CELJSKI TEDNIK GLASILS SOCIALISTIČNE ZVEZE BELDVNEGA LJUDSTVA CELJE, 12. AVGUSTA 1966 — LETO XX. šT. 31 — CENA 50 SPREMEMBE V ZDRAVSTVNEM ZAVAROVANJU OHROMILE ZDRAVILIŠČA PRIHRANJEN DINAR TODA NA ŠKODO ZAVAROVANCE V IN ZDRAVILIŠČ V Rogaški Slatini je bilo v torek posvetovanje zveze naravnih zdravilišč Slovenije, na katerem so predstavniki vseh zdraviliških kolektivov ostro obsodili način, po kaie- rem je zvezna skupščina sprejela spremembo zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki bistveno posega v dosedanji način dela zdravilišč in spreminja odnos socialnega zavaro- vanja do pacientov, potrebnih zdravljenja z naravnimi zdra- vilnimi sredstvi. Sprememba je v tem, da je zakon zaprl vrata zdraviHšč našim zavarovancem, kajti socialno zavaro- vanje po 28. juliju ne bo več krilo stroškov zdravljenja v zdraviliščih z naravnimi zdravilnimi sredstvi. Ne glede na to, da tak ukrep korenito spreminja strukturo pacientov v naravnih zdraviliščih, da gre za spremembo poslovanja — saj zdraviliščem ostane v glavnem samo ena pot in to je preusmeritev v turistično gostinsko smer — ter da gre za omejitev zavarovančevih pravic in drugačno razpolaganje z denarjem, ki ga prispeva s svojim delom, o tem ni bilo javne razprave. Zakon je začel veljati v najkrajšem možnem času, celo tri dni prej, preden je v uradnem lisiu izšla slo- venska verzija spremembe; priletel je torej kot strela z jasnega neba in postavil zdravilišča v popolnoma drugačen položaj. Ta pa je takle: Večina slovenskih, naravnih zdravilišč je dajala doslej prednost do- mačim zavarovancem, ki šo napolnili več kot polovico njihovih kapacitet. Nekatera prav zaradi svoje majhne zmogljivosti tudi v tujini niso propa- girala svojih uslug,' druga pa so prav v tem času sklenila s tujimi bolni- škimi blagajnami pogodbe, po katerih bodo le-te pošiljale svoje zavarovance zdravit v naša naravna zdravilišča. Dejstvo, da hkrati zapirarno vrata svo- jim zavarovancem, da potemtakem odrekamo nujnost zdravljenja z zdra- vilnimi sredstvi, je v najboljšem pogledu presenetljiva. Izpad tako velikega števila pacientov pa bi v naših zdraviliščih povzročil še druge spremembe. Nenadoma bi bilo v zdraviliških kolektivih preveč zaposlenih (v Rogaški Slatini bi morali odpustiti okrog 150 ljudi, od tega 60 do 70 sezonskih delavcev, v Dobrni bi jih obdržali nekaj deset, itd.), odpovedati bi se morali nadaljnji modernizaciji in že sedanje obveznosti bi verjetno moral prevzeti kdo drug. Da bi zadostili dosedaj veljavnim zakonskim določilom, so v mnogih zdraviliščih vlagali težke milijone v nove objekte — milijardna investicija v Rogaški Slatini — ki bi zdaj ostali prazni. V trenutku pa, ko bi okrnili zdravstveno dejavnost, bi tudi tujci nehali prihajati v naša zdra- vilišča, saj so mnoga morala prav zaradi njih izpopolnjevati ta del svojega poslovanja. Ti ukrepi so seveda skrajni in upajmo, da bodo republiški forumi, ki te dni preučujejo druge možnosti, našli boljše rešitve. »Tokrat smo za |ksperiment izbrali človeka,« je dejala udeleženka posvetovanja v Rogaški Slatini. »Menda zato, ker je najcenejši. Če poskus uspe, smo za ekspe- riment bogatejši, sicer pa imamo na razpolago še številne naslednike na- šega poskusnega zajca!« v zdraviliščih bodo te dni povabili na razgovore naše. zvezne in re- publiške poslance, da bi se z njimi pogovorili o položaju, v katerem so se zoTavilišča zdaj znašla. O tem pa naj bi razpravljale tudi občinske skup- scme, saj bodo v skrajnem primeru one prevzele velike finančne obveznosti Zdravilišč. Časa ni veliko, saj imajo zdravilišča — po številu napotnic sodeč •~- samo še dober mesec življenja. I. B. DELO ZK NAJ BO JAVNO INŽ. ANDREJ MARINC — novi sekretar občinskega - komiteja ZKS v Gelju Petkovo sejo članov občin- skega komiteja Zveze komu- nistov v Celju, ki ji je pri- sostvoval tudi sekretar CK ZKS, Albert Jakopič-Kajtimir, lahko ocenjujemo kot pomem- ben delovni dogovor, kot izre- den prispevek pri obravnava- nju in reševanju vseh družbe- nih vprašanj, zlasti še tistih, ki jih je nakazal nedavni če- trti plenum CK ZKJ. Tej pro- blematiki oziroma oceni poli- tičnega položaja v občini po četrtem plenumu je bila po- svečena tudi osrednja točka dnevnega reda, medtem ko so v drugi obravnavali kadrovske spremembe v komiteju. Uvodne misli k razpravi o položaju in nalogah po četr- tem plenumu CK ZKJ sta po- sredovala Jože Volfand in Berni Strmčnik. Vtem ko je Jože Volfand posvetil svoj pri- spevek nekaterim načelnim vprašanjem in zlasti še nadalj- njemu razvoju ter reorganiza- ciji v Zvezi komunistov, se je Berni Strmčnik v večji meri zadržal pri odmevih na delo in zaključke četrtega plenuma CK ZKJ. Kot v uvodnih mislih tako smo tudi v razpravi sli- šali ostre in odločne besede, kritične ocene raznih nepra- vilnosti in zlasti še zahtevo, da je sedaj tisti čas, ko je treba odločno, pošteno in dosledno odstraniti vse napake in po- manjkljivosti, ki zavirajo hi- trejšo rast samoupravljanja. V tej zvezi je tovariš Jakopič opozoril, da je tieba zlasti zdaj spodbuditi notranje sile ter zagotoviti takšno vzdušje, da bodo ljudje sproščeno in brez strahu za morebitne po- sledice govorili o problemih, napakah in podobnem. (Nadaljevanje na 5. strani) TOLIKO OBISKOVALCEV V DVEH DNEH, KOLIKOR JIH JE V ZGORNJI IN SPODNJI DEL DOLINE PRISPELO MINULO SO- BOTO IN NEDELJO —NE POMNIMO. TEŽKO BI BI- LO RAZMEJITI, KATERA PRIREDITEV JE BILA BOLJŠA, FLOSARSKI BAL ALI DAN HMELJARJEV— ENO JE GOTOVO, NAM- REČ, DA JE BILO OBI- SKOVALCEV OBEH IZ- REDNO VELIKO. V VRBJU PRI LJUBNEM SO SE GOSTJE ZABAVA- LI NAD DUHOVITOSTJO FLOSARSKEGA KRSTA, KJER SE JE »JUD« NA VSE PRETEGE Z ODGO- VORI OTEPAL NAVZKRIŽ- NEGA IZPRAŠEVANJA. (POSNETEK ZGORAJ). V ŽALCU SO V SOBOTO IZ- VOLILI LETOŠNJO HMELJSKO PRINCESO. ZA TISTE, KI V TOKRAT PREMAJHNO DVORANO NISO MOGLI, OBJAVLJA- MO DEL KANDIDATK. (Foto: J. Sever) Reportaže s praznovanj berite na 4. strani. ISTANOVILI svet urednikov Na skupnem sestanku urednikov tovarniških glasil so uredniki ustano- vili svoj svet, uredniški kolegij, ki| jim bo pomagal pri boljšem urejanju! glasil. Ugotovili so, da mora biti noJ vinar opazovalec, ki opazuje in pre-' učuje podjetje in s svojimi sestavki ne sme voditi interne kritike, ampak jo naj usmerja. O kritiki so dejali, da nikakor ne sme biti ostra, vendar mora odkrivati napake in pri tem de- lu ne želijo vmešavanja organov to- varne v uredniško delo. O vsebini li- sta so dejali, da morajo smiselno ure- diti strani po vsebini in da bodo iz- menjavali članke med seboj. SREČANJE INTERNIRANCEV V nedeljo se je pod Goro Oljko pri gostilni Jug zbralo 120 bivših internirancev. To je bilo že drugo srečanje. Prvič so se zbrali skupaj lani na gra- du Statenberg pri Ptuju. Popoldne jih je na proslavi pozdravila predsednica odbo- ra Frančiška Rozman, ki je obujala spomine na težke dni iz taborišča. Nato je pevski zbor Svobode iz Polzele zapel nekaj partizanskih in narod- nih pesmi. Jaka Jeršič pa je recitiral dve pesmi. Srečanje je poteklo v lepem in sončnem vremenu in prijet- nem razpoloženju. Pripravila ga je ZB iz Polzele ob pomoči sindikalne podružnice iz Ve- lenja in Zaloge piva iz Polzele. T. T. PRAZNIK OBCINE ŠENTJUR PRI CELJU VELIKO SLAVJE V SLIVNICI Letošnji občinski praznik bodo prebivalci lju. V okviru praznovanja bodo razne prire Šentjurju športna tekmovanja: plavalne tek streljanje na glinaste golobe. Naslednji dan 18. t. m. avtomatsko telefonsko centralo, v pe Glavna prireditev bo v nedeljo. 21. t. m. partizansko srečanje borcev Celjske čete, Pr reda ter internirancev celjskega področja, sodelovanju letal celjskega Aerokluba impr bo pričela ob desetih dopoldne, ko bodo po in odkrili spominsko ploščo padlim borcem šentjurske občine praznovali v Slivnici pri Ce- ditve in tekmovanja. V torek, 16. t. ^n. bodo v me, odbojka. naini./.ni tenis, šah, nogomet in bodo v -Šentjurju odprli otroški vrtec, v četrtek- tek pa moderno preurejeno občinsko knjižnnico. v Slivnici pri Celju. Ob devetih dopoldne bo vega štajerskega bataljona in Kozjanskega od- Istočasno bodo obvezniki predvojaške vzgoje ob ovizirali partizanski napad. Svečana proslava se govoru in kulturnem sporedu odprli novo šolo in žrtvam slivniškega področja. Na proslavi bodo sodelovali recitatorji, združeni pevski zbori in godba na pihala. ČEZ TEDE\ DM SE ZAČNE OBIRANJE II tisoč obiralcev Po vsej Savinjski dolini so v teku mrzlične priprave za obiranje hmelja. Tako na vseh obratih žalskega kmetijskega kombinata v teh dneh prcisku- šajo stroje za obiranje hmelja, pregledujejo in pripravljajo transportna sredstva ter pro- store, v katerih bo nekaj ted- nov živelo devet tisoč obiral- cev. Danes še v hmeljiščih brne traktorji s škropihiicami, da bi v teh zadnjih dneh obvaro- vali nasade pred rdečim paj- kom. Pridelek bo, kot kaže, po teh zadnjih, blagodejnih, sončnih dneh, boljši, kot pa so previdno napovedovali strokovnjaki. Hmelj namreč iz dneva v dan postaja »težji«, saj se v teh toplih dneh for- mira lupulin, ki daje ceno in vrednost pridelku. Prve skupine obiralcev že izstopajo iz avtobusov in vla- kov. Ti se usmerjajo na pri- vatna hmeljišča, kjer bodo za- čeli z obiranjem že nekoliko prej. Vseh obiralcev bo v teh dneh v Savinjsko dolino pri- spelo okrog 22 tisoč. Ob teh ljudeh, ki se bodo razlili po hmeljiščih, bo dolina dobila čar, ki je enkraten in ki ne zamre s sončnim zatonom, temveč v septembrskem veče- ru, ko »baletar« iz svojega blo- ka odtrga zadnje lističe za škaf in ko blagajnik izroči od lupu- lina smoljasti roki zadnje di- narje. Tako bodo že prej, kot bo teden naokrog, obiralci za- čeli slačiti dolino. Za letos, jt OBRAZI ERNEST LEVSTIK Razkoračen, zavihanih rokavov je stal na dvorišču. V zabojih so bile obrane hruške pripravljene za stiskanje. Sonce se je vse na- okrog lovilo v veje, ki so bile ovešene s sadjem. »Da, da,« je odvrnil. »Ta pravi ?em, ta pravi. Ernest Levstik sem Kaj bo dobrega?« Pa sva začela. V začetku previd- no, pozneje nama je beseda stek- Ja; Ernest je kar pozabil na pro- bleme z mladimi, ki mu pred ?npsom« nabijajo žogo in razbi- jajo stekla. Pozabil je na vse okrog sebe in pripovedoval. *Ni bilo vse tako, kot danes Pravijp, toda marsikaj pa je bilo. ^e, v začetku nismo bili komu- "'sti, saj še prav vedeli nismo. kaj je to, marksistično literaturo pa smo brali,« mi je dejal, ko sem ga zaprosil, naj mi poskusi opisati, kako je bila v Grižah oziroma Zabukovici ustanovljena Svoboda, kako so odprli knjižni- co. Ernest Levstik je bil namreč več desetletij knjižničar Svobode. Lahko bi rekli, da prvi knjižni- čar. »Idejo o društvu, ki bi poleg zabavnega programa negovalo in združevalo svobodomiselnost, smo prinesli rudarji, ki smo rudarili po Evropi. Med prvimi je bil po- kojni Franc Tratar, ko se je vrnil iz nemških rudnikov. Tako smo že leta 1919 začeli s prvimi orga- niziranim sindikalnim gibanjem. Kmalu, že čez leto dni, smo usta- novili delavsko kulturno društvo Svoboda. Prvi predsednik je bil JAKOB URANJEK, ki pa nas je čez leto zapustil in prestopil h klerikalcem . . . « Kmalu zatem so začeli ustanav- ljat knjižnico. Najprej so izločili ustrezne knjige, ki jih je med ostalimi izdajala tudi Mohorjeva družba. Postopoma so zbrali več- jo vsoto denarja in začeli nabav- ljati marksistično literaturo. »Ko je prišel iz Amerike Brin- škov Jurij, nam je daroval precej knjig. Knjižnico smo imeli v go- stilni pri Jožefi Gominšek v Gri- žah, kjer smo uredili posebno zidno omaro. Veste, zanimanje za knjige je bilo izredno veliko. Iz- posojali smo jih pa ob nedeljah. Vsako nedeljo sem šel v knjižni- co, redno kot na »šiht«. Stare ženčine, ki so šle k maši, so s prstom kazale za mano in straho- vale otroke: »Glejte ga, že leze. Pazite se ga, ta ima ključ od pekla . . . « I^a kljub temu je bilo vse več bralcev. Najprej seveda delavcev, pozneje so začeli priha- jati tudi kmetje.« Ko se je spomnil, da so prvi prevod Kapitala vsi kupili, se je razjokal. Njihova predavanja in razgovori so bili zelo obiskani. Zgodilo se je celo, da niso imeli vsi prostora, da so od zunaj po- slušali, v tistih dneh je Svobodi najbolj pomagal profesor Bogo Teply iz Maribora in neki učitelj iz Šoštanja. Sami so zbirali de- nar, da so predavateljem povrnili vožnjo. Po celjskem Zletu so Svo- bode razpustili, toda rudarji so imeli takrat že glasbeno društvo Zarja, h kateremu so se priklju- čili vsi dotedanji Svobodaši. »Poglejte, kolikšna je vrednost Svobode; vsi naši prvoborci so se izobraževali v njej. Tako Albin Vipotnik, oba Petra Sprajca, Franc Lapajne, Pongrac Raček, Jože Strnad, zatem Zupancov Edi in Ivo, Cilenškovi, Uranjekovi . . « Med okupacijo je Ernest vse knjige v košu znosil v svojo zi- danico na Bukovici in jih skril. Po vojni jih jc znosil nazaj. »Otrok nisem imel, pa jih ob knjigah in tem delu niti preveč nisva z ženo pogrešala. Sc danes, ko sem že dolgo let upokojen, rad zavijem v knjižnico. Oba z ženo imava rada mir. In ker mi mladi s tem nabijanjem žoge ta mir kalijo, razbijajo okna in lo- mijo drevju vejevje, me včasih krepko pograbi jeza. Poglejte: vsepovsod sem bil zraven, pri gradnji kulturnega doma, letnega gledališča, mnogo sem dal za mlade, sedaj pa ti nočejo razume- ti mene. Pa ne bi bilo treba mno- go, le žico na tej strani igrišča pa bi bilo v redu, tako pa se hu- dujemo in tožarimo . . . « Žrla sva na igrišče, ki greni za- služen mir rudarskemu upokojen- cu, Erncstu Levstiku, ki skromno živi v svoji hiši, ki nosi na emaj- lirani pločevinasti ploščici napis: MIGOJNICE 1. Tu ne piše, da je bil Svobodaš. ne da je bil knjiž- ničar in ne, da se je rodil na No- vega leta dan pred 71 leti. ^ Nani VREME OD 11. DO 21, AVGUSTA Med 16. in 18. avgustom trajen dež in ohladitve, v ostalem delo- ma sončno, vendar nestalno s po- gostimi kratkotrajnimi padavina- mi. PISMA 5 MILIJONOV KUBIKOV VODE NAD CELJEM Pod tem naslovom je bil ob- javljen v VEČERU z dne, 23. 7. 66 članek tovariša Volfa. Veliko je že bilo napisanega o jezeru in pregradi v Ločah, o namenu in potrebah za industrijo, toda na prizadete kmete, ki bodo s tem izgubili glavne površine zemlje in nekateri tudi najboljše, se nihče ne spomni. Razumemo prizadeti nevarno- sti, ki grozijo Celjanom, razume- mo tudi potrebe industrije. Radi pa bi tudi, da bi drugi razumeli nas kmete. Ta zemlja je naš kruh, čeprav včasih zelo skopo odmerjen in težko pridelan. To- da izgleda, da marsikdo ne bo imel niti tega. Kdo bo vzel v in- dustrijo ljudi, ki so bolehni ali pa stari blizu 50 in več let? Saj je vendar mladih več kot dovolj. Pisec pravi tudi, da se večina kmetov ne upira prepustitvi zem- lje in da je to večinoma slaba zemlja. Kar zadeva nas, nas do danes še nihče ni vprašal, ali smo za to ali ne in ali se bomo vna- prej lahko preživljali. Zaradi kvalitete zemlje pa menimo, da je ob deževnih letinah bil pride- lek veliko slabši, toda pri davku do sedaj pristojni organi niso upoštevali tega. Davek smo mo- rali plačevati za dobro zemljišče. Zaradi tega ne razumemo, zakaj bi nam sedaj plačevali zemljo kot bi bila nerodovitna. Prizadeti se zaradi tega vznemirjamo, ker pač nihče ne ve, ali bo dobil za zemljo primemo plačilo. Radi bi, da bi še o tem izšel kakšen čla- nek v časopisu. Tudi ni vseeno kdaj bomo prejeli odškodhino za zemljo, ali takoj, ali šele čez ne- kaj let. Zavedamo se, da bo zem- lja takoj nesposobna za obdela- vo, kakor hitro bo pregrada za- prta. Zavedamo pa se še drugih neprijetnosti. Kakor je v članku omenjeno, bi jez zadrževal hudo- urniške vode. Z zadrževanjem ta- ke vode pa zadržujemo tudi mno- go blata in druge nesnage, ki jo voda prinaša. Ob taki vodi nam ne bo prav nič prijetno, posebno poleti, ker bo tu leglo komarjev in drugega mrčesa. Humano bi bilo, da bi se pred pričetkom gradnje pogovorili s prizadetimi glede plačila, da ne bi živeli v negotovosti. V tem pri- meru je tako, da nekomu koristi- mo, drugemu škodujemo. To pa bi lahko uredili vsaj tako, da bi prizadetim zemljo primerno pla- čali, ne pa tako kot smo slišali, da bi radi zemljo dobili čim ce- neje. Kljub temu, da bi nam zem- ljo primerno plačali, bo to še vseeno majhen del vsega tistega, kar bo treba za ostala investicij- ska dela. Stanka Jovan SLABA DOSTAVA POŠTE Vaščani Cerovca se sprašuje- mo, kako dolgo nam bo pošta slabo dostavljala na naše domo- ve pošto. Poštar namreč pusti pošto kar pri eni hiši in tam le- ži, dokler je naslovljenec slučaj- no ne dvigne. Najbolj smo priza- deti prebivalci Cerovca, ki mu pravijo Sohta. Ne spominjamo se, kdaj bi nas zadnjič obiskal poštar, šohta ima sedem hiš in dvajset prebivalcev, poštar pa pusti pošto v tistem delu vasi, ki ima tri hiše. Po priporočena pisma in denar moramo kar sa- mi na pošto v Šentjur. Poštar se izgovarja, da so mu tako naročili na pošti. Če je tako, naj se šent- jurska pošta zaveda, da tudi mi, ki smo bolj oddaljeni, plačujemo iste poštne usluge, kot oni, ki ži- ve v trgu ali mestu. Omenim naj še, da je bila pred leti dobava pošte mnogo boljša kot danes. Vsi Cerovčani, ki smo prizadeti, želimo javni odgovor šentjurske pošte, ker se čutimo enakovred- ne onim, ki dobivajo pošto vsak dan. Naj pošta posnema oddelek za dohodke pri skupščini občine Šentjur, ki nam vedno redno do- stavi vse račune na dom. Pisino sem napisal z odobravanjem vseh prizadetih in prosim uredništvo Celjskega tednika, da ga objavi. Jure Jože Cerovec 26, Šentjur MLEKARNA V VODNIKOVI ULICI V zvezi z vprašanjem oziroma predlo- gom občanov glede preureditve pisarni- ških prostorov Klime v mlekarno nam je občinska skupščina poslala tole po- jasnilo. Od Stanovanjskega podjetja Celje smo dobili zagotovitev, da se prične adapta- cija OF doma — II. nadstropje že v le- tošnjem letu. Dela bodo končana letos, najkasneje pa v začetku prihodnjega leta. v adaptirane prostore se bo nato preseli- la Klima iz Vodnikove ulice. Del sedanjih prostorov Klime pa bo po preselitvi pre- urejen v mlečno restavracijo. S tem menimo, da smo odgovorili tudi na drugi del članka »Občani naj odloča- jo«. REKLAMNI LETAKI V zvezi s podpisom k sliki, ob- javljenim na račun neokusnih le- takov v zadnji številki, smo pre- jeli pismo — nečitljivo podpisa- no, v katerem pa ima pisec prav, ko pravi med drugim, da ne bi smeli biti zoper reklamne napi- se v srbohrvaščini. Pri pregledu rokopisa smo ugotovili, da je iz- ostal drugi del stavka — »ki so jezikovno slabi«. Tako kot se ne moremo stri- njati s slovenščino, ki nam jo re- cimo pri filmskih podnapisih ali v reklamnih letakih servirajo ne- vešči prevajalci, tako se nam zdi, nas tudi popačena srbohrvaščina ne more razveseljevati. Pred- vsem je v tem primeru šlo za ne- estetsko oblikovane letake (v če- mer, kot je znano, zelo šepamo) in za njihovo še bolj neokusno razporejanje po najrazličnejših deskah, plotovih ali panojih, kar je bilo, kot kaže, v beležki pre- malo poudarjeno. ŠIVALNI TEČAJ BAGAT Dolgo sem že naročnica Celj- skega tednika in ga rada prebi- ram, saj zvem mnogo novega. Marsikateremu ste že odgovorili na vprašanja v rubriki Pisma in zato bi vas tudi jaz nekaj prosi- la. Rada bi zvedela, če bo v jese- ni priredilo podjetje »Bagat« iz Celja tečaj za šivilje in kdaj bo vpisovanje ter kje. Z odgovorom boste gotovo ustregli tudi dru- gim bralkam in zanj se vam že vnaprej zahvaljujem. L A. Zg. Selce Podjetje Singer, ki je imelo po- slovalnico v Celju in je priprav- ljalo šiviljske tečaje, je posloval- nico zaprlo. Za šiviljske tečaje tovarne Bagat pa smo se pozani- mali v Ljudskem magazinu, kjer prodajajo njihove proizvode. Ne vedo še ali bo Bagat tudi letos pripravil šiviljski tečaja TEŽAVEN POLOŽAJ CELJSKE ZOBOZDRAVSTVENE SLUŽBE Vse manj zobobolov? ZAMENJALI JIH BODO BRŽKONE GLAVOBOLI, KAJTI KOT KAŽE BODO MORALI ZAVAROVANCI REŠEVATI SISTEM SOCIALNEGA ZAVAROVA- NJA Z DODATNIM PRISPEVKOM NE POSREDNO IZ SVOJIH ŽEPOV. To bi bila ena izmed osnovnih ugotovitev s posvetovanja zobo- zdravstvenih delavcev, ki je sicer povsem v duhu različnih novosti in sprememb. Gre namreč za 6 milijo- nov starih dinarjev primanjkljaja, kolikor jih komunalni zavod za so- cialno zavarovanje dolguje za zobo- zdravstvene storitve Javni zobni po- likliniki in zobn.im ambulantam, ki so več ali manj v enako slabem po- ložaju. Iz finančnih pokazateljev za letošnje prvo polletje je razvidno, da plačevanje storitev po sklenje- nih pogodbah med zdravstvenimi ustanovami in zavodom za socialno zavarovanje ni v skladu z obveznost- mi, ki iz teh pogodb izhajajo, saj priznava zavod, kot je bilo rečeno, od 1.000 le 600, od 100 le 60 storitev in tako daljTo pomeni namesto 100 le 60 oa ilotkov. Takšen odnos, četudi po za .lugi splošnih primanj- kljajev v skladih, ni na mestu. Naj- večji problem v zobozdravstvu po- menijo materialni stroški, ki se gib- ljejo v višini 40 odstotkov in ki jih ni mogoče zmanjšati drugače kakor z obsegom dela, torej po principu čim manj pacientov, tem manj stroškov. Po mnenju udeležencev posvetovanja bi bilo takšno stali- šče seveda skrajno negativno, saj je znano, da zobozdravstvena služ- ba — pač spričo objektivnih pogo- jev — še zdaleč ne nudi zavarovan- cem to, kar bi jim morala nuditi. In vendar se zdi enako upraviče- na in utemeljena zahteva, da pošte- no delo tudi pošteno plačamo, oziro- ma da v nasprotnem primeru zobo- zdravstvene ustanove računajo z denarjem, ki ga dobe in v tem okvi- ru ali zmanjšajo število pacientov ali pa še dodatno obremenijo vsake- ga zavarovanca, ki išče njihove sto- ritve, za primanjkljaj, ki bi ga mo- rali po zdravi logiki kriti iz stopnje njegovega prispevka za socialno za- varovanje. Zadnja varianta utegne imeti poleg omejitev zdravstvenih pravic, izhajajočih preprosto iz fi- nančnih zmogljivosti državljanov, zelo slabe posledice, saj je razum- ljivo, da si bo marsikdo raje premi- slil, preden bo od svojih povpreč- nih ali nizkih osebnih dohodkov od- štel recimo 400 starih dinarjev za eno plombo. (A toliko material de- jansko stane). Kje je rešitev? Kot smo slišali bo zavod za socialno zavarovanje do konca leta deficit poravnal, sicer pa naj bi sedanji položaj reševali tudi s tem, da bi denar iz drugih zdrav- stvenih dejavnosti prelili v zobo- zdravstvo. Splošna zdravstvena služ- ba zaradi znatno nižjih materialnih stroškov namreč ni toliko prizadeta kot zobozdravstvene ustanove, ki so se po enajstih letih, kar je vseka- kor zanimivo, prvikrat znašle v de- ficitu. Razen tega naj bi sistem sa- moupravljanja v ustanovah pripo- mogel do ustreznejše delitve pred- vsem v tem smislu, da bi uskladili tarifne postavke. Trenutni položaj ]& toliko bolj neugoden, ker ne zagotavlja nika- kršnih možnosti, da bi zobozdravst- vena služba napredovala, da bi bila kos potrebam. Ker so torej zago- tovljeni sorazmerno nizki osebni dohodki in material v višini komaj 60 odstotkov 'dejanske vrednosti, je izključeno vsakršno reševanje ka- drovskih problemov oziroma name- ščanje novih delavcev, saj jih usta- nove nimajo iz česa plačati. Po na- knadno ugotovljenih podatkih ima- mo danes na področju bivšega okra- ja 55 zobozdravstvenih delavcev, po- trebovali pa bi jih vsaj 40 do 50 od- stotkov več, če bi se hoteli uvrstiti med tiste države, ki imajo zobo- zdravstvo tako urejeno, da so pol- letni pregledi obvezni in so zatorej tudi stroški zdravljenja nižji. K vse- mu temu moramo dodati še slabo tehnično opremljenost ambulant i. dr. Rešitev zobozdravstvene službe potemtakem ne more biti samo v poravnanju dolgov in golem ohra- njevanju tistega, kar imamo, ampak predvsem v njenem nadaljnjem raz- vijanju ob zavesti, da je ta služba enakovredna vsem drugim.. Vpraša- nje je seveda, kako, najhuši prob- lem pa bržkone v tem, ker zobobo- lov ne bomo mogli omejiti recimo — z dekreti. D. Hribar Ponovitev Mlinarjevega Janeza Na željo številnih gledalcev bodo amaterski igralci prosvetnega društva i/. Trnovelj ponovili svojo predstavo Mlinarjevega Janeza. Predstava je ime- la velik odmev pri občinstvu in zato so se odločili, za ponovitev, saj se ne bojijo, da bodo tribune ostale prazne. Poleg ponovitve v Trnovljah v soboto in nedeljo so prizadevne igralce po- vabili gostovat še v druge občine. Razgovor z Vero Pospeh, lelošnjo hmeljsko princeso Danes in nikdar več Torej je napovedovanj, ugibanj in tihega upanja konec. Minulo soboto je nekaj sto ljudi izvolilo hmeljsko princeso, torej »miss« Savinjske doline. To je 19-letna kmečka hči VERA POSPEH iz Kasaz. Kmalu po izvolitvi smo letošnjo princeso naprosili, da nam od- govori na nekaj vprašanj, ki so ta trenutek občinstvo najbolj zanimala. Kot že rečeno, je Vera hči kmeta iz Kasaz. Ni zaposlena, končala je nižjo kmetijsko šo- lo v Vrbju, dela na očetovem posestvu. — Najprej vam vsekakor čestitamo. Kako sc počutite kot princesa? »Slabo. Tako sem zmedena in preseneče- na ...« — Ste težko pričakovali ta trenutek? »Niti ne, ker od tega ne pričakujem mno- go.« — Kaj pa pričakujete? »Nič, da bi bilo že enkrat tega konec« — Tako kot ste sami, so verjetno tudi do- mači presenečeni. Po vseh teh napovedih in obljubah ne zamerite, če vas vprašam, ali bo vaš oče res dal 400 tisoč dinarjev za pi- jačo? »Lepo vas prosim, če bi imel za to 400 tisoč dinarjev, potem ne bi imela obleke iz domačega blaga, pa tudi rnama je ne bi ši- vala. Ljudje so zlobni.« Dalje na 5. strani.^ ZABELEŽENO ZA VAS Konvertibilne plače Dragi bralci! Verjetno vam še ni znano, da se nam obetajo konvertibilne plače. Seveda ne v konvertibil- nem dinarju, pač pa v dolarjih. Ta ukrep je nujen za vse tiste državljane, ki nimajo konverti- bilne valute, ali ki so konverti- bilno deficitni, ne konvertibilnih žiro računov, pa zatorej ne mo- rejo kupiti v naših prodajalnah konvertibilne robe, kot so na pri- mer pralni stroji ali celo nekak- šne salonitne plošče in drugo. Ta ukrep pa je še dvakrat nuj- ne j ši, ker bodo kmalu za konver- tibilna plačilna sredstva pričeli prodajati tudi nekatere osnovne živilske artikle. Predstavljajte si revnega državljana, ki bi se po- javil v takšni prodajalni z nekon- vertibilnim dinarjem! Saj bi ga proizvajalci in prodajalci tako konvertibilno pogledali, da mu ne bi preostalo drugega, kakor da bi jo nekonvertibilno odkuril. Rešile nas bodo torej konverti- bilne plače. Morda si bodo neka- tera podjetja v kratkem času ustvarila toliko konvertibilnosti, (po možnosti v dolarjih ali mar- kah), da jim ne bo težko svojih delavcev izplačevati konvertibil- no. Mislim, da bo konvertibilna politika nekaterih podjetij nujno morala dati tudi konvertibilne rešitve in rezultate. To pa je tudi posledica konvertibilnega spozna- nja, da z nekonvertibilnim proiz- vajanjem in zlasti nekonvertibil- nimi plani ne bomo nikamor pri- šli; da je potemtakem edini cilj konvertibilnost. Zato naj torej živi velika konvertibilna KON- VERTIBILNOST! Kozorog PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Tudi prejšnji teden je bila v sre- dišču pozornosti svetovne javnosti vietnamska vojna. Če ne upošteva- mo komične izjave ameriškega zu- nanjega ministra Deana Ruska, po kateri si ZDA želijo mir in nikakor ne nameravajo zatirati kakršenkoli režim (a je očitno glede na do- godke pozabil dodati — mir z bom- bami in vedno novimi vojaškimi okrepitvami), zaenkrat nič novega, nič obetajočega. Vtem ko je ameri- ška agresija doživela velike izgube nad Hanojem, ko so sestrelili kar sedem sodobnih bombnikov in ujeli nekaj pilotov, se ndadi Američani, ki vsak dan čakajo pozive v vojsko, vse bolj vprašujejo, zakaj sploh umirati v Vietnamu? Vsekakor je v času, ko je postala prizorišče bojev ludi demitaiizirana cona, ki deli Demokratično republiko Vietnam od Južnega Vietnama ameriški na- rod pred eno svojih največjih di- lem: še naprej podpirati Jolinsono- vo administracijo in njeno prizade- vanje, da bi s silo dobila vietnam- sko vojno, ali pa se javno odpove- dati brezumni politiki Pentagona. V zadnjem času vsi vodilni ameriški listi objavljajo pisma mladih Ame- ričanov, ki dovolj zgovorno kažejo razpoloženje. 21 letni študent Char- les Ruberg piše: »Vojna v Vietnanui nas ne more navduševati. Navduše- ni nad tistim, kar se tam dogaja, so lahko samo oni. ki uživajo v tem, da netijo vojne. Osebno mislim, da v glavi predsednika Johnsona nekaj manjka. Vojna je politični samo- mor. Moram sicer opraviti svojo državljansko dolžnost, toda to ho edina stvar v življenju, ki jo bom opravil brez najmanjšega navduše- nja. Nasprotno, če me bodo poslali v Vietnam, bom šel tja z občutkom krivde.« ZDA doživljajo tudi navznoter manjše pretrese. Zlasii velja to za oživljene rasne nemire, ki so zajeli Chicago in se sprevrgli v velike fi- zične spopade. V njih so ranili tudi črnskega voditelja dr. Luthra Kinga. Neprijetno presenečajo obtožbe indijskega zunanjega ministra Ca- vana, da se Ajub Kan s pomočjo Kitajske »pospešeno oborožuje«, kar pomeni po njegovih besedah grožnjo indijske varnosti. Gre za obnovo vojaškega materiala, ki ga je Pakistan izgubil v lanskem spo- padu z Indijo. Kljub temu je mini- ster izrazil upanje, da bo Pakistan spoštoval načela taškentskega spo- razuma. Tudi mlahava politika britanske- ga premiera Wilsona v Rodeziji do- življa propad. Napovedane gospo- darske sankcije so tako »uspešne«, da se jih lan Smith prav nič ne bo- ji, marveč, nasprotno, izjavlja, da »prenese še mnogo več«. Po njegovi izjavi bo oblast v Rodeziji ostala v »civiliziranih rokah« in to ne sa- mo »v bližnji prihodnosti«, to pa pomeni, da bo 200.000 belcev še na- prej vladalo štirim milijonom Afri- čanov. RAZMERE V CELJSKI MFI NA NESTABILNIH NOGAH KAJ JE UGOTOVILA POSEBNA KOMISIJA IN ZAKLJUČKI PRED- SEDSTVA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA OBČINSKI SINDIKALNI SVET V CELJU JE PRED ČASOM IMF NOVAL POSEBNO KOMISIJO, KI NAJ BI R A IZŠOLA NEK ATORE ^NEPRAVILNOSTI V TOVARNI IFA. KOMISIJA. KI JE PRFUCFVA \ ZLASTI VPRAŠANJA. KOT DELITEV STAnWiNJ OZIROMA KRE DITOV ZA GRADNJO, IZPOLNTEVANJE LETNEGA NAČRTA VISO- KE ZALOGE FINALNIH IZDELKOV IN POLIZDELKOV ORGANIZA- CIJO DELA. KVALITETO NA PODROCTU GORILNE TEHNIKE IN NOTRANJE ODNOSF. JE SVOJE UGOFOVITVE TOR\mURAT A V POSEBNEM POROČILU, IZ KATEREGA POVZEMAMO NAJVAŽ- Kar zadeva stanovanja, je komi- sija za družbeni standard izdelala prioritetno listo, po kateri naj bi kredite dodelili petnajstim prosil- cem. Upravni odbor je na svoji seji obravnaval predlog te liste in z mi- nimalnim številom glasov izglaso- val sklep, ki je vodjo komerciale Branka Terbuca postavil na prvo mesto, direktorja podjetja Marjana Zadela pa na drugo. Tak vrstni red je v kolektivu povzročil nezadovolj- stvo. Upravni odbor tudi ni upošte- val predloga komisije, da bi za Branka Terbuca kupili stanovanje v Celju, ne pa v Ljubljani! Prav tako je upravni odbor odločal o nakupu stanovanja in prioriteti, čeprav je bilo odločanje o tem po 186. členu statuta podjetja izključna pravica delavskega sveta. Tudi periodični obračun za letoš- nje prvo polletje kaže v primerjavi z istim obdobjem lani vseskozi ne- gativne rezultate. V primerjavi z načrtom so celotni dohodek dosegli le v višini 25,3 odstotkov, fizični ob- seg proizvodnje še v nižjem od- stotku, izvoz pa v višini 9 odstot- kov. Število zaposlenih so zmanjšali od 266 v lanskem letu na 228 v pr- vem polletju letošnjega leta; pri tem so osebni dohodki na zaposlenega porasli v primerjavi z lanskim pov- prečjem za 33 odstotkov in znašajo 806 novih dinarjev. Posebno problematična je v IFI prodaja izdelkov, zlasti risalnih apa- ratov in gorilcev, ki pomenijo okrog 80 odstotkov proizvodnje. Prodaja risalnih miz zlasti po izvajanju itkrepov gospodarske , reforme na- zaduje. Podjetje je imelo sicer skle- njeno pogodbo z inozemskim part- nerjem, vendar jo je ta prekinil, ker so zamudili rok dobave. Prav tako šepa tudi prodaja gorilcev, ker jih vgrajujejo v peči oziroma štedilni- ke, ici niso prilagojeni za tovrstno kurjavo. Kljub temu, da jc bil zastoj v pro- izvodnji očiten, v IFI niso zmanj- šali obseg proizvodnje, zaradi česar to se močno povečale zaloge izdel- kov. Te zaloge so dosegle 30. 6. letos 4 milijone 526 novih dinarjev vred- nosti; vse več je tudi terjatev s stra- ni odjemalcev in dolgov dobavite- Ijm. Predvidevanja, da bodo v na- slednjih mesecih plasirali na trg več svojih proizvodov, bodo finančni položaj podjetja reševala le trenut- no, ne pa perspektivno. Komisija je nadalje ugotovila ne- zadostno povezavo med komercial- nim in tehničnim sektorjem pod- jetja in pa neustrezno delovanje planske službe in priprave dela. Zlasti je nevzdržno razmerje med režijiskimi delavci in neposrednimi proizvajalci, saj pride na enega de- lavca, v proizvodnji en režijski de- lavec! Poleg tega so na področju go- rilne tehnike določeni problemi, ki povzročajo, da artikla ne morejo plasirati, kot so predvideli v letnem načrtu. Tehnično vodstvo in komer- cialna služba sicer zagotavljata, da bodo vse probleme rešili, vendar iz- ražajo člani kolektiva bojazen, da se bo stvar toliko zavlekla, da bo na- stalo vprašanje realizacije letnega načrta. S tem v zvezi je seveda v nevarnosti formiranje sredstev in delitev osebnih dohodkov, V IFI tudi notranji odnosi niso bili v redu; sklepe organov uprav- ljanja so slabo izvajali; v takšnih pogojih pa je direktor, čeprav mu priznavajo Strokovno sposobnost, težko opravljal svojo funkcijo. Iz razpoložljivega gradiva izhaja, da je bil do vodilnih kadrov dokaj neod- ločen in da je v vodstvu vladala pre- velika familijamost. Čeprav so vsi vedeli, da je režijskega kadra veliko preveč in da celotno organizacijo dokaj komplicira, niso storili nič, da bi razmerje spremenili v korist produktivnosti. Pač pa so zaradi takšnih razmer številni dobri delav- ci, strokovnjaki zapustili podjetje in odšli drugam. Vse te ugotovitve je na svoji zad- nji seji obravnavalo tudi predsed- stvo občinskega sindikalnega sveta in prišlo do tehle zaključkov: Vse te ugotovitve in zaključke ko- misije je na zadnji seji obravnava- lo tudi predsedstvo občinskega sin- dikalnega sveta. V razpravi je pre- vladovalo mnenje, da je položaj IFE dovolj resen in je zato nujno pod- jetju nuditi vso pomoč. Težave in slabosti, ki so se porajale šele ob delitvi stanovanj, niso nič novega, saj so se pojavile že lani. Po mne- nju diskutantov je največja hiba, kar zadeva ekonomsko plat prob- lema, v tem, da so se v podjetju, namesto da bi bili izdelali proizvod- ni program, ki bi zagotavljal širše perspektive, dokaj ozko in enostran- sko usmerili v proizvodnjo nerenta- bilnih izdelkov ali točneje, v goril- no tehniko, v kateri malone še zdaj vidijo rešitev. Spričo tega, da pa bi prav tu lahko uspešnost poslovanja zagotovile velike serije, a jim IFA ni kos, je bila to v nekem smislu, kot je menil nekdo, industrijska za- slepljenosti. Ker je bila IFA še pred leti v .svoji panogi eno izmed pod- jetij z velikimi per.spektivamt je sedanji položaj toliko bolj nerazumljiv. Samoupravnni or- gani, strokovne službe in vodstvo tovarne so očitno vse premalo raz- mišljali tudi o možnostih vključeva- nja y_ integracijsko proizvodnjo v okviru občine. Takšne možnosti ob- stoje med IFO in tovarnama Aero in EMO, vendar pa bo za realizacijo potreben podrobnejši načrt. Prav tako je podjetje v dogovoru z neko večjo italijansko tvrdko, za katero naj bi opravljalo servisne usluge, v čemer pa seveda ni rešitev. Predsedstvo občinskega sindikal- nega sveta se je strinjalo z zaključ- ki komisije, ki jih je ta posredovala samoupravnim organom podjetja, hkrati pa sprejelo še nekatere do- polnitve. Tako priporoča, da bi iz- vršni odbor sindikalne podružnice in samoupravni organi zadevo ana- lizirali in jo skušali čimprej rešiti; s tem v zvezi bi morali tudi ugoto- viti, kdo je za kaj odgovoren in ustrezno ukrepati. Nadalje naj bi samoupravni organi in strokovna komisija čimprej preučila sistem in organizacijo dela. Vso problematiko pa bi seveda morale obravnavati tudi politične organizacije znotraj podjetja. V tem smislu jim bo kot solidna osnova vsekakor služilo po- ročilo komisije in zaključki pred- sedstva, o čemer naj bi razpravljali tudi ustrezni organi občinske skup- ščine. Razstava kmetijskih strojev v Braslovčah. V okviru prazno- vanja dneva hmeljarjev so v Braslovčah organizirala domača podjetja razstavo manjših kmetijskih strojev. Tako so si kme- tovalci lahko ogledali in takoj kupili stroje, ki so bili doslej le pogosto želja, ker jih tudi v specializiranih trgovii^h ni bilo moč dobiti. Največ pozornosti so vsekakor poželi manjši trak- torji in motorne kosilnice. Razstavljeni stroji so dopolnjevali proces od košnje sena pa vse do sušenja in spravila. Raz- stavljene so bile tudi majhne molzne naprave, pripravne za kmetovalce, ki se bavijo s proizvodnjo mleka. (Foto: J. Sever) PROBLEMI OBRTI V ŠMARSKI OBČINI Vse vec šušmapstva Občani šmarske komune ugotav- ljajo, da je na njihovem področju premalo uslužnostnih obrti. Razvite so le nekatere vrste te dejavnosti, zavoljo drugih pa morajo včasih ce- lo v sosednje občine. O tej proble- matiki je pred dnevi razpravljal tudi svet za blagovni promet šmarske občinske skupščine, ki je zavzel ne- katera zanimiva stališča. Ob dejstvu, da je obrt slabo raz- vita, da se je v zadnjem času močno razbohotilo tudi šušmarstvo, bi mo- rala občinska skupščina podpirati razvoj uslužnostne obrti, hkrati pa bi bilo prav, če bi inšpekcijske služ- be poostrile svoj odnos do šušmar- stva. Drugo pa je z možnostjo oprav- ljanja uslužnostne dejavnosti kot stranski poklic. V zadnjem času se je za tako obrt prijavilo že več lju- di. Ena od slabosti njihovega po- stranskega dela pa je predvsem v tem, da v večini primerov pada pro- izvodnost in kvaliteta izdelkov ta- kega delavca na delovnem mestu, kajti večino svojih moči prihrani za popoldansko delo. Svet za bla- govni promet in obrt občinske skup- ščine Šmarje je zato priporočil de- lovnim organizacijam, naj dobro premislijo, kakšnemu delavcu dajo soglasje za opravljanje obrti kot po- stranske dejavnosti. Tudi s poslovnim časom trgovine niso v občini najbolj zadovoljnni. Zato bodo odslej naprej poslovni čas določili v krajevnih skupnostih, kjer bodo tudi občani lahko pove- dali svoje želje. V zadnjem času so v delovnih organizacijah precej raz- pravljali tudi o poslovnih prostorih v družbeni lastnini, ki jih uporablja- jo trgovske poslovalnice. Večina se zavzema za to, da bi poslovne pro- store prepustili v upravljanje trgo- sikim podjetjem, ker bi bila to vzpodbuda za adaptacije in preuirer ditve, ki bi jih bil velik del trgov- skih lokalov v občini zelo potreben. Druga možnost pa pravi, da bi po- slovne prostore upravljalo stanova- njsko podjetje, in jih vzdrževalo iz najemnine, razen tega pa bi po- skrbeli še za gradnjo novih poslov- nih prostorov. Te dni sta se sprli dve delovni or- ganizaciji. Vzrok je prodaja kuriva, nasprotujoči si stranki pa trgovsko podjetje Jelša, Šmarje pri Jelšah in trgovsko podjetje Kurivo Celje. Jelša očita Kurivu, da prodaja pre- mog v najmočnejših potrošniških središčih občine, medtem ko oni oskrbujejo kraje in imajo zato tudi višje stroške.'S^urivo pa se je prito- žilo, da jim je Jelša onemogočila tehtanje premoga na javni tehtnici in da tako ovira njihovo poslovanje. No, glede na to, da je nedvomno najbolj pomembno to, da pride po- trošnik hitro in po spodobni ceni do premoga, je svet za blagovni pro- met priporočil, naj organizaciji ta svoj spor jjametno poravnata. Kuri- vo riaj- ie še' ^tiapi^fej' teHti' 'srv'6j p(f-^i mog na tehtnici, pa tudi Jelša naij premog še prodaja; kvečjemu če se dogovorita, da prevzame ,— toda dobro in hitro — preskrbo za vse področje samo ena od organizacij. I. B. PABERKOVANJE Z REJCM PIŠČANCEV Težka a donosna panoga v Savinjski dolini razen speciali- zirane proizvodnje hmelja ni bilo doslej nobene druge panoge, s ka- tero bi se kmetovalci preživljali. Za- to starejši kmetovalci še danes gle- dajo na tiste, ki vzrejajo piščance in svinje, kot na nekaj, kar ni vred- no »grunta«. Po arondaciji zemljišč so nekda- nji kmetovalci v Spodnji Savinjski dolini sorazmerno hitrO odkrili do- nosno panogo — živinorejo. Velika gospodarska poslopja niso bila po- trebna izrednih investicij za preure- ditev. Kmetovalci so se odločili predvsem za »resno« živinorejo, medtem ko so nekateri mlajši zače- li razmišljati o malih piščančjih farmah. Tako je dolina v nekaj le- tih postala resen »izvoznik« piščan- cev. Verjetno malo ljudi ve, da že sedaj s področja spodnje doline let- no odkupijo okrog 700.000 piščan- cev. Pred dnevi smo v krajšem razgo- voru s kmetovalci in predstavnikom kmetijskega kombinata — speciali- stom za rejo piščancev v Drešinji vasi razpravljali o tej »novi« proiz- vodni veji. Beseda je največ tekla o možnostih razvoja te proizvodne panoge. »Doslej je bilo v piščančerejo vlo- ženih sorazmerno malo sredstev,« je povedal predstavnik žalskega kmetijskega kombinata tovariš Pri- stovšek. »Glede na to namreč, ko- likšne so možnosti in kako hitro se ta sredstva obračajo«. »Ali verjamete, da v enem letu prodam več mesa — beljakovin, kot pa zaloška farma, ki ima 400 glav goveje živine?« je dejal znan rejec piščit kupna moč domačih gostov zaradi določe- nih sprememb v strukturi osebne potrošnje v drugi polovici pretekle- ga leta upadla. Zaradi pomanjkanja sredstev je v letošnjem letu na raz- polago manj propagandnega mate- riala in bo potrebno to v prihodnje reševati s prispevki gostinskih de- lovnih organizacij. Po uveljavitvi ciljev gospodarske reforme so se pogoji gospodarjenja spremenili tu- di v gostinstvu, tako da so se neka- tere organizacije v nagrajevanju za- poslenih že približale sorodnim or- ganizacijam. V letu 1966 zaznamuje- mo precejšen porast inozemskih go- stov, vtem ko domači turizem upa- da. Zastopniki gostinskih delovnih or- ganizacij so v razpravi ocenili poslo- vanje prvega polletja in nakazali na določene probleme, ki tarejo gostin- stvo. Zlasti pereča vprašanja so po- stavljali zastopniki zdravilišč, ker jih je sprememba zakona o social- nem zavarovanju postavila v popol- noma nove pogoje. V Rogaški Sla- tini so zabeležili v prvem polletju dokaj ugodne rezultate kljub zmanj- šanju števila domačih gostov. Ino- zemski promet je porastel za 20 do 25 %. Gostinsko podjetje je imelo določene težave z redno oskrbo, zla- sti pereč problem pa je oskrba s pitno vodo. Zdravilišče je zasedeno, vendar je zaradi sprememb v plače- vanju klimatskega zdravljenja pri- čakovati izpad oskrbovancev že v jeseni. Zdravilišče Dobrna je doseglo v prvem polletju realizacijo 52 % noč- nin v primerjavi s prvim polletjem 1965. Zdravilišče je v zelo težavnem položaju in se bo moralo v prihod- nje preusmeriti v čisti turizem. Ce- ne gostinskim storitvam v letu 1967 ne bodo spremenili, le da bodo imeli domači gosti na vse objavljene cene 10 % popusta. Tudi predstavniki ostalih gostin- skih organizacij so v razpravi pouda- rili, da se cene gostinskim storitvam v naslednjem letu bistveno ne bodo spremenile, kolikor ne bo prišlo do večjih nihanj v cenah kmetijskih proizvodov in komunalnih storitev. OBISK PRI SLIKARJU ADIJU ARZENŠKU Ustavil sem avto na dvorišču pre- prosto grajene hišice na desni strani ceste Petrovče—Dobriša vas. Z rahlo ironijo na obličju sem se približal tej hiši, kjer ustvarja slikar samouk Adi Arzenšek. Skozi okno sem uzrl njegovo taščo, ki mi je s sproščenim smehljajem in prirodno dobroduš- nostjo jela razlagati, kako Adi ustvarja, »kadar ga prime« in »pri- me ga pogostoma pa zaide gor ...«; uganil sem, da pomeni »gor« oditi v atelje v podstrešje. Adi je odpotoval s soprogo v Ljubljano. Tašča ju je pričakovala, zato sem pomislil, da ne bo napak, če ta čas do njunega povratka izkoristim za podrobnejši ogled njegovih podob. Tašča me je povabila v hišo, metlo prislonila kar k vratom, potlej pa sva se že znašla v prehodni sobi kar na tesno okin- čani s slikami, ki jih je naslikal Adi v zadnjem obdobju. Skeptično sem ošinil, rekel bi z odklonilnim pogle- dom, te podobe, kar v svoji dušev- nosti naježen, da odklonim podobe »nekoga« in takšnega, »ki nekaj po- izkuša v umetnosti« ... Bil pa sem po prvem pogledu v samogovoru, ki je Adiju v moji duševnosti že do- deljeval določeno priznanje. »Torej tako na prvi pogled!« .,. Presenetile so me slike, na katerih sicer nisem odkril posebnih motivov, ki bi izpri- čevali, da je slikar že našel »svoje«, so pa naslikane z občutljivostjo za barvno skladnost, skratka zelo har- monične v svojem učinku. Nekatera platna v olju z motivi vasic ali mor- ja in še česa so naslikana tako spro- ščeno, da te barve za trenutek oma- mijo, da ti včarajo v domišljijo pot v vasico ob vrbah, ko se nebo spro- sti v modrih barvah, ko čezenj drse krpice belih oblakov; in za poeno- stavljeno paleto se zrcali razume- vanje barvnega sveta, spoštovanje barvnih prosojnosti, razumevanje čiste modrine, njene prosojnosti in globine rdečega žara ... To občutje do barv, zdaj sem pričel motriti tu- di grafike in cizelirane podobe, je najbolj izrazno v olju; presenetila pa me je v grafikah in cizeliranih podobah snažnost motivov. Slišal sem vendar že avto, ki je zavijal na dvorišče in Adi j a, kako se pogovarja s soprogo pred hišo. želel sem si z mladim umetniškim ustvar- jalcem samoukom čimprej malo po- klepetati. Bil je kar pri volji. »Volje imam obilo in kadar me prime, se vržem na delo s polno ihto. A te ladje, so ti všeč?« »Da, všeč so mi! Izpričujejo sko- rajda najbolj tvojo osebnost, še sa- moniklo izpoved v kompoziciji, ovrednotenju dogajanja, kakor tudi barvno sožitje. In pa modre barve imam izredno rad...« sem rekel. »Svetle in sveže?« »Svetle in sveže,« sem rekel, »pa- stelne, tudi takšne, ki obnavljajo v duševnosti radostna občutja biva- nja. Tudi cizeliranje obvladaš?« sem vprašal. »No da. Si želiš tole podobo? jpri- kazuje viničarje, ki zapuščajo vino- grad. Za njimi se vrti klopotec in.. »Ribiške ladje in tole viničarsko z brentami bi res vzel,« sem rekel. »Poglej si še tele grafike,« je rekel, »to so motivi s fresk vzhodne cerkve! Ti je všeč to obličje svetca?« »Všeč mi je,« sem rekel. »Vendar pa se mi zdi, da le iščeš v svojem ustvarjanju pot k samoniklosti, K podobam, ki jih bo zanetila tvoja domišljija, jih oblikovala iz podob lastnih tvojemu življenju in takšne poplemenitene z umetniškim žarom nudila ljubiteljem umetnosti. To ni tvoja podoba?« sem vprašal. »Ta je Jakijeva!« je rekel. »Jakija zelo spoštujem in cenim,« je dejal. »To čutim iz nekaterih tvojih pr- vih grafik,« sem rekel. »Ti Jakija ne ceniš?« je vprašal in me pozorno motril. »Cenim žužovo Jelico iz Žalca,« sem rekel. »Tista njena čudovita olja, ki jim plemenita barvna mi- selnost daje polno toplino osebnega bivanja, ko se hkrati s pogledom na podobe prelijejo v človeka, vzpodbu- de čustvovanja, ko se iznenada z željo po dobroti ozreš po svoji dit ševnosti, skorajda z željo po očišče- nju svojega miselnega tkanja...« »Da, hm, a Jaki je vseeno moj- ster ...« »Morebiti,« sem rekel, »a mnenje bi zadržal,.. zase. Dozdeva se mi, da včasih preveč cenimo posamez- nika po količini izdelkov, sposobno- sti trgovanja, izbiri in objestni na- ravi motiva ... Osebno sem navdu- šen za umetnost, ki združuje barvno in snovno harmonijo v doživetje ...« »Tudi ljubitelj umetnosti, lepili podob, mora biti pripravljen na do jemanje sodobne umetnosti; mnoge' težje je pač razumeti manj opred metene podobe slikarjev sodobnega sveta, tudi takšne z vizijami, kot pa je bilo nekoč mogoče ocenjevati mo. tivno jasne podobe klasikov, četudi stilizirane ali barvno prilagojerie ču-' tenju...« »Vsekakor, toda ravno zaradi tega se tudi lažje pobrkajo resnično umetniške stvaritve s plitko žongler- sko ustvarjalnostjo, ki ji je cilj v tržnem uspehu... Sicer pa pot je pred teboj, čopič in paleta in tvoja duševnost, v kateri se podobe snu- jejo, v kateri se doživlja stvarnost sveta... Ko se boš umiril v iskanju motiva in tehnike, boš brezdvomno še presenečal... Zdravstvuj!« Pozdravil je s smehljajem. Žena je molče prikimala. Njen topli pogled je ošinil soproga Adija, :eš brezdvomno je mnogo upanja, da bo Adi uspel in dosegel ideal, da 56 uvrsti med priznane slovenske umetnike. Tudi jaz sem razmišljal d tej možnosti, še o ljudeh umetni- kih, ki žive raztreseni po podeželju, takšni, ki v svoji skromnosti ne i'7,burkajo vrhov slovenskega kultur- lega duha, pa vseeno napolnjuje nji- lovo bivanje bogata in žlahtna umetniška čustvenost... Dane Debič DELAVSKA UNIVERZA V CELJU Pred novo sezono Poljudno znanstveni ^ center celj- ske delavske univerze je izdelal de- lovni program za naslednjo sezono. Le-ta se bo začela septembra in bo trajala vse do konca junija prihod- njega leta. Tudi tokrat bodo s po- močjo najrazličnejših oblik — tor- kova tribuna, seminarji, predavanja itd. — posredovali različne zanimive teme o družbeno-gospodarskem gi- banju in notranji politiki, medna- rodnih odnosih in zunanji politiki, o znanosti, kulturi in prosveti, o ci- vilni zaščiti itd. Obljubljajo pa tudi več kulturnih prireditev, ki pa jih bodo letos uskladili s programom ostalih organizatorjev. Obiskovalcem torkove tribune se obetajo'pzgovori z nekaterimi vid- nimi družbeno političnimi delavci o aktualnih problemih gospodarske reforme in samoupravljanja, o fi- nanciranju izobraževanja in vzgoje, reorganizaciji Zveze komunistov, otroškem varstvu in otroškem do- datku itd. Franc Šetinc bo govoril o obisku pri naših delavcih v Avstri- ji in Nemčiji, Bojan Štih o poslan- stvu gledališča v današnji družbi, Boris Ziherl o ideoloških problemih, bo pa še večer z Matejem Borom, predavanje o sodobnih vzgojnih in pedagoških problemih itd. Za srednješolce bodo pripravili več predavanj o mednarodnem gi- banju in mednarodnih odnosih, raz- govore z uredniki nekaterih naših revij, predavanja o odnosih v šoli, o svetovnem nogometnem prvenstvu in podobno. Tudi seminarjev bo precej — o organizaciji in pripravi dela, delov- nih razmerjih, deviznem poslovanju, samoupravljanju in osebni odgovor- nosti, kar bo zanimalo tako vodilne, kot ostale člane delovnih kolektivov. Iz civilne zaščite bodo za posamez- na podjetja pripravili dvajset pre- davanj, za vodje služb civilne zašči- te v industriji pa petdnevni semi- nar. Delavska univerza obljublja za prihodnjo izobraževalno sezono de- set kulturnih prireditev. Tako napo- vedujejo obisk Jazavcev iz Zagreba in Ateljeja 212 iz Beograda, koncert. akademskega pevskega Zbora in Slovenskega okteta, koncerte veli- kih orkestrov, nastop Celjanov, ki so se uveljavili v javnem življenju (Mojmir Sepe, Majda Sevškova, Mi- lan Gorenšek in Aleksander Kovač), predstavili pa bodo tudi dva delov- na kolektiva — LIK Savinjo in EtoL Center bo izdal tudi nekaj skripta. Program je vsekakor pester, zani- miv ni obsežen, delavska univerza pa si je z njim naložila veliko delov- no obveznost. I.B. CELJSKI ZGODOVINSKI ARHIV Za uvod bi želel zapisati podrob- nost, ki je značilna za javno pojmo- vanje arhivov. Naša birokracija ime- nuje arhiv pismeno in ustno »arhi- va«. Spreminjajo ji tedaj spol. Če- prav imamo Državni arhiv v Slove- niji in v posameznih mestih arhiv- ske ustanove (Ljubljana, Maribor, Celje itd.), naša javnost te premalo pozna. Ne poznajo jih niti po nazi- vu. Arhivska služba je javnosti kaj malo znana, arhivi so domala ne- znani. Kaj je arhiv in kaj je arhivska služba? Ne bomo ustrelili mimo cilja, če zapišemo, da je za večino to meglen pojem, v najboljšem slu- čaju ti kdo odgovori: arhiv je skla- dišče starega papirja. Res, da so arhivalni zapiski, listine in urbarji itd. pisani ali tiskani na papir. Dra- gocenejše srednjeveške listine so bile večkrat barvno okrašene na pergamentu. So to prave umetnine. Le-teh se je v Sloveniji malo ohra- nilo. Štele — Kos sta izdala drago- ceno publikacijo: Srednjeveški ro- kopisi Slovenije, ki so bili ohranjeni cesto v samostanskih bibliotekah. Mnogo naših rokopisov in ostalega arhivskega gradiva hranita Gradec in Dunaj. Na naših tleh tedaj ni bilo arhivske službe, niti večjega mu- zeja, gradivo se je zlasti iz sloven- ske Štajerske v avstrijskem obdob- ju stekalo tjakaj, šele po 1918. se je začelo novo življenje tudi v arhivski službi. Po osvoboditvi so reševali, kar se je rešiti dalo. (Okrožni zbirni center v Celju, prof. Orožen). Mno- go dragocenega gradiva je uničila vojna, mnogo pa je propadlo tudi zaradi neznanja naših ljudi. Celjski muzej je ohranil marsikaj dragoce- nega z arhivskega področja. Med okupacijo so odpeljali iz Celja 101 zaboj arhivsikega gradiva v Avstrijo, le-^to je bilo vrnjeno po pogodbi naši državi. V tistih časih, ko ni imel celjski arhiv lastnih prostorov, je naš muzej gradivo zasilno vkladi- ščeval. Leta 1954 je prišlo do pobu- de, da organizirajo strokovno arhiv- sko službo tudi v Celju. Skrb zanjo je prevzel prof. Orožen, ki je bil dolga leta edini čuvar celjskega ar- hiva. Spočetka je bil to Mestni ar- hiv, ki se je kasneje preimenoval v Zgodovinski arhiv. Kot proračunska ustanova je začel delovati leta 1958, a družbeno upravljanje je bilo uve- deno leta 1963. Vsa leta je bilo klju- čno \'prašanje arhiva — prostor. Celjska arhiva je kaj bogata, bo- gata za zgodovinarje vseh področij za raziskovanje naše preteklosti. Spočetka je bilo le 75 kvadratnih metrov na voljo, sedaj pa 170 kva- dratnih metro\', s kapaciteto okoli 500 tekočih metrov polic. Gradivo je na policah urejeno, pregledno za uporabo. Izkoriščeni so vsi prostori, za novo dotekanje gradiva je že za- drega. Vsebinski pregled celjskega arhi- va. Arhivski fondi in zbirke, listine (1597—1892), urbarji (1636—1753), normalije (1683—1859), mesta in ob- čine (1693—1945), Občine Celje-oko- lica (1850—1943), Občina Teharje (1885—1937), Okrožje, Ljudski odbo- ri, Mestni ljudski odbor. Krajevni ljudski odbor Sv. Lovrenc pri Pro- žinu, Svetina, štore, Teharje. Na- dalje gradivo s področja sodstva. Stara Zemljiška knjiga (1800—1880), Celje, Gornja Radgona, Gornji grad. Kozje, Laško, Ormož, Podčetrtek, Ptuj, Rogatec, Slovenj Gradec, Slo- venska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah. Provience s po- dročja gospodarske dejavnosti: po- litične organizacije, provience ver- skih skupnosti, dalje nerazvrščeno gradivo in pomožne zbirke. Prvenstvena naloga arhivske slu- žbe je očuvanje gradiva, urejevanje in razvrščanje z indeksi in podna- slovi za pregleden dostop črpanja arhivov. Kdor pozna delo arhivarja, ve, da so pred njim ogromne in od- govorne naloge. Ob tem je treba do- tekajoče gradivo klasificirati. [Ne- malo preglavic dela arhivarju skrb, ko je treba oškodovani papir kon- servirati, da se ohrani za bodočnost. Res, arhiv uporablja v prvi vrsti strokovnjak, laik se v starih spisih zaradi nepoznanja jezikov ne znaj- de in mu ne bo niti en sam stavek umljiv. Jasno, arhivi so prvenstven' viri za zgodovinopisje poleg drugih pomožnih ved. Brskanje po arhivii ni nikak konjiček zgodovinarja, pi' sati zgodovino brez virov je nemo; goče, saj to resno delo ne more bj^' niti pesniško ali zadeva fantazij^' Noben zgodovinar ne bi v lastn^' veselje žrtvoval ogromno napora časa, izsledki so namenjeni naši zg'>' dovini, ki mora biti zadeva naroda' že ponos slehernega civiliziranega naroda diktira spoštovanje in Ij**' bežen do lastnega izročila. Sedaj bo verjetno laiku jasno, ^ zgodovinski arhiv ni le skladiŠ^^ starega papirja. Življenje vsaiK^ ustanove terja od nas materialu^ žrtve. Naša želja bi bila, da krog'- ki odrejajo namenska sredstva ^ arhiv v bodoče teh ne zmanjšujejo'' še manj pa, da prihajajo na mi^ o ukinitvi tega zavoda. a. s. KOMPAS OBVEŠČA OSEBNO OBVESTILO! KOLEKTIVI! OD 1. OKTOBRA VNAPREJ NUDIMO KO- LEKTIVOM, SINDIKALNIM PODRUŽNICAM IM OSTALIM POSEZONSKE CENE ZA AV- TOBUSNE PREVOZE V NAJSODOBNEJE OPREMLJENIH AVTOBUSIH TIPA »VIER- CEDES«. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽ- NOST — ZAHTEVAJTE PONUDBE. VABIMO VAS !WI IZLETE; 1. IS-ctnevno potovirnj« z luksuzno motorno ladjo »Dtiiitiacf]ii< v oktobra >PO SREDO- ZEMLJU«. piijbve do 19. septembra 1966. 2. 10 dnevni Avtobusni Izlet v CARIGRAD In SOFIJO v času od 22. do 31. 10. 1966. Pri- jave do 27. 8. 1966. 3. 1-dnevn! avtobu«nl lzl«t na BELOPESKA JEZERA, OSOJSKO in KLOPiNJSKO JEZE- RO. 4. 8-dnevno potovanje s letalom t SOV- JETSKO ZVEZO v septembra 1966. 5. MOTORIZIRANI TURISTI! PrlpraviU gjno vam zelo ugodne počitnUke aranžmane v PORECU In ROVINJU. 6. 7-dnevno avtobusno potovainje v RIM (Trst, Padova, Firenze, Rim, Assisi, San Ma- rino, Visario, Tarvisio). Prijave do 10. sep- tembra 1966. 7. Preživite del svojega dopusta s 4-dnev- nim križarenjem med KORNATI. 8. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav- ljajte se za 2 ali 3-dnevne izlete v TRST In BENETKE. 9. Z-dnevni avtobusni izlet na GKOSS- GLOCKNER. 10. 2 ali 3-dnevni izlet v BUDIMPEŠTO. lU 2 ali 3-dnevni izlet na DUNAJ. 12. 1-dnevni izlet v TRST. Prijave do za- ključenega števila. 13. 8-dnevno potovanje v oktobru v PARIŠ, Prijave do 10. septembra 1966. 14. 10-dnevno potovanje z avtobusom v CA- RIGRAD in SOFIJO. Prijave do 27. 8. 1966. 15. 9-dnevno avtobusno potovanje v JUŽNO FRANCIJO in SEVERNO ITALIJO. Prijave do 15. septembra 1966. 16. V času od 17. do 23. 9. 1966 avtobusno potovanje v RIM, NEAPELJ, CAPRI in POiVl- PEJE. Prijave do 1. 9. 1966. 17. 6-dnevno potovanje z avtobusom na DU- NAJSKI in BRNSKI VELESEJEM v času od 12. do 17. septembra 1966. Prijave do 27. av- gusta 1966. 18. 3-dnevno avtobusno potovanje v času od 17. do 19. 9. 1966 v VERONO, VICENZO in P.\DOVO. Prijave do 3. septembra 1966. 19. 4-dnevno avtobusno potovanje na ogled OKTOBERFESTA v MUlVCHEN-u. Prijave do 25. avgusta 1966. 20. 6-dnevno avtobusno potovanje v sep- tembru v BUDIMPEŠTO, PRAGO in DUNAJ. Prijave do 20. avgusta 1966. KOLEKTIVI! Poslužujte se naSih kvalitet- nih prevozov, ki Vam Jih nudimo po zelo mižanlh cenah v najsodobneje opremljenih ivtobuslh tipa »MERCEDES«. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- .MM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE 'KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG I, TEL. ?3-50. MALI OGLASI PRODAM DVE OMARI prodam. Kompan Slavka, Ker- snikova ul. novi blok IV "^'^''"i"^ 4' nasproti avtobusnih garaž. Ogled od 14. PRALN?! "stroj Polavtpmatik biuana 4 ugodno prodam. Marija 20HAR, Šmartno ob Ptiki VIKEND 'hišico 5 X 2,20 ugodno prodam. Naslov v upravi lista. ENODRUŽINSKO stanovanje v centru mesta prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upra- vi lista. VSELJIVO HIŠO (soba, kuhinja m drvarni- ca) prodam v Celju — Partizanska 17. In- formacije — Kronovšck, Panžlje, Brasiov- MOTORNO kosilnico z brusom prodam. Na- slov v upravi lista. NSU PRIMO 175 ccm dobro ohranjeno pro- dam. A. KAC, M. Pircšica 1, Petrovče. SKORAJ NOV motorni sadni stroj ugodno prodam. Naslov v upravi lista. PRALNI STROJ superavtomatik REK pro- dam. Naslov v upravi lista. KRAVO 9 mesecev brejo prodam. Alojz Ram- šak, Liboje 41. PRODAM novo kompletno krožno žago. Kopi- tar Marija, Ložnica 23, Velenje. *W 52 dobro ohranjen ugodno prodam. Vrunčeva 28, Celje. DVE PECI prodam za 70 ND, Tomšičev trg 7/II. MLADO KOZO prodam. Brečko Marija, Mari- „borska 176, Celje. i>ALONITKE 100 X 125 prodam. Šuhel, Voj- nik 206. KOČNO 2AG0 za podiranje lesa prodam. Na- slov v upravi lista. •^AVO 9 mesecev brejo, tretjega teleta pro- dam. Velenšek, Ostrožno. VECJO ENOSTANOVANJSKD HIŠO z vrtom prodam. Naslov v upravi lista. KUPIM KUPiM HIŠO (2 sobi in vrt) v okolici Celja — Savinjska dolina. Natančnejše ponudbe s ceno na: Kerepčič, Gotovlje 122, Žalec. STANOVANJE MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta oprem- ljeno sobo. Ponudbe pod šifro »TAKOJ«. ^1 ROŠKA SESTRA išče prazno sobo v Celju '»'i okolici. Plača tudi vnaprej. Naslov v nJ^fi^vi lista. UČITELJICA nujno išče prazno ali opremlje- sobo. Naslov v upravi lista. ■ O '^OBO s pritiklinaml oddam. Infor- t?acije _ reparaturni oddelek bolnišnice ^REJšA, mirna zakonca brez otrok iščeta Up^"ovanje. Ponudbe pod šifro »mirna«. »-»KOJENKI nudim sobo in hrano za 8-ur- "o varstvo dveh otrok. Starost 8 in 4 leta. Z^l^site se: Breg 48, Celje. I^ONCA brez otrok iščeta sobo v Celju ali Plačata za eno leto vnaprej. Zorin SOBo Bežigrajska 8, Celje. za dve osebi oddam. Magajna Justa, ''agarjeva 11. ^^^POSLITEV em 2ENSK0 za 9-urno dopoldansko po- TAKo^Pri dojenčku. Dr. KOS, Oblakova 24. 2 sprejmemo gospodinjsko pomočnico 5j "janjem kuhe. Vehovar, Ul. 29. novembra ^^.^EJMEMO dekle za dopoldansko varstvo lie • Pavšar Darinka, Celestinova 16, Ce- ^JJNO IN POŠTENO dekle, ki ima veseJje Hl^j^^'^'^ takoj sprejmemo. GOSTILNA »MONTAŽA« Zabukovški rudniki rjavega premoga in nekovine ŽALEC proda ,po sklepu CDS na JAVNI DRAŽBI — OSEBNI AVTO FIAT TIP ZASTAVA 1100 D, LETNIK 1960 — TOVORNI AVTO TAM TIP PIONIR, LETNIK 1960. Obe vozili sta vozni in dobro ohranjeni. Dražba za družbeno-pravne osebe bo 1?. VIII. t. 1. ob 9. uri v upravi podjetja v Žalcu. Ce dražba za družbeni sektor ne bo uspela, bo siteg^a dne ob 11. uri na istem mestu dražba za zasebni sektor. Pravico do dražbe imajo vse družbeno-pravne osebe, oziroma fizične o.sebe, če pred začetkom dražbe položijo v blagajno pod- jetja varščino v višini N-din 500,00 za vsako vozilo posebej. Vozili sta j^arkiraiii v garaži v Zabukovci, kjer si ju intere- senti lahko ogledajo vsak dan od 12. do 14. ure. SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ OBČINE CELJE Številka: 229/l%6 Datum: 5. 8. 1966 Na podlagi 9. in 10. ter 12. člena Zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS, št. 8-65/65 ter na podlagi členov 17., 19. in 20. odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urejanju mestnega zemljišča občine Celje, objavljenim v Uradnem vest- niku Celje, št. 27-495/65 z dne 2. 8. 1965 razpisuje Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje JAVNI NATEČAJ za oddajo neurejenega mestnega zemljišča v k. o. Celje po ure- ditvenem načrtu Dolgo polje I. v Celju. Zemljišče se nahaja za- hodno od Kersnikove ulice med Tovarno pohištva Celje in bodočo magistralo zahod — vzhod ob železniški progi Celje—^Dravograd. 1. Mestno zemljišče bo oddano najugodnešemu ponudniku, ki je lahko delovna organizacija ali dnužbeno politična skupnost. 2. Po tem natečaju bo oddanih 4.186 m'-, kar predstavlja povr- šino za en manjši obrat. 3. Višina odškodnine za zemljišče in prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča sta naslednja: a) odškodnina za 1 m- zemljišča N-din 10; b) prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča pa znaša N-din 72.500. Ponudbe z nižjim prispevkom se ne bo upoštevalo. 4. Ponudba se mora glasiti na celotno površino. 5. Ponudnik, ki' bo izlicitiral zemljišče, bo moral najpozneje v teku enega leta po dodeltvi zemljišča pričeti z gradnjo in jo v celoti dokončati v roku treh let od začetka gradnje. 6. Višina varščine znaša N-din 10.000 in jo mora vsak ponud- nik nakazati na račun št. 507-652-13, Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje, hkrati z vložitvijo ponudbe, potrdilo o vpla- čilu pa miora biti priloženo ponudbi. 7. Vrednost zemljišča N-din 41.860 in znesek N-tdin 36.250 mora ponnudnik plačati ob podpisu pogodbe, ostanek N-din 36.250 pa do 50. 5. 1967. 8. Ponudbe je vložiti pismeno v zaprtem ovoju z naslovom ?>(SkIad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje« in z označ- bo: »Natečaj za oddajo zemljišča ob Kersnikovi ulici« v vložišču Skupščine občine Celje do vključno 22. 8. 1966. Natečaj o oddaji zemlji.šča bo na podlagi ponudb javen in bo v torek dne 25. 8. 1966 ob 8. uri v prostorih Sklada za kom. urej. zemljišča pri občini Celje, soba št. 29, 11. nadstropje. Morebitna pojasnila o oddaji mestnega zemljišča lahko dobe interesenti pri vodstvu sklada. Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje »METKA« tekstilna tovarna in kofekcija CELJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. DIPL. STROJNEGA INŽENIRJA ZA DELO NA ENERGE- TIKI, INVESTICIJAH IN INVESTICIJSKEM VZDRŽE- VANJU; 2. STROJNEGA TEHNIKA ZA DELO NA KONSTRUKCIJAH IN VZDRŽEVANJU NAPRAV; 3. DIPL. EKONOMISTA ZA DELA NA ANALIZAH SISTE- MOV NAGRAJEVANJA. Pogoji: pod 1. dipl. strojni inženir z odsluženim kadrovskim rokom; pod 2. dokončana tehniška šola — strojni oddelek in odslužen kadrovski rok; pod 5. dipl. ekonomist z odsluženim kadrovskim rokom. Za vsa prosta delovna mesta je po.skusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih. S stanovanji podjetje ne razpolaga. Razpis velja do 50. 8. 1966 oziroma do zasedbe. Ponudbe sprejema splošno, kadrovski oddelek podjetja. RAZNO MIZARJU nudim prostor in delo. Jenkova 5, Celje. UPOKOJENEC Z ŽENO, osamljen, vešč manj- ših popravil išče stanovanje oziroma pri- ključitev k družini za pomoč pri lažjih de- lih oziroma proti plačilu. Po smrti zapusti premičnine. Naslov v upravi lista. OPOZARJAM pred nakupom premičnin — le- sa od Valentina POVALEJ, Mrzlo polje 17, p. Jurklošter, ker isto ni njegova last in bo promet sodno izterjan. Solastniku — POVALEJ. INDUSTRIJSKO PODJETJE V GRAZU išče spretno KNJIGOVODKINJO z znanjem nemškega jezika. Texstilwerke Comel Kavvann, 8010 Graz, Nibelungengasse 54. ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V CEUU valbi k sodelovanju: diplomiranega ekonomista (pogojno ekonomista) in računovodjo z ustrezno izobrazbo in prakso. Nastop službe 15. septembra 1966 ali po dogovoru. Po sklepu seje delovne skupnosti bo prodano na javni dražbi dne 24. 8. 1966 ob 9. uri v Brivnici Mar- ko, Stanetova ul. 8, nekaj rabljene- ga frizerskega inventarja, omare, stoli, školjke, omarice in drugo. V kolikor ne bo interesentov s strani družbenega sektorja, bomo inventar prodali zasebnikom. Vse informacije dobijo kupci v Brivnici Marko, Stanetova 8, Celje. ZAHVALA Družina Kranjec iz Orle vasi — Braslovče je namesto vanca na grob pokojne Marije Ušen, poklonila Zvezi slepih v Celju 5.000 S din. Iskrena hvala. Nekdo iz Savinjske doline je poklonil v posebne namene obveznico posojila za Skopje za 5.000 S din. Iskreno se zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi tistim, ki so poklonili večje ali manjše vsote denarja in ne žele, da se objavi v tedniku. Vsem dobrotnikom iskrena hvala. ZAHVALA Za uspešno in težko opravljeno operacijo, se iskreno zahvaljujem tovarišem zdravni- kom dr. Javh Francu, dr. Stropnik Eugenu in dr. Strokol Herlbertu, kakor strežnemu osebju kirurgičnega oddelka Splošne bolnice v Celju, ki so storili vse, da so mi vrnili težko prizadeto zdravje. Prav tako se zahvaljujem tovarišem zdrav- nikom internega oddelka prlm. dr. Rojnik Alojzu, dr. Fazarinc Francu, dr. Krautberger Evi in dr^ Marchetti Nadi, kakor strežnemu osebju za vso nego in skrb, ki so ml jo po- svečali v času moje težke bolezni. Vsem hvaležna Bizjak Jožefa iz Poljčan. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 13. do 20. avgusta 1966 Marijan Tiselj, veterinar, Celje, Savinjska 3/ii (Sav. nabrežje) tel. 28-71. TURISTIČNE OBJAVE ZASEDENOST KAPACITET: ZDRAVILIŠČA: Dovolj prostih mest je v Dobrni, kjer so v hotelu TRIGLAV zntžali ceno penslona na 29 N din. Nekaj prostora je tudi v hoteUh ZDRAVILIŠKO-GOSTINSKEGA PODJETJA v Rogaški Slatini ter pri zasebnikih v Rogaški Slatini, dovolj prostora pa je v ZDRAVILI- ŠČU Rogaška Slatina. V LAŠKEM je še nekaj prostora v hotelu SAVINJA in pri zasebnikih. Zdravilišče je zasedeno, možno pa je kopanje tudi za zu- nanje obiskovalce. GORNJA SAVINJSKA DOLINA Zasedena sta pensiona Plesnik in sestre Logar v Logarski dolini. Rezervacije so po- trebne tudi za Planinski dom v Logarski do- lini ter za novo odprt počitniški dom RIN- KA v Solčavi, ter weekend naselje v Prebol- du. OSTALI KRAJI V vseh ostalih krajih na celjskem turistič- nem področju je dovolj prostih mest, rezer- vacije so potrebne samo za hotel Celeio in Evropo v Celju ter za hotel Pako v Velenju, predvsem ob sobotah. KOLEDAR PRIREDITEV V nedeljo 14. avgusta PIKNIK NA GORI OUKh Pričetek že ob 8. uri zjutraj. GODBA, PLES, RAZVEDRILO V hotelu Celeia in v Samopostrežni restav- raciji godba vsako soboto zvečer, na vrtu restavracije Koper vsako sredo, soboto in nedeljo, na Starem gradu vsako nedeljo po- poldne, v gostilni NA GRIČKU v.sako soboto zvečer. V hotelu TRIGLAV na Dobrni vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo, v Rogaški Slatini vsako sredo, soboto in nedeljo ples v restavraciji Pošta in vsak torek v zdravili- ški dvorani. Vsak dan dopoldne in popoldne je promenadni koncert v zdraviliškem parku. Godba je tudi vsako sredo, soboto in nedeljo na vrtu restavracije Koper v Celju. KOPALNI BAZENI Odprti so kopalni bazeni v Celju, Rimskih Toplicah, Šoštanju, Preboldu in Rogaški Sla- tini. Kopalni čas dnevno od 8.—19. ure, ba- zen v Rimskih Toplicah vsak ponedeljek za- prt. V nedeljo 14. avgusta bo na PUSTEM GRA- DU nad Šoštanjem PIKNIK. Godba, ples, specialitete na žaru itd. V slučaju slabega vremena bo piknik prihodnjo nedeljo. Kadrovska komisija pri tovarni esenc in eteričnih olj »ETOL« Celje razpisuje prosto delovno mesto KURJAČA PARNEGA KOTLA z mehaničnim kurjenjem. Pogoji: Kvalifikacija predvidena v pravilniku o strokovni izobrazbi (Uradni list SFRJ, št. 47/64 — čl. 14). Nastop službe mogoč takoj! Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Vloge pošljite na naslov: Tovarna ETOL Celje, Ipavčeva 18. TRGOVSKO PODJETJE »MERX« CELJE, Tomšičev trg 3 razpisuje prosta delovna mesta za poslovalnice v Celju: 6 KVALIFICIRANIH TRGOVSKIH DELAVCEV (DELAVK) ŽIVILSKE STROKE 4 KVALIFiaRANE GOSTINSKE DELAVCE (DELAVKE) 3 MESARJE - MOJSTRE Z VKV KVALIFIKACIJO 2 TRGOVSKA POSLOVODJA Z VKV KVALIFIKACIJO ŽI- VILSKE STROKE. Kandidati morajo imeti zagotovljeno stanovanje v bližini delovnih mest. Prijave sprejema splošni oddelek podjetja do 20. 8. 1966, Zasedba delovnih nne-st do 15. 10. 1966. IZLETNIK CELJE V sodelovanju s »Putnik«-om Beograd orga- nizira IZLETE PO JUGOSLAVIJI IN V INO- ZEMSTVO. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus- ni izlet za kolektive in posameznike, datum potovanja po dogovoru. BENETKE — TREVISO — UDINE — GO- RICA — TRST, dvodnevni avtobusni izlet za kolektive in posameznike. TRST — MIRAMARE, enodnevni avtobus- ni izlet za kolektive in posameznike. CELOVEC — VRBSKO JEZERO — GOSPO- SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izlet, datum po dogovoru. DUNAJ - BRATISLAVA - BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. RIM — FIRENCE — BENETKE, 9-dnevno potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju- nija, 8. julija, 2. septembra in 7. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. CAPRI — NAPOLI — RIM — BENETKE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. jimija in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom po- tovanja. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z vlakom dne 19. maja, 23. junija, 21. julija, 25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovan^'a. SOLUN — IST.AMBUL — SOFIJA, 8-dnev- no potovanje z avtobusom dne 22. maja, 26. junija, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra m 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potova- nja. PO JUŽNI ITALIJI, BARI — NAPOLI — PO.MPEJI — COSENZA — MESINA — TA- ORMINA — CATANIA — PALERMO — CA- TANZ.ARA, 12-dnevno potovanje z avtobusom dne 19. maja, 18. junija in 10. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA — BFJU.IN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno potovanje z avtobusom dne 18. maja, 13. ju- Uja, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri- jave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12-dnev- na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen- ci teh potovanj si bodo ogledali MOSKVO, LENINGRAD, KIJEV, RIGO in JALTO. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapini. IZLETNIK organizira potovanja po tu In inozemstvu z modernimi turističnuni avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. I2ULETNIK menja tuja plačilna sredatv«. za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUB tel mi v ZNAMENJU ATLETIKE Naša iskrena dobrodošlica velja v nedeljo 14. t. m. ob 16.30 na stadi- onu Borisa Kidriča v Celju držav- nim atletskim reprezentancam Bol- garije, Italije in Jugoslavije. Kar 90 inozemskih predstavnikov kraljice športa bo dva dni v družbi 45 jugo- slovanskih atletskih reprezentantov demonstriralo Celjanom in ostalim gostom iz Slovenije ter drugih re- publik vrhunsko atletiko. Vodstvo prireditev, ki je v rokah celjskih atletskih delavcev, že ima prijave posameznih reprezentanc. Če primerjamo rezultate med itali- janskimi in našimi reprezentanti si res od dvoboja Italija — Jugoslavi- ja ne moremo obetati mnogo. Sigur- ne zmage lahko pričakujemo le v metu krogle in metu kladiva. Važič in Červan bosta imela mnogo oprav- ka s Finellijem in Ambujem v tekih na 1.500, 5.000 in 10.000 m. Od pre- kaljenih celjskih atletov na doma- čih tleh mnogo pričakujemo! Morda bo uspel tudi Karasi v teku na 100 metrov, pa Medjimurac na 800? Vsi ti uspehi pa vsekakor ne bi zadosto- vali za meddržavno zmago ... Primerjava rezultatov bolgarskih in jugoslovanskih atletov v leto- šnjem letu daje ugodnejšo sliko za Jugoslovane. Sicer premoč ni tolik- šna, da bi z gotovostjo računali z zmago nad Bolgarijo. Tudi v atleti- ki se tehtnica včasih obrne v prid slabšemu! Le nekaj manjših spodr- sljajev naših reprezentantov — pa bi že zmaga bila za Bolgarijo. Tega si vsekakor naši atleti ne bodo pri- voščili. Ves teden so se marljivo pri- pravljali na atletskem stadionu Bo- risa Kidriča v Celju. Kot prerojeni se počutijo naši reprezentantje na odlični atletski stezi v Celju in ob- ljubljajo, da bodo v medsebojnih nastopih z boljšimi in sebi enako- vrednimi reprezentanti iz Italije in Bolgarije postavljali znatno boljše rezultate kot preteklo nedeljo na državnem prvenstvu v Sarajevu. Celjski ljubitelji atletike si želimo le lepih in plemenitih srečanj na atletskih napravah, atletom vseh držav pa privoščimo kar najboljše rezultate, pa tudi državne rekorde! Vsem gostom želimo poleg obilo športne sreče tudi prijetno bivanje v našem mestu, zbližanju in prija- teljstvu med športniki držav, ki jih zastopajo. Karel Jug O D L Č N I STRELCI Pred dnevi so imeli svoje republi- ško prvenstvo slovenski strelci. Eki- pa celjiskih strelcev se je na tem tekmovanju odrezala kot že dolgo ne. Osvojili so dve zlati, tri srebrne, štiri bronaste medalje ter v trajno last pokal za ekipno zmago v olim- pijskem matchu. Najboljši člani ekipe so bili Jager, Tržan Jože, Ser, šen, Rozman, Dečman in Mejavšek ter Verberjeva. V^ celoti je norme za sodelovanje na državnem prven- stvu izpolnilo osem strelcev in ena strelka. Rezultati: Puška proste izbire: — olimpijski match: 1. Dečman 581 krogov, 2, Jager 574, 3. Tržan Polde 573, 5. Seršen 569, 9. Jeram 558. Ekipno sta prvo mesto zasedli dve celjski ekipi. Vojaška puška: 1. Ja- ger 492, 6. Seršen 473, 9. Jeram 466. Puška proste izbire: 5. Jager 1082, 6. Seršen 1075, 7. Dečman 1071. Tudi v tej disciplini so ekipno dvojno zmago dosegli celjski strelci. Puška serijske izdelave: 7. Jager 510, 12. Seršen 493, 15. Dečman 490. Pištola »drulov«: 2. Tržan J. 512, 3. Roz- man 511, 4. Štrajhar 503, 6. Mejav- šek 488. Pištola proste izbire: 2. Tr- žan J. 526, 3. Mejavšek 523, 5. Štraj- har 516. Hitro streljanje s pištolo: 3. Tržan J. 557. Puška serijske izde- lave — 'ženske: 6. Verber 465. ATLETINJE BREZ PRVEMSTVA Precej številna ekipa celjskih atletov se je pretekli teden ude- ležila letošnjega državnega pr- venstva v atletiki za posamezni- ke. Kot je znano prvenstvo samo ni prineslo rekordnih rezultatov niti pri ostalih, niti pri celjskih tekmovalcih. Le-ti so sicer v celo- ti osvojili sedem prvih mest, ven- dar s precej povprečnimi dosež- ki. Prvenstvo so osvojili Červan dvakrat (10.000 m 30:19,3, 5.000 m 14:56,4), Važič (1.500 m 3:45,4), Vivod (višina 203 cm), Polutnik (400 m ovire 54,7), Vravnik (de- seteroboj 6551 točk) ter Male (hoja na 20 km), če k temu do- damo še nekaj drugih in tretjih mest, ki so jih na državnem pr- venstvu dosegli Kovač, Špilar in Žuntar. moramo biti s plasma- jem celjskih atletov kar zado- voljni. Kaj pa dekleta? Prvikrat v preteklih enaindvaj- setih letih se je zgodilo, da je celjska ženska atletika ostala brez kateregakoli prvega mesta na državnem prvenstvu. Lubeje- va je le nekaj dni prej tekmovala v peteroboju in dosegla nekatere odlične rezultate v posameznih disciplinah. Tokrat se je menda zaradi preutrujenosti morala za- dovoljiti z dvema drugima in enim tretjim mestom. Urbančiče- va zaradi poškodbe ni sodelova- la. Ekipa, ki je pred leti dajala najboljše predstavnice v. državni reprezentanci in osvajala ne sa- mo posamezna, ampak tudi ekip- na prvenstva države je v neneh- V nem nazadovanju. Kje je temu vzrok? Menimo, da talentov prav gotovo ni manj, kot pa jih je bi- lo pred leti. Zadnji neuspehi celj- ske ženske atletike naj bodo sicer marljivim funkcionarjem alarm za formiranje nove ženske ekipe, ki naj bi zopet konkurirala naj- boljšim v državi. Če že ne takoj pa vsaj čez nekaj let. E. G. Program TROBOJA Nedelja, 14. avgusta ob 16.30 — svečana otvoritev in nastopi v naslednjih disciplinah — 110 m ovire, 100 m, 400 m, 1.500 m, 10.000 metrov, 4 X 100 m, višina, tro- skok, met krogle in met kopja. V vmesni točki bodo nastopile reprezentantke iz Italije in Jugo- slavije v teku na 800 m. Ponedeljek, 15. avgusta ob 16.30 — 400 m ovire, 200 m, 800 m, 5.000 metrov, 3.000 m ovire, 4X400 m, palica, daljina, kladivo in met diska. V vmesni točki bodo na- stopile najboljše atletinje iz Ju- goslavije v teku na 100 m. Ob 19.00 bo svečan zaključek tekmo- vanja. NA LJUDSKEM KOPALIŠČU NEPTUNA BO TE DNI KONČANA ŽE TRETJA LETOŠNJA PLAVALNA ŠOLA. SKUPNO SE BO LETOS V TREH TEČAJIH NAUČILO PLAVANJA PREKO STO ŠTORSKIH IN CELJSKIH PIONIRJEV. PRAV GOTOVO BI JIH BILO šE VEČ. ČE BI NE NAGAJALO NEKOLIKO PREVEČ MUHASTO VREME. (Eoto J. Pirš) ŽRTVE PROMETA BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Voznik motornega kolesa Franc Čanžek je vozil brez vozniškega do- voljenja po cesti IV. reda v vasi Cerovec pri Šmarju pri Jelšah. Pri vožnji je naletel na znižani del ce- stišča, kjer ga je zaradi nepazljivo- sti zaneslo in je padel po cesti. Do- bil je poškodbe po glavi, odrgnine po hrbtu, pretres možganov in zlom desne ključnice. Sopotnik na mo- torju Viktor Žolger je dobil samo manjše odrgnine po brazu. škoda: 300 N-dinar]ev. MOPEDIST V BISTRICO Proti Libojam se je peljal z mo- pedom Zvone Hudovemik in zavozil preko ceste v potok Bistrico, kjer je skoraj utonil. Pri padcu je dobil pretres mpžganov, večjo rano na glavi in vratu, poškodoval pa si je tudi desno oko. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so mu vzeli kri na preiskavo. MOPEDIST V KOLESARKO Iz Velenja je proti Paki šla peš poleg kolesa po levi strani ceste Olga Sešel, zraven nje pa Marjan Volavc. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal mopedist Herman Rednak m se zaletel v kolesarko. Pri padcu je dobil mopedist pretres možga- nov, rano na glavi in izpah levega ramena, medtem ko je bila kolesar- ka le laže poškodovana. Mopedist je vozil brez izpita in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. PO SREDINI CESTE Voznik motornega kolesa Marko Tušek je vozil iz Laškega proti La- homni in a zadnjem sedežu peljal sopotnika Alojza Cepina. V naselju Lahomna je iz nasprotne smeri pri- peljala kolesarka Zdenka Leban, ki je vozila po sredini ceste. Pri sre- čavanju sta se oba uporabnika ceste nekoliko obotavljala. Tako je iz ne- znanih vzrokov motorist zadel kole- .sarko ter jo zbil po cesti. Pri tem je dobila le manjše poškodbe. Pri tr- čenju pa sta padla tudi motorist in sopotnik, tako, da je motorist dobil pretres možganov in kompliciran zlom spodnje čeljusti, sopotnik pa si je zlomil levo roko v zapestju. NIMAŠ PREDNOSTI Po cesti II. reda iz Šaleka proti Velenju je vozil s tovornim avtomo- bilom Ivan Gajšek. Iz smeri Staro Velenje pa je v križišče privozil voznik osebnega avtomobila ing. Alojz Kač in izsiljeval prednost kljub postavljenemu znaku »Nimaš pred- nosti« ter se tako zaletel v sredino tovornjaka. Kač je dobil hud pre- tres možganov, ureznine po obrazu in desni roku. Na obeh je škode za 13.000 N-dinarjev. - SAMO PO DVEH KOLESIH Voznik osebnega avtomobila Alojz Hren je vozil iz Čateža proti Krški i vasi. Ko je pripeljal na ostri desni f ovinek pred mostom čez Krko, ga zaradi prevelike hitrosti ni mogel obvoziti. Dobrih 20 metrov je pe- ljal samo po levih dveh kolesih, na- ■ to zadel v obcestni kamen — ga iz- ruval in se prevrnil na streho na 'vrt pod cesto. V avtomobilu je bilo pet oseb, od katerih sta bila poško- dovana — na srečo laže — samo voznik in sopotnik. Škoda na avto- . mobilu »Fiat 750« 7.000 N-dinarjev. Uspeh pionirjev NEPTUNA Republiškega prvenstva v plava- nju za starejše pionirje se je udele- žila tudi ekipa celjskega Neptuna. Nastopili so sicer precej oslabljeni, saj so zaradi bolezni ali drugih za- držkov manjkale štiri pionirke in en pionir, vendar so kljub temu med enajstimi ekipami zasedli sed- mo mesto. Uvrstitev res ni tako vi- soka, kot bi lahko bila pa kljub te- mu je za eno mesto višja od lanske, če pa pogledamo število točk (toč- kovalo se je po tablicah) je to za skoraj dva tisoč višje od lanskega. To pa pomeni, da je v kvalitetnem pogledu celjsko pionirsko plavanje vsekakor napredovalo. Največ uspeha med posamezniki je imela vsekakor Jana Herzog, ki je osvojila eno drugo, tretje, četrto, peto in osmo mesto ter izboljšala tudi dva klubska članska rekorda: 100 m kravi je preplavala v času 1:19,0, 400 m kravi pa v času 6:19,2. V teh dveh disciplinah je dosegla drugo oziroma tretje mesto. Poleg nje sta bila uspešna tudi Kmet, ki je dvema osmima mestoma v pla- vanju na 400 in 800 m kravi dodal še četrto mesto na 100 m kravi v ča- su 1:15,4 ter Gajšek, ki je dosegel 4. mesto na 100 m metuljček v času 1:39,1. Nekaj dni pozneje so imeli svoje republiško prvenstvo tudi mlajši pionirji do 12. leta starosti. Tokrat so celjski najmlajši plavalci med de- vetimi ekipami zasedli peto mesto. Največ uspeha so imeli v štafetah, kjer so zasedli trikrat tretje in en- krat drugo mesto. Med posamezniki pa je bila najuspešnejša Perčičeva v metuljčku in prsnem plavanju. Tudi v tej kategoriji so v primerja- vi z lanskim letom pri Neptunu do- segli velik napredek, ki je vsekakor plod načrtnega dela z mladino. OBISK PRI NK ŽALEC DOSEGLI BI RADI PRVO MESTO Do začetka tekmovanja v 'Celjski nogometni podzvezi je še slab me- sec dni. Obiskali smo nogometaše NK Žalec in tajnika tega društva tov. Korena, da nam pove, kaj o pri- pravah. Naši fantje so pričeli trenirati 9. avgusta. Trenerske posle bosta po vsej verjetnosti pri nas prevzela še prejšnja trenerja tov. Grum in Zi- dar. Res, da smo v pristopnem roku izgubili 11 igralcev, toda še vedno jih bomo imeli dovolj. Prijeli pa smo samo dva nova. Povprečno bo- mo v tej sezoni tekmovali z istimi igralci. Nastale bodo le majhne spremembe zaradi odhoda nekate- terih igralcev. Glede finančnega sta- nja je tudi naše društvo eno izmed tistih, ki imajo malo denarja, zato pa nič več skritih želja. ODPRT TURISTIČNI VENTIL (Nadaljevanje s 4. strani) liko popravila šele, kd je velenjska občinska skupščina primaknila ne- kaj deset milijonov dinarjev k sred- stvom iz republike, ki" bi naj pravi- loma iz svojih skladov financirala vzdrževanje in na novo grajene ceste I. ter drugega reda. Rekonstruirano cestišče bo v spod- njem delu široko 6 metrov. Učvršče- no bo s sekljancem in asfaltno pre- vleko. Od Dravograda pa nad Doli- čem so cesto že preuredili, letos pa mariborsko in celjsko cestno pod- jetje utrjujeta spodnji, zaradi konfi- guracije, nekoliko težji del. Celjsko cestno podjetje bo dogradilo 5033 metrov cestišča, Mariborčani pa ne- kaj več kot 2500 metrov. Z dograditvijo te ceste bodo Sa- vinjsko in Šaleško dolino znatno približali Koroški ter preko nje sO; sednji Avstriji. Zato ni čudno, če si od ceste največ obetajo turistični in gostinski delavci, saj bo preurejena cesta doprinesla znaten delež turi- stičnega dinarja predvsem njim. po" leg tega bo ta cesta znatno razbre; menila cesto I. reda Graz—Reka, ki je bila doslej glavna tranzitna žila- S preureditvijo ceste Dravograd— Velenje bo namreč dostop do re- publiškega centra in Primorja Koroško regijo znatno krajši lažji. KREDITNA BANKA Ceije obvešča vse komitente, da ho od dne 15. avgusta 1966 dalje poslo- vala po novem delovnem času in sicer ZA STRANKE VSAK DAN OD 6,50 DO 11,50. Ob sobotah bo poslovala za stranke'le po poslih hranilne službe, razen prve sobote v mesecu ko bo poslovala kot ostale delovne dni. Z enakim delovnim časom za stranke bosta poslovali podruž- nici Celjska mestna hranilnica in podružnica za kreditiranje kmetijstva. KREDITNA BANKA CELJE SVOJE PRIHRANKE BOSTE VARNO IN ZA VAS KORISTNO NALOŽILI NA HRANILNO KNJIŽICO KREDITNE BANKE CELJE! KREDITNA BANKA CELJE - OSREDNJA ENOTA Z EKSPO- ZITURAMI ŽALEC, MOZIRJE, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CELJU, ŠMARJE PRI JELŠAH, ROGAŠKA SLATINA, SLOV. KONJICE, SEVNICA IN BREŽICE. PODRUŽNICE: Celjska mestna hranilnica Celje SLOVENSKA BISTRICA VELENJE z ekspozituro ŠOŠTANJ SLOVENJ' GRADEC z ekspoziturami v RADLJAH OB DRAVI, Dravogradu, Prevaljah, Ravnah na Koroškem in Mežici. Obrestna mera za navedene hranilne vloge 5% — za vezane preko 12 mesecev od 7 do 7,5 %. ZA GRADNJO, NAKUP IN OBNOVO STANOVANJ JE BANKA UVEDLA POSEBNO NAMENSKO VARČEVA- NJE. KREDITNA BANKA CELJE DNEVNA LETOVANJA CELJSKIH OTROK LEPO USPELA POČITNICE V DOMAČEM KRAJU Zdaj, ko je za nami že več kot po- lovica obdobja, ko trajajo dnevna letovanja celjskih otrok, lahko že z gotovostjo trdimo, da je občinski sindikalni svet v Celju, ki je v ta namen odobril dva milijona dinar- jev, upravičil to svojo odločitev. Za velik del zaposlenih staršev je pro- blem počitniškega varstva otrok re- šen. Kapacitete dnevnega letovišča Na gričku so več ali manj izkorišče- ne in povprečno okrog 90 otrok dnevno preživi svoje počitnice ob Savinji, v gozdu, ob igri in učenju. Kadar jim ponagaja vreme, se sicer bolj ko ne zadržujejo pod platneni- mi strehami desetih šotorov, ob le- pem vremenu pa hodijo v bližnjo okolico na izlete, se kopajo, igrajo odbojko, streljajo in podobno. Pro- gram dnevnega letovanja pripravlja- jo vzgojitelji prešnji dan, tako da naslednje jutro ob zboru otrokom že povedo, kako bodo preživeli dan. Med drugim imajo tudi partizanske ure, ko jih obiskujejo borci in jim pripovedujejo vesele ali pa resne dogodivščine iz narodnoosvobodilne borbe. Pa tudi sicer se otroci ne igrajo ves čas. V bližnjih gozdovih in po travnikih nabirajo različna zdravilna zehšča, jih sušijo in ko bo- do pripravljena za prodajo, bodo to tudi storili. Otroci dobijo tudi ma- lico in kosilo — ponavadi je to eno- lončnica in večina je s hrano zado- voljna. Ko so na Zvezi prijateljev mladi- ne v začetku letošnje pomladi za- čeli zbirati prijave za dnevna leto- vanja otrok, se je prijavilo komaj kakih dvajset ofrok. Starši bi bili namreč morali plačati okrog 200 di- narjev na dan in to je bilo za mno- ge preveč. Ko pa se je občinski sin- dikalni svet odločil, da bo kril stro- ške letovanja s svojimi sredstvi in da bodo otroci lahko letovali za- stonj, se je število prijavljencev ta- koj povečalo. Tako hodijo Na Gri- ček zdaj tudi mnogi taki otroci, ki jim materialne razmere ne omogo- čajo, da bi vsaj del pK>čitnic preži- veli kje ob morju ali v planinah. Občinski sindikalni svet je torej po- kazal svoje veliko razumevanje do problema varstva otrok. Bilo bi prav, če bi temu zgledu prihodnje leto sledila občinska skupščina in pa delovne organizacije, saj bi ob izdatnejši finančni pomoči lahko ta letovanja še bolje in za otroke zani- miveje uredili. 56 delavcev LIK »Savinje« darovalo kri MNOŽIČNOST KLJUB DOPUSTOM Brez krvi zdravstvena služba ne bi mogla uspešno opravljati svojega velikega poslanstva. Zato bi se mo- rala vsa družba in ne samo Rdeči križ potruditi, da bi dosegli množič- no krvodajalstvo. Nujnost prosto- voljnega krvodajalstva so že mnoge delovne organizacije dobro razume- le. Tako se je v preteklem mesecu na primer javilo transfuzijski posta- ji 56 krvodajalcev iz lesnoindustrij- skega kombinata Savinja v Celju. Glede na to, da smo v času letnih dopustov, je to vsekakor veliko šte- vilo. V Savinji so celo v statutu za- pisali, da ima vsak delavec dela prost dan, kadar daruje svojo kri. Sicer pa je krvodajalstvo že samo na sebi plemenito ^ružbeno delo. Zato naj bo delovna skupnost LIK Savinja zgled še ostalim delovnim organizacijam. Letos so moderna krila. Skoraj vsa; so enakega kroja — krojena v oblit ki trapeza, ali rah- lo zvončasta. Ob- robljena so, ima- jo širše ali tanjše pasove in pred- vsem — kratka morajo biti. No, mini-kril na naših cestah in v delov- nih prostorih si- cer verjetno ne bomo tako kmalu srečali, toda za nekaj centimet- rov pa bi mogoče le skrajšali svojo jesensko gardero- bo. Zapomniti si je seveda treba, da si to lahko pri- voščijo samo tiste žene in dekleta, ki imajo ravne noge in kolikor toliko lepa kolena. Tudi one z neko- liko širšimi boki naj raje ne preti- ravajo, saj bo kratko krilo še po- udarilo tisto, kar bi sicer verjetno rade skrile. Obleka brez šivilje SARI, OBLAČILO INDIJE Pravijo, da Indijki ni para na sve- tu po elegantnosti, lahkoti in graci- oznosti. če je to res, ima za to las- kavo trditev velike zasluge sari, ob- lačilo, ki je še vedno trdno zasidra- no tudi v garderobi moderne ^ene Indije. Sari je menda star že več kot 2500 let in se vse to dolgo obdobje ni dosti spreminjal. Ima tudi točno določeno mero in jih v trgovini prodajajo že tej zahtevi prilagojene. Sari je 5,48 metra dolga in 1,14 met- ra široka tkanina. K njej sodi tudi dolgo spodnje krilo, ki je ponavadi belo ali pa v barvi sarija in pa čoli, s katerim Indijka pokrije prsi. Sari je oblačilo, za katerega ni treba ne šivilje, ne modne kreator- ke in tudi ne igle in sukanca, žena ga omota okrog telesa na poseben, točno določen način — tako da zač- ne pri bokih in ga nekako iiritrdi na spodnje krilo, zatem pa ga vrže čez prsi in levo Vamo. Okrog meter in pol tkanine, ki še ostane, tvori nekakšno vlečko ali celo šal. s katerim si zlasti starejše Indijke pokrijejo glavo. Toda obleči sari ni tako enostavno. Te umetnosti se uče Indijke že od rane mladosti, saj lah- ko tako prav spretno poudarijo vso lepoto svojega telesa ali pa skrijejo v njem tisto, kar ni najbolj popol- no. Sari nosijo vsi sloji Indijk — toda to je oblačilo poročene žene. In vendar sari ni vmiforma, saj se močno razlikuj^ejo po vzorcu in kva- liteti. Tako bi lahko v trgovini ku- pili najcenejše, tiskane, do najdra- gocenejših, z zlatim ročnim vezom okrašenih tkanin. Seveda so tudi ce- ne različne. Preproste žene nosijo sari, ki ni dražji od dveh tisočakov, potem pa se mu cena dviga tudi v več sto tisoč dinarjev, če gre za bro- kat okrašen z dragocenim in umetni- škim vezom. Indijke ljubijo svoj sa- ri, pa tudi drugi mu pripisujejo za- nimive vrednosti. Poznavalci Indij- skih žena celo trdijo, da je lepa ho- ja in čudovita drža telesa posledica tega nepopisno lepega narodnega oblačila. ZDRAVIIM ZELIŠČA V AVGUSTU Ta mesec nabiramo tele zdravilne rastline: med korenikami baldrijan, med plodovi bezeg in borovnice, od listja borovnice, lapuh in norice, od cvetja belo in rdečo deteljico, ka- milice in pravi ranjak, od lubja pa krhliko. Med koreninami nabiramo grenko ramšelo, med zelišči (samo nadzemni del rastline) pa divjo ma- čeho, planinski mah, pelin, njivsko preslico, grenko ramšelo, hribovsko reso in tavžentrožo. DELAVCI iz Volne v Piranu VOLNA -. EDINA TOVARNA V LAŠKI OBČINI Z LASTNIM POČITNIŠKIM DOMOM Tovarna volnenih izdelkov Volna iz Laškega ima v Piranu že več let svoj počitniški dom. Pred leti so le- tovali v njem tudi delavci tovarne pletenin Almira iz Radovljice, lani pa je Almira odstopila dom Lašča- 'nom in tako imajo že dve leti okrog trideset ležišč za svoje delavce. Letos je vsak član delovnega ko- lektiva Volne dobil namesto ukinje- nega obrazca K-15, 15 tisoč starih dinarjev, regres pa samo tisti delav- ci, ki bodo odšli na letovanje. Tak- šna odločitev naj bi vzpodbudila čimveč delavcev, da bi res pošteno letovali in da regresa ne bi pojmo- vali samo kot dopolnila osebnim do- hodkom. Pred leti so morali mnoge delavce namreč celo prositi, da so odšli na morje, saj so bila ležišča še prosta. Toda ni bil denar tisti, ki jim je onemogočil letovanje; mnogi so poletni dopust porabili ze delo na polju, drugi spet pa se za leto- vanje na morju niso mogli ogreti. Toda, če so se,le odločili, jim ni bilo žal. Danes pa so vsa ležišča za- sedena in delavci so zadovoljni s svojim domom. v Tudi letos bo tovarna nekaterim socialno in zdravstveno ogroženim članom delovnega kolektiva omogo- čila, da bodo letovali zastonj. To je namreč vsakoletna praksa in z njo bodo nadaljevali tudi v prihodnje. jp ABC NEGE KO BOM MAMICA Večkrat sAo že pisali o tem, da bi morale bodoče mamice zelo pa- ziti na svojo prehrano, obutev in ob- leko, ker to vpliva tako na njihovo počutje, kot tudi na njihovo zuna- njost. Enako Velja tudi za osebno higieno, ki bi morala biti v času tež- kih dni še popolnejša kot sicer. Ta- ko bi se morala bodoča mamica vsak dan oprhati z mlačno vodo, če pa nima na razpolago kopalnice, bi si morala telo umiti v skledi. Med umivanjem naj si kožo dobro odrg- ne, ker s tem pospešuje krvni ob- tok. ' m že med nosečnostjo se naj bodo- ča mamica pripravi na dojenje, da ne bo potem imela nepotretfnih te- žav. Umivati si mora prsne brada- vice in to vsak dan s toplo vodo, ^nkrat tedensko pa naj si jih nama- že z olivnim ali mandeljevim oljem. Paziti je treba, da na prsnih brada- vicah ne ostane prisušeno mlezivo, ki se iz prsi ponavadi izceja v zad- njem obdobju nosečnosti. Pod strd- ki je namreč koža vlažna in ranlji- va, zato se na njej rade naredijo razpoke, ki povzročajo kasneje pri eče- jo in da se ne zažgo. Ko se malo ohlade, jih lahko tudi olupimo. Vin- skemu kisu prilijemo malo olja, do- damo sol in strt česen. Paprike po- makamo v kisovo mešanico in jih položimo v manjše kozarce. Zgoraj naj ostane za dva prsta praznega prostora. Na paprike zlijemo pre- vret kis z oljem in česnom, nato ko- zarce zvežemo s celofanom. Tako pripravljene paprike se dobro drže in so zelo okusne. VINCENT MC CONNOR LUTKA IZ PARIZA K. RUSLANOV VOVIK IN STOL Sredi noči se je žena nenado- ma prebudila. Sedla je v poste- lji in zašepetala: — Ni treba obtoževati stol. Ne da bi odprl oči, sem se sladko pretegnil. 2ena me je dregnila. — Slišiš? Nikakor ni treba ob- toževati stol. Ovil sem sa v odejo in sedel. Na vrsti je bu razgovor. — Nikakor... Ti imaš vedno rad skrajnosti, toda v pogledu vzgoje je lahko usoden. Spomni se devete številke »Predšolske vzgoje« za lansko leto. Nisem še prav razumel, zakaj bi bilo treba kriviti stol, toda nič nisem dvomil, da je šlo za vzgo- jo. Od tistega trenutka, ko se je rodil Vovik, nas nič ni tako zelo zaposlovalo. V teh dveh letih sva preštudirala vso pedagoško lite- raturo, ki jo je premogla knjiž- nica. V časopisih, žurnalih, kole- darjih sva prebirala »Nasvete za starše«. Izrezovala sva jih in jih lepila v album. Da ne bi izpusti- la nobene oddaje aa temo vzgo- je sva delala v različnih izmenah. Potlej sva informirala drug dru- gega o tistem, kar sva slišala. Danes je ob sprejemniku dežu- rala žena in mi je očitno poza- bila povedati nekaj zelo važnega. To ji seveda ni dalo miru. — iDa, kaj je s stolom? sem vprašal in nepričakovano preki- nil razpravo o oblikah kontrole nad otrokom. — Stol? je vprašala žena. — Ah, da... če otrok udari ob stol, tedaj v nobenem primeru ne sme- mo kriviti stol. Ne smemo reči: kako trd, slab stol, dajmo ga na- streljati. Premislil sem in pritrdil. — Pa si to povedala mami? sem vprašal. — Kdaj? Saj vendar veš, da sem ves večer prelistavala stari letnik »Predšolske vzgoje«. Zjutraj sva poklicala mojo ma- ter in ji rekla, da nikakor ni tre- ba obtoževati stola. Vovik je namreč živel pri niami in midva sva jo vsak dan seznanjala z naj- novejšimi pedagoškimi izsledki. DOBER ODGOVOR Gabrovec je stopil v prodajalno, da bi si kupil slamnik in vprašal za ceno. — Trideset levov, je odvrnil trgo- vec. Ker je bila cena zelo visoka, je Gabrovec pomislil, da se trgovec ša- li, pa se je odločil, da mu vrne milo za drago. — ICje pa so luknje? — Kakfnc luknje? se je začudil trgovec. — Lijknje, skozi katere bo lahko pornoLil ušesa tisti osel, ki bo dal toliko denarja za čisto navadni slamnik. KOT IZ niTCHKOCKOVEGA FILMA Da ne bi odmrla britanska tradi- cija in da pisci kriminalk ne bi osta- li brez groznih motivov, so našli še eno truplo v omari. V neko stanova- nje je prišla ženska, da bi posprav- ljala; ko je odprla omaro, je nanjo padlo truplo, čistilka seje zgrudila, ko pa je prišla zopet k sebi, je po- klicala policijo. Ta je ugotovila, da gre za tridesetletnega Andrevvsa Allana, ki je najel stanovanje pred tremi tedni. Kdo ga je spravil v omaro in kdo je poklical žensko, da bi stanovanje pospravila, je za zdaj še velika skrivnost. KAJ SE ZGODI V ENI URI? Ste kdaj pomislili, kaj se na vsem svetu zgodi v eni uri? Recimo: kaj velikega, pomembnega za ves svet? Nedvomno je to dokaj težko reči, vsaj točno ne, čeprav pomagajo šte- vilke oziroma statistiki. Le-ti so med drugim ocenili, da v eni uri popije- jo ljudje na svetu 50 milijonov sko- delic kave, pojedo 35 milijonov kg krompirja, prelistajo 60 milijonov strani časopisnih izvodov. Na svetu se v eni uri rodi 5500 otrok, umre 4700 ljudi, poroči pa se tisoč in loči sto parov. Nekoliko manj pomem- ben za ves svet pa je podatek, da se v ZDA pelje z dvigali v eni uri pov- prečno 2400 ljudi. »Nečemu morava napiti.« Pat je dvignila kozarec. »Bova upo- rabila enako zdravico kot zadnji večer?« V njenem glasu je zve- nela nežnost. »Prihodnosti!« »In nepričakovanim priložnostim — nepričakovanim in ču- dovitim!« Sherry je bil čudovit in star kot restavracija. In čudovita so bila tudi jedila. »Oh,« je vzdihnila Pat zadovoljno, »tako sem srečna, da s^ tu«. »Koliko časa lahko ostaneš?« »To je odvisno od tebe.« »Od mene?« »Da. Obljubim ti, da te ne bom nikoli motila. Sploh me ne bo brigalo, kaj boš počel — karkoli boš že tudi počel.« Njene besede so bile zelo resne. Fanning je prikimal. »Da, Pat, to je tisto.« »še vedno se čudjm, kako močno si podobna Jeffu.« Opazo- vala je Fanningov obraz..»Naravnost neverjetno.« »Doslej očitno ni nihče posumil, da bi ne bil Jeff Crossman,« je dejal, a hkrati pomislil; zares ne? Ali je morda stari Michel uganil, da sem goljuf? Odgovora na to vprašanje pač ne bo dobil nikoli. »Potem si že srečal ljudi, ki so poznali Jeffa Crossmaina?« je vprašala Pat. »Nekega moškega. Hišnika v mojem hotelu.« »še nobene ženske?« »Ne.« »Ženske ne boš mogel prevariti s svojim videzom. Če je bila kdajkoli skupaj z Jeffom Crossmanom, bo takoj uganila, da ti nisi on.« »Najti moram eno izmed teh žensk!« »Tako?« »Tisto dekle z lutkami, o kateri ti je bil pisal.« »Samo zaljubiti se ne smeš vanjo!« ^ Fanning se je zagledal v Pat. ■ Njen obraz je bil videti bolj nežen kot v Bostonu. Žalost je bila izginila iz njenih oči. Tudi tanke črte razočaranja okoli ust. »Že nekaj let nisem bila tako srečna,« je dodala. — O — Deževalo ni več. Skrivenčeni mesec je poplesoval pred njima iz mlake v mlako. Vrtovi Palais Royala so se kopali v srebrni svetlobi. ^ ^ »Kakor sanje,« je zašepetala Pat. Prečkala sta Rue St. Honore v smeri Louvra, zavila v Rude de Rivoli in se z roko v roki pozibavala proti Plače du Louvre. Pred njima je bil Quai du Louvre. Gola drevesa so odsevala v lučeh oddaljenega levega brega. Temnomodro nočno nebo. Naslonila sta se na kamnito ograjo in gledala v Seino. »Si poročen?« je vprašala Pat. .,x..)...u,,..,...„...,i...... .......... , ... ..,....x......u,.,..A.,^.,x.. ............. - 19 - Fanning ji' je pogledal v oči: »Nejt Ozrla se je po gladini temne vode. »Z Jeffom bi se bila — drug drugega bi uničila, če bi se bila kdaj poročila.« Tej trditvi ni mogel ugovarjati. »Dovolj časa sem imela, da sem o vsem razmislila,« je nada- ljevala. »Med poletom. Razmišljala sem o preteklosti in — o tebi.« Potisnila mu je desnico pod komolec. »Zakaj ne greva v moj hotel?« i »Pravkar sem hotel predlagati isto!« Počasi sta se vračala. Pred njima se je veličastno dvigal Louvre, potopljen v hladno mesečino. Na njenih laseh se je leske- tala vlaga, ki je še bila v zraku. »Včasih sem sovražila Jeffa,« je govorila tiho Pat. »Predvsem, kadar nisem bila v njegovi bližini.« Njen glas je postal še tišji, ko jc dejala: »Se spominjaš, ko sem ti tisto noč pri meni dejala, da bi bil z mano vsak zakon nemogoč?« »Da, spominjam se.« »še vedno sem v to prepričana, toda potrebujem — ljube- zen ...« Prišla sta db-prehoda. »Kako te naj pravzaprav kličem?« je vprašala Pat. »Izmislila si bo.va neko ime.« »Ne morem te klicati — Jeff! Vse se upira v meni, da bi te klicala z njegovim imenom!« Prehod jc vodil-na notranje dvorišče Louvra. Mesec ga je osvetljeval le deloma. Zidovi so bili potopljeni v globoke^ence. »Najbolje bo, če greva kar naravnost čez dvorišče,« je dejal Fanning. »Na nasprotni strani je izhod. Skozenj bova prišla ven blizu tvojega hotela.« Pat se je naslonila nanj. »Naravnost grozljivo. Kako odmevajo najini koraki... « Fanning je pomirljivo privil njeno roko k sebi. »Jeff ni bil nikoli takšen kot ti,« je dejala. »Nič nežnosti ni poznal. Lutka iz Pariza je bilo edino darilo, ki mi ga je kdajkoli dal. Bila sem močno presenečena. Da bi me bil razveselil, ne, to mu ni bilo nič podobno. Sicer pa sem jo vzela s seboj.« »Lutko?« »Ne vprašaj me, zakaj. Bilo mi j(? enostavno v zabavo, da sem jo prinesla nazaj, od koder je bila prišla. Misliš zdaj, da sem zelo vraževerna?« »Ne, ljuba, sploh ne.« Lahna sapica je potegnila po Fanningovem vratu. Potem je slišal lahen šum za sabo. Fanning je spustil Patino roko in se ozrl. Jima kdo sledi? * »Je kaj narobe?« je vprašala. »Ne vem zagotovo.« Dvorišče za njima je bilo črno temno. Kljub temu je čutil Fanning, da se nekaj giblje za njima po t?laku. Čisto pri tleh. Na- ravnost proti njima. — 20 — . Pat je zakričala: »Mačka! Preženi jo!« Tlesknil je z dlanmi. Votlo je odmevalo po dvorišču. Mačka je švignila mimo njiju in skozi vhod pred njima, ki je bil obsijan z mesečino. Pat se ga je oprijela za komolec. »Tako me je strah pred mač- kami! Sovražim jih, odkar se spominjam.« Prišla sta do osvetljenega dela dvorišča. Pat se je že spet pomirila in ga je opazovala od strani z veselim nasmeškom. »Ne- — 21 — kako sem si mislila, da bova šla v moj hotel. Zato sem naročila steklenico viskija v sobo. Za vsak primer.« Poljubil jo je na sence. »Preudarno dekletce!« »Jutri bom poiskala kakšno stanovanje, če ti je vše# ali ne — ostala bom tu!« »Ugaja mi. Lepo bo, če boš z mano v Parizu, darling, četudi ne vem, koliko časa bom imel zate.« »čakala bom pač na priložnosti, ko boš imel čas.« »Jeff Crossman je bil velik norec,« je dejal Fanning. Pat se je spet zasmejala. »To je najlepše, kar mi je kdaj re- kel kakšen moški.« »In še iskreno je, Pat.« »To vem. Razen tega sem nocoj tako srečna, da ti verjamem vse, kar mi rečeš.« Nenadoma je zarila svoje prste v njegovo roko. »Tu je spet — mačka!« Vračala se je, počasi, potuhnjeno. »Preženi jo, prosim!« Fanning je spustil njeno roko in se približal mački. V negoto- vosti se je ustavila in pogledala vanj. »Kššš!« je zasikal Fanning in plosknil z rokami, šum je spet odmeval po dvorišču. »Kššš!« Potem je spet odmevalo, toda tokrat je bil strel. Fanning se je sunkovito obrnil. Pat se je zgrudila na tlak. V enem skoku je bil Fanning pri njej, medtem ko mu je bilo v podzavesti jasno, da se v temo odmikajo koraki begimca. Pat je bila izpustila svojo ročno torbico; vsebina je ležala v mesečini razsejana po pločniku. Krzneni plašč se je razprl in na beli obleki se je začel pojavljati madež, ki je postajal naglo večji. Še preden je Fanning pokleknil poleg Pat, je vedel, da je mrtva. — O — ' i' Duh po dimu in alkoholu je visel nad okroglimi marmorna- timi mizami v »Rendezvous Etoilu«. Kadarkoli so se vrata odprla, je vdrl v prostor hladen zrak. Kirka Fanninga je mrazilo. Pil je že tretji konjak in še vedno ga je mrazilo. Tudi konjak ni mogel splakniti nocojšnje groze: Truplo Pat Middleton v no- tranjem dvorišču Louvra. Temni zidovi, v katerih serici je stal morilec. In on — Kirk Fanning, ki je moral zbežali in pustiti Pat na mestu, če ni hotel, da bi ga osumili umora. Fanning je pil. Preklinjal je svoj poklic agenta in svojo po- sebno nalogo, ki ga je silila, da je ravnal v primerih, kakor je bilo nocoj, nečloveško, še huje, da se mora skrivati kot zločinec! Premišljeval je. Pa je tudi vse v redu opravil? Poleg mrtve je ležala njena torbica. Vsebina se je bila razsula: potni list, pudernica in ključ njenega apartmana v hotelu Continental, ka- mor je hotela iti z njim. Fanning je zaprl oči. V mislih je videl še enkrat, kako je dvig- nil ključ s pločnika. Nekaj ga je gnalo, da bi si ogledal njeno sobo. Hotel zanj ni bil težaven. Enkrat je že stanoval v Continen- talu. v CELJSKI OBCINI NI VEC PRAVE SEZONSKE DELOVNE SILE ZASLUŽEK PRI VAS JE BOLJŠI BOLJŠI ŽIVLJENSKI POGOJI - ODNOS NAŠIH LJUDI DO TUJE DELOVNE SILE ŠE VEDNO NI PRAVILEN — »VES DENAR, KI GA ZASLUŽIM, POŠLJEM DOMOV«, JE DEJAL DJAFER — CELJE NAM JE VŠEC. SMO SLIŠALI POVSOD. Lansko leto, pred gospodarsko i^e- formo, je bilo v Celju zaposlenih 1800—2200 sezonskih delavcev. Le- tos se je njihovo število občutno zmanjšalo. Na območju osmih občin celjske komune je sedaj zaposlenih le 700 do 800 sezonskih delavcev. Hajveč so zaposleni v gradbeništvu in v kmetijstvu. V mesecu juliju se je zaposlilo kar 165 sezonskih delav- cev. Vsi v kmetijstvu. Zaposlili so se že marca, ob začetku poljedel- skih del in bodo zaposleni do jeseni. • pred leti so bili njihovi življenjski pogoji nevzdržni in obupni. Stano- vafi so v lesenih barakah, niso imeli' redne pr^Jirane, niso imeli svojih časopisov in tudi odnos naših ljudi do njih ni bil vselej človeški. Poslu- šali smo veliko pogovorov o tem, da se morajo njihovi pogoji izbolj- šati. Tokrat ni ostalo samo pri po- govorih. Danes stanujejo v domovih in zidanih barakah, imajo urejeno prehrano, dobivajo svoje časopise, vendar pa v odnosih do njih še ved- no ni vse v redu. Največ sezonske delovne sile sprejmejo v gradbenem podjetju Ingrad in KK Žalec. Vendar pa o tuji delovni sili v Ingradu ne more- mo več govoriti kot o sezonski de- lovni sili v pravem pomenu besede. Saj niso zaposleni samo nekaj me- secev, ampak so v stalnem delov- nem razmerju. Vendar je njihova sezona poletje. Pozimi se vrnejo do- mov na Hrvatsko, v Srbijo in Bosno in dobijo zimski dopust ter 66 "o povprečnih letnih osebnih dohod- kov. Na pomlad pa se zopet vrnejo V Celje in delajo za svojo družino, ki komaj čaka vsakega dinarja. Tak- šni delavci v resnici živijo težko dvojno življenje. Samo nekaj delav- cev je v Ingradu in v KK Žalcu pri- šlo za nekaj mesecev. Na zavodu za Zaposlovanje delav- cev smo povprašali, kaj vodi delav- ce iz Čakovca, Varaždina in Džako- vice, od tam jih pride največ, iskat zaslužek v Celje. V svojem kraju, kjer je nataliteta precej višja kot pri nas, ne najdejo zaposlitve, doma pa jih seveda čaka lačna družina, lačni otroci, ki zahtevajo kruha. Vendar pa jim Slovenija ni pokaza- la pravega gostoljubja. Sezonski de- lavci so živeli v obupnih razmerah. Lesene barake so bile njihova prebi- vališča, samo prespali so v njih; saj so delali ves dan. V slabem zraku barak, kjer je spalo tudi dvajset ljudi, se delavci niso mogli spočiti. Urejeni niso bili sanitarni prostori ter prehrana. Povečini so si sami kuhali ali pa jedli v delavski menzi, v kateri pa hrAna ni bila po njiho- vem okusu. Ob nedeljah in prazni- kih, ko so pozabljali ob kozarčku žganja na svoje težave in ko so mor- da spili katerega preko mere, smo bili priča prepirov in celo pretepov. Ljudje pa so zmajevali z glavami, se čudili, ostali neprizadeti in hlad- ni in premalo je bilo toplih besed z naše strani, da bi se zbližali. Ni- smo jih sprejeli medse in ponudili prijateljski stisk roke, ki bi ga z ve- seljem sprejeli. Pred dvema letoma pa so občin- ski možje razpravljali o nevzdržnih življenjskili pogojih sezonskih de- lavcev. Njihove razprave so kmalu obrodile sadove. Najprej so uredili stanovanjske pogoje. Danes ni več lesenih barak, morebiti samo na te- renu za kratko dobo. Delavci stanu- jejo v samskih domovih in zidanih urejenih barakah, ki so preskrblje- ne s tekočo toplo in hladno vodo, elektriko in vzornimi sanitarnimi prostori. Iz rodnih krajev dobivajo časopise v svojem jeziku, imajo ra- dijske sprejemnike in televizorje in^ kar je predvsem pomembno, novo sodobno kuhinjo. V Ingradu, kjer so prav zaradi tuje delovne sile zgra- dili moderno kuhinjo so dejali, da mora imeti delavec poleg dobre ka- lorične hrane še občutek sitosti. Za- to hrano prilagajajo njihovemu okusu. Seveda vsi vedno z hrano ni- so zadovoljni, saj je težko zadovolji- ti tako različne okuse Romunov, šiptarjev, Hrvatov, Srbov in Bosan- cev, vendar imajo redno prehrano, ki je dovolj kalorična. Takšne pogo- je imajo predvsem gradbeni delav- ci, vendar tudi delavci v kmetijstvu nimajo veliko slabših. Morda je naj- težje onim v cestnem podjetju. Ven- dar pa je tam zagotoviti dobre pogo- je veliko težje, saj ne ostanejo na istem mestu, ampak se večkrat se- lijo. Kakšen pa je odnos podjetja ozi- roma kako je z odnosom meščanov do tujih delavcev? Na Zavodu za za- poslovanje delavcev menijo, da so delavci v glavnem dobro sprejeti. Predvsem jih razumejo v podjetju zanje odgovorni ljudje, manj razu- mevanja pa najdejo v neposrednem odnosu do delovnih nadzornikov. Večkrat pride do neljubih prepirov, ki so jim vzrok neznanje in morda včasih nezaupanje. Saj jih mojstri praktično ne poznajo ali pa jih vča- sih nočejo poznati, posebno če je med njimi tudi en sam slab delavec, potem pade slaba luč na vse ostale. Takšni odnosi seveda niso pravilni in po krivici ustvarjajo napetost. Za odnose med nami bi lahko mnogo več napravili socialni delavci, poli- tični delavci An sociologi. Mnogo bolj bi lahko pomagali delavcu, ki se le stežka vživi v naše okolje. Ta- ko pa se včasih tuji delavci držijo svojega pregovora, ki pravi: »Pri- tisnuto jače, sve na više skače.« In tako delavci za nalašč, kot da se bodo s tem svojemu nacizorniku maščevali, ustvarjajo nove ovire, ki jih njihov nadrejeni zopet ne zna rešiti. Zato bi moralo imeti vsako podjetje, ki zaposluje večje število tuje delovne sile, vsaj enega social- nega delavca, ki bi znal takšne majhne spore, ki povzročajo nelju- be posledice, zgladiti. Tako v grad- benem podjetju Ingrad, ki zaposlu- je kar okrog 600 tujih delavcev, ni- majo nobenega socialnega delavca. jSla Zavodu za zaposlovanje in v Ingradu so povedali, da imajo teža- ve tudi s takšnimi delavci, ki imajo potrjeno kvalifikacijo, vendar na delovnem, mestu spričevala ne zna- jo tudi praktično dokazati in so ne- sposobni za tisto delo. V večini pri- merov jih premestijo na nižje de- lovno mesto ali pa se delavci spora- zumno s podjetjem vrnejo domov. V Ingradu dobro skrbijo za izo- braževanje delavcev. Pozimi prireja- jo strokovne tečaje, v uk pa vsako leto sprejmejo veliko vajencev. Le- tos so jih sprejeli kar čez sto. Od teh jih je 68 prišlo iz Varaždina in Cakovca. Vsi imajo končano osem- letko in na gradbišču strokovno z njimi delajo inštruktorji, šolajo pa se v Ljubljani. V domu imajo svoje nadstropje in z njimi je vedno tudi vzgojitelj. Težave jim dela samo je- zik in pa različni učni uspehi. Vsi ostanejo po končanem uku v pod- jetju, dokler jih ne pokličejo v JLA, potem pa nimajo nobenih obvezno- sti, da se vrnejo. Vajenci so v pod- jetju dobro stimulirani. Poleg sta- novanja in hrane dobijo na uro še od 100 — 150 starih dinarjev. Zanimivo je tudi, kaj bodo o delu in svojem življenju povedali delavci sami 111 zato sem ^biskal njihov dom. Prebivališče tuje delovne sile, ki jo zaposluje celjski Ingrad, sem obiskal popoldne, ko so se delavci že vrnili z dela in so doma počivali. Dva samska domova in šest zidanih barak se razprostira za IV. osnovno šolo na Dečkovi cesti. Stavbe dajejo na zunaj prijetno podobo. Odpravil sem se po čistih in tihih hodnikiTi in potrkal. Uvodno zadrego smo kmalu prestali in vprašanja so se obrnila v prijeten pogovor. Anton Hoheger je v Ingradu zaposlen že osem let. Doma je iz Žiberc iz Prek- murja in ker je zelo navezan na dru- žino, se vsak mesec odpravi domov. Stanovanje ima v domu. Dva spita v sobi, za sobo pa plača 5 tisoč sta- rih dinarjev. Zelo je zadovoljen s hrano, na delovišču in med ljudmi se je dobro vživel. Kadar nanese priložnost, dela tudi postrani. Nje- gova največja želja je, da bi se z družino preselil v Celje, vendar-ne najde stanovanja. S stiskom rok smo se poslovili in se odpravili da- lje. Pri naslednjih vratih me je usta- vil glasen pogovor. Najprej je bilo malo nezaupanja, vendar sem takoj prebil led in spoznal dva mlada člo- veka, ki sta prišla v Celje kar na slepo. Prijatelji v domačem kraju, fanta sta iz Ključa, so jima odsveto- vali, vendar sta se odpravila na last- no pest in sedaj jima ni žal. Ves prisluženi denar pošiljata domov, vendar se pritožujeta, da premalo zaslužita in da so življenjski stroški previsoki. Kot nekvalific.irana delav- ca dobita mesečno samo ijekaj več kot 60 tisoč, soba stane 5 tisoč, hra- na 28 tisoč in če hočeta poslati čim več denarja domov, jima skoraj nič ne ostane. Fer Muratovič in Fikret Draganovič sta mlada. Stara komaj dvajset let. Rada bi.odšla v šolo in se izučila, vendar zaenkrat ne more- ta. Domov je treba poslat" čim več c^(;narja. Svojci čakajo. In kaj menita o domu, o hrani in o ljudeh, sem vprašal. S stanova- njem sta zadovoljna. Le hrana jima ni pogodu; je predraga in ni po nju- nem okusu, »Z ljudmf je pa takole,« sta dejala, »dokler ne znava vašega jezika, bo težko, saj če spregovoriva V svojem jeziku, naju ljudje kar podcenjujejo«. Tega nista občutila samo mlada delavca iz Ključa, tudi Tairaga Abdula je povedal isto. Do- ma je iz Kosmela in dela kot nava- den delavec. Pravi, da občuti razli- ko povsod; na gradbišču, v menzi in med ljudmi. Na gradbišču govorijo samo slovensko in tako jih ne ra- zume ter kdaj pa kdaj napravi kaj narobe. Potem je seveda vse kaj drugega, samo ne Šiptar. še manj je ?adovoljen s hrano, saj pravi, da odnos kuhinje do njih ni dober in da' so včasih prikrajšani. Pa tudi predraga je, je menil. Na splošno pa so delavci v domu zadovoljni. Počasi so se že aklimati- zirali v naše okolje in niso več tako nebogljeni kot prej. Tov. Borinc je že vrsto let uprav- nik doma. Delavci so mu prirasli k srcu in skrbi zanje zares zavzeto. Njegovo zavzetost lahko spoznamo v hvaležnosti delavcev, ki so z njim zadovoljni. Povedal je, da na poseb- no željo delavce namesti po sobah tako, kot sami želijo. O hrani je po- vedal, da imajo težave, ker nekateri zaradi verskih prepovedi ne smejo jesti jedi na masti, vendar pa so za- vzeli enak kriterij. Z delavci nimajo nobenih težav in v domu se dobro razumejo. Ujel sem nekaj jskric o življenju delavca. Nisem jih iskal načrtno, vendar dajejo misliti. Malo bolj bo- mo morali pomisliti na človeka, ka- dar bomo govorili s sezonskim de- lavcem, približati se boijio morali njihovim težavam kot se oni posku- šajo približati našim. Ne smemo ostati ob njihovih težavah nepriza- deti, ne smemo jih odbijati z našo hladnostjo in nedostopnostjo, am- pak jim s toplim pogledom in sti- skom roke pokazati, da jih razume- mo in da so dobrodošli. Janez Pirš Tairaga Abdula je dejal: »Sezonski d^avci v Celju nismo ljudje. Povsod čutim razlilto med Slovenci in nami. Podcenjujejo nas in zato smo mnogokrat prikrajšani v menzi, na gradbišču in med ljudmi.« Pravi, da vzdevek sezonec, ne pomeni več delavca, prej pomeni psovko. Spomnimo se samo, da kadar govo- rimo o sezonskih delavcih, pravimo sezonska delovna sila in ne rečemo delovni ČLOVEK. In res imam občutek, da mnogokrat tudi rav- namo z njimi vse drugače kot s človekom .'. . (slika zgoraj) Podjetje Ingrad, ki zaposluje največ sezonski delavcev, je dobro poskrbelo za njihova bivališča. Vendar pa se spomnimo ljudi, ki še žive v barakah in zapuščenih to- vornih vagonih. Potem .se nikakor ne čudimo raznim pretepom med sezonci in ne smemo več reči: Saj so bili spet sezonci. Tov. Bo- rinc je že vrsto let zfjdovoljen kot upravnik samskega doma podjetja Ingrad. (slika spodaj) Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VO.INE (36) Stražar, ki mu je branil prehod, je bil pčit- "o zmeden. Ko se je podpolkovnik približeval skupini za, hrbet, je zaslišal velikana, ki je za- grmel z globokim glasom: »Niti besede več! Ti ^ve dekleti sta dobri holandski patriotki. Po- Y^ite svojemu polkovniku, da zanju jamči veliki '^ing Kong. Takoj jih izpustite, da bosta lahko 2 mano popili čašo vina!« Podpolkovnik je sicer že slišal o King Kongu, 'hrabrem voditelju bojevnikov holandskega upo- proti Nemcem, ki je dobil svoj vzdevek iz Povsem razumljivih razlogov. V okupirani Ev- ^^^pi so ga daleč naokoli poznali po surovi moči, ^'^^[istrašenosti in po svojevrstnili udarnih ak- ^yah. proti Nemcem, ki jih je organiziral in "^odil. Toda podpolkovniku je bilo njegovo rav- ^^nje odvečno, kajti nikakršne pravice ni imel, bi prihajal nemoteno v njegovo taborišče, ^pabil kar tako dve dekleti, ki bi mu bili naj- pri roki in ju odvedel na prosto, še preden hi bili zaslišali ljudje, ki so bili za to pristoj- nw;^"' &0 on junak na svojem področju — je ^^ločil podpolkovnik — a v njegove zadeve se ^ bo vmešaval. ^aklical mu je: »Hej, vi tam! Pridite sem!« ^brnil se je in se začudeno zagledal v pod- Q^.f^y>^ika. Potem je s prstom pokazal na svoj "dni prsni koš in vprašal: »Ste to rekli meni?« f^a, vam. Pridite sem!« je odločno odgovorit ^""ipolkovnik. le ^i^^^^^-^o trenutkov je okleval, potem pa se . bahavo primajal do podpolkovnika. Poleg i^f^^.ie bil videti podpolkovnik kakor palček, je bil sicer povsem običajne rasti. Se preden je velikan karkoli spregovoril, mu je podpolkovnik uprl prst v tri zlate zvezde, ki jih je nosil na rokavu. »S kakšno pravico nosite te zvezde, ki ozna- čujejo oficirsko čast. Ste morda kapetan? Če ste, v kateri vojski?« »čujte, vi,« je zagrmel velikan, »te zvezde nosim po pooblastilu holandskega uporniškega gibanja — podzemnega gibanja!« »Zares? A kdo ste vi?« »Kaj? Jaz?« Bil je iskreno presenečen, da lahko sreča nekoga, ki ga ne pozna. Obrnil se je k svojim oboževalcem in skomignil z rameni, kakor da bi hotel pokazati, da se je srečal z osmim čudom sveta, s človekom, ki ni poznal velikega King Konga že na prvi pogled. »Vprašujete^ me, kdo sem? Toda, polkovnik, vsakdo ve, kdo sem.« Potem je iznenada začel tuliti: »Stanujem v dvorcu \Vittouck, kjer je komanda holandskega uporniškega gibanja!« Predahnil je, da je lahko globoko zajel sapo. Njegov prsni koš se je napihnil in bilo je videti, da mu bodo popokali gumbi na srajci, zatem pa je zatulil: »Jaz sem — King Kong!« »Edini King Kong, ki sem kdajkoli slišal zanj, je bila velika opica, napolnjena s slamo,« je mirno odgovoril podpolkovnik. Njegovi občudovalci pri vhodu v taborišče so se priliznjeno zasmejali, medtem ko je velikan stisnil zobe in pesti tako krčevito, da je bil v tem hipu zares podoben svojemu filmskemu soimenjaku. Podpolkovnik je neopazno stegnil roko proti revolver ju ^tipa Walther, ki ga je vedno nosil za pasom. Kajti — podpolkovnik se je tega dobro zavedal — če bi ga velikan uspel zagrabiti s svojimi velikimi rokami, bi ga z lahkoto prelomil kakor človek prelomi sidio tresko. Toda velikan je samo besno buljil v podpolkovnika in ni mignil niti s prstom. Podpolkovnik se je ovedel svoje nadrejeno- sti, zato je nadaljeval z igro. »Ker'niste kapetan holandske vojske, nimate nobene pravice, da nosite oznake tega naziva,« je ostro dejal, a hkrati je zgrabil trak s tremi zvezdami na ro- kavu, ga odtrgal in odvrgel. Njegova neandertalska brada se je nenado- ma povesila in z.ardel je do lasnih korenin. Pod- polkovnik je zdaj držal revolver za ročaj, ker je bil prepričan, da ga bo velikan v hudem besu napadel. Toda sekundo ali dve je bil veliki King Kong videti zmeden kakor kakšen šolarček, ki so ga zalotili na potepu, a potem, ko jc ulovil ravnotežje, je zatulil: »Nemudoma odhajam v dvorec Wittouck, kjer se bom uradno pritožil proti vašemu vedenju!« Po teh besedah se je sunkovito obrnil in odšel, ne da bi se še zmenil za obe dekleti in svoje občudovalce pri vhodu v taborišče. Takšno 'je bilo prvo srečanje podpolkovnika O res ta Pinta z velikim King Kongom. V običaj- nih okoliščinaJi bi podpolkovnika razveselilo, da bi mogel pozdraviti tega velikega vodjo ho- landskega uporniškega gibanja, ki je rešil pred gestapom številne begunce in ameriške pilote, ki so se zrušili na holandsko ozemlje^ in jih od- peljal iz dežele po skritih poteh. Srečen bi bil, da bi bil mogel priznati svoje občudovanje člo- veku, ki je vodil juimške boje z nacističnim Sicherheitsdiensiom (varnostno službo) in ga vlekel za nos, medtem ko se je trudil, da bi ga bil ujel. Če bi bil prišel dostojno in skladno s predpisi zaprosil, da bi smel stopiti v taborišče, bi ga bil sprejel podpolkovnik s prisrčno dobro- došlico in ga povabil na steklenico najboljše pijače v taboriščni kantini. Toda kot povelju- joči častnik službe varnosti ni smel dovoliti, da bi se kdo poigraval z njegovo avtoriteto. ZVEZNI SODNIK ZDA WILLIAM O. DOUGLAS (67 LET) JE- OČITNO SREČEN, KER SE JE POROČIL S 23-LETNO CATHLEEN HEFFERNAN. 14. JULIJA STA NAMREČ V LOS ANGELESU SKU- PAJ ISKALA OBLEKO, KI BI JO NAJ NOSILA CATHLEEN PRI POROKI JOHNSONOVE HČERKE LUCI. PRI TEM JE STAREMU SODNIKU PADLA V OČI SVETLO MODRA OBLEKA, PA JE VPRA- ŠAL PRODAJALKO: »ALI NE BI MOČLA GOSPODIČNA HEFFER- NAN NOSITI TE OBLEKE PRI LASTNI POROKI?« KO JE PRODA- JALKA PRITRDILA, JE DOUGLAS REKEL: »ČE PRIPRAVITE GO- SPODIČNO HEFFERNAN DO TEGA, DA SE Z MANO POROČI, VAS NAREDIM ZA MINISTRA MORNARICE«. ŽE NASLEDNJEGA DNE JE CATHLEEN POSTALA GOSPA DOUGLAS, TODA GOSPOD DOU- GLAS SI JE S POROKO NAKOPAL NA GL^O OGORČENJE AME- RIŠKE JAVNOSTI. ČEPRAV JE V ZAKONIH DOMA, JE VPRAŠA- NJE^ KAJ BO Z NJEGOVIM ZAKONOM. CELJSKE ANTIČNE RAZGLEDNICE Narodni dom. Na dvorišču Narod- nega doma je vzidan zgornji del na- grobnika. Komu je bil postavljen, se danes ne da več ugotoviti, ker manjka napis. Ohranili sta se nam le črki D in M. Crki pomenita krati- ci D(is) M(anibus) — bogovom in manom (duše umrlih). Od konca prvega stoletja, skozi drugo stoletje in še v tretjem stoletju skoraj ni nagrobnika, ki bi mu manjkal ta uvod v napis. Lep je zgornji zaklju- ček nagrobnika z Meduzino glavo in dvema pticama v zatrepu, v zaklin- kih dva delfina. Zanimiva je prekla- da med zatrepom in napisnim po- ljem. Okrašena je z lovsko sceno. Dva psa podita zajca. Upodobljen je trenutek-, ko bosta psa popadla zaj- ca, ki se je sklonil v smrtnem stra- hu. Borba na življenje in smrt je pogosto motiv na rimskih nagrobni- kih, kar nam dokazujejo tudi grob- nice v Šempetru. Nagrobnik so po- stavili v prvi polovici II. stoletja; odkrili so ga pri gradnji Narodnega doma. KAPITAN GOSPOD KRUPP (ZGORAJ LEVO) JE PRAVKAR POKUKAL IZPOD PALUBE SVO- JE »GERMANIE VI« NA PO- TI ČEZ ATLANTIK (SPODAJ). STVAR SEVEDA NE .BILA ZA- NIMIVA, ČE NE BI ŠLO ZA »VELIKEGA MOŽA NEMŠKEGA GOSPODARSTVA«, KOT MU PRAVIJO IN ZA OHRANJEVA- NJE FAMILIARNE »JADRAL- NE« TRADICIJE. (LETA 1912 JE »GERMANIA« NA REGATI V KI- ELU PREMAGALA ZNAMENITO CESARSKO JAHTO »METE- OR^). »GERMANIA VI« JE ŠE SOLIDNEJŠA (VELJALA JE MI- LIJON MARK!)-IN BI S SVOJO JEKLENO KONSTRUKCIJO PREMAGALA ŠE SAMO SEBE. KAPITAN KRUPP JE PONOSEN NA SVOJE JEKLO, NJEGOVA 15-ČLANSKA POSADKA (KI SE S POMORSTVOM UKVARJA AMATERSKO, RAZEN NEKEGA HOWALDTA, KI JE MED VOJ- NO POVELJEVAL NA NEKI LADJI), PA JE ZADOVOLJNA, ČE PIHA UGODEN VETER. NENAVADNA SCENA. KMET IN VOLI OČITNO NE MOREJO RAZUMETI, KAJ BI NA NJIHOVI NJIVI POČEL VOJAK S TOLE NAPRAVO. MORDA BO STRELJAL S KAMENJEM? NAJBRŽ NE; POSNETEK PRIKAZUJE PRIPADNIKA NATO V TURČIJI MED VO- JAŠKIMI VAJAMI. KDO JE BIL JUNAK? LJUDJE VEDO ZA NJEGOVO PLEMENI- TO DEJANJE, ZATO VSAKO LE- TO 20. JULIJA PRINAŠAJO CVETJE NA NJEGOV GROB. TODA DO DANES ŠE NIHČE NE VE, KDO JE BIL IN OD KOD JE PRIŠEL. ŠELE ZDAJ, PO 25 LETIH, SO SE POJAVILE SLI- KE O DRAMATIČNEM DOGOD- KU V SMEDEREVSKI PALAN- KI: 20. JULIJA 1941 SO NEMCI OBSODILI NA SMRT 16 MLA- DIH MOŽ IZ TE VASI, KER SO JIH OSUMILI SODELOVANJA S PARTIZANI. KO SO NEMŠKI VpJAKl DVIGNILI PUŠKE, DA BI STRELJALI, JE NENADOMA NEKDO IZMED NJIH VZKLIK- NIL: »JAZ NE BOM STRELJAL, LJUDJE SO NEDOLŽNI!« ČAST- NIKI IN VOJAKI SO ONEME- LI. POTEM JE KOMANDANT UKAZAL, DA RAZOROŽIJO UPORNEGA VOJAKA, MU POTR- GAJO ČINE.IN GA POSTAVIJO K ŠESTNAJSTIM JUGOSLOVA- NOM, KI SO Z ZAVEZANIMI OČMI ČAKALI NA SVOJ KO- NEC. ČEZ NEKAJ MINUT SO BILI VSI MRTVI. SEDEMNAJ- STI JE BIL PLAVOLAS (NA SLI- KI GA KAŽETA PUŠČICI). ČE- PRAV DOMNEVAJO, DA JE PRI- PADAL ARTILERIJSKI ENOTI 714. DIVIZIJE, JE DO DANES OSTALO ODPRTO VPRAŠANJE, KDO JE BIL VOJAK, KI SE JE RAJE PUSTIL USTRELITI, KA- KOR DA BI STREUAL NA DRU- GE. VSEKAKOR IZJEMNO DEJANJE, VREDNO VPRAŠA- NJA, KI GA ZASTAVLJA NEM- ŠKA REVIJA OUICK. V MORJE zaradi poraza V dneh svetovnega nogometnega prvenstva je po Sredozemlju križa- rilo 450 brazilskih študentov, ki so z največjim zanimanjem spremljali nastop svoje reprezentance. Favori- ti so zatajili in razočaranje je bilo velikansko. Devetnajstletna Savija Marias je dobila pravcati šok, pre- klinjala je igralce, zlasti »kralja« Peleja, naposled pa se čez ograjo ladje vrgla v morje. K sreči so jo mornarji pravočasno rešili in zdaj se zdravi v neki grški bolnišnici. Mala križanka: Vodoravno:!, vrsta izumrlega slo- na, 6. raj, eden, 8. vrsta ploda, ki je obdan s»trdo lupino, 9. osebni za- imek, 10. železna zajedalka, 11. okrasna ptica, 12. kemični znak za tantal, 13. majhen konj, 14. kmetij- sko najbolj razvita kanadska pokra- jina, 16. slovenski kipar. Navpično: 1. žensko ime, 2. površi-) na, 3. rastlina, ki prekriva tla smre- kovih gozdov, 4. telesna okončina, 5. ime velike angleške ladje, ki se je potopila 19^. leta, 6. portugalsko mesto, znan* po odličnih vinih, 7. zdravo, 11. znojnice na koži, 13. madžarsko moško ime, 14. okrajša- va za »to je«. CELJSKI TEDNIK UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. - UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik. (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj; ski tednik«. S 1. januarjena 1966 .so ga USTA.NOVILE občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelš.ih in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA- /j>vod za Informativno službo Celje. TISK IN KLIŠFJI: »Celjski tltk«. — Cen«: poiiam<«T.na številka 50 par (5U din), letna naročnma 20 (2.00) din, polletna 10 (1.000) ciin. Tujina 40 (•»•>H'^ TEKOČI RAČUN: 507-3-223.____-