Svojega znanja ne more nihče pomnožiti z ugibanjem, ampak le z učenjem. Citajte 4Troletarca". j "Proletarec" je raz- j j širjen med najrazum- i I nejšimi čitatelji slo- j venskega tiska v Ameri-I ki. Citajte ga tudi vi. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE §TEV.—NO. 1131 Bnl«red u M>cond-cl«»a mitUr lXctmbw «. 1»07. ml th« po-.t offlc« »L, undT th» Act of Cun«r*». of Marth 3rd. 1*7». OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, & P. CHICAGO, ILL., If MAJA (MAY 16,) 1929 Publish«« Weekly mt SIM W. 20th St. LETO—VOL. XXIV. NAJBOLJ PRILJUBLJEN ZOGOMET VSE MORA SLUŽITI PROFITA ŽELJNEM K0MERCIALI2MU Pritožbe proti demoraliz a joči dolarski maniji. Kje je kakšen izhod? NAJPOPULARNEJŠI AMERIŠKI SPORT V nobeni deželi na »vetu ni komercializem posegel v vsako vejo gospodarskega, psihičnega, kulturnega in tudi športnega življenja tako zelo kakor v Zedinjenih državah. Lahko vzamemo od kraja profesionalni sport vseh vrst. Npr. baseball. Milijone ljudi drhti v pričakovanju, kdo dobi igro. Sto-tisoči napolnijo stadione in plačajo do milijon in več vstopnine, ko pa. jim od časa do časa listi sporoče, da so bili prevarani, da je bil ta ali oni igralec podkupljen, in da je bilo vse v naprej aranžirano, kdo da dobi in kdo izgubi, se nekaj časa jeze, toda stadione polnijo naprej. V namenu, da utrdijo mogoče okrhano záupanje v p o d v z e tja profesionalnega športa, so imenovali pred nekaj leti za "baseball carja" e-nega bivšega federalnega sodnika, čigar največje veselje v prejšnji službi med vojno je bilo, da je obsodil večje število socialističnih voditeljev od deset do dvajset let ječe vsled "veleizdaje". Za njegovo "varstveno znamko" mu plačajo do $100,000 letno. Ves ameriški profesionalni sport vseh sezon bazira na pro-fitu in je oglašan radi profila. To ni domnevanje, kajti nemalokrat pride v javnost, kako so športni magnatje napravili med seboj dogovor za delitev dobička ter temu primerno odločili, kako naj izpade ta ali ona igra. Splošno znane so prevare promoterjev, ki aranžirajo pretepe profesionalnih boksarjev. Z veliko reklamo, ki jo dobe večinoma brezplačno v sprotnih predelih listov, vzbude med publiko napeto zanimanje, kar ima za posledico poln stadion, stotisoce dolarjev vstopnine, in ogromen dobiček za promotor-je ter "faijtarje", dasi je izid velikokrat v naprej določen. Publika rjove, se navdušuje, demonstrira, promoterji pa kalkulirajo, kako se jim bi a-ranžma boljše izplačala. Gledališča so z malimi izjemami v službi komercializira-ne "kulture". Ljudem dajejo "kar ljudje hočejo"—z drugimi besedami, kar bolj "vleče" in donaša vsled tega večji Profit. Vse za profit. Univerze so podpirane s profitom za »e večji profit ter njegovo pro-tekcijo, verske ustanove žive po milosti profita, in vse javno življenje se giblje v znamenju manije po bogastvih. Ječe se Polnijo največ radi profita. — Ameriško ljudstvo je vsled yzgoje, ki mu jo daje kapitalistično časopisje, kino, gledišča, šolstvo, in demokratska ter republikanska stranka, prežeto z dolarsko filozofijo. "Vse za dolar", je pravilo, ki je uta-aorjeno v vseh javnih uradih oa najnižjih do najvišjih. Tat-j ?' segajo v milijone do-'arJev, niso nič več izrednost. ki dosegajo vsote sto ti-s>č dolarjev in več, se dogajajo Pri belem dnevu. Alkohol-karteli operirajo z aparatom «vojih političnih veljakov, detektivov, publicijskih agento*. odvetnikov in s samokresi, granatami, »trojnimi puškami ter plinskimi bombami. Le topov se do sedaj še niso poslu-žili. Varuhi javne blaginje se pritožujejo nad "pokvarjenostjo", ki je začela z vso močjo prodirati celo med mladino in ženstvo. Kaj bo iz tega? stra-homa vprašujejo. "Preveč smo se udali materializmu", tolmačijo eni, drugi so mnenja, da je ljudstvo krivo, ker ne voli v u-rade poštenih republikancev in demokratov, nego le nepoštene, tretji pa sklepajo, da ni ničesar narobe, razen to, da je preveč prosperitete, ki je pokvarila ljudi. Potrebujemo po njihovem mnenju razmere, kjer bodo morali ljudje več delati ne da bi se jim valili dolarji izpod vsakega koraka. Dolarska manija je res de-moralizirala deželo, toda kar se tiče dolarjev, so večinoma posest le male izbrane družbe. Velika večina delavcev in far marjev živi v ved ni nesigurno-sti za obstanek—iz dneva v dan. Demoralizaciji in političnemu pomehkuženju je vzrok to, da imamo samo dve močni stranki, ki pa sta v bistvu enaki in obe zagovornici enih in istih interesov. Za svoje prero-jenje potrebuje ameriško politično življenje močno socialistično stranko in čimprej se je misleče ljudstvo oklene, toliko prej se začne čiščenje "dolarske manije". Z DEVETE REDNE KONVENCIJE S. N. P. J. CAINKAR BIL KANDIDAT KOMUNISTIČNEGA -"PROGRESIVNEGA" BLOKA. Maske odstranjene — članstvo bo imelo sedaj priliko videti svoje "požrtvovalne" voditelje v pravi luči. Sledite nepobarvanim poročilom v prihodnjih številkah "Proletarca " Molčeči Cal je postil ijent Dne 8. maja so poročal iz New Yorka, da je dobil Calvin Coolidge novo službo, ki mu bo vsaj leto ali dve donašala mnogo več, kakor pa mu je predsedniška v Beli hiši. Al Smith, kot že poročano, je sedaj agent insurance kompanije. Isto je postal tudi "molčeči Cal". Kompanija, ki ga je najela, smatra, da je njegovo ime vzlic njegovi nesposobnosti za agenta v reklamne svrhe pač toliko vredno, ako ne več, kot pa ime Al Smitha, kajti Smith je bil le zgovoren kandidat, Coolidge pa je bil predsednik in zato je njegov sloves trajnejše vrednosti kot pa Smithov. Kompanije kateri bo služil prejšnji ameriški predsednik, se imenuje New York Life Insurance Co. Ko hitro kaka ameriška družba najame v reklamne svrhe v svoj štab pro-minentno osebo je druga isto-tako prisiljena iskati enako ali pa ... bolj prominent no figuro. Niti Smith, ne Coolidge, ne oo-sta opravljala kakega poseb nega dela. Za kompanijo je važno to, da sta jima prodala svoj "sloves" in notoriteto. To pomeni toliko več dolarjev dohodkov ter profita za delničarje, in to je, kar šteje. Bizniški ter dolarski karakter republikanskih in demokratskih predsedniških kandidatov, oziroma predsednikov, pa je prav zelo razviden iz te slike, ki pokazuje, da nista Al Smith ter Calvin Coolidge nič drugega kakor agenta, ki sta svoje razglašeno ime prodala v reklamne namene. ALI PRIDE V MEHIKI DO . POMIRJENJA S KATOLIČAN!? Upi Rima se v mehiški bitki niso izpolnili PREDLOGA ZA STAROSTNO POKOJNINO V ILLINOIS!] POKOPANA Iz Mehike se množe vesti, da je sedanji provizorični predsednik Portes Gil pripravljen na pogajanja s katoliško cerkvijo v Mehiki za pomirjenje. Boj med njo na eni ter vlado in zakonodajo na drugi strani traja že par let. Vlada hoče, da cerkev izpolnuje ustavo, ki med drugim določa, da ji je tudi cerkev podrejena. Katoliška cerkev v Mehiki je reakcionarna kot malokje na svetu. Operira z ignorantnimi duhovniki med ignoratnim ljudstvom, ki je še vse prežeto vraž, vere v čudeže ter v nadnaravno moč dušnih pastirjev. "Cerkvena kontrola nad ljudstvom se mora nehati," je rekla vlada pod vodstvom bivšega predsednika Callesa, kajti če Mehiko hoče kedaj resnično napredovati, je treba, izšolati njeno ljudstvo. To pa je mogoče le, če cerkev ne bo imela v vzgojnih vprašanjih odločujočega vpliva, pač pa mora biti cerkev podrejena kontroli države v smislu njene ustave. Cerkev se ni hotela odreči privilegijem in je proglasila svojo upornost vladi. Da razdraži verno ljudstvo proti vladi, je napeljevala vodo na svoj mlin n tem, da so mnogi duhovniki izvrševali svoje obrede javno (izven cerkva) ali pa so pridigali hujskajoče proti oblastim. Nekaj duhovnikov," med njimi par škofov, je bilo vsled tega aretiranih, nekatere so depor-tirali, nekaj hujskačev pa se je poskrilo. Vsi so se slikali za cerkvene mučenike, ki trpe za sveto vero. Ljudem so duhovniki potem odrekli zakramente v cerkvah, češ, da dokler vlada ne umakne svojih prstov od cerkva, ne morejo vršiti v njih božje službe.- Verske obrede in zakramente so delili v privatnih stanovanjih tajno. Ljudstvo pa se ni dvignilo, kakor je mislil aparat rimske cerkve, Bilo bi nesmiselno zanikati, da je bil ta boj med cerkvijo in vlado brez škode za Mehiko, a dejstvo je, da cerkev v njemu ni zmagovalka. Pri sedanjih tipljajih, ko se gre za koncesije na eni kot drugi strani, priznava, da je pripravljena v marsičem popustiti. Ena izmed dobrih posledic te borbe bo najbrž tudi ta, da bo cerkev v Mehiki v bodoče manj nazadnjaška, ker je izprevidela, da se z vero v vraže dandanes ne da več varovati "nepremagljive Petrove skale". Naraščanje prebivalstvi v chikaiki oblici Predmestne občine okrog Chicaga so v prošlih desetih letih narasle za pol milijona prebivalcev, kakor poroča statistični biro čikaške trgovske komore. Starostne penzije v Illinoisu še ne bo. Predloga, ki je v glavnem določala, da dobe tisti v Illinoisu, ki dopolnijo starost 70 let in so brez večjih gmotnih sredstev, $260 pokojnine na leto, je srečno pokopana. Zveza illinoiskih tovarnarjev je s svojimi najboljšimi, drago plačanimi lobbyisti pazila na poslance, da so glasovali "pravilno" in "taktično". Dasi je pokojnina, zapopadena v tej predlogi, zelo majhna, in določena starost visoka, se kapitalistični interesi vendar zavedajo, da je vsak začetek nepopo-len in navadno skromen. Vedeli so, da bi letos mala pokojnina lahko postala čez leto ali dve že večja in starost nižja. Vsled tega so hoteli, da se predlogo pokoplje. Po dolgih in burnih debatah jo je precej spremenjeno sprejel najprve poseben odsek nižje zbornice, nato je bila sprejeta tudi od zbornice same in poslana senatu. Senatni komitej pa jo je zavrgel z osmimi proti sedmim glasovom, in tako je zveza in-dustrialcev srečno zmagala. Pred volitvami so bili vsi kan-didatje v illinoiski senat "delavski prijatelji", in "delavski voditelji" so agitirali zanje. Sedaj pa gospodje senatorji glasujejo tako, kakor je prav kapitalističnim interesom. Njih ne brigajo starčki, ki so pustili vse svoje moči v industriji ter zgradili ogromna premoženja drugim, kajti kar kapitalizem hoče, je še več in še ve-č profi- V pondeljek 13. maja je bila v Chicagu otvorjena deveta i redna konvencija SNPJ. Šteje okrog 230 Članov. Vleče se sil-! no počasi in s svojim konstituiranjem je začela šele na tretji! seji. Konvencija je razdeljena v ' bloke: v komunistični - MJT blok, v takozvani (po komuni-: stično) socialistični blok, v En-1 glish speaking blok, v kalifornijskega itd. Kalifornijski ima tri člane. M. J. Turk, vodja intrigant- j skega bloka, je tudi sedaj v | najožji zvezi z "Radnikovci" in s tipi znanega agenta provoka-terja Bartuloviča. Na seji dne 13. maja popoldne je z veliko v naprej aranžirano "demonstracijo" prečital letak, v katerem so bili priporočeni v kon-venčne odbore Frank Zaitz za predsednika, John Olip in Leo Zevnik za podpredsednika, za konvenčnega tajnika Oto Tekautz, v resolu-cijski odbor Anton Garden, Fr. Podboy, Jos. Snoy, Anton Zor-nik in Albert Hrast, v odbor za pri žive in prošnje Fr. Barbič, Jos. Britz, John Grošel, Fran-ces Zakovšek in Frank Zaje, delegat društ. št. 16 v Milwau-keeju. (Letak v celoti priobči-j mo prihodnjič.) ^ Komunisti imajo zopet najet poseben lokal, kjer so zborovali prve dneve konvencije vsak večer, sedaj pa zborujejo dnevno le njihovi zaupniki. Njihova glavna voditelja sta Fr. Šepič (Neffs, O., tajnik Bartulovjčevega "progresivnega" bloka) in A. Šragal, član gl. porotnega odbora, ki je govoril v enem dnevu konvencije več kot vsa štiri leta na sejah gl. odbora ( kakor se je izjavila večja skupina odbornikov, katere je čul poročevalec tega lista). S pomočjo MJT bloka delujejo, oziroma "vrtajo" znotraj SNPJ. vseskozi od waukeganske konvencije dalje. Njihov načrt je bil, preprečiti "socialistični mašini", kakor jo oni imenujejo, dobiti kontrolo nad konvencijo, oziroma vod stvo. Na svojih sestankih so sklepali, da morajo zmagati s svojim predsedniškim kandida tem za vsako ceno. Nekaj časa so mislili na Leo Zevnika (La Salle), ki je sicer član socialistične stranke, vendar pa j0"t da se jih ne izplača našte- cej, so igrali razni orkestri, za vati, ker jih zna lahko vsakdo prihodnjo klubovo priredbo 1. na pamet, junija pa so člani na željo mnogih rojakov sklenili dobiti domačo "kranjsko" godbo, ki Če sem za kakšno stvar navdušen, in če imam kaj pod pal- IZ ELYSKEGA LETOVIŠČA. Ely, Minn.—Tudi v naš del severne Minnesote prihaja pomlad, ki je tu res lepa kakor je lepa elyška okolica, ki ima vsako leto več turistov. Tudi mnogo Slovencev prihaja sem na počitnice. Kar se tiče delavskih razmer, se najboljše pove, če rečem, da co ponavadi. Težko delo, plače tako-tako, in za-dovoljnost med rudarji nič posebna. In čjmu naj bi bili zadovoljni ? Ob tej priliki naj malo omenim še misijon, ki so ga imeli gospodje dušebrižniki v naši fari. Neko ga je v všipcih že o-menjal, ampak ne verjamem, da je dotični veren, jaz celo dvomim, da je bil na misijonu in skoro ne verjamem, da je bil pri spovedi. Morda čita Prole-1 tarča, in če je nanj naročen, ne bi dobil odveze. To je morda vzrok, da ta list na Elyju ni | razširjen. Krivoverski dopisnik je v vščipcih omenil, da smo imeli tukaj misijon, ni pa povedal nič podrobnosti. Imeli smo kar dva misijona, kranjskega in angleškega. V kranjskem so . ... » , gospodje misijonarji takole iz- ."»547.22 preobračali: Bodite verni. Bo- izJatki (knjige, poitnina).... 7.22| ga se bojte, cerkev pod pira j te, fajmoštra spoštujte, rdečkar-jev se varujte. Ne Proletarca v roke—kdor ga čita, ne dobi odveze! Če ste naročeni na Prosveto, pustite jo! Kdor je član SNPJ., je slabo, ker ima slabe uradnike, brezverce, ki vam trgajo sveto vero iz srca. Bodite kat ličani, branite sve- na svet. Misijonarju je to lah-ko govoriti, ker mu ni treba živeti otrok, tudi če katerega ima, za maj n ar je in njihove žene«, pa to ni igrača. Tudi o suhem, nerodovitnem drevesu je pravil, v svarilo tistim ženskam, ki nimajo otrok. Bog se usmili, kako so nas strašili in izpreobračali. Jaz sem si pridobil enajst milijonov let od- pUStKOV. Kaj so povedali v angleškem misijonu, ne vem, so pa šle po našem mestecu prečudne govorice, da so imeli gospod nekaj za rokavom, in da so pred cerkvijo otrokom hudiča kazali. Tudi o "glažu" so ljudje precej šepetali. Ampak čemu je treba otroke blufati in strašiti z "devlnom", to naj razjasni tisti fant z vprašajem, ki vedno jamra, da to in to mu ne gre v glavo. Stari "Kranjci" se ne boje več niti hudiča, ker so že vsemu hudemu navajeni, ampak otroci, te se pa še lahko pridobi za neumne vraže. Duhovnika v starem kraju smo poznali, d<>. prenaša le Boga s sveto popotnico, tukaj pa menda tudi hudiča, če je elyski misijon kako pravilo. Drugače je bila vsa ta ceremonija kšeft. Gre se za $. Mi-sijonarji ne žive od zraka in t Skupaj ...................................$ 55.00 Veselica dne 13. oktobra '28 250.43 Veselica 24. feb. 1929............ 231.79 Odbor daroval na seji 28. julija 1928 ............................ 10.00 Grove. centov, je z njimi izguba. Pred- meraval obiskati, večinoma ni no bomo v stanju pokrivati; so bili doma. Odpravljal sem redne izdatke z dohodki naročnine in oglasov, je treba dvigniti število naročnikov in dobiti več oglasov. Dotlej pa so prispevki listu v podporo vsekakor potrebni in se zanašamo se že proti domu, ko me nekdo opozori, če sem bil pri "bečlar-jih". Poizvedel sem kako in kaj ter se napotil k njim, kajti; poseti pri kuharjih so prijetni. Rojaki Nebrgoj in Petrnel sta na sodruge in somišljenike, da i me prav prijazno sprejela, na-store v tem oziru toliko kakor | ročila sta Proletarca ter tudi 7ole mi ne gre v glavo: Veliko je na svetu napačnega in ljudje se silno jeze. Le malokdaj so zadovoljni, kajti vzrokov za nasprotno je mnogo. Ampak čudno, da se nič ne trudijo razmere izpremeniti sebi v prid ! Totrote se nad Hoo-verjem, nad republikanci in demokrati, sploh vse križem, kadar pa imajo priliko to stanje predrugačiti, pa tišče v plamene, kakor kokoš. Čemu je človek v tem slučaju toliko nespameten kakor kokoŠ-^-to meni ne gre v glavo. bo vključevala harmoniko, kla-' cem, bom prispeval. Oni, ki rinet in kitaro. Igrala bosta so- hočejo faro in cerkev ter z njo druga Fr. Blatnik in Fr. Matko vso potrebno opremo, bodo to ter Alex, ki je tudi dobro znan dosegli samo ako posežejo v godec. Ta godba bo dala prili- listnice in odštejejo primerno ko "starejšim", ki so prišli pre- število desetakov. Eni, ki so za ko še ko je bila v modi polka to stvar, lahko dobro odštejejo in valček, danes pa se mladi in se jim ne bo poznalo. Reve-svet vrti največ po zvokih jazz že pa ni treba nadlegovati pre-muzike, da se bodo zopet lah- več.—Kronikar. ko zasukali po starem običaju. Danes dominira po plesiščih jazz muzika, in zato bo ta naša priredba v tem oziru izjema. Na sporedu bo tudi par glasbenih komadov; eden teh je, da bosta deklica in deček na kla- DROB1Ž IZ COLLINWOODA. Klub št. 49 JSZ. je dobil na seji dne 5. maja tri nove člane, dva pa sta obljubila, da pristopita na prihodnji seji dne 2. junija. Eden je že parkrat oblju Čista gotovine v Um fondu....$540.00 Dne 16. aprila to leto se je vršil sestanek, katerega glavna točka dnevnega reda je bila rešiti vprašanje, kam naj se nabrani denar pošlje. Razprave so bile obširne, kajti znano je, da postoji v domovini več odborov, ki delujejo za zgraditev to vero pred umazanimi napa-spomenika Cankarju. Eden di. Ej—kontrola porodov—kaj, npr. je v Ljubljani, eden na tudi t^? Da. Gocpod misijonar Vrhniku, poleg tega pa je na so rekli tako po ovinskih: 2e Vrhniki še stavbna zadruga na, če ti da Bog osem otrok, vir in gosli izvajala razne slu- bil, pa menda vedno pozaT>i~na venske komade. , pravj datum, in če ga le ne bo Naš zavedni rojak - Louis prvo nedeljo v juniju, pošljemo Pavlinich je ob eni priliki ob- ponj "črno Maričko" ("black ljubil da podari za boljši uspeh Maria"), ki vozi jetnike v Warte priredbe kanarčka, in eden rensville v mestno kaznilnico, udeležencev bo toliko srečen j Max Slanovic in Andy Bo-da mu bo prepeval, namreč ka- zieh bosta zastopala klub št. narček. S. Pavlinich je vnet a- 49 na konferenci JSZ. v nede-gitator IVoletarca, škoda le, da Ijo 26. maja ; Barbertonu. ni bližje nas. j Cekin dne 7. aprila je dibil Rojake iz naselbin Bellaire, Leo Poljšak, ki je nato daroval Neffs, Glencoe, Maynard, La- klubu št. 49 $5, ta pa enako ferty, Piney Fork, Ramsay, vsoto Proletarcu. Blaine, Elm Grove, Moundsvil-1 Članstvu klula ter drugim le in Powhatan so vabljeni po- volilcem v četrtem distriktu leg tukajšnjih, da nas posetijo priporočam, da naj pri glaso-v soboto 1. junija. Vzradostilo vanju store svojo dolžnost kot nas bo, ako bomo dobili poset- delavci. Glasujte za sociali-nike tudi iz oddaljenejših kra stične kandidate v mestni svet. jev, npr. iz obmejne Penne. Socialistična stranka je vaša Cankarjev dom. Iz pojasnil, ki smo jih dobili od predsednika odbora za Cankarjev spomenik na Vrhniki, je razvidno, da i-majo svet, na katerem bo spomenik, že kupljen, kamen za pedestal in pa 00,000 dinarjev v fondu za spomenik. Z delom so že pričeli. Od nubljanskega odbora na naše pismo nismo dobili odgovora. Ker je bila že j prva (ustanovna) seja zato, da | se pomaga z našo akcijo odboru na Vrhniki, je tudi ta seja, irflzfHTnr na prej navedene in-formacije, soglasno sklenila, da se deAar pošlje skozi Zadružno. banko vrhniškemu odboru za Cankarjev spomenik na naslov njegovega predsednika Franc Jurca. Denar je dne 17,. aprila 1929 odposlal pooblaščenec detroitskega odbora Anton Jurca kakor navedeno. Ne bomo se hvalili, vendar pa lahko naglasimo, da je iz te akcije razvidno, katere našel-bine so pripravljene delati tudi za take namene. Društvom, klubom, zborom in posamezni-kom, ki so sodelovali pri tej akciji v Detroitu, in ki so prispevali v ta fond, izreka odbor prisrčno zahvalo. Pevski zbo- jih osem imej! Bravo. Kolikor jih Bog da, toliko naj jih pride Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij. Maj. BARBERTON, O.—Konferenca JSZ. v nedeljo 26. maja v dvorani društva "Domovina". Prične se dopoldne. Junij. CHICAGO, ILL.—Piknik socialistične stranke v Cook County v nedeljo 9. junija, Riverview Park, North Western Ave. blizu Bel-mont Ave. BRIDGEPORT. O.—Konferenca JSZ. za vzhodni Ohio in West Vir-ginijo v nedeljo 23. junija ob 9:30 dopoldne v Slovenski dvorani, Bojrdsville. CHICAGO, ILL.—Piknik soc. pevskega zbora "Sava" v nedeljo 23. junija pri Sterzinarju v Willow Springsu. Julij. GIRARD, O.—Piknik kluba it. 222 JSZ. v nedeljo 21. julija. September. WAUKEGAN, ILL.—Konferenca JSZ. za Wisconsin-Illinois v nedeljo 29. septembra. Oktober. CHICAGO. ILL.—V nedeljo 27. oktobra dramska predstava kluba it. 1 JSZ. v dvorani ČSPS. November. CHICAGO. ILL.—V nedeljo 30. novembra koncert pevskega zbore "Sava" v dvorani SNPJ. December. CHICAGO, ILL.—Klub it. 1 priredi običajno Silvestrovo zaba vo v torek 31. decembra v dvora ni SNPJ. (Tajnike klubov prosimo, da nam sporoče datume svojih priredb, da jih uvrstimo v ta »e^ znam.) jfe» V NEDELJO 26. MAJA KONFERENCA J. S. Z. :• - Barberlortu, Ohio Prične se ob 9. dopoldne v dvorani V društva 'Domovina". Zastopniki društev Izobraževalne akcije ter klubov JSZ. naj se potrudijo, da pridejo na to zborovanje točno in polnostevilno. Vsi sodrugi in somišljeniki dobro dosli! Dnevni red važen, poročila bodo zanimiva, diskuzije poučne; — Odbor. P R O L E T AR EC VELIKA INVESTICIJSKA AKCIJA ZA POVZDIGO PRODUKCIJE V SOVJETSKI RUSIJI ........................» SLOVENSKA UNIJSKA ;: pekarna ; o o ¡: ANTON F. ŽAGAR !t o lastnik. ¡J ¡i 1724 S. Sheridan Rd., \\ No. Chicago, 111. j [ Gospodinje, zahtevajte v trgovl- J [ nah kruh iz naie pekarne. ......................or yWWWWWNWVVW^^ "NEW LEADER" j ¡1 angleški socialistični tednik ![ ¡> Izhaja v New Yorku. Naročni- «[ || na $2 na leto, $1 na pol leta. jI ¡j Najboljše urejevan angleški so- «[ || cialistični list v Ameriki. Mno- ¡1 go slovenskih delavcev ga čita. ¡[ |! Naročite ei ga tudi vi Naroč- «I nino zanj sprejema "Proletarec" ¡' MARTIN BARETINCIC POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tal. 1473. JOHNSTOWN, Pa. - ANTON ZORNIK HERMINIE, PA. i| Trgovina z mešanim blagom. ! | Peči in pralni stroji naša \\ posebnost. \\ Tel. Irwin 2102-R 2. ~ J! Dr. John J. Zavertnik O ZDRAVNIK IN KIRURG Urad, 3724 West 26th St. o Stan 2225 S. Ridgeway Ave., i > Chicago, III. . < > 0 Tel. na ¿omu Crawford 8440, ¡[ Ü v uradu Crawford 2212-2213. <[ JI Uraduje od 2. do 4. pop., in 6. J \ < ► do 8. zvučer izvzemši srede in < * 1 > nedelje. J i <■••...................... Tajnikom klu bOV Ja Se Za Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA" List stane za celo leto $5.00, pol leta pa $2.50. Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 S. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. Berger ima veliko ¿pasa s upravnim odborom S- N. P. J. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chiacfo, 111. Telefon Canal 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Izbera svežih cvetlic za plese, svatbe, pogrebe, itd. Zastop. za Whiting, Ind. in oko lico: S. Grabovac in Jereck, 401—131 «t Street Tel. Whiting 323-R. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila. Cene zmerne. Potrežba točna. ¡¡ Coal, Coke and Wood.—Gravel \\ " WAUKEGAN, ILL. Phone 2726 <| ************************** I DR. OTIS M. WALTER !! ¡! ZRAVN1K IN KIRURG 4002 W. 26th St., !! Uradne ure v uradu: II Od 2. do 4. popoldne in od 6. " do 7:30 zvečer. TEL.: LAWNALE 4872. \\ V FRANCES WILLARD ¡1 BOLNIŠNICI >« od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. ji CEMU NE?? Dr. Andrew Furlan SLOVENSKI zobozdravnik Cemu vaš rojak sosed, ali kak drug vaš prijatelj še ni naročnik "Proletarca"? Ste že kaj govorili ž njim o tem listu ter mu ga priporočili? Za četrt leta stane $1. koliko trosijo amerls ke Ženske za obrazni prašek. VICTOR NAVINSHEK 331 Greeve St., Conemaugh, Pa. Trgovina raznih druitvenih potrebčin kot regalij, prcko-ramnic, znakov, kap, uniform, 3341 W. 26th St.. Chicago. 111. Uradne ure: Od 9. do 12. dop.. od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tel Crawford 2893. Tel. na domu Rockwell 2S16 Armada Zedinjenih držav -p«rabi v "mirnih časih" za $1,-617,000 smodnika na leto. V angleščini mu pravijo "powder", kakor tudi obraznemu prašku, ki ga rabijo povečini ženske. V prošlem letu 90 izdale zanj $1,825,000,000. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali «me-rikanskrh, po selo zmernih cenah. V zalogi imam veliko isbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordoT. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postreiba Pišite po moj veliki cenik, i Naročila pošiljam v vse kraje, Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. **********»**»*****t avtomobilskih potrebščin. Po- 11 \\ prav!jamo avtomobile. Se pri- ,, poročava Slovencem. " John Thaler A Ciril Obed lastnika. \\ 4841 Ogden Ave., Cicero. 111. ;; Tel.: Cicero. 2687 \\ I I M mmMMUMUMMUMUMMMUMMUMMMUM WWinvwwwwwwwwwwwwwwwwwn »*- Slovencem priporočamo v I1 < posečanje 1 ¡! KAVARNO MERKUR i 3551 W. 26th St. 11 Chicago, iii. ¡| (V bližini urada SNPJ in Proletarca). j |! DOBRA KUHINJA— ' ! «[ DOBRA POSTREŽBA. ;! KARL GLASER, lastnik. J Oglašajte priredbe podpornih društev, klubov JSZ. in kulturnih ter vseh drugih naprednih organizacij v "PROLFTARCU". POTOM BRZOJAVA! ' pošljite denar MILLARD STATE BANK PROLETAREC Lit t za interese delavskega ljudstva Uhaja vsa k četrtek lidtja Jugoslovanska Dalavtka Tiskovna Druiba, w Ckicago, III. . . C*la»ilo Ju >slova^kska Socialistične Zvaza NAROČNINA ra Zediujtne države in Kanado, za celo leto 3.00; za pol leta i 1.75; za četrt leta $1.00 — tnozi m^tvo: za c»4«~kto $3.o0; za pol leta $2.00 Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naše m uradu najpozneje do pondcljka popoldne za priobčitev v ¿tcviiki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906 Editor .._____________________________ Frank Zaitz Business Manager______ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION BATES: United States and Canada, One Year 3.00; Six Month* $1.76; Three Months $1.00—Foreign Countries, One Year Six Months $2.00. Add ra sst PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, III. Talaphona Rockwall 2864 546 "PROČ S POLITIKO" "Politika" zopet straši. Proč z njo! Celo čikaškn "Tribuna" je proti "politiki", ker je "politika" zvezana z roparji. V mislih ima seveda politiko Thompsonove frakcije v republikanski stranki. Kaj pravzaprav je "politika"? Treba pogledati le v leksikon, pa dobite pojasnilo. Ampak to ne velja. Med našim narodom so ljudje, ki imajo za politiko svoje posebno tolmačenje. Kakšno? Ko hitro udariš po interesih, ki izkoriščajo delavstvo, pa "uganjaš politiko". Ce agitiraš za socialistične kandidate, pa napraviš še večji greh, ker je to še večja politika. Ce pa celo delavce siliš v socialistično organizacijo, napraviš že vnebovpijoč greh, kajti to šele je "politika". Ni pa politika, če "indorsiraš" kakega Šmi-tha radi tega, ker obljubi povrniti pivo. Ni politika, če organiziraš neodvisen političen (torej vendarle političen) klub ter indorsiraš "dobre" demokrate ali "dobre" republikance. Ti si to storil "nepristransko" in "nestrankarsko", torej ne "uganjaš politiko". Politiko "gonijo" samo socialisti. Proč z njimi. demokraciji, tedaj so igrali prvega maja na dobre karte. Delavstvo so zbegali, ga podžgali, in policijska oblast je obsovražena še bolj kakor jo bila. Junkerji, nacionalisti vseh barv, kajzerjevci in kapitalisti so zadovoljni. Kar hočejo, je temeljito oslabljenje socialno demokratične stranke, potem bodo s komunisti prav lahko opravili. Ce kdo resno misli, da je v Nemčiji danes ali jutri uspešna komunistična revolucija mogoča, se temeljito moli. In če ni mogoča, čemu treba teh "vaj" t vojnimi paradami in krvavimi spopadi, v katerih padajo le delavci? Nemški delavec je v zelo slabem ekonomskem položaju. Breme vojne odškodnine leži z vso pezo na njegovih plečih. Nemški kapitalizem bi se je tudi rad otresel, enako vse stranke, ker jo smatrajo ene za breme, druge pa poleg tega še za ponižanje Nemčije. Komunistični izgredi in naraščanje komunističnih g'usov je ljubo kapitalizmu in nacionalistom—ker kažejo ta pojav zaveznikom za— strašilo. "Vidite, kam gre Nemčija vsled vašega neizprosnega tirjanja?" Težko pa, da bi zavezniki vzeli to svarilo za resno, ker mu ne verjamejo. Zanimivo je, da kapitalistično časopisje v Zed. državah in v Nemčiji napada radi teh izgredov—socialiste, kajti to dejstvo pojasni, da jim je socialna demokracija mnogo bolj na poti, kakor pa komunistični strah. ANGLKŠKA SODBA 0 AMKRIŠKKM "PACIF1ZMIT t ij. Razlike med demokrahko in republikansko stranko r - Po krahu, ki ga je doživela vzlic svojemu velikemu številu glasov pri lanskih volitvah demokratska stranka, so bili njeni glavni voditelji več mesecev kakor onesveščeni. Niso vedeli, kaj početi. Medtem so se polagoma spfaviTi lC ^vesti in začeli iskati pota, da po-žive to stranko bigotskega, reakcionarnega juga ter enako bigotskega irskega-klerikalne-ga vzhoda. Ta namreč kontrolira demokratsko stranko v vzhodnih državah in v Illino»u, Montani itd., prvi pa jo ima v oblasti v južnih državah. Al Smith. poraženi demokratski predsed- i____i: j.i 1 _ ««n i n .. turli n (1 SNPJ.—češ, preveč je nekato avstralski bušman, culukafer, liška, preveč "strankarska"— zamorec, ki brska za dijaman- vse je "preveč". Se vam ne ti v južni Afriki, eskimo, ki pt-zdi, da se njim zdi, da je SNPJ. radira po severnem ledu, in ■ (zanje) odveč? Radovcdo. vsak drug.član takih daljnih --rodov enako važen, kakor slovenski naseljenec v Chicagu. Socialist ne more smatrati podporne organizacije kakor je SNPJ. za drugega kakor za sredstvo, ki naj mu bo v pomoč do cilja, da osvobodi vse človeštvo pa najdbo že culukafer, mesojedec, bušman, eskimo, ali pa naš divjak Tone Družina. Tako je bilo zapisano, tako sprejeto na društveni si ji, oziroma lastnoročno podpisano od !odbornikov, in tako velja.-*~Es-0_ ki:no P»e. Klubi in slovanstvo. Ce bi mogli razni klubi,.ki so se začeli pojavljati v jugoslovanskih naselbinah kakor regrat spomladi, dvigniti slovanstvo, bi že imeli tolikšen u-gled med Amerikanci, k:«kor ga imajo ti klubi v klubih*, lipam, da sem se dovolj jasno izrazil.—J. P. Profit in prohžbicija V Združenih državah imamo prohibicijo. Izdelovanje prodajanje žganja je stro- m ¿J ^O^Ci**^ VELIK DENAR GOVORI S POMOČJO VELIKIH TOPOV Tako ti Zadinjana države predstavljajo perfekten mir med deželami. (The Kvening N»;ws, Gla ¡s'ow. Anglija.) Kako s« ¿c* imenuje tisti fant? Prišel je deček iz dežele romandije, šel v ^ > lo", pozabil čez dva meseca j flovensko, se spremenil v filo-, zofa in ameriškega džingota, ter govoril, gooovoril, goooovo-ril gooooo- Kaj bi Slovenci!—njihove K0 zabranjeno., Kljub temu knjižice sploh niso literatura,he v ča8Uf 0d kar je ta za-Cankar, hm, propagandist! Nojkon v veljavi poginilo v da, ima lep jezik, toda kaj bo j raznih mestih Amerike stoti-sjovenščina v primeri s krasoto ne jjU(jjf ker so vživali strup, angleščine! Bedasto je, da bi ¡katerega so jim brezvestneži si uničevali čas z navduševa- protlali za ¿¿ranje. V raznih njem za slovenstvo!—^— jakriviščih se ¿edaj v času Temu nadebudnemu I ponudili prve se seaaj v času pro-dečku hibicije napravi na stotine ga-slovenske Ionov žganja dnevno; le, da to [knjige socialisti. Argumentira- ni nikako žganje, nego brozga, li so z njim na dolgo in široko, ki ne zasluži drugega imena, so da ni vse zlato, kar je "angleško in ameriško", in da ni vse za v gnoj, kar je slovensko. Ta-bilo. Deček se je spre- ko je % ¡t VŠČ1PC1 kakor strup. V tihotapstvu z žganjem so zapopadeni veli-kanski dobički; kupčevanje z žganjem je zlat studenec, iz mcr.ll, kakor je pač navada katerega zajema vedno več Iju-dečkovj» in sedaj trdiK da plju- di. Za kršitelje prohibicije so jemo na Cankarja, Aškerca, določene stroge kazni, toda al- Socialistična manlfes taclia, kakršne še ni bilo Nad-27,000 ljudi je v sredo 1. maja napolnilo newyorski Madison Square Garden, kjer se je vršila prvomajska manifestacija socialistične stranke s sodelovanjem naprednih u-nij, in nad deset tisoč jih je ostalo zunaj, ker ni bilo več prostora v- veliki areni. "New Leader" piše, da je bila to največja socialistična prvomajska slavnost v zgodovini delavskega gibanja te dežele. Bila je res im-pozantna, in imela je tudi program, agitacij-ski, govorniški in zabavni, kakor si ga človek želi. Prvi maj je New Yorku pokazal, da je socialistična stranka že izven krize, nadalje, da se je delavstvo začelo nagibati od zavožene taktike Ameriške delavske federacije k socialistom, in pa, da so prošle volitve mnoge vendarle izučile, da je za delavstvo samo potrata časa, ako se navdušuje za kakega namišljenega progresivca in obljubljenega od-rešenika, kakor je Al Smith. 27,000. delavcev na socialističnem shodu na delavnik v Zedinjenih državah, to je zelo dober znak. Manifestacija socialističnega delavstva v New Yorku je pridobila naši stranki več tisoč novih pristašev in demokratje, ki imajo mestno upravo v svojih rokah, so se zavzeli, kajti niso še računali, da jim postaja socialistična stranka v prihodnjih mestnih volitvah prav resna nasprotnica. Celo v Chicagu, kjer je naša stranka brez jake politične organizacije, je bila iuttležba na glavnem strankinem zborovanju zelo dobra, narodnostne federacije pa so imeli svoje manifestacije, istotako z dobro udeležbo. Unija A. C. W. je imela v Chicagu veliko prvomajsko slavije, in tudi komunisti so imeli na svoji manifestacijski priredbi nad tri tisoč ljudi. Predsednik Green pravi, da se ameriško delavstvo ne briga za tif praznik—ampak to je dejal 30. aprila. I)ne 1. maja se je lahko uveril nasprotno. . - Človeške žrtve-čemu? Izgredi berlinskih komunistov prvega maja in še par dni pozneje so tragičen dogodek, ki nima opravičbe. Ne mislimo dolžiti samo komunistične vodje, kajti policijska prepoved proti manifestaciji bi morala izostati. Ner-voznost policijske komande je vedno olje na ogenj demonstrantov. Komunisti so hoteli na »vsak način demonstrirati, policija jim je to hotela zabraniti za vsako ceno. Rezultat nad dvajset mrtvih, mnogo ranjenih in vzru-jenje ljudstva po vsi Nemčiji. Dogodek prvega maja v Berlinu in naslednje dneve je v prilog edino fašizmu. Ako je komunistom samo na tem, da pritirajo Nem-" čijo v kaos, zato da onemogočijo delo socialni niški kandidat, je porinjen v ozadje tudi od svojih pristašev v New Yorku. Mašina Ta-manny v newyorškem mestu ere svojo pot kakor ji jo določajo koruptni tamaniti, pa če je "reformistu" Al Smithu prav aii ne. Vodstvo v eksekutivi stranke pa so prevzeli zopet suhači z nazori južnih demokratov. - Kaj prav za prav je demokratska stranka danes? Tega niti demokratje več ne vedo. Kakšna je razlika med njo in republikansko stranko? V lanski volilni kampanji je v bistvu ni prav nič bilo, pa čeprav so se za demokratsko zavzemali mnogi unijski voditelji, skoro vsi liberate! ter veliko bivših socialistič-nih simpatičarjev. Med demokrati in republikanci je bilo do pred nekaj leti vsaj nekaj razlike, in vsled teh tradicij jo je nekaj še danes, navidezno vsaj. Demokratje hočejo še vedno paradirati kot predstavniki ljudstva proti velikemu kapitalu, pa četudi je ta veliki kapital lansko leto in v predzadnji volilni kampanji podpiral demokratskega predsedniškega kandidata enako kakor republikanskega. Med velikimi demokratskimi bogovi jih je še nekaj, ki naglašajo, da so branitelji ljudske blaginje proti požrešnosti trustjan-skega moloha, med tem, ko so vodilni republikanski glavarji—izven takozvanih progre-sivcev, ki so v stranki le frakcija, zavednejši reprezentanti velekapitalizma. Kar pa se tiče manjših republikanskih bogov, je med njimi seveda dovolj takih, ki sami ne vedo, zakaj da so pravzaprav republikanci in bi bili prav tako lahko tudi demokratje. Zadnji pa so zastopniki manjšega kapitala in srednjih slojev. Ljudska stranka ni ne ena ne druga in za prave potrebe delavstva ne more nastopiti niti prva niti druga. Nemogoče je to že zaradi tega, ker ne more nihče služiti dvema gospodarjema. Interesi enega razreda v sedanji družbi se ne vjemajo z interesi drugega, in kdor zastopa ene, ne more zastopati drugih. Zaradi tega so rezultati dosedanjih volitev za delavstvo vedno enaki. Politično gospodarski boji se vodijo za interese multi-milijonarjev na eni in za one manjših konkurentov na drugi strani, pri čemer mora delavstvo ostati praznih rok. Nič ni torej nelogičnega, da niso zakoni, ki jih sklepajo na tak način izvoljeni kongresi in legislature, delavstvu bistveno koristni in da jih razlagajo sodišča v praksi v prid višjim razredom. Volil-ci so sami tako hoteli, ko so glasovali za stranke nasprotnih interesov, pa nimajo zameriti nikomur drugemu kakor sami sebi. Večina odločuje, in če voli večina volilcev kapitalistične kandidate, mora potem sprejeti tudi kapitalistično politiko. Vse je v teku, tudi bloki. in vas vprašam, kedaj boste Konvencija SNPJ. "Je v te- spoznali, da je rompompom sa- ku". Neki delegat Je izrazil mo rompomnom!?— Arhivar. željo, da ne bi tekla tako kakor -- v \Yaukeganu, ko je "utekla Prizor iz pogovora v konvenč- pravilnemu zaključenju." Tudi bloki se kokotalijo, besede švi- Bratje, \se mene dolži. Jaz Gregorčiča in na vse druge luči slovenskega slovstva. "Ne-hvaležnost je plačilo sveta". Kdo pa te je učil slovensko, dragi prijatelj ? Pamet uči se, da kdaj kaj boš- koholičnega strupa je vedno več, kršiteljem zakonov pa o-blast i ne morejo do živega. Kako tudi, ko vedno čitamo, fant, I kako dele dobiček kršitelji pro-kajti hibicionističnih zakonov z u- rogo\T7 Ivi trobijo^te besede, ni* so nič, razen če jim lahko rečemo besedne trobente.—K. T. nem odmoru. Bratje, \se mene dolži. gajo, sempatam.se zabliska te- sem vsega krif. Ce je kje za mu ali onemu celo iz zaspanih. P'eka» P* mene dolže. Jaz vse Ali veste—se veste—grobovi utrujenih oči. Vsi delegatje ronam. Pa bom! Prav pa ni prisegajo, da jim je interes Jaz nikomur nič nočem. Sem zagrinjalo v templju se je piv jjednote najsvetejša stvar na dober človek. Jaz se ne vtikam j trgalo od vrha do tal—kajne, svetu—več kot vera, progresivni blok, odbor za pravila, Brade rastejo, pleše izginjajo. Ali veste—še veste—grobovi ! i so se odpirali, mrtvi so vstajal». nikamor. (Potem pa isti brat. I to so bili čudeži. Pri nas v Cle-Irnain vsesorte pisma iz cele velandu pa jih dela Vahčičeva rudniki, ki bi—morali skrbeti, da se zakoni spolnujejo. Dokler bo kapitalistična družba, bo tako. Dokler bodo profiti, bodo podkupovanja, ljudstvo pa mora trpeti posledice. Ko-rumpiranost kapitalistične družbe bo v stanu odpraviti le socializem. . * Ruski eks{)ort prevažajo večinoma tuji parniki "Hudiča, spet me je eden potegnil!" Učena glava: Janez, ne zameri, vem, da si napreden, boš naročil moj novi magazin "Kompompom" ? Janez: Aa, ne vem, če bi! Saj imam dovolj listov! Učena glava: Ampak "Kompompom" je list, kakršen ni noben drug. Lepe povesti, nestrankarski, neodvisen od socialistov. Janez : VVell, hm, hm—od šoti a listo v—— "Išče se igla ter serum ali žleza." Kdor izmed čitateljev Ave Marije ali Am. Slovenca ve, kje se dobi iglo, s katero se I lahko.vcepi "serum ali žlezo",: ga prosimo, da jo pošlje na naslov Jeričevega Ivana, c./o. Frančiškani v Lemontu, da se nekoliko te prečudne žleze vbrizgne staremu "A. S.", ki si zdaj pomaga le z zdravilno Pieškovo vodo, katera ima devet iznajdenih in 99 še neiz-najdenih mineralij. Ce bi le imel še iglo da bi si vcepil "serum ali žlezo"! Rojaki, nobri-gajte se in sporočite na imenovani naslov vse kar veste o "serumu ali žlezah". (Ivana Zupana prosimo,, da to notico v dobrobit svojim kolegom ponatisne na najbolj prominentnem mestu, ali pa naj jim naroči cepelin, da se peljejo z njim naravnost na Dunaj, kjer prodajajo take reči v lOc štoru.) Usmiljen Samaritan. njegov oglas, rastejo lasje, ko- 10,000,000 ton, odpeljali tuji cine in ščetine. parniki. Sovjetska trgovska 700 zidnih koledarjev mu je mornarica 'je zelo majhna in ostalo — piše v radničkem novih ladij se v Itusiji sedaj le "Radniku". Čudno, saj vendar malo gradi. službe itd., itd., itd., itd —Opa- Amerike — jih lahko razode- j žavba. Prav zares. Ne rečem zovalec. - nem, ljudje se mi zahvaljujejo, —ne v Clevelandu, pač pa_po-__sem rešil jednoto, sem napra- itom komunističnega "RadnikaU. Sv. Terezija v zaboiu. vil, da niso mogli odpeljati med jugoslovensko rad nič k o lz statistike komisarijata za Župnik nove johnstowriske tavžentev, jaz že vem kaj de- klaso. Tam v tistem Radniku trgovino je razvidno, da so 88 fare je poročal v "Am. Sloven- lam, pravijo, da sem leader, j maže Vahčičeva žavba, da celo odstotkov ruskega eksporta, ki ca" med drugim: ". . . Tudi i- dobro, pa bom!)—Opazovalec, na papirju, kjer je natisnjen'je imel leta 1928 skupno težo mamo že našo patrono svčto Terezijo a je še v zaboju." Hm, hm, kdo pravi, da nismo paga-ni? Saj so tudi.....maiike prevažali v zabojih ter jih postavljali na oltarje, da so jih pagani po božje častili in molili, Tudi naše roke in pobožni vzdihi se bodo dvigali h kipu sv. Terezije, kateri je odmerjen oltar zato, da s svojim magnetizmom paganizma privabi zakrknjene johnstownske grešnike, jim o-mehča roke, da bodo posegale v žepe po dolarje, ter jih pridobi za lojalne člane edino-zveličavni cerkvi.—Johnstown-ski kronikar. komuniste malajo bradate in lasnate, pa bi tudi ameriškim pomagala ta preču d na žavba do take oblike» Saj piše v o-glasu, da garantira vsakemu, komur po njegovi žavbi ne zrastejo lasje, $500 nagrade. Po služite se prilike v sedanjih slabih časih! Naslov je sicer spremenil na P. O. Box, kar je v velikem mestu nepotrebno— pač, morda je . . . Še sedem sto koledarjev je na roki. še sedem sto dolarjev pošljite, plešcev pa je vendar več kot toliko. Albin Čebular: . TOLAŽBA Pa kaj, še eno leto počaka, kvečjemu dve, o, potem bo že, bo že, saj je rekel, da se vrne bogat čimprej! Potem bo vse dobro! Denarja. Polna miza. Vem da jih je, kajti Brezdelje. "Prosveta'' na indeksu. Misijonar Hajnšek je v Col- Mile Klopčič: Učena glava: Janezi kranjski, nehajte se pustiti varati socialistom! Bil sem med njimi p .... m .....eVo,—pismo, tukaj so razgaljeni, vidite, jed-notino kaso so hoteli dati ene- no zapisuje, kdo bere Prosveto. mu Kristanu, milijonski fond Oče naš O oče naš, kateri si med nami, ime Ti bodi vedno posvečeno, naj Tvoje bo kraljestvo dopolnjeno, naj Tvoja volja svobodo predrami in hrepenenje bodi izpolnjeno. Ljubezni so že polni naši hrami, a Tvoje delo kruh naj nam primarni. In množico, od vekov izgubljeno, oprosti grehov, ki jih je grešila dotlej, ko tavala je še po sužnji temi, kot tudi ona je doslej v objemi, s temo despotu biče odpustila. Nič več ne bo le tlel osvete plamen, nič več odpuščali ne bomo, Amen! linwoodu svaril vse bogaboječe in napol boječo, da naj si nikar ne omadežujejo duš s "Prosveto". Vsemogočni sedi na prestolu in gleda v dolino šentflorjan-sko, v kateri se pehajo ameriški Slovenci za kruhom ter toč- plešasti mazač ne živi v bajti, p0tem bodo zlati dnevi in nego v vili in se roga bedakom, srebrne noči! posebno še takim jazbecem, Pride, kakršni so okrog "Radnika", ki varajo svoje pristaše za par Morda je že na poti . . . dolarjev, katere jim milostno Pa kaj, +> mazač. — Clevelandska eno leto počaka, kvečjemir t dve, , - r s --o, potem bo že, Za smeh in kratek čas. Socialisti ne morejo biti do- saj je rekel, da se vrne bri člani SNPJ., kajti njim je čimprej in bogat! nudi osa. DOBRODOŠLI "NASELJENCI t» [Guerin M<»«:hlno, Mtlsn.] je Kristan odnesel —.povem vam, to so kruki, brrr, grrr, x ?!&*!!•—jaz jih poznam— daj ga še en glažek." Janez je plačal tri dolarje, potem še drugi, tretji, deseti in tako dalje. Učena glava je socialiste srečno razkrinkal, nabrano naročnino srečno zapil, in zopet je šel en rompompom k vragu. Jaz pa, dobri ljudje, vam pravim : Cemu stfc tako naivni, čemu šenkujete vaše dolarje človeku, ki se obnaša rompompom, govori v jeziku rompompom, in se nato zakokotali v rompompom? To vam pravim Ako bo njegova volja^ da. ga pogilbi ne da bi mu dal priliko za pokoro in izpoved—to bo škripanja z zobmi. Torej—roke in oči proč od Prosvete! "Arka-dibako," je dejal znani šaljivi Krogeljc, "ta menih je pa res od muh !"—Jerry Pen-gov. Ali ni to ¿udno? Naši naprednjaki prav nič ne rogovilijo v KSKJ-in nič ne rentačijo proti njenemu fiatoli-čanstvu, demokratski politiki, njenemu nestrankarskemu gla silu "Prvemu aprilu", njenim aferam radi bondov, poslopja itd., pač pa se zanimajo le za JMm Gori IsMSSfMi italijanski list, is kal*r*«a j» p«vs*«a ta »lik« ¿m ima UncU Sam rad »amo tista n*»atja«ic«, ki imajo Jalar nama«*« « • večscenske drame z« neizved- ke življenja jaz sama. Sirota ob tej sveti be«edi, j(> postal ves ljive in šele zadnja leta jih'si, otroka živeti ne moreš; pa gorak in njegove oči so oži- igrajo povsod z velikim uspe-' da bi moral od gladu umirati, vele. Pa je mati umolknila, go- hom. BUchnerja pa u~ ---: -----■—11' * ■ * I - « med najmočnejše nemi matike. "Dantova smrt' morala biti tudi v našem teatru po njem. Magda je dvignila i mica, o moja zlata mamica, po- im uspe- ua ui morai ou giaau umirati, veie. ra je mati umolknila, go-štejejo naj bo raje moj, saj nimam no- ivoriti ni več mogla. Stanko pa iske dra- benega. O, ti lepi otrok—moj," je dvignil proseče oči in je ob-nirt" bi t je dejala in hlastnila z rokami jel telo, ki ga je rodilo. "Ma- dogodek, kakor jih je malo. Mogoče jo poskusite igrati enkrat tam pri vas. Hvaležne role so v nji. Opera "Nikola Šubič Zrinjski' bD ponovljena Znani hrvatski pevski zbor X. (Ljubljana): Francoska revolucija v drami 4#L>antonovii smrt" Ljubljana, aprila 1929. Naslov je pravzaprav zrno- moj sovražnik—njegovi name ten, ne popolen. Georga Budi- dii ne spremenijo ničesar; kdor nerja drama 'Dantonova smrt', me ovira, kadar se branim, me ki so jo igrali te dni v ljublj-an- prav tako ubija kakor če bi me skem teatru, ni drama franco- napadel. ske revolucije, marveč zaključ- Danton: Kjer preneha silo-ni akt Dantonove drame, prav j bran, tam se začenja umor; jaz govori: Dantonove kot človeka, ki ga ne vidim razloga, ki bi nas še "Le pojdi! Zaustavljati bi je revolucija utrudila. S to dalje silil k pobijanju. hotel konje revolucije ob bor- Dantonovo resignacijo začne Robespierre: Socialna revo- delih, ko kočija/ svoje dresi ra-drama, te utrujenosti se rešilucija še ni končana; kdor do- ne mrhe; toda imeli bodo sile Danton samo za par hipov (ko končava revolucijo napol, tisti dovolj, da ga bodo zavlekli na se mora zagovarjati pred revo- si sam koplje grob. Greh mo-Jtrg revolucije. Pete trgal s lucijskim tribunalom, ki ga je ra biti kaznovan, krepost mora čevljev!—l)a ostanem pri tvo- ne smemo obenem s krivičnimi zadevati tudi nedolžnih. Robespirere: Kdo pa ti plavi, da smo zadeli tudi nedolžne ? Danton: Ali slišiš, Fabrici us? Da nobeden ni umrl nedolžen ! In Danton odide, rekoč mi mogrede prijatelju Parisu: Ne trenotka ne smemo zgubiti,' zdaj se je treba pokazati!— Robespierre pa ostane sam ii. • tu krokarje odbora za javno blaginjo! Jaz obtožujem Robeapierr«, St. Jutta in njihove rablie velei/dajstva. •—Oni hočejo republiko v krvi udu-•iti. lzvozeni tiri giljotinskili tele« iu le velike ceste, po katerih naj vde-rejo tujci v »rte domovine. Kako dolgo ie naj bodo stopinje svobode—grobov»?—V» l»oč«?te kruha iu oni vam mečejo glave! Vas muci dete, se obrnila proč in ga peče položila v tuje bele materino roke. "Ubogi črviček," mu je dejala nova mati in poljubila zaprto očesce. Potem je dvignila j; avo i ii fce prikovala v dekliške oči. "Vendar, povem ti Magda, otrok je moj in nikdar več ne vej, ali si me res prodala? . Magda je planila kvišku, skrila oJ)raz v dlani pa zopet padla 111. Pozdravil je prvi ptiček v cvetočem grmu pomlad, in prvi zvonček je zacingljal: Vstaje- "Zora", k, je vprisorH opc.o gme^ tvi^!'n j« odšla. \ei rim ¿•ja in oni vam dajejo lizati krvi raz stopnic piljotine!" A diktatura drži. Danton, Ca mi I le in tovariši umro pod giljotino. To je vsebina drame. To scene ki naj bi (lajal k<*m downtown gledališču Ma-jestic s tolikim uspehom, je sklenil na željo publike, da .io ponovi. Dasi jo gledališče Ma-jestic veliko, so bili vsi sedeži razprodani in ie moralo mnotro ' so io J JU uitiirn:, i t* " ....................* t" e pa vežejo nastopi množi- nedeljo 2<>. maja o i naj bi dajahrznak kolek-'v. dvorani Sok< ljudi oditi. Nekateri, ki videli prvič, jo žele še enkrat, mnogi pa vsled raznih zadržkov k prvi predstavi ne bi mo gli priti, tudi če bi bil prostor. Ponovno bo vprizorjena \ b 2. popol-kol Chicago, 2315 S. Kedzie Ave. Po prtnl- IjaŠ? "Obljubljam, gospa . . ."'Samo to je dejala, in ko je začutila, da ji stiska mehka roka gospe Kme v desnico denar, se ga je krčevito oklenila s prsti in je zbežala. Daleč zunaj je odprla dlani, zapičila. oči v pisani papir in eden, dva, tri in še še več je dobila— je štela več, in zanj . . , II. Leta so prešla. Magda je ži: vrla v tujem kra.ru. Nikogar ni obsodil na smrt), da se se bolj pogrezne v cinizem, s katerim pravi svojemu prijatelju, ko ju revolucije, nikar se ne vmešavaj vanje!" Danton, kakor ga vladati s terorjem. jih besedah !—Stoj ! Ali je to Danton: Jaz besede kazen tisto?—D'ejali bodo; da me je sploh ne razumem.—Ti pa tvo- njegova gigantska postava pre-vodijo pod giljotino: "Prija- ja krepost, Robespierre! Ti si močno zasenčila in da sem ga telj, če so na onem svetu tudi nisi izposojal denarja, ti nisi zaradi tega pognal izpod soln-f fm?ta; napravljal dolgov, ti nisi še le- ca.—In če bi imeli prav?—Mar žal pri ženski, zmirom si nosil je to tako potrebno? Da, da, vidimo iz tega stavka, ta Dan- spodobno obleko in se nisi ni- republika. On mora vkraj! ton je, ki ga nam kaže Biich- koli napil. Robespierre, ti si Robespierre se je odločil, od-nerjeva drama. Tu ni niti fran- razburljivo pošten. Mene bi ločil se je odbor za javno .bla-coske revolucije več, niti Dan- bilo sram, da bi letal trideset ginjo, da obsodi Dantona ter tona-revolucijonarja. ' let z isto moralno fizionomijo ga pošlje pod giljotino. In z Drama začne s časom, ko je met* nebom *n zemljo samo za- Dantonom njegove prijatelje, Danton že izgubil ali pa popu- raili klavernega veselja, da med njimi mladega pesnika in stil sam vodstvo revolucije, ko lah-ko vse druge smatram publicista Camilla 'Desmoulina, začno prevladovati člani odbo- slabše od sebe. Kaj res ni ni- Danton in njegovi so aretirani ra javne blaginje Robespierre česar v tebi, kar bi ti včasih na ter postavljeni pred sodišče, s Saint Justom in drugimi. Dan- ti,10m» na skrivnem dejalo: ti Danton se zagovarja, Danton ton, glavni pobornik revoluci-1,ažeš» i[ lažeš!? . . govori, iz njega plane spet re- ki je napovedal kraljestvu Robespierre: Moja vest je j volucijonar, ki mu prisotno ob- tivnosti in ki bi morala biti glavni igralec v taki drami. stavi bo ole.; in prosta zabava bilo, ki bi stegnil prst za njo, Dobri režiji bi se to morda v isti dvorani. Dvoraua Sokol nikogar, ki bi ji očital greli, posrečilo, pri ljubljanski upri-j Chicago je v središču, kjer ži- Služila si je kruh v neki jeklar-zorjtvi pa ni bila množica do- vi mnogo Slovencev, tako da j ni. Monotono so prepevala kobra. Zdi se, da je služila bolj imajo sedaj lepo priložnost vi- lesa svojo železno pesem, in u-dekoraciji. množici "masa deno pomeni zelo dobro in v veliko zado-1 ako hočeš živeti . . . voljstvo šlevilne avdijence. Magdi se je od časa do časa Stroški prve vprizoritve so odprlo srce in je-zaklicalo: znašali več tisoč dolarjev. ZborJStanko! Pa se je zopet zaprlo druga množica za njim. Mno- naravno ni mogel napraviti \n prisluškovalo pesmi življe-žica pa mora biti predvsem gmom^ga uspeha pri tolikšnih j nj<% kj je klicala k delu vse one, razgibana, pestra, niti dva ne izdatkih. Naša publika bo go-1 ki so hoteli živeti. jo po'ovala, dokler ni sklonjena od muk zagledala gosposko hišo gospe Kme. Magdi je obstala noga, prikrila si je obraz in je sedla k stari lipi. Streljaj od nje pa so se igrali otroci. Dva sta'razposajeno prikričala do nje. Pa je prvi vtaknil roke v žep in se j1 nasmejal : "Hehe-he, žena, kaj p« ynate-v culi, mačke?" Magdi so žarele oči. Oni drugi, ki je stal za njim, je imel /'rte valovite laske in.a-zttrno oči, Plosknil je z ročicama in se zasmejal na glas. "Fantek," je hlastnila Mag-sda z rokama proti njemu, "po« \^ej, kako ti je ime !" "Ime?" je zamežiknil dečko. Pri nas pravijo deti to hrvaU ko opero, ki je bi- j darjala kladiva ob poječe jek- j "Smnko" sem " a", kar pa preve- la, upošteva joč velike težkoče j lo, da je odmevalo iz dneva v ' ' prav za prav pri tako težkem dela, igrana noč. Tolci me, tolci, o človek, . ManKo • ..MaU To je mehda bila. Bi-- t a je množica, ki je imela določenega enega izmed sebe. Kar je storil ta, to je storila bi smela biti enaka. Taka tovo tudi to pot upoštevala množica, kakor je bila na na- Bilo je neke zimske noči. V va. -c--t oda, ki ga vrši ta zbor, ognjišču je prasketal plamen, šem odru, je nemogoča. Pr a poln i la _ l vo ra no kakor na okno so Pj.uiale v neenakem ritmu debele snežinke. Magda je, Adam Milkovič: PRODANO DETE. vojno, dal obglaviti kralja, je čista- |einstvo ploska in kliče živijo, "padel v nemilost" pri odboru Danton: Vest je zrcalo, pred Govor Dantona pred sodiščem ' za javno blaginjo, kjer ima katerim se zvirajo opice; vsak je v drami silno močan. (Pri-glavno besedo Robespierre. se nališpa kakor se zna in hodi občili ga bomo v eni prihodnjih Smatrajo ga za oviro v revolu- pri tem pač po svoje po svojih številk.) A odločitev pade, na-ciji. Revolucija pa mora vsa- zabavah ... Ali misliš, da i- stopi Fouquier in prebere: kršne ovire odstraniti. Zatega- maš pravico spreminjati giljo-delj razširjajo med ljudi razne tino v čeber za umazano peri-govoiit^ o Dantonu, ščuvajo lo drugih ljudi že zaraditega, ljudi proti Dantonu, češ, da je„ ker nosiš sam vedno lepo skr- tačeno suknjo? . . . Kajne, ti nepodkupljivi, okrutno je, da I. obogatel po revoluciji, hoteč s tem pripraviti razpoloženje, da sodijo Dantona in—obsodijo na smrt. Danton ve to in (v Btich-nerjevi drami) svojim prijateljem pravi: "Soha svobode še ni vlita, peč še gori. Mi vsi si lahko še opečemo prste!" Gre k Robespierru in med njima se razvije dialog Biichnerju) : Robespierre: ti tako tigam pete s tvojih čevljev? Rcbespierre: Danton, greh je v izvestnih časih lahko vele-izdajstvo. Danton: Nikar ga ne pro-skribiraj, za božjo voljo, nikar, to bi bilo nehvaležno; preveč (pojmu dolguješ, zaradi kontrasta, Re-1 sev eda. Sploh pa, da ostanem "Mirno v imenu republike, spoštovanje zakonu: Konvent je odločil. Glede na to, da se javljajo v ječah sledovi upora, glede na to, da so Dantonove in Camilleove ¿.enske trosile med ljudstvo denar, da je hotel general Dillon nasilno uiti in se staviti na čelo upornikom, da so ti sami poskušali ogrožali mir in pa žaliti tribuna), se tribunal pooblašča, da iskavo brez odloga nadaljuje in da vsakega obdolženca, ki bi se pregrešil zoper zakonu dolžno spoštovanje, od debate izključi." In Danton: tnKttnrtltčT^nv^TFan do zadniega sedeža, v "Živijo Robespierre!" niso P. bili izdelani. Menda vendar ni režiser smatral množice, kakor razni kritiki, ki so hoteli oKararfierizirati to množico z raznimi — takorekoč — In čemu n. pr. simetrija v nastopiti množice, ob; Magda si je zavezala okrog ^ dviganju rok proti Dantonu. i vratu raztrgano ruto ter se za-Ker je lepše za oči? j kopala z očmi in rokami v ih- Režijo je vodil višji režiser tečo nezakonsko dete. Dve Sest. Dantona je igral Levar hčerki bolečine sta ji pribežali dokaj močno*** najboljši je bii iz srca in se pomešali s svojimi Camille z igralcem Janom. Ca- sestricami v Stankovih očescih. mille je tisti, ki doživlja tekom Bilo je Magdino ognjišče diaine tragedijo, ki raste od pribežališče bede in sramote, slike do siiKc, uoc.m se Danton Kadar je hitela po cesti, so ka-ves čas vzdržuje na isti višini, | zali s prsti za njo in se ji po-ako izv zameno sliko pred so- fernehovali. pre- diščem oz. tribunalom. In Jan < N^ega dne pa je Magda je Camillea podal vlito, ludi z?rabila ihteče življenje in uogoz je koi Robespierre izde-|zbežala v T10Č< Tam zunaj je lal svojo vlogo in nam podal tu^ vihar in ji metal tiste groz-hladnega in mirnega, ced-nostnega" diktatorja. Skrbm-šek kot St. J ust je bil dober in dobra je biki ga. Saričeva kel sem: kdor me zgrabi za ro- pri tvojih besedah, naši udarci j (pok ko, k a (far potegnem meč, je morajo republiki koristiti, mi Poglejte "Jaz vidim, da je vdrla v Francosko velika nesreča. In to je diktatura; raztrgala je svoje koprene, z vi- sokim čelom koraka čez naša trupla kot ŽClla Caillllica. Najboljša -se ie izmučena zgrudila na ležišče. Tedaj, ko je že pojemal plamen in so umirale zadnje iskre v ognjišču, tedaj je zagledala pred seboj lepega dečka. Imel zlate valovite laske in azur-(no modre oči. Tam za cvetočim grmom je stal, potem pa stekel k nji. Poznala ga ^je. Saj ni mogoče, da bi materine oči ne spoznale svojega otroka. Magdi, se je odprlo srce in je v bolečini veselo vzkliknilo: Stanko! Materine roke so ga zgrabile, a glej, njegova rožna i lička so bila hladna in njegove »ažurne oči so bile motne. I "Otrok moj," je zaječala Magda, "ali me poznaš?" Stanko se je uprl z očmi v njene in je bolestno zaječal: ne besede, ki jVh je moraia že "Mati, moja mati." In takrat, tolikokrat čuti: Magda, Mag- je planila k njemu—pa ji je ubežal . . . Prestrašen je klical svojo mamico na pomoč. Šele daleč od .nje se je ustavil in Je zaklicali "Čakaj, mamici bom povedal, baba grda!" Potem je sunil z nogo. pesek proti njej in jo stekei. Mati se je" stresla po telesu/ se ozrla še enkrat proti hiši kjer je njen Stanko, in je jeČa-la: "Saj je bolje, saj je bolje, da me ni spoznal . . Takrat je njeno srce zaprlo v sebe vso bolečino in se ni odprlo nikdar več ... ——^ j i h ALI VAM PROLETAREC UGAJA. Če ste dobili to številko nn ogled, in vam list ugaja, si ga naročite čimprej, da si zasigu* rate redno prejemanje. Sodrugom v Clevelandu. ** * Seje kluba Št. 27 JSZ. se vrse vsak ffr-vi petek ob 7:30 zvečer in vsak3 tr*-jo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubo-vih prostorih v Slov. narod. domu. Sodrugi, prihajajte redno na sejo in pridobivajte novih članov, da bo mt>-gel napraviti čim več na polju socialistične vzgoje ir v borbi za naša prava. na Amarja in Voulanda): tu, podla morilca, poglejte bila slika v Camilleovi sobi, da. za tvoj greh bo moralo trpeti nedolžno dete . . . Bolelo jo je. Kaj je storila .....................................PIP....... Il I» «* • « j je uimaim» v vamn.wu ! komu žalega? V čem pravza-Ko odide Danton 111 se poslovi pregrešil« pred sve- Camille od svoje žene Lucil. laf1 J 1 * cl 1 EKSPRES1VN1 PORTRET SLO ŽENSKEGA PIONIRJA Ko je bil H. G. Peru-šek pred par leli v Min-nesoti, se je seznanil s slovencem Frank Lozar-jem. Študiral je tega rojaka, ki je v Ameriki nad pol stoletja. Na današnje železno okrožje slika je dala čutiti vso grozo i terorja. Dekoracije je izdelala gle-jdaiiška slikama po načrtih slikarja Vav potica, ki so uspeli. I Prevod težkega dela je oskrbel j Ciril Debevec. Pisatelj drame Georg Büch-ner je že skoro sto let v zemlji. Rojen je bil 1. 1813 blizu Minnesote je prišel, ko \ »armatadta, v Strassburgu je je bilo še neprodiren študiral naravoslovje, 1. 1833. sozd, v katerem so do- Je v Giessen študirat medi-movale divje živali ter!cin* lam je osnoval z drugi-Indianc«. Oboji so se nekako taJno morali naglo umikati klub» W * Je unl y mečie-belemu človeku, ki je v1 vanju teku par desetletij do-malega izsekal gozd na velike razdalje ter od-grnil zemljo, da spra vlj rudo star 92 let. Razvoj že leznega okrožja iz divje prav tom . . . ? / V malem trgu je živela bogata gr> pa Ema. Magda je bežala k njej in sklenila, da izvrši že dolgo kovani načrt, r Ko je~ Magda ta dan zopet stala pred gospo Kmo je imela povešene cči. Pa je končno gospa Ema položila desnico k dekletu in mu govorila: "Pa naj bo. Vzela ga bom, čeprav mu nisem prižgala luč- Vsakovrstne tiskovine izdeluje je ^ : .car ; ATLANTIC PRINTING I PUB 2656 SOUTH CRAWFORD AVE., CHICAGO, ILL. PROLETAREC se tiska v naši tiskarni. in bil proti izkoriščevalcu ljudstva po deželni vladi. Buchner je skupno z nekim župnikom napisal in razširil letak, katerega parola je ja na površje železno vzeta iz francoske revo u-ido. Frank Lozar je cijos "Mir bajtam, vojno pala-ar 92 Ut. Razvni že- ¿am!" Radi teh tajnih letakov pokrajine do današnjih modemih mestec, velikanskih rudnikov, železnic in betoniranih cest je živo v njegovem spominu. Stanuje na go izkusil v dolgem življenju, je za svoja leta zelo dobro ohranjen. T. ^.pretivni portret Fr.nk Loz.rja, d.k> r oljn.tih b.rv.h, je .ed.j v po«.ti M.tije Po- forelce Okro. trideset dru«ih Peruikorih oljnatih »Hk je n« r.i.t.v, AkolTete količk.j priloino.,, d. jo «biičete. ne z^ud.te ^ Tr. .l. ^o do konce meje. Kdor ieli o tej eli o oni nje«ovi .l.k. n. re«ter. keke mfon-ec.,., mu b« vodstvo mus«ja radevolje ustreglo. r in radi te organizacije je bilo več BUchnerjevih prijateljev zaprtih kakor tudi župnik (ki je pozneje pomiloščen odšel v Ameriko, kjer je umrl). Buchner sam pa je še pravočasno bežal preko meje ter potem v Elyju v mali koči, kjer Strassburgu študiral filozofijo, samuje, kajti Lozar je 1836. je šel v Curih, kjer je po-"bečlar". Kakor živi stal privatni docent na univer-borno, in kakor je mno- ^ta 1837 je komaj 23-le- ten umrl. Pokopan je na ne-kem hribu nad Curihom. Dramo "Dantonova smrt" je napisal še kot 22-leten. Napisal je tudi dramo "Vojaček" in veseloigro "Leonce in I^ena", ki pa ju ni končal. Prav tako ni končal novele "Lenz". Takrat so seveda vsi smatrali njegove KlilillHliHKHIIKliHKliHliHiii« Potovanje v Jugoslavijo v milwauskem Art skozi potniški oddelek naše banke je zelo priljubljeno. Skoro vsak dan dobivamo vprašanja za podatke o potovanju iz vseh kra-ev Amerike od ljudi, ki mislijo iti preko. Sledite njihovemu vzgledu tudi vi, in če nameravate iti na poset v domovino, se obrnite na nas sa potrebne podatke. Mi zastopamo vse parobrodne linije in , • vas lahko odpremimo kadarkoli sami želite. Izpolnimo vam proinje za povratni "Permit", pomagamo pri dobavi potnega lista, vizumov in vseh drugih stvari, ki so v zvezi s potovanjem. Naši zastopniki skrbe za vas in za vašo prtljago ves čas vašega potovale a. Od časa do časa oglašamo v listih imena vseh potnikov, ki prihajajo ali odhajajo preko skozi potniški oddelek naše banke. Kaspar American State Bank 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. DEÑXrTV JUGOSLAVIJO POSlUAMO PO NAJNIŽJIH CENAH hans kirchste1cer: POD SPOVEDMI* PEČATOM (Atoma*, /oslov* m ti. A*. | . (Nadaljevanje). Kaj ni postal drugič ubijalec? Po njego-t vem nad vse praktičnem načrtu naj bi se dvignila iz tega pepela s pomočjo zavarovalnice krasna stavba umetnega mlina; sedaj pa leži tam njegova žena, sama menda pepel, in se ne zdrami nikoli več. Vrabci so že spali tesno stisnjeni drug k drugemu pod košato vejo, dasiravno so bili pogorelci kakor mlinar, pa mu niso mog^li za-klicati: "Morilec si! Ženo si umoril!'' Tem glasneje pa se je oglašalo v njegovem srcu : "Najprej si umoril Miho, sedaj pa celo ženo. Kako ti bode pri duši, kadar pride Gustel, pa vpraša za svojo mater? Ali se upaš pri novi masi sprejeti hostijo iz roke sina, ki si mu umoril mater?" Že je padala hladna rosa na travnik, od potoka je pihal mrzel nočni veter in ledena groza je spreletavala mlinarjev drhteči život, iiotel se približati žarečemu kupu, da se ogreje, a strah ga je podil nazaj in počasi je zlezel v hlev, da se zarije tam čez noč v slamo . ' Župnik je sedel ravno v jasnem solnčnem blišču gori na pečini, štrleči iz večnega snega, in je bistrega očesa gledal na dolino v krasni jesenski obleki. Vse skrbi in srčne bolečine pretečenih let so izginile. Tukaj je sedaj njegova domovina za vse čase. Da! Današnji dan je tako lep in jutrišnji tako poln upanja! Tu doli leži njegova ljubljena vasica pokojno, in mir vlada tudi v celi njegovi župniji. Evangelija ljubezni in miru ni propovedoval zaman. Naenkrat je umazala grda črna pega sve-tločisti jesenski zrak. Dvigala se je in dvigala, v višavi pa se je raztegnila kakor paj-¿olan, ki zadeva z neprozornimi zanjkami ivso vas. Kakor Kaj nova žrtev se tudi ta dim ne more vzdigniti k nebu. Grešna roka je Žrtvovala žrtev, čad gorečega mlina. Župnik ni imel več oči za poslavljajoči se lepi dan, za čarobno krasni planinski svet/ Pognalo ga je navzdol, proti domu, tja, kjer je treba tolažbe in pomoči. Toda, ko je prispel v dolino, je bil stari mlin že žareč kup pepela in tudi v župnišče je prišla nesreča. Tam je stokala Leniča v velikih bolečinah. Desna noga je bila že vsa modra in zdravnik je čudno gledal. Takoj drugi dan je moral grobar na žup-nikovo povelje izkopati nov grob. Miha naj ima zopet pokoj. Ako bi bil župnik doma, ne bi bil dal nikoli odgrebsti Mihovega groba; kajti vselej, kadar je očutil kaj prav bridkega, je moral misliti na mlinskega hlapca. iVselej je bila v tej misli tolažba in vzpodbuja na strogo izpolnjevanje dolžnosti. Župnik je stal torej poleg grobarja in mu dajal sam lobanjo in druge Mihove kosti dol y temno jamo. Vse so zopet pokrili t blagoslovljeno prstjo. Hercogu so se zdele te kosti tako svete, kakor relikvije kakšnega krščanskega mučenika. Slučajno je bila v eni kosti že popolnoma zarjavela ost noža, shranjenega v njegovi omari. Vsled spoVednega pečata pa tudi tega koščka železa ni bilo zanj; kost in noževa ost sta ležali zopet v grobu skriti kakor Mihova izpoved v župnikovem srcu. Ko so bili Mihovi ostanki pokriti z zemljo, je ostal grob še en dan odprt. Drugi dan je bil namieč v Gos poj ni velikanski pogreb. Bila je prav mala krsta, ne večja nego za enoletnega otroka, Ri so jo pogreznili v Mihov grob. V tej krsti so bile črne ožgane ko-ati in nekaj osmojenega mesa mlinarjeve Cenke. To je bilo vse, kar so našli med vročim pepelom, in sedaj ležita Miha in njegova Cenka skupaj v enem grobu. A še eno žrtev požara je sprejel danes ta grob. Preden je grobar zakril jamo nad malo mlinaričino krsto, je položil vanjo še v platno aavit predmet. To je bila nad kojenom odrezana Lenkina noga. Ko je tekla k zvoniku, da bi z zvonenjem priklicala pomoč, je stopila z boso nogo na zarjavel žebelj Mihove krste. Zastrupljenje krvi je bila posledica in le tako, da so ji odrezali nogo, so ji.rešili življenje. i XVII. 1 I Prihodnja spomlad še ni bila končana. Žito je prihajalo ravno v klasje; vrabci so si že zopet lahko napravili gnezdo pod streho novega mlina. Kako krasno je bilo to poslopje! Nove turbine so vsesavale ves potok ter so gnale brez glasu v petih nadstropjih nameščene trde valjke. Krožne pile in polne žage so prepevaj© rezale bela telesa orjaških dreves in živahno življenje je bilo tam doli ob vodi. Prihajali so vozovi polni žita, vsled kopnečega snega napeti potok je prinašal na svojih plečih mogočna debla iz planin, vozovi, polni moke in smolastih desek, so romali na železnico. Bolj kakor novi mlin pa je bil ponosen njega stari gospodar. Josip Gros je postal tvrd-ka. Zavarovalnica je morala poseči globoko v /.epe svojih udov, da Je zmogla denar za novi umetni mlin. Izkazalo se je, da ni bil mlinar čisto nič kriv požara; saj je bil mnogo ur daleč, ko se je užgalo. Tako se je šopiril, da se je že lahko ogledoval po bogati gospodinji za bogati mlin. Ostal pa je vendar stari pobožni mož, dasiravno je dal mnogo zaslužka nekrščanske- mu napredku pri sezidanju in pri ureditvi novega mlina. Gori v lepi sobi, kjer je železna, ognja varna blagajnica, je tudi na posebnem oltarju monštranca s krpico svetega Ignacija. Ta svetnik je namreč storil velik čudež. Mli-naričinega življenja, ki ga je bila tvegala zaradi relikvije, sicer ni rešil, pač pa je ostal košček suknja v ognju nepoškodovan. Bil je naravnost čudež, sinovi svetega Ignacija in njih pobožni gojenci v Kimu so ga pa razglasili po vsem svetu. Samo neverni gospojinski župnik ni verjel. Saj je bil navzoč, ko so našli to novo svetinjo pod mlinaričnim truplom. Hermetično zaprto puščico je varovalo mrtvo telo, da se ni raztopila, strohnjeno platno pa itak ni moglo izgoreti. Mislil je to seveda le potihoma; kajti glasno misliti kaj takega, bi bilo za duhovnika nevarno. Ponosno se je torej dvignil novi mlin in mlinar sam je že hodil snubit. Ali uboga stara Lenka ni mogla niti stati, niti hoditi; samo z dvema bergljama je mučno šepala po župnijskem dvorišču. Ako je došla v cerkev ali v sirotišnico, je pomenilo to zanjo že toliko, kakor za župnika, ako je zlezel na hrib. Ohranila pa si je tudi v tej nesreči jasno čelo in zadovoljnost; župnik ni pognal nezmožnega posla skozi vrata, ni je poslal v u-božnico, temveč je skrbel zanjo, kolikor je bilo mogoče. In nega je bila res dobra, lioke lastne hčerke so skrbele za inater, ne da bi bile vedele, da je mati. Župnik je namreč takbj naznanil svoji sestri nesrečo svoje gospodinje ter jo "je prosil, naj pošlje čimprej Ančko, rojstno hčer Lenke 111 dete sestrine ljubezni do bližnjega. In kmalu je prišla Ančika v spremstvu tiste, ki jo je imela za svojo mater, v Gospojno. Kako dobro je bilo sedaj, da dete ni vedelo, da je Lenka njegova prava mati, kajti drugače ne bi bilo smelo ostati niti za nego lastne matere v župnišču. Da, sama mati bi bila morala hipoma zapustiti duhovniški dom, ker ni bila več devica, kakor predpisujejo cerkvene postave. Župnik pa tudi ni smel vedeti, da je Anka Lenkina hči, kajti, kar mu je bilo znano od svete izpovedi, to ni smelo obstojati zanj. Preden je sestra zopet odpotovala, mu je naložila sKrb za Anko, katero je imela rada kakor lastnega otroka: "Glej," je dejala, "Lenka je postala že dvakrat nesrečna po tem mlinarju. Pazi, da ne naredi tudi Ančike nesrečne; res me je strah zanjo njenega lastnega očeta. Tako se bojim, da bi jo najrajša vzela zopet s seboj." Toda župnik je tolažil sestro, zagotavljajoč ji, da stori vse za Ankino srečo. Tako se je poslovila dozdevna mati od svoje hčerke, namenjena, da se drugo leto zopet v veselju povrne. Leto—kratka beseda! Kako hitro mine. In vendar ima 365 dni in edin dan, edin trenotek zadostuje, da uniči za večno vs#ko upanje na svidenje. Gledali so ljudje v Gospojni, ko je prihodnjo nedeljo zasedlo tako mlado, lepo dekle prostor stare kuharice v cerkvi. Mlinarju je padel veliki molitvenik iz rok, ko je slučajno pogledal na klop poleg zakristije. Kaj se je res že tako postaral, ali se mu je ves čas samo sanjalo? Kaj ne sedi tam njegova Lenka? Seveda mora biti Lenka. Tiste zveste oči, svetloplave lase, celo nežno postavo je poznal tako dobro. Toda, ko je s tresočimi prsti zopet vzdignil molitvenik, je vedel, da je postal od tistega časa že» okoren mož, ki se mu kažejo že prvi sivi lasje nad čelom. Leta so pretekla, odkar je objemal tisto nežno telo. Cez molitvenik je neprenehoma škilil na pobožno dekie. To mora biti Lenkino dete, drugače ni mogoče. Torej njegovo dete! Njegovo dete tako gotovo, ali še bolj gotovo, kakor Gustel. Ali ta misel ga ni kar nič navdajala z veseljem. Kakor je takrat okrutno sunil mater z otrokom pod srcem od sebe, tako tudi sedaj ni čutil nobene ljubezni za tisto dete. Zaman je žrtvoval nekoč iz hvaležnosti materi božji pri Mariji Pomagaj svečo. Sedaj ima župnik celo trojno sredstvo proti njemu: Nož, Lenko in njenega otroka. Za mlinarja postane to lahko še lepa igra, ako izigra župnik svoje karte. Sedaj je torej treba tudi lastne karte dobro mešati, sicer je izgubljen. Že je zaigral proti župniku županstvo in svoje mesto v krajnem šolskem svetu in župnik ni porabil še nobenih svojih kart proti njemu. Toda tudi on ima dobre karte: Svojega sina jezuita, škofa, zlasti tudi kanonika Susterja, pa kmetsko društvo. Tako so je v duhu že bavil z mešanjem svojih kart, da je popolnoma prezrl izpreminjanje ter je pozabil, potrkati si na prsi, ko je župnik dvignil hostijo. Ali tudi gori tia koru, kjer so imeli mladi hlapci svoje sedeže, je gledalo mnogo več oči na novo pomočnico v župnišču, nego na župnika pri altarju. Drug je suval drugega s komolcem in lahno šepetaje je šumelo od klopi do klopi: To bi bila ljubica! .... (Dalje prihodnjič.) ' Papagaj pravi Socializem ne bi b i 1 prenapačen, ampak socialisti so nič prida. S temi ljudmi se sploh govoriti ne more. Jaz sem zadnjič enemu rekel, da sem boljši socialist, kot pa tisti, ki so v stranki. Zapisnik se)e eksckutive J. S. Z. in upravuega odbora "Proletarca" DNE 23. FEB. 1929. (Vsled stiske za prostor trga za* pianika- nismo mogli priobčiti preje, dani je zelo vaien in informativen ob •nt«. Sodrugom in somiiljenikom priporočamo, da ga prečitajo.) Tajnik Chas. Pogorelec pojasni, da je sklical sejo članov eksekutive in upravnega ra hkrati, ker radi zapos'jf sti nekaterih članov ni mogoče aranžirati separatnih sej. Tudi s te seje jih je precej izostalo radi istega vzroka. Navzoči so, Alesh, Godina, Zaitz, B.Novak, Lotrich, MiŠKO, Ločniškar, O-lip, Mary Udovich, Bernik in tajnik Chas. Pogorelec.—John j Türk in Angeline Tich sta se oprostila, enako vsi člani srbske sekcije JSZ. Za predsednika seje izvoljen Godina. Zapisnik prejšnje seje sprejet s popravkom o Godinovem intervjuvu glede tiskarne v Milvvaukeeju. Tajnik Pogorelec poroča danji sistem neopravičljiv. Urad mora imeti moči, ki ko pouvečene rutini, in pol« g teh tudi take, ki skrbe, da .. . , . pribajajo pred na« nova iniciativa sa javo nova pravila, je plačeval nov# akcij#. vsak naš Član, razen dualllih Priporočam, da se dobi v urad do-Članic, stranki $1.80 letno, se- «latno P*arniiko moč, in to čim prej v«znotti in mu bo izdajal* izjemne znamke kakor dotlej. Do časa, ko so stopila v vel bizniiki at rani. Obiakal bi uradnika oglaševalnih agentur in konferiral s njimi oaebno kjer mogoče, z drugimi pa pismeno. Na oglasih bi se dalo po mojem mnenju napredovati najmanj za kak tisočak,Seveda ne pri dana» ¿nji razpodelbi dela. V agitaciji za pridobivanje oglasov bi potem upravnik vplival več na društva in klub« ter na naše trgovce, sejtavljal tej a-gitaciji primerne cirkularje in ogla» Me v listih, posetil včasi naselbine kakor ho Cleveland, Milwaukee itd., in it*kal vedno nove vire. Ako bi mi i dai oa ie assement za stranko to,iko Vo | • no vw na» sistem, ki se bi moral rav- Potrebno je, da stalno upeljemo Ceno V I roletarou Z dne -1. ja- natj pQ zukonu ameriške efficie»cy. rubriko "lz upravniitva". Moje mne-nuarja 1929 in je del tega za- Cirkulacija Prolatarca. nje je, da je velike agitacijske vred- pisnika.) od kur 8em pri Proletarcu, in tudi m nutli zanimivo čitanje Prosvetni odsek. — Tajnik poprej, kolikor mi je znano, je bila vat',n. ki internirani v naše glasi» Pogorelec poroča, da je velika pri nas več ali manj vedno Mflemar-1°- Opuščena je, ker upravnik nima društev ki I)riDadaio J*na najvažnejša funkcija /lA cir- zbirati pisem, urejeval pa je to ' V V J kulacija lista. L. 1019 se g/ tiska- lo nad 2,000 izvodov, naročnikov (plačanih) pa je imel kakih 1500. To se je večkrat dogodilo. Opomine se da bo ta ustanova Z ozirom na i razpošilja včasi na vsake štiri tedne, dolgo let eden vodilnih članov j steWlo pripadajočih organiza- dostikrat celo na dva meseca in čez. JSZ. (Poročila o njemu njego- cij enako ali Se bolj ^čna slti kol8mo#biIi v uradu. vi smrti in njegovem delovanju Wf,t nrnsift i««' napravili v tem oziru sistema, ki bi so bila v Proletarcu.) Zaitz predloži pismo "Stavbne in konzumne zadruge Cankarjev dom na Vrniki", ki želi našega sodelovanja. Po kratki razpravi sklenjeno, da v sedanjih okolščinah ne moremu nu-diti nobene izdatne pomoči. kot prošlo leto. Z ozirom na dramatiko in druge podobne funkcije poroča, da se delo izvršuje kot o-bičajno. Miško izvaja, da je pripravljen urediti partiture in drugo, odgovarjal namenu. Vsakega tega in tega v metecu opomini MORAJO biti poslani. To je bilo vedno smatrano za delo, ki se ga lahko odlaga v prilog drugim poslom. Poslednje mesece se je na moj apel odzval s. Vinko lx>čniškar, ki skrbi, da se tirjatve odpošiljajo rednejSe kakor preje. U- tikajoče se pevskih zborov, da pravnik napravi cirkularje, s. Ločniš-jirn bomo lahko čimveč na u-1 kar P* naslove in drugo. Zelo pri- Tajnik Pogorelec obširno slugo poročam, da se oprimemo te naloge » „ .i • , JL . . , . tako vestno, kakor se oprimemo dela poroča o aferi v Collinwoodu, Zaitz pravi, da ima priprav-! kolebskurn,"\ Klicem, k, bo nikoVt in iirW jih je ^¡^ bolje del teci / misnik i > brCZ V!iakt'«a večjega vpliva v živ- Ako bo fu človpk> ki bo ime, čag in K V K ' i Uenju slovenskega in drugega jugo- naloffo do,atj za povečanje cirkulaci- službo pripravljen sprejeti, naj se U- Po prečitanju vseh pisem ter slovanskega delavstva v tej deželi. je so. bo §tevii0 naročnikov gotovo ko j podvzame potrebne korake za do- zapisnika preiskave eksekutivaj Nai»,rvo 0 lislu« P°tem 0 JSZ- in dru" večalo, in to bo za Proletarca naj- govor. * j Prostovoljna pomoč. V ta namen smo delegirali sledeče člane kluba št. 27: A. Gardna, J. Krebelja, Jos. Jau-ha in L. Zorkota, ki so podali obširno poročilo, objavljeno v ne morejo, so odslovi jen i. Njihovo delo je, da študirajo nove oglaševalne "skime", in v tem so eni pravi mojstri. Plačani so večinoma zelo visoko. Od njih bi se posebno ame-ialisti lahko mnogo učili, ker polagajo važnost le na uredniško kolono dozdaj navadno le urednik sam. Ako mu upravnik more oskrbeti vse potrebne podatke in pisma redno vsaki teden, dokler ne dobi pomoč, da jo bo pisal on, je urednik pripravljen delati na tej lubriki naprej. Izkaz agitatorjev, ki pošljejo naročnine, naj bi se priobčeval redno vsaki drugi teden, neglede koliko pošljejo, in i¿totako naj bi se priob-čevalo vsaki drugi teden izkaz prispevkov listu • podporo. Ko hitro začnemo biti v tem priobČevanju neredni. ima to slab odsev na zunaj. Na naročnikih, in tudi na nekaterih drugih rubrikah dohodkov, smo v pro-ilem letu nazadovali. Z vposlitvijo dodatne moči, in Če se oprimemo dela z odločnostjo napraviti uspeh, bomo nazadovanju napravili konec in začeli zopet pot navzgor. Zastopniki in potovalni agitatorji. Zelo smo pustili v nemar rubriko "Naši zastopniki". Včasi smo jo pri-občevali dokaj redno. V novi obliki naj ima stalno mesto. Črta naj se v nji vse osebe, ki niso prav nič aktivne, in doda naj se nove. ako jih bomo dobili. Zaslužnim agitatorjem naj se da od časa do časa priznanje v koloni "Iz upravništva". Proletarec potrebuje dobrega potovalnega zastopnika, ki pa ga lan-danes ni lahko dobiti. V slučaju, da se naše podvzetje, to je, list, knjigarna, koledar itd., toliko razširi in raz- vlačnost, bo laglje dobiti koga, ki bi prevzel potovalno zastopništvo, ker bi bili boljši pogoji za zaslužek. Težko je dobiti za ta posel sposobno osebo, toda če upravnik, ali kdo drugi izmed nas izve za koga, ki bi bil to sklene, da se preiskovalnemu lfom' odboru za njegovo vestno delo Vprašanj, oblika Proletarca. ,„Lv„i: . ,„. „ «i in „ i Polemiko o obliki Proletarca je tre- zahvali, klubu st. 49 pa nala- ba za nekaj let definitivno reši_ ga, da postopa naprej V smislu tL v Proletarcu z dne 21. feb. so pravil, in sicer: II. Člena, 4. toč- navedene cene tiskaren, ki so jih poke, ki se glasi] "Člani, ki se Slale za tisk lista v obliki časopisa, in protivijo Izjavi, načelu in pra- ako «™atramo, da je enkrat potreb-vilom zveze, ali ji »ploh »kodu- no napraviti PrerekanJu slede obhke-jejo » svojim postopanjem, ne morejo ostati v Zvezi. Dolžnost klubov je, da uvedejo proti takim članom preiskavo, in če se jim krivdo dokaže, se jih suspendira ali izključi." Nadalje IX. člen, 3. točka, ki tolmači proceduro preiskav v klubu. (Glej Proletarca z dne 7. marca.) Vprašanje asesmenta.—Tajnik izvaja, da so nastale vsled uveljavljenja novih pravil, ki jih je potrdilo članstvo stranke na referendumu, gotovo spremembo v članarini. Strankinemu glavnemu uradu je treba v bodoče odračunati dolar za vsakega člana. S tem za stranko ni več dualnih in ne pasivnih članov. Državne in okrajne organizacije, kakor posamezni lokali, pa imajo glasom pravil lahko svoje posebne asesmente. Klubi naše zveze bodo obvezni plačati edino a-sesment stranki—dolar na leto od člana, toda Zveza, oziroma klubi, bodo morali skrbeti, da sodelujemo z vsemi socialističnimi organizacijami v državah in okrajih kakor doslej in boljše ter več. Razprave, kako maj JSZ. uredi asesment z ozirom na to spremembo se udeleže vsi navzoči. Sklenjeno, da sistem članarine za članstvo JSZ. o-stane kakor dosedaj, dokler se ne ugotovi, če bi bile kje kake spremembe priporočljive in po-kretu koristne. JSZ. plača iz svoje blagajne 2,a vsakega člana stranki $1 asesmenta, torej tudi za dualne članice, za katere bo treba doplačati iz zvezne blagajne 40c. Za dotične, ki bi prejemali izjemne znamke, je pa sklenjeno, da mora plačati vsakdo vsaj strankin a-sesment, torej $1 na leto, JSZ. pa ga oprosti zase vsakih ob* konec, in da dobimo v novi obliki list, ki bo večji od sedanjega in sorazmerno cenejši, se izrecimo za spremembo. ki naj nastopi s prvo številko v aprilu. Angleška priloga. V slučaju, da bomo izdajali Proletarca najmanj na 6 straneli, 7 kolon stran, naj bo ena, najboljše zadnja stran, izključno angleška. V svrho, da ne bo preveč enolična, bo treba zanjo sotrudnikov in nekoga, ki bo pomagal pri urejevanju. Mislim, da bi se naša angleška priloga sčasoma lahko razvila v zelo dober, privlačen del lista. Maiska številka. Če spremenimo obliko iz revije v časnik, bo po mojem mnenju treba letos običajno prvomajsko številko v obliki magazina opustiti in se potruditi razširiti* namesto nje prvomajsko številko regularnega Proletarca, ki pa bi ga morali povečati in slavnostno urediti. Cena za posamezen izvod naj bi bila kolikor mogoče nizka, da ji damo čimvečjo cirkulacijo. V bodoče, če bi kazalo, bi izdajali prvomajsko izdajo v obliki revije kot posebno publikacijo, kot smo ie par-krat storili v prošlosti. Odvisno je, v koliko bo ta ideja v danih razmerah drugo ali kako naslednje leto gospodarsko izvedljiva. Dalo v uradu. Sedanji delovni sistem v našem skupnem uradu nas gotovo dovede v propast, če ga pravočasno ne spremenimo. Postati mora neizbežno nič drugega kakor avtomat za izvrševanje rutinskega dela, in to je deloma že postal, ker ni časa za razmišljanje o iniciativah in za akcije, ki bi dajale pokretu življenje tudi na zunaj. Tudi z gospodarskega stališča je naš se- večja pridobitev. Oglasi. Proletarec v novi formi bo nudil tudi več prostora za oglase. Izmed slovenskih in hrvatskih listov je Proletarec, če se ne motim, na najnižji stopnji dohodkov kar se tiče oglasov. Takozvani "national advertisers" v Proletarec je bil že od nekdaj navezan na prostovoljno pomoč, v prošlosti se veliko bolj kakor danes. Pri razpošiljanju cirkularjev, koledarja, opominov, pri sotrudništvu in še marsikakšnem drugem delu smo dobili brezplačno pomoč. Naj se to na- Proletarcu sploh ne oglašajo, oglašajo klonjenoet neguje tudi naprej, kajti pa v vseh drugih jugoslovanskih v listih. Vzelo bo precej prizadevanja, predno jih dobimo tudi mi, toda treba jih bo dobiti, in če bo v uradu oseba, ki bo izvrševala rutinska dela, se bo upravnik lahko toliko več posvetil uspeh je samo v delu. Knjigarna. % Knjigarna pri današnjih cenah za knjige v starem kraju sicer ni najboljši vir dohodkov, toda če jo razvijemo, bo vsaj plačala oglašanje v -—- NE RUDE NIČ TRINERJI PRIMERNEM "Na kratko vam želim sporočiti, koliko dobrega mi je storilo vaše grenko vino. Je čudovito. Vedno sem trpel na zapeki in želodčnem neredu, ter se sploh ne spominjam, da bi bil kedaj zdrav, dokler nisem začel rabiti vaAo čudovito toniko. Mislil sem, da bi gotovo radi slišali mnenje ljudi o vaiem irrenkem vinu, ki so ie vse drugo poskušali brez uspeha." Mr. E. J. Smith, Chicago, M. Tisto "kaj pomaga" razpoloženje Naj vas Trinerjevo grenko vino reii tega položaja. ^ Vsradostita sa! Na pustita, «la vam •lab ali lan ielodac javni ja pogum in adravo barvo. Dalo ja vaaalja sa moškega ali ionsko* ki ya, kako sa isogniti tudi najmilajii aapaki. Trinarjavo granko vino ja ta •krivnoat. Ja več kot samo odvajalno sredstvo, kar ono na samo da urejuje tok ialodčnaga soka, temveč urejuje tudi delovanja ie-I od ca. Vpraiajte lekarnarja sa steklenico Trinor>evega grenkega vina. Poskusita sestavino kalifornijskega vina. cascare in drugih sdravil, m vidali boste, kako pomaga prebavi, pospešuje isločitev in poveča tak do jedi. Tudi ikrobna jedila se hitro prebavijo. Kot drugi, ta* ko bosta tudi vi redno jemali eao ilico tega sredstva pol ure pred jedjo. Pri lekarnarjih $1.25. TRI N ER S BITTER WINE prosto Steklenica za poskus Pilita na Jos. Trinar Companjr, 1333 S. Ashland Ave., Chicago, III., ta BREZPLAČNI vzorec. Ime ............................................ Naslov ........................................ Mesto ..................Driava............ "ZA DRU Z IN A BAINKAVLUBLJAINI,,| JUGOSLAVIJA, EVROPA V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA VSEM ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI: 1.) sprejema denar na čuvanja kot vloge na hranilne knjižice ali teko«i račun, proti najboljšemu obre-* stovanju. 2.) posreduje najcenejšo dostavo denarnih pošiljk iz Amerike v domovino in obratno. 3.) posreduje v vseh gospodarskih in finančnih zadevah hitro in po ceni. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nokaie za račun Zadružne banke na The Amalgamated Bank of New York, 11-15 Union Square, New York, N. Y., istočasns naj se Zadruino banko o tem obvesti in naroči izplačilo. , Za kulatnost poslovanja Je že mr.ogj prizrVnih pisem na raspolago. Obračajte se v vseh potrebah za itari kraj na Zadruino banko v Ljubijani, Miklošičeva ce«ta 13, Jugoslavia. Earona." . ...........................................................................»H 1 različnih spisov povestne, zabavne in informativne -vsebine je v- Ameriškem družinskem STANE $1 za Jugoslavijo in druge inozemske kraje $1.10 NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE r Izognite se prometni gneči prihodnjo nedeljo! Proge električne železnice so vedno odprte! "Th« MILWAUKEE LEADER" Največji Ameriški socialistični j dnevnik. J Naročnin«. $6.00 z« celo le- J to, $3.00 za pol lata in $1.50 ; z» tri maseco. j Naslov: 535 Juneau Av«. j MILWAUKEE, WIS. Veselite se svojega ^¡MS®5 izleta z vožnjo po ___ ELEKTRIČNI INTERUBRAN ŽELEZNICI NAJVEČJE ZLO, ki tepe j človeški rod je nevednost, f iL Ubiti nevednost se more /IfJP EDINO z znanjem. Znanje je v knjigah. JjSjm Vse, kar je človek storil in jPjM dosegel, je zabeleženo v Jjf ff Niso VSE knjige dobre. ^'Jsj '• j Tudi tisk se lahko izrablja v prilog nevednosti in za-vajanja. Toda ti, ki čitaš, se moraš naučiti misliti s svojo glavo, da boš lahko to, kar čilai, prebavil s svojo duševno močjo, in tvoje znanje bo raslo, tvoje obzorje se bo širilo. • <)t>KE kniige. Naročite si jih Iz Proletarčeve knjigarne. Prečitajte cenik knjig v tej številki. Ako se ne morete odločiti, katere knjige bi naročili, vprašajte nas za nasvet. Ako knjige, ki jo ždite, ni v našem ceniku, nam pišite vseeno, in če le mogoče, vam jo bomo preskrbeli. Naše cene knjigam so zmerne, kajti razpečavamo jih v prvi vrsti, da gredo med ljudstvo. Kolikor napravimo pri njih dobička, se ga porabi v podporo delavskemu tisku. Čitalnice kakor tudi posamezniki dobe pri večjih naročilih popust. Prip. rocajte nato knjigarno. Vsa naročila za knjige na* slovite; PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, lil. ^•'EMU potrositi polovico praznika v pro metni gneči? Poslužite se lahke, brezbrižne poti z brzimi vlaki električne železnice do vašega cilja. 70 milj brzine na uro tje in toliko zopet domov! Brzi in luksurijozni vlaki. Nobene umornosti, niti skrbi kje pustiti avto. Na kraj dospete hitro in imate ves dan zase. Ostanete tam dokler se vam zljubi, nobenih prometnih ovir na povratku domov. Pogosti vlaki v obe strani. Consolidated City Ticket Office: Outing and Recreation Bureau, 72 W. Adams St., Randolph 8200. Brezplačne informacije glede izletniških vlakov, prostorov za piknike ter drugih Izletov v razne kraje prijazne čikaške okolice. ■V CHICAGO ™ AURORA ANH G ■■m PAll ROAD m firalrtarrr NO. 1131 PublUk*4 W.ekly a< 3639 W. 26th 31. ...i AGO. ILL. MAY 16th. 1929 TrUphmt: Rockwall 2M4 VOL. XXIV. Sugar Trust Politics ? The sugar trust is at its old game of treating the Philippines as if they were under a foreign government instead of being under the American flag. ) Sugar costs the American consumer four cents more than it should under present conditions of productive efficiency, merely because the sugar trust juggles tariffs. • There should be no import duty on sugar from Cuba. Porto Rico, Virgin Islands and the Philippines. They are parts of the United Btates. The Cuban government it to all intents and purposes an American ruled government. It adopts no policies that conflict with American orders. But the old party majority in congress is * »willing to let the sugar trust fill its bulging pockets at the expense of the nation and of American colonies and dependencies. j (Milwaukee Leader) •i u EVENTS t» COMMENTS By Norman Thomas SOAKED DRY By Adam Coaldifiger No Politics In Our Organization" * Some of our fraternal brothers are opposed tflu&ny politics in our fraternal organizations. *iWe listen to them telling us: "No socialism ior us; we don't want any other politics in our society except the one of a possible Labor party; one sponsored by the American Federation of Labor." There you have it. From year to year the American Federation of Labor endorses either the Republican or Democratic party or sticks to its foolish "favor-our-friends policy". Yet these very parties . of capitalism lend every moral and other support to the powerful corporate interests to annihilate and destroy the Trades Union movement of this country. There are hundreds of men like Mellon who own coal, iron or copper mines; who are placed into power through lack of independent political action by such an organizations as the A. F. of L. and who bleed the worker, make him starve rather than pay him a decent Wig?. With the power of the government behind such an officials, what chance has an honest worker? ¡What is more, the A. F. of L. has been playing this game for a long time and at every turn they get licked. Yet election after election it follows the same "Oil" stained Republicans, or grafting Democratic office holders, and then, our own co-workers will tell us "no polities'' in our society, while in an indecent way they are actually playing the part of &ome of the worst politicians. You will never do away with politics in any fraternal organization. We are, more or less, all politicians. The thing to do therefore is to bar dirty, rotten politics, and tell the members where we stand. Clean and decent politics will benefit any organization. Socialists offer a solution for the workers—but they (the workers) are being misled by these "no politics" politicians. Is it any wonder that the workers have so little rights, and much less of the thing they produce with their hard labor? These same A. F. of L. endorsed politicians have just discarded a bill aiming at the adoption of an old age pension in the Illinois legislature. The bill was killed in the Committee room and will probably not be brought to the floor for the discusion at this /session. You old souls, that's what you get! Ijt place of help—a kick. Well I suppose you are too old to change your customs and your thoughts: Better luck in the next world. These very same politicians investigating the crookedness of their coleague politicians in Chicago have kept a basketful of records locked in a vault for practically a month. ♦And now that they have decided to really investigate, everything is a secret. Their ses Bions are behind closed doors. No one but themselves know exactly what's what. Except for a leak here and there, the evidence has been kept from the public.—D. J. L. We Pay The Tax The British Tories try to catch votes by abolishing the tea tax, and the American Tories juggle American tariffs to make us pay more for tea than the colonists did In Washington's time. Prices for tea, coffee, cocoa, sugar, vanilla, tropical fruits are high, because the American people keep King Capital enthroned in •the place of King George. The British people are getting ready through the Labor party to kick King Capi-„ tal out. The American people don't know yet that they can do the same any time that they get intelligent enough. (The Milwaukee Leader.) A LOST OPPORTUNITY. It is the lack of a plain, common-sense realization of the way nations depend upon one another that is fundamentally responsible for the almost certain breakdown of the conference of experts on reparations in Paris. We Americans lost a magnificent opportunity to help our neighbors and thereby help ourselves. As we have frequently said, under the capitalist and nationalist scheme of things undoubtedly the allied nations owe us debts which we have been tolerably generous in scaling down. I It is less certain that the German people owe any more reparations in view of what they have already suffered, and what they have already paid for losing a war for which every honest man knows they were not solely guilty. But it is fantastic to suppose that the governments or the workers of France and Kngland will forgive Germany or greatly reduce her reparations while they go on struggling to pay to the richest gov- j eminent in the world a debt which they ''do not full recognize. .. ; It is even more fantastic to suppose that any Kellogg Pact or disarmament agreement will be a sure guarantee of peace while this sence of resentment and exploitation, aris-ing from the attempt to collect debts and reparations, grows like an evil cancer in the life of nations. The greatest service any country could have rendered to its own true prosperity, the health of its neighbors and the peace of its children, would have been to forgive the allied debts on conditions and undejp^circum-stancea that would have cleaned up the whole reparations system and given the world a new impetus to the induction of armament. Whatever the United States nominally gave up could easily have been recovered without burden to the common man by higher income and inheritance - taxes upon those classes who now profit by foreign investments and private debts which they have no intention of forgiving. It would be far better for Americans to think of these things than to try to blame the Germans on the one hand or the allies on the other for the inevitable breakdown of a conference caltt'd to decide not a question of clear economics, much less of justice, but rather a ouestion of the extent to which the German people can be exploited for the benefit of their conquerors. ous stand for freedom of the ses3. A party like that if it gets a chance and any decent encouragement from the United States might go farther and propose the abolition of navies and the demilitarization of narrow waterways. We'll offer a prize to anyone who can show any good reason why if we mean business at all that plan is not wiser, easier and more practical than President Hoover's suggestion about the reduction of navies. The rising of fsnerals In Mexico every few years stably rfiowi that tfcey are more of a general nuisance than anything «Im. HOW NOT TO DISARM. "Geneva for limitation not reduction of land armaments." So reads a headline which is bad news for the millions of workers who are demanding an end or at least a drastic reduction in the terrible burden the ambitions of imperialist government put upon them. The worst of it is that Pres. Hoover who did well in proposing actual reduction of naval armaments through Ambassador Gibson abandoned America's historic position that in estimating military strength the number of trained reserves must be counted. This supposedly is a concession in the interest of harmony.« But a concession to whom? To the swashbuckling Mussolini and to the France of Poincare. It is a concession . justly resented by such diverse groups as Germany,- the British Labor Party and Russia. Conscription is not the road to peace and to permit other nations to keep the conscript armies denied by treatj to Germany is to make a hypocritical mockery of any disarmament program. It is grossly unfair to Germany, it gives an argument into the hands of British and American militarists who want compulsory military training and service in our country, it gives Soviet Russia an excuse for continuing her military system. And all this to win the favor of France, which country shows no sign of making any concession on the subject of land armaments at any price. Wh^ the United States ought to do is not to make concessions to militarists but to abandon her own unenviable leadership in turning schools and colleges and summer camps into places for inculcating the military philosophy. Our R. O. T. C.'s and Citizens' Military Training Camps don't make real soldiers. Girl Colon-els and sex appeal for military education and the general notification of'drill on hi*h school fields and college campuses exist simply to keep alive the old notion that we can't do without wars and armies. Also, as one Rear Admiral frankly said in a debate with me, this sort of military training is useful in dealing with labor. Yet labor, more's the nitv. his endorsed Citizens' Military Training Camps. Summer camps, indeed, are good, but the military training part il another matter. • We must congratulate the British Labor Party on it* frank and gener- HITTING BELOW THE BELT. Not for a long time has any sentence been so false and misleading in its implications about Socialism as the following: "Mussolini has made Italy an ideal Socialistic state that outlaws strikes, suppresses free speech, arranges how the people shall vote for public law-makers and takes chaige of working conditions and production." Socialists have fought j Mussolini's state to the point of exile and death. Socialists have opposed dictatorship, even Communist dictatorship, laigely because it does sortie, though not all of the things, that Mussolini has done to freedom in Italy. Every Socialist proposal in Kngland or America includes recognition of the workers' own unions, the increase of civil liberties and free election._____Of this we can pile up evidence mountain high, evidence which only malice or gross ignorance can deny. Yet this statement which we have quoted appeared not in the Communist press, not in the capitalist press, but in the A. F. of L. News Service largely controlled by Matthew Woll. That's hitting below the belt. Mr. Woll's case against Socialism must be extraordinarily weak to require sueh distortion \>f truth. And the defense of free speech comes curiously from the men who excommunicated Brookwood! MORE ABOUT SUBSIDIES. In one of our best colleges a politic al questionnaire was circulated among some three hundred students prior to the last election. The great majority of these students agreed that they favored the McXary-Haugen bill for farm relief without the equalization fee. But when two or three pages farther on they had to answer questions designed to show whether they knew what an equalization fee was the great majority were wholly uninformed or incorrectly informed. We can't affotd to be equally dogmatic or equally ignorant about the latest proposal to help the farm-1 ers by debentures. Debentures are meant to provide an export subsidy for crops like wheat and cotton of which there is a surplus in the United j States and which in consequence cannot be protected by a tariff but must be sold approximately at the world market price. These debentures or certificates will be given to farmers or their agents at the rate of 21c. a ' bushel for wheat and 2c. a pound for cotton which is exported. Presumably the farmers will then sell these ceitificates at a discount to importers who will use them to pay tariff duties. To this system President Hoover has vigorously objected and almost certainly the farm relief bill be brought up again in connection with the subsidy they will not only oppose i an increase of tariff to manufacturers but demand a reduction. Now Mr. Hoover's ten points against the debenture plan all have some force. The argument that it would encourage overproduction has so much force that Senator Norris himself has proposed an amendment to scale down the subsidy in case of overproduction. Nevertheless every single one of President Hoover's objections can by the same logic be applied to the whole tariff system, how successfully the New Republic has shown in its issue of May 1st. It :a not likiiy therefore that the 'vneai farmers will be convinced that what lis sauce for the goose is not sauce 1 for the gander. ! Under these sireumstances it seems to us a sound position for farmers and workers would be about this: Let us try the House Farm Relief hill and see what it can do to work out a system of better marketing. Then let us take President Hoover's argument against debentures and use th'-m to bring ahout a reduction, not an increase, of tariff for the benefit of farmer*. Perhaps the only way wc can get rid of the subsidy system is to try to subsidize everybody. But in our interdependent world both prosperity and peace will be more truly served by reducing tariffs than by raising them and then-matching them by export bounties for products not protected by the tariff!. „ Hardly a day passes when some homecoming Congressman isn't caught with hard liquor on his breath and person. 'Since the enactment of the Volstead Act, Cuba, Panama and other tropical countries have become favorite summer resorts of our Congressmen. First they vote the country dry and then they go on a toot to the Caribbean to celebrate their victory over demon rum. It ain't right I tell you. There ought to be a- law making lawmakers live up to their own laws. But instead of the government saying: "Looky here fellows, you voted dry, now darn you stay diy,r' it's hauling them, at cut rates, around our insular possessions, mandates and dependencies where they squander our hard earned money in riotous drinking. 1 don't say that a dry Congressman hasn't got the light to travel in wet countries. But I believe the constitution ought to follow the jag so that when an American Congressman is found slumbering beneath the table of a Central American barrel house, the marines can arrest him for carrying concealed whisk* y and bring him home in chains. But instead of treating dry and diunk Congressmen like plain American felons, we even extend to them the "freedom of the port" on their return. Oh you don't 4«w>w what "freedom of the port", means? Well, it's the special privilege which Uncle Sam K'xtends to -foreign "diplomats and tipey Congressman under which the** undesirable characters are permitted to bring dry and wet goods in th< United States without paying dut> It's a kind of sanctified smuggling. » • * - So after a Congressman has voted for some particularly outrag. ou conspiracy in restraint of our life. liberty and pursuit of happiness and had gone to Panama on a Government transport, at half fare, and had i slopped up all the red eye his hide would hold, and had laid in a sufficient supply of three-star Hennessy to take him to his Washington bootlegger and had sufficiently recovered from his latest attack of D. T.'s to be transported to his transport, he wires to Uncle Andy for the freedom of the port in behalf of the drinks in his trunks. And Andy, who matriculated from the distilling business to the head of the prohibition enforcement department wires to the revenue office of the port the Congressman is headed for: "Extend freedom of port to most perfectly pickled souse who will get off Government Transport Spreadeagle oil or about five p. m., April fourteenth. He's Congressman Slappeniup of Kansas jfonvalescing from his vote for the Jones Law. Don't let him kiss you, he bites." r Ye.*, folks, it's a sad commentary on our boasted «quality before the law v.hen ha d-working, law-abiding and Goi-ft.i ing American citizens are thrown in jail for encouraging the divine law of fermentation while the Governnn-nt extends ai«l and com-, fort to returning Congressional j hootch - hounds, rum - runners and booze smugglers. Thia.prohibition business has made more liars, hypocrites and perjurers out of otherwise fairly decent people than any device ever concocted in hell. It ought to be repealed. But unless the Government ceases to tun booze excursions for Congressmen o: padlocks Congress itself, those dry soaks will never get sober enough to vote wet. Trying to keep dry voting Congressm« n dry may not work either. But at least it would be a noble experiment. -.. - Working Oneself Out of a Job "SEARCHLIGHT By D. J. Lotrich. ff It is undoubtedly true, as one j Our Dramatic Division has been doctor says, that some patients have scheduled to play "Pri Belem Ko- more expensive radios and autos than njicku" under the auspices of the the doctor has. If such patients have Federated SNPJ. Chicago lodges, not saved enough money to pay W«*dnesday evening May 15th lU2i>. hospital and other sickness bills, their Mr. John Olip is instructing. On Fri- plight does not elicit mueh syra- day May 17th "Spominska PloUs" pathy. r will be replayed. Mr. Miiko and Mr. But the masses of the people re- Muha have charge. Both of these ceive only subsistence incomes or productions are in honor of the dele- less. True, lots of workingmen and gates to SNPJ. Convention and will their families waste money in un- be played at Sokol Havlidek-Tyrs wise expenditures, but they do not Hall, have much to waste. It wouldn't go • Very far when serious and long-con- Mr. John Stezinar is building a tinued sickness comes. They should spacious dance pavillion on his Red save if they can, certainly, but we Gate Grove, at W illow. Springs. His know very well that this can not place is the most suitable among solve the problem And then it works both ways. If all were wise they would try to save money for doctor bills—but if all ; were wise they wouldn't have much need for doctors. A well known health magazine says: "If the whole population of the United States could be, through education, induced to adopt sane, rational methods of living, nine-tenths of all the doctors would be compelled to find some other means of earning a livelihood. We are not suggesting that the doctors do anything that we are not doing ourselves when we suggest that they try to work themselves out many, for our picnics and now that he has added this improvement, his place will become all the more a pleasure grove. • The SNPJ. Convention has begun last Monday. Two hundred eight delegates are in attendance. From indications most all delegates are anxious to conclude the session with as little loss of time as possible. Many arise to tell the convention not to waste the precious time. If they abide accordingly we can foresee the conclunion within ten days. a , . L , . , i We are told that another branch of of a job. They can do wonders in the Jugoglav Federation S. P. has k kW!k ed»«*!®» been organized in Detroit. The field £voV Tf °vve;r rnei ma*Tc ,ooka - ^ favors. They can also do wonders naII i. 4 , - for the popular health by promoting rBe,nedlCt 18 *CtlVe the socialization of healing. Allow ***** for this new club, us, on this point, to quote from a Co",:aKe comrades and hard work writer in a Chicago paper Wl11 bnn* y°u the ultimate results. "The public will not forever put A Note On Class Consciousness By James On«al. In Socialist circles there han recently developed a discussion of "class consciousness," its use or abuse, its worth or worthlessness, and its application to conditions in the United States. Some folks declare that the phrase itself is offensive, that it repels rather than attracts, and that it is doubtful whether it can apply to this country anywhere. — Now it is true that repetition of a phrase may trans« form it into a meaningless dogma despite the fact that the phrase may accurately convey some important meaning. "Patriotism" is a word that has become a meaningless dogma to many of its devotees. Many of its reactionary supporters really have no affection whatever for their country and its institutions. I have heard professional "patriots" bawling their love for democracy over the radio and following it with a tribute to Mussolini. That is the type of mind we shold shun everywhere. Whether one parrots "patriotism" or "cjass consciousness," it is a meaningless substitute for knowledge when not accompanied with intelligent presentation of facts, analyses, surveys and arguments. Repetition of phrases is offensive because it is repetition. It is like listening to the same wheeze on a phonograph day after day till it becomes a nuisance. It indicates one who is traveling in a rut, not one who is exploring a wide field. But because a few persons abuse a phrase is it a reason for abandoning it? Certainly not. What is class consciousness? It defines the person who is aware of his place in society, the person who h:\s learned how to act intelligently, who is better able to avoid deceptions and illusions which everywhere confront us in the struggle for existence. The worker who helps to break a strike is not class conscious; the corporation master who does break it is class conscious. The first is ignorant and the second is intelligent. '7; • • • The «legree to which a person acts intelligently with others belonging to his group measures the degree of his class consciousness and this applies to the upper classes as well as the lower. In this country our ruling groups are the most class conscious of any in the world, while the ruled groups exhibit it rather feebly. It is because it is so strong and so weak below that workers are so weak in political power and the masteii of finance and industry so strong. If rural and urban workers are to have more influence and power in government they will have to become more class conscious; that is, they will have to learn more about their special claims and interests and then translate their knowledge into effective action. - What is wrong about this interpretation of clasi consciousness? Nothing. It is a statement of an elementary truth that applies to the people of all countries. Because it has received less lecognition here by the masses than it has received in other nations is no ia. oii for abandoning it. To do so would be to resign ourselves to further weakening the prospect of intelligent thinking and action by the masses. • * • Our history and the history of other nations show that there is an intimate relation between class con-aciou.sness and the possession of power, and it is our duty to explain the importance of this relationship, not to content ourselves with the repetition of a phrase. A parrot does not teach. It repeats, and what is needed is not parrots but teachers who will awaken the masses to an intelligent comprehension of their needs, interest and welfare. When they know they will act They will act together and that union of knowledge and action is the essence of intelligent class consciousness. The Natural Effect The natural effect of the Jones law, which imposes a sentence of five years' prison and $10,000 fine on bootleggers, has been to raise the price of bootleg liquor. 1 It costs more to fix up a deal with the enforcement snoopers, so the customers have to pay more to keep the "noble experimenters" supplied with the mazuma. We recommend this item to the serious study of the president who thinks the individual citizen who elects the politicians has no right to decide for himself whether a law is a law. up with the present state of anarchy in the medical profession, an anarchy of small-sized production at high unit cost of one of the absolute necessities of continu«>d social life. The ' public has socialized water supply systems, educational systems, fire-fighting syNtems, and other necessities of group life which were found to be exorbitantly expensive and woefully inefficient in private hands. If the medical profession does not clean its own house, it can expect as AIRPLANE SOWS GRASS SEED. Now grass seed may be planted from airplanes. Recently a 1,000-acre field in Coos County, Oregon, was successfully seeded from the air, at a third of the expense of hand seeding, and an excellent stand of grass obtained. The plane flew 500 feet above the field at a speed of 70 miles an hour, says Popular Science Monthly. A lever in the hand of the pilot released seed from a specially designed hopper ---- — -----------1 -- — —i----—■ | —- — ■ — " ----«-•—- — inevitable a similar socialization of and allowed it to fall evenly upon a the profession. The public now owns strip of land i»0 feet wide. Following and operates the schools which pro-j the successful experiment, large areas duce the members of the profession, along* the Pacific coast may be simi- Philipino Equality When the American corporations want something from the Filipinos, the Philipine« are treated as parts of the United States. When the Filipinos want something from our big business »nd old party statesmen, they are told that they are not Americnn citizens, but merely the wards of the nation, like the Indians. In the eyes of our patriots, it is a violation of the national code for a Filipino to do what is supposed to l>. the guaranteed right of every American citizen. "WHICH SIDE WE M t ON TODAY, JUAN?" J and it would not take very long to train a new generation of public-spirited physicians and surgeons devoted exclusively to the public Interest." We have high admiration for doctors in general and we wnnt to see them move forward. We believe larly planted this year. LENIENT CREDITOR. , The local church was making a drive for funds, and two colored sisters were bearing down hard on Uncle Rastus. You can tell when you are approaching a center of culture. You begin to step on chewing gum instead of grass. ff # , "I can't give nothin'," exclaimed that many of them are in favor of the old Negro. "I owes nearly every-doing so. — (Illinois Miner) body in dis here town already." "But," said one of the collectors, "don't you think you owes de Lord somethin', too?" "I does, sister, Indeed," said the old man, "but he ain't pushin' me like my other creditors is." Then there's the guy who creases his trousers lieing on them in bed while studying his favorite subject. "What The Well-Dressed Man Will Wear." TKty, trt*>, are "Democrats" on« day and Beans" tli« n««f, just lik« us Americans, »»'T diffarant way.