od pomembnih dejavnikov stabiliza- cije našega gospodarstva. Na tem področju smo že sprejeh določen sporazum do leta 1975, toda - je poudaril Kiro Gligorov, nujno je, da takoj začnemo določila tega spora- zuma izvajati v praksi, ker se bodo uspehi lahko pokazali že prihodnje leto. Vse to je v naših rokah, zato nam ne sme biti vseeno, kdaj bodo posamezne republike sprejele tako zvane „zelenc plane", ali jih bodo sprejele z zamudo in s tem podaljšale krizo v proizvodnji hrane. Obstajajo realne možnosti, zato je povsem v naših rokah, da obnovimo živinski fond, da povečamo proiz- vodnjo mesa, zlasti svinjskega, da proizvedemo več pšenice, povrtnin, sadja itd. Tu moramo uveljaviti ekonomske odnose in kmetijske proizvajalce bolj stimulirati, . da bodo zainteresirani za večjo proiz- vodnjo. Po vseh predvidevanjih bo kmetijska kriza in pomanjkanje hrane v svetu trajala še precej časa. To moramo imeti v vidu in v skladu s tem moramo znati naše prednosti in možnosti polno izkoristiti. Ne samo, da pridelamo dovolj hrane za domači trg, temveč lahko postane- mo tudi pomemben izvoznik kmetij- skih proizvodov. DELOVNE ROKE BODO POTREB- NE DOMA Ko je Kiro Gligorov govoril o našem nadaljnjem razvoju, o stopnji rasti in produktivnosti dela, je omenil tudi zaposlovanje v tujini. Ni toliko problem v tem, da so naši delavci odšli v tujino, ker jim nismo mogli dati zaposlitve doma, to je bilo nujno, morda ne v tako velikem številu, vendar glavni problem je v tem, da rezervoar delovne sile pri nas ni neizčrpen. Cez kakih 10 let bomo potrebovali doma vsako delovno roko, če se bomo hoteli razvijati naprej. Globoke socialne ^remcmbe na podeželju, hitro spreminjanje struk- ture prebivalstva, vse to je zahteva- lo, da je del našega prebivalstva moral na delo v tujino. Od teh naših sedaj dobivamo pomembna devizna sredstva, ki bodo samo v letošnjem letu precej presegla 1 milijardo dolarjev. To je ogromen prispevek k naši plačilni bilanci; ob tem pa moramo usmerjati poUtiko razvoja tako, da bomo ta devizna sredstva naših zdomcev vlagali za odpiranje novih 'delovnih mest, za ustvarjanje pogojev za hitrejši razvoj naših proizvajalnih sil, s tem pa bomo ustvarjali pogoje za njiliovp postop- no vračanje v domovino. V tem smislu je treba reševati problem naših zdomcev dolgoročno in mora biti to ena od naših pomembnih gospodarskih in političnih nalog. Ob koncu svojega govora je Kiro GUgorov naglasil še nujnost naših, ne samo pohtičnih, temveč tudi gospodarskih stikov in sodelovanje z deželami v razvoju. Bodočnost teh dežel šele prihaja, s^ imqo ogromne ljudske in materialne vire. Na vse to moramo gledati s širšo perspektivo v bodočnost in si pravočasno zagoto- viti svoje mesto v novih ekonomskih odnosih, ki nastajajo v svetu in drugačno, ugodnejše mesto v mednarodni delitvi dela. Izkoristiti moramo vse možnosti za hitrejši in skladnejši razvoj naše samoupravne socialistične družbe in za večjo ekonomsko vlogo Jugoslavije v svetu. F. Fideršek KMETIJSKE PRIREDITVE LEPO USPELE Jesenske kmetijske prireditve v Ormožu so kljub dežju, ki jih je sprem5 al od prvega d.o zadnjega dne, lepo uspiMe, Pripravljene so bile v sklopu prireditev ob 700-letnici Ormoža, organiziralo pa jih je društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov pod pokroviteljstvom SVL obrat „Jeruzalem" Ormož. Prejšnji teden v sredo je tako bila odprta razstava kmetijskih pridelkov in kmetgskih strojev. Svoj prostor na razstavi so lepo izkoristili tudi čebelarji, lovci in ribiči Razstavo, ki je bila odprta pet dni, je otvoril predsednik republiške zadružne zveze Andrej Petlin. Poleg Ormoža- nov in nekaterih drugih gostov sta se otvoritve udeležila tudi Milovan Zidar, republiški sekretar za kmetij- stvo in gozdarstvo ter Ivan Kukovec, predsednik republiškega odbora sindikata delavčevi v kmetijstvu,; živilski in tobačni industriji Sloveni- ji- Isti dan je bilo v stekleni dvorani nad vinsko kletjo dobro obiskano posvetovanje, kako povečati kmetij- sko proizvdonjo v Sloveniji in kakšno je mesto ormoške občine v kmetijskem gospodarstvu Slovenije. Naslednji dan so v isti dvorani zasedah sadjarji in vinogradniki ter govorili o pomenu razvoja teh kmetijskih panog za razvoj severo- vzhodne Slovenije. Ob koncu so si ogledali nasade v Savcih in Jeruzalemu. V petek, 21. septembra pa so se sestali živinorejci ter se pogovorili o svojih problemih, predvsem o poljedeljstvu kot krmni osnovi za živinorejo. Potem so si ogledali farmo v Središču in nekaj urejenih kmetij. Vsa predavanja so bila strokovno zelo dobra. Prvo je organizirala^ sekcija kmetijskih novinarjev prj društvu novinarjev Slovenije, na drugih dveh pa so predavali profesorji fakultete za agronomgo iz Ljubljane ter višje agronomske šole Maribor. SOBOTA - 22. SEPTEMBRA 1973 Ta dan je bilo v Ormožu n^več prireditev. Kljub dežju, ki je pričel vznemirjati prireditelja že na vse zgodaj, so vse prireditve dosegle svoj namen. Ustavimo se najprej pij edinstveni prireditvi za Ormož - povorki kmetijske mehanizacije. Skoraj 1000 glava množica je „delala velike oči" ob skoraj 45 minut tr^^oči paradi traktorjev z raznimi priključki, od katerih so posamezniki nekatere prvič videli, kombajnov itd. Povorka kmetijske mehanizacije je bila razdeljena po zadružnih enotah v posameznih krajevnih skupnostih. Sledila je mehanizacija lastne proizvodnje obrata ,.Jeruzalem" Ormož: najprej enota sadjarstva, potem vinogradni- štva in nato poljedelstva. Videli smo lahko kompletne linije strojev za pridelovanje pšenice in koruze ter spravilo voluminozne krme za živino. Vinogradniki pa so prikazali vse stroje za obdelovanje vinogra- dov, s katerimi naredijo skoraj vse razen vezanja, obiranja in mogoče še česa. Na svečani tribuni na Mestnem trgu v Ormožu so mimohod spremljali predstavniki družbenopo- litičnih in gospodarskih organizacij Ormoža ter predstavniki SLOVINa iz Ljubljane. (O živinorejskem plemenskem sejmu poročamo posebej). Sledilo je tekmovanje traktorh stov. Pomerih so se v kvaliteti in hitrosti oranja ter spretnostnih vožnjah. Zmagal je traktorist Ivan Leskovar iz Ormoža, drugi je bil Stanko Ratek s Koga, trei^i pa Vladko Tomažič iz Obreza. Prejeli so denarne nagrade in pismena priznanja Prvi je dobil tudi prehodni pokal Sledilo je ljudsko rajanje s prikazom starih obič^ev ob trgatvi Spekh so tudi vola (na ražnju)karje bUa edinstvena atrakcija za Ormož in vse obiskovalce letošnjih jesen- skih kmetijskih prireditev. Očitneje vsem dobro šel v slast, saj ga je zgodaj popoldan, ko je spet pričelo močneje deževati, skoraj že zmanj- kalo. Deževalo je nato ves večer a so najbolj vztrajni kljub ternu ob zvokih ansambla Francka Žibrata vzdržali do konca. V NEDELJO je ob zaključku prireditev bilo dopoldne posvetovanje in zborova- rge čebelarjev ter streljanje lovcev na ghnaste golobe z izbiiihjeffl občinskega prvaka. Tekmovanja so se udeležile vse lovske družine z območja občine Ormož. Izmed lovskih družin je bila prva LD Ormož, druga LD Središče ob Dravi in tretja LD Miklavž-Vinski vrhovi Izmed posameznikov se je nžgboje uvrstil Albin Kovačič član LD Bresnica, drugi je Ivan Rotar iz Središča, tretji pa Marjan Pihler iz Ivanjkovec. Tako ima občinskega prvaka v streljanju na glinaste golobe LD Bresnica, ki bo morala prihodnje leto organizirati podobno tekmovanje. Vsi zmagovalci ekip^ kot posamezniki so prejeli lep^ nagrade, prvouvrščena ekipa pa ^ prehodni pokal S tem so bile letošnje kmetijsK« prireditve v Ormožu končan«; Pričakovati je, da bood tudi prihodnje leto. .J Kmetijska mehanizacija v povorki tednik — Četrtek, 27. septembra 1973 stran 3 ZDRUŽITEV TAP-SIGMA-»OLGA MEGLIC«? V Sloveniji se pripravlja združitev vseh proizvajalcev cestnih in tirnih vozil, katere nosilec je TAM Maribor. V to interesno skupino se bo vk^učila tudi vsa kooperantska mreža, tudi ptujski kovinarji. Vzporedno s tem se je pojavilo vprašanje, kako se bodo priključili ptujski kovinarji k temu združenju. O tem so že razpraljah, toda do zaključka še niso prišh. Predstavniki podjetij TAP, SIGMA in Olga Meglic, so se že večkrat sestah in razmišljah o vprašanjih, ki nastajajo v zvezi s tem. Vsa tri podje^a izdelujejo avtomobilsko opremo in so s svojo proizvodnjo zelo razdrob- ljena. Na sestanku 31.januarja letos so prišli do zaključka, da bodo imeli v tem združenju velike težave, če bodo vsak zase. Takrat so bili enakega mnenja in se odločih za integracijo. Analiza proizvodnje je pokazala pozitivne rezultate, ki govorijo v prid združitve podjetij. Te dni si strokovnjaki v podjetjih prizadevajo, da bi čimbolje proučili vse pozitivne in negativne strani združitve ter z rezultati čimprej prišh med delavce v vseh treh kolektivih. Delavci so še premalo seznanjneni o tem, kaj jim bo prinesla intergracija. Med delavci je veliko dvomov, ah bo intergracija dala dobre sadove ali ne. Govorice proti integraciji so trenutno še neupravičene. Glede na ustavne določbe ostanejo podjetja po intergraciji samostojna v svojem poslovanju, tudi zato ne more biti dvomov, ali bo po intergraciji kdo delal za koga drugega. In k^ mislijo o tej nameravani intergraciji delavci? JOŽE PETEK, DELAVEC na stiskalnici, v TAP-u: „Ne vem ali bo združitev dobra ali ne. Premalo sem poučen o tem. Vsekakor pa mislim, daje vsaka intergra- cija dobra za gospodarstvo, če pa bo za delavce, bomo videh." VINKO GO- LOB, PK K L J U C A V- NICAR v SIG- MI: „Ce bo intergracija pri- nesla boljšo bo- dočnost, kot jo imamo sedaj, sem zanjo ob vsakem času. Ne bi pa bil če bi se za nas delavce stanje poslabšalo." SLAVKO Ceh, ORODJAR v TAP-u: „Sem proti intergra- ciji, če nam ne bo omogočila boljših sadov. Po mojem se reven in bogat ne moreta zdru- žiti in pričeti dcupno gospo- dariti." MARTIN CA- FUTA' DELA- VEC v gumami SIGMA: „0 in- tergraciji ne vem, kaj naj rečem. Večkrat je tako, da se podjetja združi- jo, potem pa je vse slabše. Vse premalo smo informirani in poučeni o tem, zakaj se bomo intergriali." ZINKA ŽI- RO VNIK, KO- VINSKA DE- LAVKA v pod- jetju Olga Me- glic: ,JCaj dosti ne vem o inter- graciji. Vem le to, da se misli- mo združiti. Za gospodarstvo je ta združitev po- zitivna, za delavce pa ne vem kako bo." ZVONKO MLI- NARIC, STRU- GAR v podjetju „01ga Meghč": „Vem samo to, da se misluno združiti in toje vse. Kaj več o intergraciji pa ne bi vedel po- vedati." BOŽIDAR VARNICA. AVTOMEHA- NIK v SIGMI: ,,0 združitvi ne vem še ničesar, ko pa se bomo združih, bomo videli kako bo. Mislim, da bo združeno pod- jetje imelo mnogo uspehov pri delu in prodaji, kot ga imamo sedq." MARIJA AMON DE- LAVKA v mon- taži TAP-a: „0 združitvi še ne vem ničesar. Do sedaj so še samo govorice, nihče pa ni ni- česar konkret- nega povedal. Za združitev sem samo v primeru, če nam bo enako ali pa bojljšekot sedaj." SRECKO PIH- LAR, SKLA- DIŠČNI DELA- VEC v podjetju Olga Meglic: „Slišal sem, da se bodo ta tri podjetia zdru- žila. Ce bo pri- šlo do združi- tve, sem prepri- čan da se bo mnogo spremenilo. Združeno pod- je^e bo imelo veliko več prednosti, kot ga imamo sed^, ko smo še razdrobljeni. Razdelih si bomo proizvodni proces in tako mnogo več naredili kot sedaj." Mnenja delavcev so zelo različna. Čuti se pa, da so nepoučeni. Vodilno osebje bo moralo vložiti še veliko truda, če bo hotelo ob pravem času obvestiti in istočasno prikazati vse pozitivne in negativne^ strani intergracije da bodo delavci vedeh, za k^ bodo glasovali, ko bo razpisan referendum. SF Foto: Martin Ozmec IZBIRA • PTUJ TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO »Cenjeni potrošniki! Opozarjamo vas na izredno cenen nakup jesenskih in zimskih oblačil, po izredno ugodnih in znižanih cenah. Plašči kožuščki 1—4 let 100—150 din plašči fantovski od 190 din naprej plašči dekliški od 120 din naprej vetrovke (bunde) dekliške in fantovske od 65 din naprej kavboj ke rifle od 61—69 din kape, pletene do 14 let 5 din hlače moške poliester 78,60 din nogavice moške 5 din Zaupajte svoje nakupe po nizkih cenah znani otroški trgovi,ni Ciciban poslov. TP »Izbire« Prešernova ul. 1 v Ptuju SVET OSNOVNE ŠOLE F. OSOJNIK, PTUJ RAZPISUJE prosto delovno mesto KURJAČA CENTRALNE KURJAVE NA PODRUŽNIČNI ŠOLI GRAJENA ZA DOLOČEN ČAS od 15. 10. 1973 do 15. 4. 1974 S POLOVIČNIM DELOVNIM ČASOM. Prednost imajo moški kovinske stroke z opravljenim tečajem za kurjača centralne kurjave. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta; PROSTO DELOVNO MESTO čistilke na osnovni šoli Franc Osojnik v Ptuju s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Visok gost v IGA KIDRIČEVO Prejšnji torek, 18. septembra 73 je prispel na krajši obisk v TGA v Kidirčevem član izvršnega biroja predsedstva ZKJ KIRO GLIGO- ROV. Ogledal si je nekatere proizvodne obrate glinice in alu- minija, nato pa se je sestal s političnim aktivom tovarne. Sekre- tar 00 ZK v TGA Maks Jabločnik ga je seznanil z delom komunistov in trenutnim stanjem v vrstah ZK. Glavni direktor TGA Milan KRAJ- ^flK dipl. oec. je gosta na zelo konkreten in razumjiv način seznanil z razvojem tovarne od pričetka proizvodnje pa vse do sedanje težce situacge, v kateri seje Znašla. Kira Gligorova so še drugi člani vodstva tovarne temeljito in kon- kretno seznanili z dogajanjem v tovarni. Kiro Gligorov je menil, da zaradi trenutnega stanja kolektiv ne sme obupati. Glede združitve z IMPO- LOMje menil, daje treba v tej smeri delati naprej, k^ti tudi to je v trenutnem stanju n^boljši izhod, ki pa seveda mora biti tako pripravljen in razumljiv, da ga bodo z razumevanjem sprejeh vsi člani delovne skupnosti v TGA kot v IMPOLU. Omenil je, da sedanje situacije ni kriv kolektiv TGA in, da zato ne more in ne sme nositi sam teže tega bremena, ampak mora pri tem pomagati širša družbena skupnost. Razume zaskrbljenost članov kolektiva TGA, da pa je atpacija taka, da se trenutno ne da "ič reširi, pač pa bo treba problem reševati v okviru celotnega jugoslo- vanskega gospodarstva. F. Meško 4 stran tednik — Četrtek, 27. septembra I973 V Gruškovju drugače kot pred leti Haloze obsegi o s svojim hribo- vitim svetom večjo površino sloven- ske zemlje. V njih je veliko vasi in krajev. V Gruškovju so nam vaščani povedali veliko zanimivosti. Kr^ je namreč šele pred kratkim dobil sodobno cestno povezavo z ostalim svetom. Pred zgraditvijo ceste Ptuj-Macelj je bila ta vas precej od rok. Ljudje niso imeli zaposlitve, še bolj pa so jih mučile zveze, če seje kdo odločil za zaposlitev v mestu. Tako se je kraj pričel šele sedaj razvijati. Gruškovje je bilo zelo revno naselje. Ljudje so se preživljali le s poljedelstvom, vinogradništvom, le- som in le malo je bilo takih, ki so si služili kruh v podjetjih. Vse to govori, kako je ta kraj v primeri z drugimi zaostal. Vas seje sed^, ko ima cesto, po kateri se lahko hitro pride v mesta in tam zasluži, pričela razvijari. Predlani je bila prava redkost radio v hiši, danes ga im^o že povsod. Tudi televizorji so se pričeli pojav^ati v stanovanjih. Življenje se je šele pričelo, bi lahko rekli. Nekaj o tem bo povedala Marija Cafuta iz Gruškovja: „Pred leti sem prišla v to vas in se zaposlila v šoli kot šolska kuharica. Takoj sem opazila, daje kraj zelo zaostal. Res je, da je naša vas veliko pridobila s cesto, ki pelje v Maribor in Zagreb. Sed^ smo vsi nekako bolj sproščeni. Imamo občutek pove- zanosti in ne takšnega kot smo ga imeli pred leti, ko smo vedeli, da še zdravnika ne moremo pravočasno dobiti. Življenje se je bistveno spremenilo in se še vedno spreminja. Revna vas Gruškovje bo kmalu postala podobna tistim, ki so danes pred nami. Prepričana sem, da so vaščani enakega mnenja in da bodo dali vse za razvoj svoje vasi. Mladi in odrasli so se zaposlili in že nek^ mesecev je pokazalo, da se je tudi naš standard dvignil. Vaščani pa so se srečali tudi s problemom, ki gaje prinesla prav ta cesta, namreč s prometnimi nesrečami. Prebivalci se še niso prilagodili prometu na cesti. Posledice nepoučenosti so veliko število nesreč, tudi takih s smrtnim izidom. Mislim, da bi prej ko slej morali organizirati sestanke, na katerih bi podrobneje seznanili vaščane z današnjim prometom." Foto: M. Ozmec Tekst: S. Furman Marija Cafuta Ribiško tekmovanje Ribiško društvo Ptuj je bilo v nedeljo gostitelj desetih ribiških društev iz Čakovca, Varaždina, Ljubljane, Maribora, Ormoža, Ruš, Sladkega vrha, CP Mariborski risk, Majšperka in Ptuja. Ribiči so tekmovali v dvel disciplinah. Najprej so dve uri namakali trnke (v bazenu v Orešju) in tekmovali, kateri bo ujel v tem času n^več rib, ne oziraje se na njihovo velikost in težo. V drugi disciplini tekmovanja, ki je trajalo eno uro pa so ,4:ibariH" za ulov nc^težje ribe. V prvi disciphni je zmagala v članski konkurenci ekipa ribiškega društva Ljubljana-Barje, kije tako že drugič osvojila prehodni pokal' ribiškega društva Ptuj, drugo mesto so zasedli ribiči iz Maribora, tretje pa Ptujčani . . . V mladinski konkurenci so premočno zmagah Ptujčani, saj je osvojila prvo mesto ekipa I. RD Ptuj, drugo mesto ekipa II RD Ptuj, tre^e mesto pa je pripadlo gostom iz Cakovca . . . N^težjo ribo je ujel Franc Vtič, član RD Mcijšpeik, druga n^težja riba je prijela za trnek Ivana G^zerja, člana ribiške sekcije ČP Mariborski risk, tretjo pa je ujel Mih^lo Šimovič, član RD Varaždin. Ribiško društvo Ptuj se je tudi tokrat izkazalo kot odličen organi- zator tekmovanj in bo slavilo prihodnje leto 25-letnico uspešnega dela. Takrat bo v podlehniškem jezeru veliko ribiško tekmovanje, tam pa bodo zgradili tudi ribiško hišico. SEJEM PLEMENSKE ŽIVINE V ORMOŽU Ob 700-letnici Ormoža je društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Ormož pripravilo v okviru jesenskih kmetijskih prireditev tudi plemenski živinski sejem z razstavo živine. Takšnega sejma ni bilo v Ormožu že nek^ nad 10 let in je tako 700-letnica mesta pripomogla, da bodo taki sejmi - vsaj upatije tako - v Ormožu poštah spet tradicio- nalni. Imeli smo priložnost videti nekaj n^lepših krav in teUc z območja občine. Dež ni prestrašil rejcev, zato se je zbralo nek^ nad 400 telic in krav. Razstavljeno lisasto govedo gotovo ni predstavljalo poprečnih živali z ormoškega o^bmočja, ampak nadpoprečne, ki se bodo razmno- ževale in oplemenjevale tudi druga kmetijska gospodarstva. Najzanimivejše je bilo ocenje- vanje, ki je potekalo pod strokov- nim vodstvom Veterinarsko živino- rejskega zavoda Ptuj. Komisija je skušala po svoji strokovni presoji in n^boljši vesti oceniti in razvrstiti živali tako, da je bilo strokovnim kriterijem oziroma gospodarskim, potrebam zadoščeno. Pri lisastem govedu sta pomembna mlečnost in meso, zato sta ta dva kriterija bila odločilna. Izmed krav je komisija odbrala šest n^boljših živah. 1. mesto je dosegla krava Joška Hebarja iz Rakove 15. Mnenje, komisije: krava je stara 9 let, po šesri tehtvi je dala 4.176 kg mleka, z 3,78 % maščobe. Razen tega je ta krava izjemno velikega in lepo gr^enega telesnega okvirja. II. mesto je prejela krava Štefana Sevra iz Vodranec 10. Mnenje komisije: izredno skladna in harmonična žival, ki je po drugi tehtvi dala 3.245 kg mleka s 3,87 % maščobe. Zraven tega ima ta krava izredno lepo obhkovano vime. Stara je 4,5 let. III. mesto je dosegla krava Ivana Hanžehča s Hardeka 26. Mnenje komisije: Glede na starost (9 let), je krava v dobrem srednjem okviru. Ima dobre telesne oblike. Po četrti tehtvi je dala 3.678 kg mleka s 3,82 % maščobe. Rejci treh n^bolje uvrščenih krav so prejeh pokale in denarne nagrade: 1. 1.000 din, II. 700 din in III. 5 00 dinarjev. Po oceni strokovne komisije je IV. mesto pripadlo kravi Joška Toma- žiča iz Vuzmetinec 19, V. mesto je dobila krava Franca Klobučarja iz Središča ob Dravi 37 in VI. mesto krava Vinka Rakuša iz Obreza 15. Žival je stara 4 leta in je po prvi telitvi dala 3.068 kg mleka z 3.93 % maščobe. PLEMENSKE TELICE Pri ocenjevanju plemenskih telic se je komisija posluževala podatkov o mlečnosti mater, starosti posa- mezne telice, brejosti in zunanjega izgleda posamezne živah. I. mesto je pripadlo tehči, kijoje zredil Jože Ambrož s Senika 18. Njen oče je bik brin R 197, ki gaje pred nedavnim republiška komisija ocenila in postavila v 1 A razred plemenskih bikov. Njena mati je dala 3.804 kg mleka s 3,74% maščobe. Telic a je sedaj stara 23 mesecev. Je izredno harmonično in skladno raščena žival. Glede na poreklo očeta in matere se bo iz nje razvila odhčna krava. Tako je bilo mnenje ocenjevalne komisije, kije obenem s prvim mestom prisodila rejcu pokal kot častno priznanje ter 5 00 dinarjev gotovine. Na II. mesto je bila uvrščena telica Joška Tomažiča iz Vuzme- tinec 19. Komisija je ugotovila, da glede na sorazmerno mladost telica deluje dovolj odprto in da bo še nabrala dovolj telesne teže in postala dobra krava. Njen oče je bik perun 186, kije uvrščen v razred L Nagrada: pokal in 300 din. Telica Srečka Dečka iz Središča ob Dravi 35 je bila uvrščena na IIL mesto. Stara je 25 mesecev. Njena matije po peri tehtvi dala 3.663kg mleka s 3,76% maščobe. Telica je izredno nežna in skladna žival z vsemi znaki dobre mlečnosti. Nj^" oče je bik goran, ki je pred leti na območju občine Ormož osemenil veliko število krav. Na IV. in V. mesto sta biu postavljeni telici Jožeta Plohla ^ Sejanc ter Franca Hrga iz Dobrave. Vse nagrade je prispevalo podjetji SVL, obrat Jeruzalem Ortnoi- Podjetje je razstavilo tudi pitance iz lastne proizvodnje. j Upravni odbor SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJ- SKEGA SKLADA OBČINE ORMOŽ razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: ekonomska srednja šola Pismene ponudbe z dokazili je dostaviti 15 dni po raz- pisu upravnemu odboru Solidarnostnega stanovanj- skega sklada občine Ormož. S SVOJIMI TOZD • DELTA PTUJ • LIBNA KRŠKO • LOČNA NOVO MESTO PRIPOROČA SVOJE VISOKOKVALITETNE SRAJCE IZ — STANDARDNEGA PROGRAMA — PROGRAMA TIP-TON IN SUPER TOVARNA PERILA NOVO MESTO xednik — Četrtek, 27. septembra 1973 stran 5 ^Vlfred Mere, dipl. vet.: Prva pomoč pri živalih Najprej nek^ '. -^tko o prVi pomoči pri domačih živalih. Ta pomoč je velikega pomena zato, ker je od ravnanja z živaljo v prvih trenutkih nesreče oziroma v začet- l^u bolezni cesto odvisno nadaljnje zdrav^enje in izhod, pa tudi življenje živah. Čeprav so izgube v naši živinoreji iz dneva v dan manjše, je še vedno težko najti živinorejca, ki bi ga v zadnjih letih ne doletela pri živini prav nobena nesreča. Ker je danes veterinarska služba dobro organizirana, se nikar preveč ne čudite, če vam za večino bolezni in nesreč svetujemo, da čimprej pokličete živi nozd ravnik a. Gotovo veste tudi že sami, da je zdravljenje cenejše in uspešnejše, če pokličete strokovnjaka že v začetku bolezni. Prva pomoč pa je pri bolni živini eno, kar moramo storiti, še preden pride živinozdravnik. Seveda mora- mo biti vedno zelo previdni, da to ne bo v škodo kasnejšemu zdravlje- nju. Naglica, površnost in nečistoča se vedno hudo maščujejo. Bolezni pri živalih so številne. Ne bomo jih naštevali! Omejili se bomo na nesreče, ki so n^bolj pogostne in povzročajo občutno gospodarsko škodo. Kot prvo bi omenili: NAPENJANJE PRI GOVEDIH ZAKAJ NASTANE NAPE- NJANJE? Prežvekovalci imajo po- leg pravega želodca še tri sprednje želodce. N^večji in prvi sprednji želodec je vamp, manjša pa sta kapica in prebiralnik (devetogub). Pravi želodec -imenujemo pri prežve- kovalcih siriščnik. V sprednjih želodcih, posebno v vampu, raz- kraja o hrano drobnoživke. Drobno- živke so majhna živa bitja, vidna le pod drobnogledom, ki pa imajo to dobro lastnost, da razkrajajo surova vlakna hrane. Pri prebavi v vampu se razvij^o plini, podobno kot pri vrenju mošta, ki se praviloma izločajo s spahovanjem (podri- gavanjem). Izločanje plinov s spaho- vanjem pa ne zadošča pri pokla- danju zelene sočne krme ali paše, ki ima malo vlaknine in je zaradi tega lažje prebavljiva. Napenjanje je lahko močnejše ali blažje, kar je odvisno od vrste hrane, preprečitve podrigavanja, ješčnosti živah in podvrženosti napenjanju. _ Razlikujemo: plinasto napenjanje, če se plini nabirajo v vampu nad hrano in kašasto napenjanje, če se plini nabirajo v vampu med hrano. Napenjanje zaradi detelje je skoraj vedno kašasto (penasto). Pri takem napenjanju veliko težje rešimo živali. Od zunaj težko ugotovimo, kakšne vrste napenjanje muči žival. _ Hudo nevarno je napenjanje živali, so se n^edle krme, ki hitro vre in sprošča mnogo plinov. Kljub temu, da strokovnjaki vsako leto opozar- jamo živinorejce, kako je treba z živino ravnati, da se ne napne, so take nesreče še vedno pogostne. Napenjanje pri govedih in ovcah nastane, če začne zaužita krma v Vampu naglo burno vreti. Phni, ki se P''i tem razvijajo, pritiskajo vsebino Želodca na odprtino požiralnika, v Vampu. Zato jih žival ne more '^'^igati, kakor se to ponavadi pri prežvekovalcih godi. Zaradi tega se Vamp vedno bolj širi, daje končno "3pet kot boben ali pa celo poči. '^apet vamp hudo pritiska na pljuča in srce. Zato začne živah pojemati sapa in krvni obtok je vse bolj oviran. Ce ni hitre pomoči, se zaduši in pogine. KAKŠNA KRMA OZIROMA KAJ POVZROČA NAPENJANJE? N^bolj nevarna je mlada, še necvetoča deteta, na primer, če pasemo govedo ali ovce na strnišni detelji, zlasti, če seje živina na tešče hlastno nažre. Detelja je lahko prebavljiva, vsebuje malo vlaknin in ne draži dovolj na spahovanje. Nadalje je nevarna mlada trava in sočna paša na dobro gnojenih travnikih in pašnikih, ki imajo dosti metuljnic. Prav tako je nevarno, če spustimo živino ob hladnem, vlaž- nem vremenu zgodaj zjutraj na strnišče ali na pašo in če je ponoči padla slana a da živini niso poprej dali nekaj suhe krme. Ce pride živina potem še do vode, je nesreča tu. , Poleti je n^več nesreč, če pustimo pokošeno detetljo ali travo ob vročih dneh ležati na kupu, da se ogreje. Ce živina po naključju pride do take sparjene krme, jo bo napelo. Toda ne samo detelje, škodovati utegnejo tudi druge rastline, kot so pesno, repno perje ali zelje, ki se jih živina hlastno nažre. Končno živah napne tudi, če jih krmimo z nagnitimi sadeži repe, pese ah krompirja. Pokvarjena močna krmi- la, zastrupitve z raznimi zaščitnimi sredstvi ali mineralnimi gnojih. Tujki v kapici, pa tudi v vampu, jabolko, krompir, repa ali pesa v požiralniku ter davljenje z vrvjo in verigo so lahko tudi vzrok za napenjanje. KAKO PREPREČIMO NAPENJANJE? Živali moramo za pašo pripraviti. Preden ženemo živino na pašo, na deteljo ali mlado travo, ji moramo pokrmiti malo suhe krme - sena ali slame - in jo napojiti. Lačne živah ne spuščjgmo na deteljno ali sočno travnato pašo! Na paši moramo biti previdni. Ne pasimo govedi na mladi detelji! Ce pa že pasemo, smemo pasti le kratek čas. Ce napne samo eno govedo, odženimo vse živali takoj s pašnika. Ne zaupajmo paše na detelji ali sočni travi otrokom! Pasimo na majhnih površinah, da živali popasejo temeljito tudi stebla, bogata z vlaknino. Nadaljevanje prihodnjič OBVESTILO VINOGRADNIKOM oddelka za gospodarstvo občine Ptuj Zaradi zaščite kakovosti vina iz določenih vinorodnih območij, ki jo je mogoče doseči le ob tehnološki zrelosti grozdja, je vsa dosedanja in bo tudi bodoča vinska zakonodsga določala roke trgatve grozdja, namenjenega za predelavo v kakovo- stna vina. Ta določila imajo namen zaščititi potrošnike glede kakovosti vina, posredno pa tudi proizvajalce vina in preprečiti morebitne zlorabe v prometu z grozdjem za predelavo in mahinacije z nedovoljenim slajenjem in podaljševanjem vinskih mostov. Po določilih 6. člena temeljnega zakona o vinu (Uradni list SFRJ, št. 27-480/65) je oddelek za gospo- darstvo Skupščine SO Ptuj določil naslednje roke trgatve: Trgatev grozdja za predelavo v vino ni dovoljena: 1. a) pred 20. septembrom 1973 za rane sorte: portugalka, rizvanec, muškat otonel, ranina, rdeči veltli- nec: b) pred 29. septembrom 1973 za srednje rane sorte: burgundec, neuburgovec, žlahtnino, muškatni silvanec: c) pred 6. oktobrom za vse pozne sorte. Ob tej priložnosti žeUmo seznaniti občane z osnutkom novega zakona. Področje vinarstva je glede proiz- vodnje in prometa, grozdja in vina doslej urejal temeljni zakon o vinih iz leta 1965. Republika Slovenija je na podlagi navedenega temeljnega zakona sprejela zakon o označe- vanju vin, ki je v veljavi od leta 1970. V okviru zakonodajnega programa SR Slovenije za izvedbo ustavnih amandmajev v letu 1972 je posebna skupina sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo sestavila predlog za izdajo zakona o vinu. Predlog za izd^o zakona o vinu je obravnavala komisija za zakonodtvoritev ,.Slikarske kolonije" in del „Slikarske kolonije «iovio^72". Zatem bo začetek ]'^olon|e na Borlu. se bo kolonije udeležilo l" " slikarjev, med njimi tudi L* inozemskih umetnikov. Na { pa tokrat ne bo med njimi i|J<^strov slikarjev, kakor so bili 1™ Janez Mežan, Maks Kavčič J*^' Pandur, katerih dela bogate .;!^^'«ro umetniško galerijo in Pfenekatero privatno stano- r.:_ yodno besedo ob otvoritvi , ^' prof. dr. Vladimir Bračič. ^^^^Ijo, 30. septembra bo na letnem prireditvenem prostoru (na minoritdcem dvorišču) ob 15.00 uri zanimiva in pestra revija folklornih skupin ter ljudskih pevcev in godcev iz severovzhodne Slovenije, Hrvat- ske in Avstrije. Nastopile bodo folklorne skupine: - „Zarja" iz Železne Kaple iz zamejske Koroške, - ,,Beltinci" iz Prekmurja, - „Vinko Korže" iz Cirkovec, - TVD „Partizan" Mark ovci, - „Ivo Mikac" iz Varaždina. Ob 14. uri pa bo povorka narodnih noš po mestnih uhcah. Občinstvo opozarjamo, da bo v primeru slabega vremena prireditev v gledališču. RAZSTAVA »VSTAJA JUGOSLOVAN- SKIH NARODOV LETA 1941« Med letošnjimi kluturnimi sreča- nji v naši občini je bila tudi razstava „Vstaja jugoslovanskih narodov leta 1941", ici jo je pripravil vojni muzej iz Beograda. Ne glede na nekatere pomanjklji- vosti, ki so nastale zaradi enotnega koncepta pri takšni obširni temi, je razstava bila tako vsebinsko, kakor tudi kronološko zelo bogato prezen- tirana. Priključitev Avstrije nemškemu rajhu, razkosanje Ceškoslova.ške in sporazum na muenchenski konfe- renci so vsekakor n^pomembnejša dogajanja neposredno pred začet- kom druge svetovne vojne, ki so pospeševala opredeljevanja držav za in proti takšni agresivni pohtiki Nemčije. Na takšno nevarnost je opozoril CK KPJ v svojem razglasu marca 1938, ki je hkrari prvi razstavni dokument. Po izbruhu druge svetovne vojne je KPJ še bolj okrepila svojo aktivnost v boju prori diktaturi združene buržoazije in nje pohtike razdelitve Bosne in Hercegovine Takšna pohtika starojugoslovan- ske vlade je končno povzročila formalni pristop Jugoslavije k reakcionarnemu fašističnemu troj- nemu paktu 25. 3. 1941 na Dunaju. Naše ljudstvo je na takšno ravnanje vladajočih krogov takoj odločno odgovorilo. Demonstracije sirom Jugoslavije so pravzaprav izraz vsesplošnega ljudskega gibanja prori kapitulantski starojugoslovanski vla- di na eni in agresivni fašistično-na- cistični pohtiki na drugi strani. Nova vlada generala Simoviča, kije poskušala pomiriti val ljudskega gibanja, ni mogla več niti omiliti prepada med ljudskimi množicami in vlad^očo buržoazijo, niti pre- usmeriti razvoja dogodkov, čeravno je izjavljala, da bo spoštovala vse mednarodne pogodbe. Nemčija je po teh dogodkih seveda brez objave vojne napadla Jugoslavijo. Po hitri okupaciji jugoslovanskega državnega ozemlja se ljudstvo že od prvega dne ni hotelo sprijazniri z okupacijo, hkrati pa seje zavedalo, da se je brez pomena boriti za staro jugoslovansko ureditev. V tem času je bila edina sposobna, da bi popeljala narode Jugoslavije v osvobodilno vojno, KPJ. med Srbijo in Hrvaško, prori vedno bolj agresivni „peri koloni v Jugoslaviji", za odpravo koncentra- cijskih taborišč itd. Ko je Nemčija vojaško skoraj vso zahodno Evropo razen Anglije potisnila v ozadje, je svojo agresivno politiko usmerila prori vzhodu. Položaj na Balkanskem polotoku je bil tedaj navaden. Vojaški neuspeh Italije v Grčiji, pristop Bolgarije, Madžarske in Romunije k trojnemu paktu, ki je bil ustanovljen že 27. 9. 1940 leta, je vsekakor vplival na politiko stare jugoslovanske vlade, ki je izvajala pohtiko popuščanja fašističnim silam in povezovanja z njimi na eni ter preganjanja KPJ na drugi strani; kot je vojaška mobiliza- cija 2000 komunistov, ki jih je izbrala policija, kar je bilo dejansko pošiljanje v vojaška taborišča. Že 27. 6. 1941 je na seji CK KPJ v Beogradu bil izvoljen glavni štab NOP odredov Jugoslavije, za koman- danta pa določen tov. Tito. 4. 7. 1941 je na razširjeni seji CK KPJ bil sprejet sklep o splošni vstaji v Jugoslaviji. Prva oborožena vstaja je bila v Srbiji, nato v Črni gori, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Makedoniji. Na razstavi je predstav^eno delovanje NOP odre- dov Jugoslavije, posvetovanje v Stolicah pri Krupnju, ko je glavni štab prerastel v vrhovni. Poleg borbenih akcij partizanskih odre- dov, delovanja domačih izdajalcev je prikazan nastanek, razvoj in graditev nove pohtične oblasri in ustreznega državnega aparata med narodno- osvobodilnim bojem, oziroma nasta- nek narodnoosvobodilnih odborov, ki so bili v prvi fazi organi oboroženega boja in oblasri. Narodnoosvobodilni odbori so nastrgali naprej v Srbiji. To so bili kr^evni in mestni odbori, nato okrožni in na zadnjem glavni NOO za Srbijo. Razstava se zaključi z odredbo o ustanovitvi prve proletarske udarne brigade 22. 12. 1941, kije hkrari nova, širša organizacija partizanske vojske. BLAGOJ JEVREMOV ZINKA: POZNA JESEN Nežno jesensko sonce žarke je razlilo, polje in vinograd je v plašč rumen zavilo. Je privel jesenski veter čez polje, prek dreves, veje je zazibal, ogolelje les. Po gozdu starček pride na palico oprt, hrbet se mu sklanja že pod težo let. Rahlo podrhteva mu osivela brada, ko gleda, kako z drevesa poslednji hst odpada. Pod drevjem ogolelim nemo obstoji, v glavi snežno beh nešteto mish mu roji. 10 stran tednik — Četrtek, 27. septembra ijjj PROF. FRANJO VESELKO: ŽIVLJENJE PTUJČANOV PRED 600 LETI (NJIHOVE PRAVICE IZ 1376) 4. NADALJEVANJE DEDNO PRAVO Imetje zakoncev je upravljal mož, ki je bil tudi varuh vsega, kar je prinesla žena v zakon. Po smrti moža je dobila žena svoje pre- mičnine in doto — jutrno. Ce paje umrla žena pred možem, so dobili njeni ženski potomci samo njeno obleko in perilo. Nepremičnine, ki jih je umrla žena prinesla v zakon, so se razdelile med njene dediče po stanju v času poroke. V omenjeni imovinski skupnosti sta zakonca imela skupno le, kar sta si tekom zakona pridobila, v splošni pa jima je bilo skupno vse, kar sta imela in pridobila. Umrlemu je pripadel mrtvaški del, ki je bil uporabljen za pokop in pogrebne svečanosti, za biagor njegove duše je bil razdeljen cerkvi in revežem, saj stoji zapisano v ptujskih pravicah, da je treba po smrti pokojnika brez oporoke oskrbeti tudi njegovo dušo. Pri dedovanju so bili deleži dediščine določeni po stopnjah sorodstva: 1. otroci; 2. starši; 3. bratje in sestre. V isti stopnji so si enakopravni po načelih: „Starejši deli deleže, mlajši pa si jih izbere" (32. člen statuta). O zapuščini zapustnika brez žene in otrok je statut (čl. 159) določal, da podeduje zapuščino oče umrlega, če pa ni očeta pa ostali sorodniki do sedmega kolena. Ce ni bilo upravi- čenega dediča,je zapadla dediščina dež. vladarju, zapuščina podložnika pa zemljiškemu gospodu (čl. 5 0). Prodiyo in nakup hiše je potrje- valo pečatno kupo-prodajno pismo, staro primerjamo z novim (čl. 72). Služnosti in pravice, pogodbe o nepremičninah in zapuščinali so vpisovali v mestno privilegijsko knjigo (Stadtbuch) kakor danes v zemljiško knjigo. Tako omenjata čl. 141 in 142 statuta preživitek (kot), ki ki si ga izgovorijo starši ob predaji premoženja otrokom. Likof še danes - jc bil del kupnine, manjša vsota, s katero seje prejemnik obvezal za nakup, in sojo kupec, posrednik in prodajalec kot vinski likof zapili in tako kupčijo nazorno potrdili. Likof (Leikebphenig) v čl. 44. je pa bila denarna dajatev mestnemu sodniku za točilno pravico mošta in vina v Ptuju in pomeni „prvine", prve darove od vsakoletnega moštva in vina. VINIČARJI PTUJČANOV Zemljiška gospoda je vklenila v krvavi tlačanski jarem svoje podlož- nike in jih izkoriščala. To potrjuje 170. člen statuta: ,,Vsakdo sam kaznuje viničarja (Weinzurl) za krivdo, ki mu jo je storil." In 172. člen: ,,Kakor so se meščani zedinili gglede nastavljene dnine v vino- gradih s pristankom ptujskega gospoda in to fazglasih, tako je neizpremenjeno ostalo v mestu in zun^j. Že pred 600 leti je imela ptujska nemška gospoda svoje vinograde v Slovenskih goricah in Halozah. Kakšen socialni stan so bili ti „Weinzurr', vencrh, kakor je še danes ljudski izraz za viničarja? Določba 172. člena o samo- voljnem določanju dnine kaže, da so ptujski meščani ravnali z viničaiji kakor s svojo služinčadjo doma v mestu. Cl. 170 pa niti ne omenja, ali je viničarjeva krivda velika ali mala, ki jo jc na viničarju meščan sam kaznoval (,,gepessert"). Mogoče so bili potomci davnih sužnjev, ki so ptujskim Rimljanom v starem veku okopavali trte. Motike sužnjev, motike tlačanov ... iz roda v rod veriga tisočletnega trpljenja! Iskra punta Gubčevih upornikov je iz Zagorja planila v Haloze do Štatenberga, kjer je Haložane ne- človeško zatiral madžarski grof Tali i. (Nadaljevanje prihodnjič) Srečanje upokojencev Petn^stega septembra letos je podjetje Delta Ptuj pripravila prvo srečanje upokojencev podjetja. 120 upokojencev so seznanili z delom v podje^u. Prikazali so jim delo po združitvi in delo, ki ga nameravajo v kratkem izvršiti. Upokojence so nagradili s po 300 dinaijev, nato pa so jim razkazal! zgodovinske zname- nitosti Ptuja. Upokojenci so bih zelo zaintere- sirani v bodoči razvoj podjetja in so s tem v zvezi postavljali mnogo vprašanj. Odgovarjala je tov. direk- torica. Povedala je, da im^o v načrtu gradnjo novih proizvodnih prosto- rov, ki jih za uspešnejše poslovanje zelo potrebujejo. Nameravajo tudi kupiti novejše stroje, da bodo imeli Vso proizvodnjo mehanizirano. V podjetju so razdelih tudi LUKNJE V ZAKONU Za uveljavitvijo zakona o prepo- vedi reklamiranja tobačnih izdelkov v radiu, televiziji in tisku so si proizvajalci v tobačni industriji poiskali drugo pot reklamiranja svojih izdelkov. Namesto prejšnjih reklam cigaret, se sed^ v tisku pojavljajo razne vesti in reportaže: „Proizvajamo cigarete brez nikotina. Naše cigarete s kemičnimi dodatki zmanjšujejo astmo. Zlati jubilej tobačneša proizvajalca, ki proizvaja najboljše cigarete. Ne nevarne cigarete in podobno." To so naslovi, ki jih lahko opažamo v dnevnem tisku. Ah ni to reklamiranje svojih izdelkov na posreden način, ki ga je naš zakon spregledal? In koliko plačujejo proizvajalci tobačnili izdelkov za takšne dopise, ki niso nič drugega kakor reklame, celo bolj škodljiva,, ker jo bralec vzame kot priporočilo nekoga, ki že ve. o čem piše in ki ga imajo za strokovnjaka svojega področja? Vsi ti članki, vesti in reportaže so ,,voda na mhnsko kolo" tobačnega proizvajalca, ki se kljub nekaterim zakonskim omeji- tvam še vedno bohotno razvija in je prisoten na vsakem koraku! določena sredstva v obliki r: vsem tistim, ki imajo nižje :. dohodke. Srečanje upokojencev v TOZD „DELTA" Ptuj. Iz spisov dr. Jožeta Potrča 19 „RAZUME SE, DA JE „BREZB0ŽNIŠK1" NESTRPNE^ PRAV TAKO ZOPRN V DRUŽBI KAKOR VERSKI, CE Nf IVIORDA SE BOLJ, KER JE P^C VSAKA NESTRPNOST 7 DRUŽBENIM NAPREDKOM VSE VECJI ZGODOVINSKI aNA- HRONIZEM. NESTRPNOST JE SEVEDA SAMO EDEN IZMED MNOGIH NESOCIALISTICNIH IN TUJIH VPLIVOV, KI Jih MORAMO POPRAVITI, DA URESNiCiMO SOCIALISTICm ODNOSE, TO JE PRAVO TOVARIŠTVO, MEDSEBOJNO RAZUMEVANJE IN SPOŠTOVANJE MED LJUDMI." (MEDICINEC IN ETIKA) „DANES SE URESNIČUJEJO PREROŠKE MARKOVE BESEDE IZ KOMUNISTIČNEGA MANIFESTA: „NAMESTO STARE BURŽOAŽNE DRUŽBE Z NJENIMI RAZREDI ix RAZREDNIMI NASPROTJI, BO STOPILA ASOCIAOJA NEPO. SREDNIH PROIZVAJALCEV, V KATERI BO SVOBODEN RAZVOJ VSAKEGA POSAMEZNIKA POGOJ ZA SVOBODEN RAZVOJ VSEH." (OSEBNOST IN SOCIALIZEM) Objava Oddelek za občo upravo Skupščine občine Ptuj ima večje število najdenih moških in ženskih dvokoles. Lastnike pozivamo, da se zglasijo v pisarni oddelka za občo upravo v Ptuju, Srbski trg štev. 1, pritličje soba štev. 10, najpozneje do 3. oktobra 1973 do 12. ure s pismenimi dokazili o lastništvu (garantni list ali ra- čun trgovine s tovarniško številko dvokolesa) zaradi ugotovitve lastninske pravice. Najdena dvokolesa, za katera lastništvo do navedene- ga roka ne bo dokazano, bodo prodana na JAVNI DRAŽBI ki bo dne 4. oktobra 1973 ob 9. uri na dvorišču občin- ske zgradbe (magistrata) na Trgu mladinskih delov- nih brigad št. 1. Iz pisarne oddelka za občo upravo ^ppjlK — Četrtek, 27. septembra 1973 stran 11 HPKRITJE, KATEREGA VREDNOST BO jrlALA OCENITI ŠELE PRIHODNJOST let od odkritja germanijevega '"^jstoija. Tranzistorji so postali .^Tie celice tako imenovane 'lo bolJ „žive" in uporabne Tranzistor)! misli)o in oprav^ajo gge zahtevne naloge namesto •"V icontrolirajo in načrtujejo •'"ojo lastno proizvodnjo in so danes -otni skoraj v vsakem elektoč- aoaratu. KAJ JE PRAVZA- £v TRANZISTOR? 'Tranzistor, ki je začel ero j^pjuterjev, odpri vrata v vesolje t omogočil nove poti vedno bolj •jhtevne industrijske proizvodnje, \; odkrili v ZDA pred dobrimi 25 ';ti. Prvotno je služil kot stabilna ■"jmenjava vakuumskih elektronk v ".]efonskih centralah. Takrat še nepoznano in neproučeno •drifle '^^^ ^^^^ prejelo \Dbelovo nagrado. Pot do odkritja DBZisotrja je bUa dolgotrajna in jeloma tudi sluč^na; njegovo pravo uporabnost pa so ugotovili John l&een, William Scockley in Walter Btattain. Začelo se je decembra leta 1947, toje omenjeni trojici znanstvenikov jspeio okrepiti električni signal, poian skozi posebej pripravljen jtnnanijev kristal. To je pomenilo, jilahko tranzistor služi kot zamena intne vakuumske elektronke v ^ačevalni stopnji. Svet je za lodkri^e zvedel kom^ 30. junija '!W8, ko so ga prvič uspešno :.jor3bili v BeUovem telefonskem jiomunikacijskem sistemu. Zaradi velike zanesljivosti v delovanju, ?.alih dimenzij in minimalne ener- getske potrošnje je postal tranzistor ■enadomestljiv tudi v laserski tehni- i: Izn^dba tranzistorja je spre- menila skoraj vso dotedanjo elektro- rJustrijo. Težko bi si predstavjali današnji Rt, če ne bi poznali tranzistorjev. lAšni bi bili računalniki; oziroma »i bi jih sploh poznali v takšnem *segu in veličini zmogljivosti, kot i poznamo danes? Mnogi elek- tenski stroji bi bili manj zanes^ivi •-sedanjih in seveda tudi mnogo Res je, da so bili prvotni ftiuistorji dok^ veliki; vendar so ^vedno manjši od standardnih ••tionk in danes večjih tranzi- ^ev od velikosti oreha sploh ne •Nejo. Večina tranzistorjev, ki °/ vsakdanji rabi, ni večja od '^^^^ lesene paličice vžigalic. Ptašanje je, koliko bi bila razvita «'na tehnika in ali bi sploh ^iiali telekomunikacijske satehte bi človeku uspelo stopiti na mesečevo površino? Tranzistorji rešujejo tudi živ^enja, saj so osnova umetnih oiganov in njihovega simultanega delovanja. (Umetne roke, noge, srce, pljuča in drugo.) Skoraj vsa današnja medicina in znanstvena dejavnost poteka ob pomoči tranzistorjev. V obliki m^hnih tranzistorskih radio- aparatov, televizorjev in telefonov so tranzistorji omogočih, da lahko danes tudi eskimi ali pa beduini, daleč od naselij, v krajih, kjer še ni električne napeljave, poslušajo in sledijo radijskemu in televizijskemu programu, čeravno so od nag bližjih civiliziranih zaselkov oddaljeni na tisoče kilometrov. Koliko bolj so tranzistorji upo- rabni od vakuumskih elektronk, povedo naslednje primerjave: oddani val ameriške nacionalne telefonske mreže je imel prvotno delovno sposobnost 2.400 kanalov; z uvedbo tranzistorjev se je število kanalov povečalo na 16i00 na eni kabelni zvezi, hkrati pa seje 104crat zmanjšala potrošnja energije. En kabelni vod tranzistorskih medkon- tinentalnih podmorskih kablov ima 845 kanalov, kar je 64crat več od predhodnih; projektirajo pa že tudi takšne z zmogljivostjo 4.000 frek- venčnih kanalov za telefonske pogovore na samo enem vodu. Ker im^o medkontinentalni podmorski kabh več vodov, pomeni to, da bo v kratkem omogočena telefonska zve- za med Evropo in Ameriko brez posredovanja PTT central in bomo lahko sogovornika poklicah kar direktno. Serijsko proizvodnjo tranzistorjev so leta 1951 zaupali znanemu proizvajalcu elektronike, tlrmi „Western Elektric", ki je novico sprejela hladno in brez, posebnega zanimanja. Ko so ob letošnjem jubileju proizvajalca prvih tranzi- storjev vprašali za mnenje o razvoju tranzistorja, so mnogi inženirji odogovorili: „Razen osnovnega svojstva delovartja tranzistorja nismo o njem vedeli ničesar. Zakaj se pri prehodu skozenj električni tok krepi, nam ni bilo poznano, prav tako so nam bile neznane karakte- ristike njegovega delovanja. Strojev za njihovo proizvodnjo nismo imeh niti nam ni bilo jasno, kakšni naj bi bili. N^huje je bilo, da je vsak, čeravno proizveden po istem po- stopku, imel drugačna svojstva. O serijski proizvodnji se ni dalo govoriti, ker je bilo pol proizvodov nemih, od ostalih pa je bil vsak drugačen in so se po učinkih in delovanju zelo razlikovaU. O njih še ni obstojala nikakršna strokovna literatura in če bi takrat vedeli, koliko problemov bomo imeU z njimi, verjetno nikoli ne bi prevzeH naročila in bi še danes ostali pri proizvodnji vakuumskih elektronk." Glavni problemi takratne proiz- vodnje so bila resnično muhava svojstva germanijevega kristala, kate- rega se je zelo težco pridobivalo; majhne dimenzije predmeta, dela in nepoznavanje in pomanjkanje proiz- vodnih pripomočkov. Leta 195 3 so ugotovili, da namesto germani- jevega, nezanesljivega kristala, lahko uporabijo tudi silicijevega, s katerim je proizvodnja končno splavala na zeleno vejo. V prvih letih so bili tranzistorji in njihova proizvodnja sorazmerno draga in leta 1952 so nameravali njihovo proizvodnjo ustaviti. Danes jih samo v ZDA letno proizvedejo v več kot miliardo primerkih z nekaj tisoč razUčnimi uporabnimi svojstvi. Danes delujejo tranzistorji na frelcvencah, o katerih se pred 15 ali 10 leti še n^večji optimisti niso upali govoriri. Delo- vanje tranzistorjev ob normalnih pogojih (brez okvar, ki jih povzro- čajo druge sozvezne komponente) lahko traja tisoč ali deset tisoč let in se ga sploh ne da predpostaviti. Tudi preciznost njihovega delovanja je neizmerljiva. Moderni elektronski aparati na osnovi tranzistorjev imajo po več deset tisoč tranzistorskih komponent, vendar njihovo delo- vanje v celoti ne sme imeti niti najmanjšega odklona. Delovanje tranzistorja je tako precizno jn občutljivo, da reagirajo na tako majhne električne tokove, kot so človeški možganski ah mišični električni inpulzi. Memorijske celice tranzistorjev, ki so velflce kakor kapica vžigalice ali konica debelej- šega svinčnika laliko v sebi zabele- žijo tudi po 8.000 besed ali drugih simbolov. Mnoge serije danes proiz- vedenih tranzistorjev so tako majh- ne, da jili s prostim očesom komaj opazimo. Včasih je potrebno kar pet tranzistorjev, da bi skupno dosegli debelino človeškega lasu. Tranzistorji danes predstavljajo mo- žgane nežive prirode in ne bi se več čudili, če bodo v bližnji bodočnosti namesto človeka vodili vso indu- strijsko proizvodnjo, celo lastno; k^ti v njihove memorijske celice lahko vnesemo več spoznanj in dejstev, kakor z njimi razpolagajo celotne večmilionske n^cije. Morda je ravno tranzistor tista osnovna celica, iz katere bo narejen človek- robot, katerega že toliko časa napovedujejo strokovnjaki in morda bo načrt zanj napravil kar tranzi- storski kompjuter!? PTUJSKI MLADINCI tretji v Sloveniji v soboto in nedeljo je bilo v Gorici, Ljubljani in v Celju ekipno atletsko prvenstvo SRS za mladince in mladinke. V obeh konkurencah je zmagala Olimpija pred Kladivarjem iz Celja in Ptujem. Tretje mesto za mladince in mladinke TVD Parti- zana Ptuj je do sedaj največji ekipni uspeh ptujske atletike. Ptujcani so tekmovali v soboto v Celju, kjer je močan naliv motil tekmovanja in so zaradi tega bUi doseženi tudi slabši rezultati. Miki Prstec je zmagal v teku na 400 m s časom 5 2,1 in v skoku v daljavo s 630 cm. Tatjana Butolen je bila prva na 100 m s časom 13,1. Stanko Tominc je sunil kroglo najdalj in to 11,50 m. Maks Bracič pa je bil v tej disciplini z metOm 10,09 m tretji. Tudi ostaU Ptujčani so dosegli več dobrih mest. Milan Kovačič je bil na 100 m drugi, Milan Žohar pa na 400 m drugi. Dober rezultat je dosegla tudi Vlasta Mramor v metu kopja s 29,34 m in pristala na drugem mestu., V^ teku na 110 m ovire je Ljubo Čuček zasedel drugo mesto. Črto Solina pa v teku na 15 00 m tretje. Končni vrstni red ekip v SRS je naslednji: Mladinci: 1. Olimpija 11,944 točk, 2. Kladivar 10,899 točk, 3. Ptuj 9,958 točk, 4. Velenje 8.5 10 točk, 5. Nova Gorica 8.340 točk, 6. Posočje 6.528 itd. Mladinke: 1. Olimpija 10.869 točk, 2. Kladivar 9.541 točk, 3. Ptuj 7.099 točk, 4. Velenje 6.865 točk, 5. Posočje 6.106 točk, 6. Nova Gorica 6.011 točk. S tem tekmovanjem ptujski atleti še niso končali sezone. V nedeljo, dne 7. oktobra bo atletsko srečanje :itirih občinskih reprezentanc v Ptuju, kjer sodelujejo poleg doma- činov še atleti iz Murske Sobote, Velenja in Raven na Koroškem. OP„ OBČINSKA NOGOMETNA LI- GA PTUJ 4. KOLO VZHOD: ROGOZNICA-BRESNICA 10:1; GORIŠNICA-ZAVRČ 6:1; CIRKULANE-MARKOVCI 2:10; STOJNCI-DRAVA B 6:9; VIČANCI-GRAJENA 2:6; PARTIZAN-DORNAVA 5:0. ZAHOD: DRAVINJA-LOVRENC 4:6; 1 HAJDINA-APAČE 5 :4; GEREČJA VAS-KIDRIČEVO 1:2; LESKOVEC-PREPOLJE 0:3; ^ SKORBA-VIDEM 1:1 (prekinje-^ no); ZLATOLIČJE-MAKOLE 3:6. i STROKOVNO IZOBRAŽEVAN V TGA Izobraževalni center v tovarni glinice in aluminija je v času svojega obstoja strokovno usposobil že veliko svojih delavcev. Za letošnjo sezono je center pripravil in namerava organizirati tečaje za KV - PKV in VKV delavce kemo-me- talurške stroke. Pridobili bi si naj strokovno znanje za naziv ghničarja, elektrolizerja, livarja, voznikov do- stavnih vozičkov in morda še kakšnih drugili strok, če se bo zato pokazala potreba. Vsekakor bo na število prijavljencev vplivala sedanja težka situacija v TGA, v kateri seje znašlo podjetje po 50% redukciji električne energije, kar še predvsem velja za elektrolizo. To sicer ne bi smelo vplivati na proizvajalce, ki so se odločili izpopolniti si svoje znanje. MF tki ^a^"^]?*^"^^ - Nobelovi nagrajenci: J. Bardeen, prof. tehničnih ved na univerzi Stanford, W. Shockley, prof. ■ o g?? 'Pjomski študij na državni univerzi v državi Illinois, kije leta 1972 dobil še drugo Nobelovo nagrado za 'ijiujg'^'^Wčni superprevodnosti in W. Brattain, prof. fizike na kolidžu Whitman v državi Washington. Slika '';^jtP ^."^nstvenike pred 25. leti in danes ob slavju. Ime „tranzistor" je skombiniral John Pierce (Tehnološki ^'^ornia) iz izraza „transfer resistor", ki pomeni prenosni upornik. Telefoto: UPI 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 27. septembra 19,, DR. FRAN BRUMEN Sprehodi Večina {judi meni, da najbolje služijo svojemu zdravju, če se lepo počasi, čim bolj lagodno in brez napora sprehajajo po čimbolj ravni in shojeni poti. Menijo, daje dovolj in smotrno prebiti nekaj časa na bolj ali manj svežem zraku in pri tem neaktivno, skoraj bi rekel leno, prestav^ajo noge. Češ, sprehod je počitek in je treba štediti energijo. Temu pa ni vselej tako. Igre nadomešča o otrokom sprehode. STAREJŠIM LJUDEM PA NAJ BODO SPREHODI TELOVADBA. Za bolnika n^ bodo sprehodi uživanje svežega zraka in primerna krepitev. Za zdravega, četudi starej- šega človeka, naj bo sprehod odmerjen bič. IZPREHOD NAJ BO AKTIVNO IN STRUMNO PREMI- KANJE V SVEŽEM ZRAKU, ki naj bo toliko obremenilno, da se približuje že telesnemu naporu. Stopati je treba krepko in ne počasi. Duševna in živčna sprostitev, zračenje in krepitev celotnega sistema za premikanje, predvsem mišic so trije najvažnejši elementi sprehajanja. Pri sprehajanju je važno upoštevati tudi dnevni čas, vreme in teren, po katerem se sprehajamo. Bolniki naj se sprehajajo svojim boleznim primerno, pač po indi- vidualnih navodilih svojih zdravni- kov. Do nedavnega je veljalo npr. za srčne bolnike pravilo, da naj čim več mirujejo in počivajo, da ne bi prehitro iztrošili še obstoječih rezervnih sil. To danes velja le še delno in sicer tako dolgo, dokler se krvnoobtočni sistem ne popravi toliko, da zmore brez škode določen telesni napor. Telesni napor je namreč dvorezen nož. TRE- NUTNO IZMUCi ZATO, DA NAK- NADNO OKREPI. Telesni napor je zdravilo, ki ga odmerjamo obratno kot ostala zdravila; ne postopoma čim manj. temveč POSTOPOMA CIM VEČ. NAJVEČ VREDNO ZDRAVILO JE ZAPOSLITEV - TELESNO DELO -- seveda ob pravem času in pravilno obremenitvijo. SPREHODI NAJ BODO SMOTRNO DOZI- RANO DELO. Za sprehode so primerni vsi letni časi. Najugodnejši dnevni čas pa je med 17. in 19. uro, pozimi nekaj prej. Takrat je telo v najugodnejšiIcondiciji za rdcreacijo. f V poznem popoldnevu popuščajo duševne in živčne napetosti, ki so v današnji dobi največja mora člove- ka. Različne bolezni, ki so označene z znaki živčne izčrpanosti, so in bodo čedalje bolj številne, čim boj se človek odmika od naravnega dela na polju in v gozdu - nasploh v naravi in pristopa k strojem v zaprtih prostorih. Stroj je valpet modernih dni, bič, ki se neprene- homa vihti in priganja. TEREN, PO KATEREM SE SPREHAJAMO, NAJ BO RAZ- LIČEN IN VSELEJ PRILAGOJEN TELESNIM SPOSOBNOSTIM. Bol- niki naj izbirajo lažji ravninski teren z izhojeno potjo. Zdravi sprehajalci pa se n^ sprehajajo tudi po neizhojenem hribovito valovitem svetu. Tam je namreč potrebno stopati oprezneje in noge razUčno visoko privzdigovati. S tako hojo se krepgo razhčne skupine mišic, posamezni sklepi ostajajo prožnejši, predvsem gleženski skočni sklepi, ki se sicer že pri nerodni stopnji kaj radi izvinejo. Zelb dobro in priporočljivo je V SPREHOD VKLJUČITI TUDI TEK - tekanja po ravnem in navzgor toliko, kolikor je za trenutno zdravstveno stanje primerno. S tekanjem ne obremenimo zgolj mišičevja, temveč predvsem krvnoobtočni sistem in pljuča dobro prezračimo. SLABO VREME NAJ NE BO OVIRA ZA SPREHODE. Po nalivu ali po snežnem metežu je sprehod n^bolj koristen. Takrat je zrak prečiščen, nevidni prašni delci in plini so izprani na tla in ozračje je napolnjeno z osvežujočim ozonom. Tudi veter je vreden pomočnik zdravemu sprehajanju, dobro zma- sira kožo na licih in jo lepo obarva. Sprehod n^ bo primerno napre- zujoča hoja. Po možnosti prehoditi vsak dan okrog 5 km. Na ulici lahko vidimo, kako vzravnana so tudi še v starosti telesa telovadcev in športni- kov. V prihodnjem tednu plesni tečaj Za vse nadarjene plesalce in vse tiste, ki si želijo učiti plesati, je DPD Svoboda pripravila začetni in kasne- je nadaljevalni plesni tečaj. Tečaj se bo pričel 2. oktobra letos. Učni program plesnega tečaja bo letos obsegal prav tako kot vsa leta naz^ vse standardne in južnoameriške plese. Tečaje bo vodil in poučeval znani ptujski plesalec in večkratni prvak na plesnih turnirjih, SANDI GLATZ. Učni program bo segal v vse vrste svetovnih plesov, tako da bo vsak pridobil veliko plesnega znanja in plesne kulture. Dosedanji plesni tečaji so dali veliko dobrih rezultatov, se marsikateri teč^nik uvrstil v t vrh plesne ehte. Prireditelj i prizadevajo, da bi bili letošnjitečf čimbolje izvedeni, tako da i kandidati pridobih čim več znai|i in pozneje nadaljevah v nadai^ valnem teč^u, kasneje pa seuvK med vrhunske plesalce. Sandi Glatz nam je povedal.d;< bo trudil posredovati vse >v>: znanje mladim plesalcem, ki se K': prijavili v tečaj. Tečaj bovsaktec" dvakrat po dve uri in bo oW vsega skupaj 40 ur intenzivni)'. ■■ Iz POŠ v Ptuju v šolskem letu 1973/74 obiskuje posebno osnovno šolo v Ptuju 274 učencev iz bhžnje in daljne okohce mesta. Kljub temu, da je šola v prithčju Mioritskega samostana do- bila še dva dobro opremljena učna prostora, je pouk še vedno v treh izmenah. Uprava šole je na šolskem hodniku opremila poseben govorilni kot za obiske staršev, medtem ko so učenci dobili veliko stensko stekle- no vitrino, ki jo bo urejeval pionirski odbor in s tem učence in druge obiskovalce šole obveščal o svojem delu, uspehih in načrtih. September že poteka v vz^^ priprav na dan pionirjev in prve letošnje številke šolskegaPj „Črički". V šoh že delujeta tem^ in telesno-vz'gojni krožek; P"* pridno pa vadi tudi šolski F zbor. V letošnjem šolskem 1^'jj dnevu mladosti bo šola pn^J^j^j. pokrovitelj področnega m^ds športnega tekmovanja pos^" ^ Slovenije. TaTe pnreditve , sovpadale tudi z 25-lemico jj in delovanja posebne šole KDO JE KRIVEC ZA NEČISTOČO V AVTOBUSIH? Iz dneva v dan lahko ugotavljamo, da vzporedno z udobnostjo in izboljšavo avtobusov v njih ne narašča tudi čistoča Še vedno lahko govorimo o izjemnih pnmo- rih, če v avtobusih naših prevoznih podjetij opazimo koše za odpadke. Največkrat se za njihovo namestitev ne odloči podjetje, temveč kar individualno šofer, ker ga moti nečistoča vozila, ki ga upravlja. Tuja prevozna podjetja imajo ob vsakem drugem stolu montirane koše za odpadke, ker v večini sodobnih avtobusov potniki ne morejo odpira- ti oken, prav tako so odpadh standardni pepelniki, ker je kajenje prepovedano. Večina potnikov na potovanje nosi bonbone, napohtan- ke ah čokolado; ne manjka pa tudi risrih z bananami, pomarančami in drugfm sadjem. Ker ni košev, se večina odpiilkov nabira na tleh ah v zakotnih prostorih med sedeži in steno karoserije, od koder se kmalu pričnejo razširjari neprijetne vonja- ve. Neredko se priperi, da kateri izmed potnikov celo pade med prerivanjem, ker je stopil na odvrženo lupino sadež.a Najbolj je nečistoča opazna na medkrajevnih Unijah, oziroma na vseh daljših progah. Kdq se bodo vsa prevozni- ška podjetja zavedala, da je koš obvezni del sodobne opreme v avtobusnem prometu? Koš pod stolom voznika - izjemen primer, posnet v avtobusu ljubljan- skega Kompasa I jgpNiK — Četrtek, 27. septembra 1973 stran 13 Tragična usoda Marta je bila priden deklic. Že v »odnji mladosri je prišla do izraza ^na bistra glavica. Bila pa je tudi -vahna in nasmejana, skoraj bi ^el. da je nisi videl jokati. Rasel \^'z njo v isti ulici, v istem Lrišču sva se igrala. Prve otroške ^hiosti so bile povezane z njo. Tako sva v veselju in igri preživljala otroške dni. Nisva se niti zavedala, ticoje vse hitro minilo. Začele so se šolske skrbi. Ko sva jfvič stopala prori šoh, sta bili Lini roki trdo oprijeri. Tako kot -pi dan, sva hodila vseh osem let. Vedno sva sedela v isri klopi, v istem razredu sva premagovala šolske jjjjbi, Marta rni je veliko pomagala, ^ermije šlo pač malo tege v glavo. BOa je stalno odhčna učenka. Po jjemletki sva spet skupaj vstopila v srednjo šolo. Tu se je nadaljevala pot.ki n^u je tako čvrsto vezala. Pive plese sem namenil njej, ona pa mi je podarila veliko iskrene iubezni. Vse je bilo kakor v bajki iz ianj, dokler ni privihral nad Marto »men oblak. To se je zgodilo v ■etitem letniku. Oblak seje prikazal obliki profesorice, kije predavala jospodarsko poslovanje. Nikoh mi rj bilo jasno, kag se je pravzaprav ztodilo. Vem le to, da je postajala \(arta vedno bolj žalostna in zamišljena. Vsi moji napori, da bi ji pomagal, so bih zaman. Pri gospo- darskem poslovanju so se vrstile fflKe druga za drugo. Vse predmete je obvladala kot prej. Je gospodarsko poslovanje ji ni šlo. Čeprav je doma dela, kar se je učila, so se !lokobno vedno znova lesketale enice v redovalnici. Tako je trajalo idc^ mesecev, dokler se ni Marta našla v umobolnici. Tam leži že iolgo, njeno stanje pa se ni zbopalo. Prazna klop poleg mene, t: nadaljujem študij na višji šoh, me cominja na njo. Ne vem, če bo še sedla v katero šolsko klop. V "eni pa odmeva: ,,Prekleete oko- ičine, ki sojo pahnile v tako kruto :»do," A.FAJT Smrt pri igri z maiokalibersico pušle. In odpravili so se. Okoh pol devetih je bilo, ko so zapustili domačo hišo. Čez kakšno uro in pol so se vrnili s plenom. V naslednjih terenutkihje postalo Ambroževo dvorišče prizori- šče tragičnega dogodka. Mladolet- nik Zlatico Majcen je hotel pokazari A. J., obrambo pred napadalcem s puško. Slednji je nameril puško na Zlatka M., a še preden je ta hotel pokazari obrambo, se je puška, ki je bOa nabita, sprožila. Krogla je zadela Zlatka M. naravnost v srcfe, na dvorišču je obležal mrtev. Sosed Franc Vajda, Mala vas 3, nam je o tem tragičnem dogodku povedal naslednje: ,,Ko se je to zgodilo, so vsi trije Ambroževi prihiteU k nam in zaklicali: „Stric, stric, pojte pogledat, kaj se je zgodilo!" - Ker sem bil takrat že v postelji, me je vse še bolj zmedlo. Nisem našel stikala za luč, v temi sem kom^ našel hlače, si jih na hitro oblekel in odhitel ven. Srce mi je močno razbijalo in občutil sem tesnobo in strah. Na Ambroževem dvorišču sem zagledal Majcenovega Zlatka iz Muretinc 15; ležal je nepremično. Prijel sem ga za prsi, a ni več dihal. Tudi srce mu ni več utripalo. Temnordeča kri na ustnicah bledoličnega Zlatka, mi je dala vedeti, da je zares mrtev. Pretreslo meje, hudo mi je bilo, po telesu so mi šli mravljinci. Prvi trenutek se mi je zdelo še vse kot v kakšnem filmu. Nisem hotel verjeti kruti resnici, da leži pred mano mrtev 17-letni fant, ki ga je pravo življenje šele čakalo. A kmalu sem se s tem moral sprijazniti. Med tem je sovaščan Vogrinec že odhitel na milico, jaz pa sem se s kolesom odpeljal v Muretince, k Zlatkovi mami. Ko sem prišel ^a, se je Ehzabeta Majcen ravno spravljala k počitku. Ko sem jo pozdravil, mi je sitno odgovorila: ,,Joj, glih sem se spravljala spat, pa me prideš zmotit, tak sem zmatrana." Nisem ji upal povedati, k^ se je zgodilo. Dejal sem ji, da seje Zlatico ponesrečil in, da leži na dvorišču pri Ambroževih. Materinska ljubezen ji je skremžila čelo globoko je vzdihnila: „K^ pa si je stri kaj, kje je zdaj?" Nisem mogel več, solze so me silile, ko sem videl utrujen obraz delovne ženske - matere, obrnil sem se in odšel ven: „Pojdite za mano" sem še z muko spravil iz sebe. Pri tem seje Francu V. zaustavilo. Z roko si je obrisal oči in zmedeno nada^eval: „Pa glih temu se je moralo to zgoditi (in je pokazal na A. J. ki je obupan hodil po dvorišču). Veste, pri tej hiši sta, dvojčka. Oba sta zelo pridna, vsepovsod sta aktivna, pri gasilcih, pri mladini, pa oba sta bolj mirna, jaz ne vem, zakaj se je moralo ponesrečiti ravno temu pridnemu fantu. Res ne vem. Usoda je kruta, prek ruta." -M. OZMEC- osebna Uroniha RODILE SO: Irena Vogrinec, Pavlovski vrh 11 - dečka; Štefka Korada, Trnovski vrh 3 - Lidijo; Štefanija Herceg, Zalužje 49 - Valerijo; Vida Kovačec, Formin 4 - Matejo; Milica Kristovič, Zabovci 56 - Sabino; Marijana Bratec, Bukovci 103 - dečka; Marija Peklar, Muretinci 39 - Srečka; Marta Seruga, Strezetina 25 - Boštjana; Frančiška Novak, Lovrenc na Dr. polju 43 - Dušana; Majda Kaučič, Branislavci 24 - Sonjo; Olga Jurgec, Gradišča 34 - Stanislava; Terezija Mikša, Zabovci 16/a - dekhco; Pavla Čuček, Vitomarci 24 - Janka; Zofija Potočnik, _ Dolič n. h. Natašo; Rozalija Žiher, Jelovec 43 - Stanka; Ana Vauporič, Barislavci 15 - Stanislava; Darja Bezjak, Ormoška l/a - Davorina; Štefanija Žampar, Rakovci 1 - Lidijo; Terezija Krajnc, Polenci 8 - Valerijo; Angela Horvat, Vintarovci 45 - Valterja; Kristina Matjašič, Slovenja vas 34 - Uroša;' Sonja Brunčič, Noršinci 18 - Danila; Silva Meško, Placar 68 - deklico; Mira Kožar, Bezjakova 10 - dečka; Antonija Krajcer, Vratno 141 - Alena; Kristina Bezjak, Cveticovci 84 - dečka; Marija Perčič, Urban 157 - dečka; Irena Črnko, Krčevina 79 - deklico; Frančiška Masten, Obrez 123 - Matejo; Silvestra Furjan, Kolarovec 50 - dekhco in dečka; Zofija Kr^nc, Savci 45 - dečka; Marija Muršec, Ključarovci 18 - dečka; Marija Vaupotič, Loperšice 12 - deklico. POROKE: Franc Prime, Potrčeva 25 in Ida Gole, Gorišnica n. h.; Janez Marin, Krambergerjeva pot 7 in Ljerka Janušič, Varaždin, Dž. Šolarja 13/d; Jožef Zadravec, (Gregorčičev dr. 3, Postojna in M^da Horvat, Kidričevo 8; Marjan Vinter, Brezje Otok 70 in Milena Arnejčič, Turški vrh 39; Štefan Gomilšek, Gabemik 35 in Mileva Kopranovič, Banja Luka,, Marije Bursač 12; Zvonimir Pernat, Zg. Gorica 4 in Dragica Hertiš, Lovrenc na Dr. polju 24; Sava Trninič, Maribor, Ul. heroja To- mšiča 4 in Marija G^šek, Maribor, Ljubljanska l/a. UMRLI SO: Anton Mikulec, Muzejski trg 1, roj. 1984, umri 16. sept. 1973; Marija Mirt, Oroslavje, Zagrebška 13, roj. 1939, umria 17. sept. 1973; , Janez Ljubeč, Hrvatski trg 4, roj. 1907, umri 14. sept. 1973; Zinaida Santarovič, Ciril-Metodov dr. 10, roj. 1888, umrla 18. sept. 1973; Marija Toplak, Štukl 7, roj. 1892, umria 2. sept. 1973; Terezija Gačnik, Rogozniška 1, roj. 1894., umrla 23. sept. 1973. č PREDLOG ZA PODRAŽITEV ZDRAVIL Farmacevtska industrija je Svetu zvezp zdravstvenih delovnih organi- zacij Jugoslavije predložila osnutek predloga o podražitvi nekaterih proizvodov - zdravil, ki jih kljub nujnim potrebam na našem tržišču ni. Predlog podražitve bi zajel kar 190 razhčnih medikamentov. Svet je sprejel predlog pod pogojem, da bodo skupnosti zdravstvenega zava- rovanja, zdravstvene organizacije in farmacevtska industrija podpisale družbeni dogovor. J. M." _______..._______ . J^........ _^_____.........____ \i\J HVALA ilLAHKO REKEL ^ petek zvečer po prvi kino -iistavi, sem se naporila proti •■^u. Na trgu pred poslopjem "-.''ike pošte se je mestnemu -solasu vnel motor. Skočil je z i^P in ga pustil na cesti. Najprej je prelvplinjač, nato pa se je vnelš še •*'nn,ki je začel teči iz rezervoarja ^■prva pneumatika. Okrog goreče- ^, niotoija se je zbralo precej "■»Povednih občanov, nihče pa ni l*^^'' kaj naj ukrene. Dolgolasi J'!"* motorja je poskušal bencin- ^.Plamen pogasiti z krpo. Mimo *-3no večjega plamena so vozih 'I^J^ vozniki, dokler se ni ustavil merccdes, iz katerega je voznik in s svojim gasilskim ^^»'atom pogasil plamen. Goreči nski rezervoar bi lahko eksplo- poškodoval prisotne, ki ^.■■'"0 še ne vedo, da se je ;;'ebno čimbolj oddaljiti od ' ■^'h bencinskih posod. Prav tako * Tiotorja in drugi radovedneži . "lalo poznijo bonton, kajti •^emu vozniku, ki je priskočil jmoč, se ni nihče niti zahvalil , , gasilskega aparata ni prav tako se je izpostavil : "°^ti plamena in eksplozije, ..^ nesebična pomoč pa je i^" preprečila še dodatno nesre- PRIPRAVLJENI SMO ZA JESENSKE DNI... Ce potrebujete pokrivala za hladne dni, potem obi- ščite prodajalno ELEGANT v Lackovi ulici. Na voljo so vam raznovrstna pokrivala, kot so kape ter klobuki, perilo in pletenine vseh velikosti in vzor- cev. Nudimo veliko izbiro torbic, potovalk, denarnic in volne za ročno in strojno pletenje. Vse to in še marsikaj lahko kupite v naši prodajalni, zato vas z veseljem pričakujemo! Kolektiv prodajalne ELEGANT NE POZABITE — MERCATOR PANONIJA SKRBI ZA VAS! 14 stran tednik — Četrtek, 27. septembra u -.__* m. naša pisma ZOPET GREMO V ŠOLO Počitnice so se že končale. V ponedeljek smo šli zopet v šolo. Letos grem v 2. b razred. Učila me bo tovarišica Nežka Ducman. Vča- sih se bom v šolo vozil z avtobusom. Šole sem se že zelo veselil. Joži Mohorko, 2. b razred, OŠ Poljčane IZLET V NEZNANO V nedeljo, 9. septembra 1973. smo planinci gorišniške osnovne šole organizirali izlet v neznano. Prijavilo se nas je 14. Z nami je šel tudi vodnik: torej 15. To je bil izlet s kolesi. V nedeljo ob 8. uri smo se začeli zbirati pred šolo. Ko smo bili vsi, smo odrinili. Vendar nismo imeli dosti upanja, da nam bo vreme n"'ilonjeno. Sonce seje kljubovalno skrivalo za oblake. Čez nekaj časa pa je posijalo in ves dan je bilo toplo, nam na kolesih skoraj prevroče. Izlet v neznano? ! Kaj rti je pomagal zemljevid^ neznano je bilo pač neznano. Spraševali smo našega planinskega vodiča, a nam ni hotel povedati, kam gremo. Vožnja je bila precej zanimiva, saj krpanja zračnic in drugih okvar na kolesih ni manjkalo. Najprej se je enemu od udeležencev utrgala veriga. Precej neprijetna stvar. Šli smo nazaj, kjer je pustil kolo in verigo s pomočjo nekega domačina popravili. Potem smo pot nadaljevali. Ni dolgo trajalo, ko je istemu, to je Janku, počila zračnica. Bil je ves obupan. Kaj sedaj? ZakrpaU bomo, kaj jpa drugega, seveda! In res, s pomočjo našega odUčnega mojstra Jožice iz 7. razreda, smo uspešno zakrpali zračnico, vsaj za nekaj časa. Malo gor, malo dol in neznano je počasi postajalo znano. Ta neznani cilj je bil Trakoščan. Kaj hitro smo bili tam. Najprej smo si ogledaU grad in bogato muzejsko zbirko. Nato smo se prehodili ob jezeru in se navsezadnje okopaU v bazenu. Seveda ne vsi, ker nismo imeli kopalk. Pa nam ni bilo žal, kajti voda je bila zelo mrzla. Ko smo se nakopali in nagledali, smo šli proti restavraciji in se okrepčali ali osvežili, kakor že hočete. Pa ne z alkoholnimi pijačami, ampak z oro. Da ne pozabim, pred gradom smo naredili tudi dva spominska posnet- ka. Nato smo vzeli vsak svoje kolo in se odpeljali domov. Tudi sedaj je Jankovo kolo, oziroma zračnica nagajala. Spet smo namreč morali krpati.^ A upali smo, da je res zadnjič. Ha ni bilo. Čakalo nas je še novo, pa vendar isto opravilo. Toda to nas ni motilo. Veselje je bilo na višku. Zdi se mi, da smo se vračali hitreje, saj je cesta vedi^o malo visela. Kmalu smo prispeU domov in se poslovili z željo, da bi preživeli skupaj še več tako lepih, zanimivih izletov. FRA.NCKA PETEK, 7. a razred, OŠ. Franc Belšak ,,Gorišnica" ZAPOZNELA PISMA NA IZLETU V steklarski šoli smo videli steklarske pipe, v steklarski šoli pa, kako so delali kozarčke. Potem smo šli v nalivalnico. Videli smo, kako nalivajo v steklenice slatino. Šli smo še v park. Tam smo videli ribjce. Šli smo še na postajo. Tam smo se igrali. Nato smo se peljali z vlakom. Sprevodnik nam je dal škarje. Jaz sem naredil na karto sedem lukenj. Zvonko Frangež, 1. a, OŠ Majšperk NA POTI IZ ŠOLE Doma sem v Majšperku. Rada se učim. Danes smo imeli štiri ure. V petek smo imeli pet ur. Sama grem v solo. Sama grem iz šole. Jelka Korošec,^ 1. a, OŠ Majsperk NA IZLETU Bili smo v steklarski šoli. Tam smo videli kozarce. Potem smo šli v naUvalnico. Nato pa v park. Tam smo videli rožice. Potem smo šli na postajo. Tam smo se igrali. Bili smo v nebotičniku. Tam smo se peljali z dvigalom. Potem smo šli v pivnico. Tam smo pili slatino. Potem smo šli na železniško postajo. Z vlakom smo se peljali do Rogatca. Potem smo se peljali z avtobusom domov. Igor Rakovec, 1. a, OŠ Majšperk NA IZLETU Včeraj smo bili na izletu. Prišla sem do tovarne. Tam sem počakala na avtobus. Peljal nas je v Rogaško Slatino. BiH smo v nebotičniku. Tam smo se jieljali z dvigalom. Potem smo počakali na vlak. Tam smo se igrali. Na izletu je bilo veselo. Alenka Peršuh, 1. a, OŠ Majšperk MOJE POČITNICE Sonce je skozi okno poslalo svoje prve jutranje žarke. Zbudila sem se in skoraj nisem mogla verjeti, da grem zopet v šolo. Letos sem imela posebno lepe počitnice. Večino počitnic sem preživela v Lovrencu na Pohorju in v gorah. Bila sem na Pesku, na Rogli, na Rdečem bregu ter na Veliki planini. V planinah sem nabrala planinsko cvetje. Vse- povsod smo se imeli zelo lepo, le na Veliki planini je bila megla in dež. Vendar je bilo tudi tam prijetno. Vozili smo se s sedežnico in gondolo. Bila sem tudi v Žetalah, obirali smo jabolka in slive ter pomagali pri domačih opravilih. Na enodnevni izlet smo se peljali na Koroško in Velenje. Med počit- nicami sem prebrala tudi veliko knjig. Bilo je lepo, a včasih so se mi misli povrnile na šolo. Zadnje dni pa smo hodili na kopanje. Želim, da bi takšne počitnice preživela še veliko- krat. Sedaj pa je moja prva skrb učenje. Karmen Pulko, 5. b razred, OŠ ,,Franca Osojnika" NA POTI IZ ŠOLE Zvonec je naznanil konec po.. Odšli smo iz razreda. Na hodni smo se preobuli m smo o domov. Jaz se vozim s kok Vozim se mimo gozda. Iz gozfl sliši petje ptic. Pod drevesi"' skakljala veverica. Tudi zajček mi včasihjjrečka pot. Vo,^ se skozi Stanecko vas. Tan, ^ srečujem z otroki. Malo * igramo, nato se odpeljem dom^ Doma si napišem domačo naloj! Ko napišem nalogo, lahko grenivf: Igor Jeza, i; jj.piyjlK — Četrtek, 27. septembra 1973 stran 15 rezervirano za luizeUa Dober den fsen fkup! Če glih se je že brotev grozdja začela pa man jas gnes še fseeno dve hmeljski poročili. Najpret mo objavli pismo, ki ga je lastnoročno podpisala Marička iz Haloz: ,,Drogi Lujs, v Tedniki sen štela, da si letos tudi ti hmelj v Savinjski dolini obira. Tudi jas sen hodla prejšja leta na toto delovno pot, letos pa sen si rekla — zakaj bi te šla v Savinjsko dolino, če pa lehko kokšni dinar s totin delon tudi v ptuj^i občini zaslužin, saj ma kombinat lepa hmeliša nasajena. Moja sosida, ki je bolj avantu- ristično razpoložena pa je šla klub temu v Savinjsko dolino. To prejšji tjeden sma se srečali no se neke pogovorjali, kejko je kera zaslužila. Resen je, ke so v Savinjski dolini no na ptujsken 'kombinati enako pločali za merico obronega hmela 400 starih dinarof. Do sen je fse praf no pošteno, razlika pe je v ten, da so v Savinjski dolini dobli obirolci še zapstujn hrono no prenočišče, jas, no fsi tisti, ki smo hmelj cupfali v ptujski občini pa smo si mogli jesti od duma kre sebe nositi, prenočišč pa smo seveda duma meli. Lujs, zaj pa ti reči, če je to praf^no pošteno! Meni se zdi, da neje. Če ze južine nesmo mogli dobiti, te bi nan mogli fsaj por dinarof pri merici fcoj dati. Jas sen se že zatrdno odločila, da mo šla drugo leto drgoč za hmeljskin zaslužkon v Savinjsko dolino no mo si tan dosti več prišparala, saj mi nede trebalo želodčnih potrebščin kupovati . . ." Marička, če je to tak resen, kak mi pišeš te so te resen na šajbo vrgli no seveda tudi fse druge. Ob gnešjih cenah za prehrono si mogla čista zagvišno fsoki den najmeje enega jurja pa pul za jesti dati, pa še ti je vena poleg toga v želocfci povok mrežo preja. Mi, ki smo hmelj v Savinjski dohni trgali, totega problema resen nesmo meli. Hrona seveda neje bila hotelske kategorije, siti pa smo le bili. Jas sen prepričani, da de moga biti druga leto toti problem drgačik rešeni in to tak, ke do pogoji za obiraje no zaslužek ter seveda prehrono izenočeni v Savinjski dolini no v domočih hmeliših, drgačik najbrž hmelj nede v proven cajti obroni. Lepo te pozdrovla Lujs. AUF BIKS LUJS!!! S tokin naslovon me pozdrovla v svojen pisrrii Mihalek od Vejke Nedle, ki piše: Ovokrot si pisa, kak si pridno no pošteno v Savinjski dolini hmelj ooira, jas pa sen na lostne oči vida, da nesi bija tak nedužna ofca, kak se delaš. Tiste dni sen se jas voza z aftobuson na izlet v Logarsko dolino. Prireda nan ga je ormoški občinski odbor rdečega križa. Na tvojo smolo smo se vstavli glih pri tisten hmeliši, kak si si ti dinare služa. Pje, zaj pa mi po pravici povej, kera je bila tista, ki si jo pri belen dnevi no sunci za enim hmelovin prmon okoli šijaka obijova? Zaj se sploh ne čudin, da to prešnji mesec neje bilo en tjeden tvojega rezerviranega kota. Čista zagvisno te je Mica za tvoje savinjske grehe doma v štalinko zaprla no ti odredla tjeden dni hišnega pripora. Ti si nan seveda to malo drgačik napisak ke ne bi tak jovno na slab glos priša. Bodi pošten na nan povej, kak je to fse fkup bilo! Ne lazi, ker ma lož krotke noge. Pozdrovla te Mihalek. Pje, Mihalek, če si že ti mene tak jovno razkrinka, da sen se v Savinjski doHni tak no tak obnoša, te mo še jas poveda, da si tudi ti na tisten izleti sosidovo Trezo ,,šofira" na zodjen sedeži tistega aftobusa. Kaj pa zaj na to proviš? Kaj de rekla tvoja Urška, gdo de preštela toti tvoj greh? Jas sen mojega že odsluža v stalinki, tebi pa de Uršika čista zagvišno zenko okoli šijaka 2;^vezala no te na prvi trom obesla. Če boš osta živ, te dobro vedi, daje zlo resničen tisti pregovor, ki provi: Keri drugemi jamo kople, son v njo pod ne . . . Pje, Mihalek, zaj pa sma obodvo v kaši. Moja se je že ohladila, ti pa si tak Miha, ki rad kašo piha. Brez zamere, no dobro se mej. Srečno, vaš Lujzek kino SLOV. BISTRICA 27. septembra: am. barv. krimi- nalka MESTO NASILJA; 29. in 30. septembra: am. stand. bar. voj. komedija KJE JE POT NA FRON- TO; 3. oktobra: fran. bar. ^uh. drama GROFOVSKA ZABAVA. LJUTOMER 27. septembra: an. barv. kriminal- ka DOBRO DELO V ITALIJI; 29. in 30. septembra: it. zah. nem. barv. film MAŠČEVALEC IZ KARO- LINE; 3. oktobra: franc. bar. film LJUBEZEN V TROJE. PTUJ 27. septembra: dom. voj. barv. film MAKEDONSKI DEL PEKLA; 28. septembra: am. komedija NE- KATERI SO ZA VROČE; 29. in 30. it. fr. šp. barv. film AVANTURE NEKEGA VELIKANA; 30. septem- bra: ob 16. in ob 20. uri zah. nem. barv. erotika EVA. horoskop OVEN (21. 3.-20. 4.): Zadovo- :;ite se z doseženimi uspehi, prihod- jjst ne prinaša nič dobrega. Ravnaj- t se po nasvetu vaše drage osebe. V petek boste osamljeni, a ne za i^o. Veselje z naraščajem. BIK (21. 4.-20. 5.): Od dela, ki 5t ga pred časom neradi sprejeli, bo i^liko dobička in koristi. Škodovati im utegne, ker ste pozabili neko :(lo pomembno ime. Pri odločanju ko sreča. Novo znanstvo preseneti. DVOJČKA (21. 5.-21. 6.): Naj im ne bo nerodno izkoristiti Nzornost, ki vam jo izkazuje !d; 17.45 Noge v zlatu, glava v a; 18.05 Obzornik; 18.20 Tc .ov večer; 18.50 Mozaik; 18.55 V temnem onkraju; 19.20 Srednjebo- senski rudniki; 19.45 Risanka: 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.35 Mi med seboj; 2 1.35 Bratje Karamazovi; 22.25 Glasbena oddaja; 22.45 Košarka Jugoslavija-Francija; 23.30 Poročila. SREDA, 3. OKTOBRA: 8.20 TV v šoli; 11.00 TV v šoli; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.45 Otroci naše šole; 18.00 Risanka; 18.10 Obzornik; 18.25 Na sedmi stezi; 18.45 Arhitektura in družba; 19.15 Mozaik; 19.20 Kaj hočemo; 19.45 Kozmetično ogledalo; 19.50 Cik- cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer: 20.35 Z mačetami v napad; 22.10 Nok- turno: Bolero; 22.25 Poročila. ČETRTEK, 4. OKTOBRA: 9.05 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli; 15.55 Nemščina; 16.10 Francoščina; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.30 Iz zakladnice slovenske književnosti; 18.05 Obzornik; 18.20 Mozaik; 18.25 Tišina, na sporedu je nemi film; 18.50 film; 19.45 Risanka; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 2 0.40 Četrtkovi razgledi; 2 1.30 Mladost na stopnicah; 22.00 Poročila; 22.05 Evropsko prvenstvo v košarki. PETEK, 5. OKTOBRA: 9.25 TV v šoli; 1 1.00 Angleščina; 14.35 TV v šoli; 16.10 TV v šoli; 16.45 Madžarski TV_ pregled; 17.45 Možički pomagači; 18.15 Obzornik; 18.30 Rekreacija: Orodna telovad- ba; 18.50 Pet minut za boljši jezik; 18.55 Mozaik; 19.00 Kratek film in naš ekran: 19.45 Risanka; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.35 Trije mušketirji; 22.10 xxi. sto- letje: 22.35 Poročila. SOBOTA, 6. OKTOBRA: 9.35 T V . v šoli; 1 1.00 T V v šoli; . . . Športno popoldne; 17.45 Vater- polo Mladost-Mornar; 18.05 Ob- zornik; 18.20 Daktari: 19.10 Mozaik; 19.15 Igralec je igralec; 19.45 Risanka; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 -n TV barometer; 20.25 Skrivnosti morja; 2 1.25 Barvna propagandna oddaja; 2 1.30 Starinarja; 22.00 Prenos finalne tekme; 2 3.30 T V kažipot, 2 3.50 Poročila. radiisM program NEDELJA, 30. SEPTEMBRA: 4.30-8.00 Dobro jutro - Poročila - vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Poročila; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila - EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 Poročila - EP; 7.30 Za kmetijske proizvajal- ce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV spored; 8.05 Radijska igra; 8.46 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Popevka poletja^ 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Se pomnite, tovari- ši; 10.25 Pesmi boja in dela; 10.45-12.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 10.00-11.20 Poročila; 12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro- čila; 13.15 Obvestila; 13.30 Priporo- čajo vam; 13.50 Domači ansambli; 14.00 Poročila; 14.05 Slovenski ansambli; 14.30 Humoreska; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Operne melodije; 15.30-18.00 Športno popoldne - vmes ob 17.00 Poročila; 18.00 Radijska igra; 18.35 Veliki zabavni orkestri; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Plesni orkester; 22.40 Vedre note; 23.00 Poročila; 23.05 Literar- ni nokturno; 23.15 Nočni cocktail; 24.00 Poročila. VSAK DELAVNIK je zjutraj naslednji program: 4.30-8.00 Do- bro jutro — Poročila — vmes ob 5.00 Poročila; 5.00 Poročila; 5.30 Poročila - Za vas; 5.45 EP\ 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila — EP; 6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila - Dobro jutro, otroci; 7.15 EP; 7.25 Poročila - Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 1. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestita- jo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Bjelinski: Divertimento; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Georges Jauvin; 17.00 Poročila; 17.10 Zveneča imena; 18.00 Poročila; 18.15 Pihalne godbe; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Toneta Žagarja; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Operni koncert; 2 1.30 Zvočne kaskade; 22.00 Poročila; 22.15 Zaplešite; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. TOREK, 2. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Ali jih poznate? ; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Barito- nist Leonard VVarren; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poroči- la; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Borisa Franka; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Radijska igra; 21.10 Melodije v ritmu; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba Edgana Varesea; 24.00 Poročila. SREDA, 3. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Poje Ženski kvartet; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital flavtista Borisa Čapme; 16.00 Loto vrriljak; 17.00 Poročila; 17.10 Operni koncert; 18.00 Poročila; 18.20 Listi iz pop albuma; 19.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Simfonični orkester; 21.30 Lepe melodije; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni-zvoki; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 4. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Za mlade; 14.40 Mehurčki; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez- zo; 15.40 Orkestralne vizije Deme- trija Žebreta; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Plesni orkester; 18.35 Kasetna produkcija; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Atija Sossa; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 2 1.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Koncertantni deli Bohuslava Martinuja; 24.00 Poročila. PETEK, 5. OKTOBRA: 14.00 Poročila; 14.10 Zbor Roger Wagner; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 L. van Beetho- ven: Trio za klavir; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester radia Hannover; 17.00 Poročila; 17.10 Cezar Franck in njegovi veliki interpreti; 1750 Človek in zdravje; 18.00 Poročila; 18.15 SignaU; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Minute s kvartetom „DO"; 19.25 EP; 19.30 Rj.., dnevnik; 20.00 Zborovska li,^ - ra; 20.30 Top-pops U; j^i- Oddaja o pomorščakih; j Poročila; 22.15 Iz logov domJ- 23.00 Poročila; 2 3.05 Lite,.^ nokturno; 23.15 Popevke; Poroč ila. SOBOTA, 6. OKTOBRA: i- Poročila; 14.10 Po Jugosi, 14.55 EP; 15.00 Dogodki' odmevi; 15.30 Glasbeni interne,' 15.40 Operni pevci; 16.00 Vrtii! 16.40 Plesni orkester; 17.oo pl! čila; 17.10 Glasbena medigra; p': Gremo v kino; 18.00 Porc,:; 18.15 Ob isti uri; 18.45 S knjiži.'! trga; 19.00 Lahko noč, o,,,* 19.10 Obvestila; 19.15 Ansa^^ Lojzeta Slaka; 19.25 EP; jj': Radijski dnevnik; 20.00 Kint radar; 21.00 Radijska igra; }{l Majhni ansambli; 22.00 Poro;; 22.20 Oddaja za izseljence; 23" Poročila; 2 3.05 V novi teden;24'i Poročila. I mali oglasP TRIFAZNI ELEKTROMOTOR KM prodam aU zamenjam enofaznega enake moči. Arbeiter, Sp. Hajdina 44/a(pri. postaji). 500-LITRSKI SOD prodam. Vi- šajte pri Francu Matjašiču, Nji\eB 37/a, Kidriče\'o. TRISOBNO STANOVANJE vPnj menjam za sončno sobico kuhinjo. Naslov v upravi. PRODAM stanovanjsko hišo in 1 36 arov in 75 kv. metrov zej Katarina Rojko, Drstelja 28 (i stemik. PRODAM polovico hiše z vrti Draženci 88/a, p. Hajdina. GRADBENO PARCELO na K borski cesti prodam. Naslof upravi. ODLIČNO OHRANJENO otra posteljo 120 X 60 z jogi vložko« posteljnino prodam po ugodni a Vprašajte Galun, Zobna ambui« Ptuj. KUPIM gradbeno parcelo v bi okolici Ptuja. Cenjene j)0M pošljite na upravo Tednika. HIŠO V DOBREM STANJI' prometni točki v Mihovcih p. Velika Nedelja prodam. Inf« cije pri Francu Bombeku, V« Nedelja 10. NUJNO IŠČEM mlajšo upokoji ali dijakinjo za čuvanje » otrok v popoldanskem času.«" dobro. Naslov v upravi. PRODAM AVTOMATSKI ' brazdni obračulni plug; Kovačec, Rotman 4 p. Juršina VIOLONČELO prodam. T«'^ 34-741. (-4) radio ptu] ČETRTEK, 27. SEPTEMBRA: 16.00 - Napoved sporeda 16.05 — Poročila in obvestila 16.15 — Za vas in va^ dom 16.50 — Kuhajte z nami 17.00 Med mladimi 17.30 - Kar ste izbrali, predvajamo. PETEK, 28. SEPTEMBRA: 16.00 - Melodija dneva 16.05 - Poročila in obvestila 16.15 — Zabavna glasba in reklame - 16.40 — Pionirski radijski studio 17.00 — Razstava ..Vstaja Jugoslavije 1941" 17.30"- Na valu 198,5 metra. SOBOTA, 29. SEPTEMBRA: 16.00 - Napoved sporeda 16.05 — Poročila in obvestila 16.15 Ekonomsko-propagandna oddaja 16.40 — Z domačimi ansambli 17.00 — Novi vrtec v Gorišnici 17.15 - Ob dnevu pionirjev 17.25 — Novo v zabavni glasbi 17.40 — Spored v prihodnjem tednu 17.45 - Za vsakogar nekaj. NEDELJA, 30. SEPTEMBRA: 10.30 - Nedeljsko dopoklne 19.45 - Odmevi tedna 11.10 Obvestila in reklame 11.25 - Pred konferencami ZKS 11.35 — Haloška bratev 11.45 - Združevanje v kmetijske strojne skupnosti 12.00 - Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 1. OKTOBRA: 16.00 - Melodija dneva 16.05 - Poročila in obvestila 16.15 — Šport in glasba iz naše fonoteke 16.40 - Ekonomsko-propagandna oddaja 17.00 - Iz naših delovnih kolek- tivov 17.20 — Vedro v novi teden 17.30 — Novosti iz gramofonskih hiš. TOREK, 2. OKTOBRA: 16.00 - Napoved sporeda 16.05 - Poročila in obvestila 16.15 - Zabavna glasba 16.30 — Za vas in vaš dom 17.00 — Na obisku pri vas 17.30 - Kar ste izbrali - predvajamo. V ostalem času prenašamo I. program RTV Ljubljana. OBNOVA SINDIKALNE DVORANE Dom dvorana Franca Kra^J ja na Ormoški cesti bo v popolnoma obnovljena. dvorana je podaljšana, spr«^ so vhodi in sanitarije, v pre^^ urejen stoječi bife in verjetno pa bodo pov^f^j hodnik. Obnovili pa so ze Vsi prostori bodo tudi/^ ogrevani. Centralno kuri^''^ priklopih na že obstoječovp sosednjega zdravstvenega o"'' TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjal^^j Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Iz" četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj št. 52400-603-30458- Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14