SEov€nsfta HralSna Sobota. Naše Prosvetno društvo je začelo v novem letu s tako zvaniml »prosvetnimi urami«. Vsak meaec bo imelo za vse članstvo in tudi za druge ljudi predavanja. Prva prosvetna ura se je vršila 23. januarja v proavetni dvorani s predavanjem: Naši izseljenci v preteklosti in v novem letu. Predavanja se je udeležilo precej članstva in je bilo res koristno in potrebno za vsc našc ljudi, ki se selijo poleti. NapfOŠamp tem potom vsa naša proavetna društva, da prirejajo taka predavanja vaaj enkrat na mesec. Glede načina in aporeda ae lahko obračajo po nasvet in pomoč na Prosvetno društvo v Soboti. Sobota. Tudi naša Krajina je opazovala zanimivi aeverni aij na večer 24. janucrja. Po vsej Krajini ao Ijudje gledali ta redek nebesni pojav in v prvern hipu ugibali vse mogoče. Velika vojna se nam obeta, nebo ae je odprlo, veiike kazni napovcduje Bcg itd. O tem so se menili ljudje Jjisto noč. Še komuniati so hoteli speliati ta naravni pojav v svojo agitacijo. Takole so sklepali: Ruaija je poslala rdeče nebo, znamenje zmage komunizma v Evropi. Zadosti satansko in obenem naivno mišljenje ljudi, ki ao izgubili vero in s tem amisel za vse čudovite pojave in ureditev stvarstva od Boga. Sedaj pa že vs* vemo, kaj je bilo: izreden nebesni pojav, severni sij, ki je segal od severa pa vse do nas. Sobota. V sredo, dne 3. februarja je bila na borzi dela seja Rafaelove družbe in y cerkvi sv. maša za izseljence v Franciji. Naš domaiin g. Camplln Ivan odide 13. februarja pastirovat med naše izseljence v Francijo, tako se bo izpolnila želja naših sezoncev. Bog ga spremljaj! Rafaelovi družbi pa iskrena zahvala, posebno njc nemu predsedniku! Bakovci. Tukajšnji učitelj Horvat Janko vodl gcspodarsko nadaljevalno šolo za našo /as. Udeležuie se tega pouka nad 30 fantov in kmsčkih mož. Piav vestno sledijo predavanjem in debati. Zelo potrebna je taka Sola za naše Ijudl in žeUmo, da bi se vsako leto vršila. Rakičan. Tu smo ustanovili Prosvetno dru-" štvo. Vpiealo se je nad 30 članov in članic. Društvu želimo veliko nspeha in procvita za nase ljudi v bližinl Sobote. Občnega zbora se je ydeležil iz Sobote predsednik soboškega društva. Sv. Sebeščan. V ponedeljek, dne 31. januarja okrog 12. ure je nastal ogenj pri Grajovih. Otroci so bili sami doma in ao skoraj aigurno tudi ti povzročili to veliko nesrečo za enega izmed največjih revežev v župniji. V eni uri mu je bilo uničeno vse. Dobri ljudje so mu pomagali, da se bo te dni lahko vselil pod lastno atreho. Pred tremi leti mu je zavarovalna doba potekla in je ni obncvil, ker ni mogel plačevati premije. •— Ob tej priliki zopet obsojamo postopanje naše ob- činske uprave, ki na večkratno prošnjo naših gasilcev ni dovolila, da bi se brizgalna spravila na breg blizu cerkve, kjer je več gasilcev, katerim bi bila brizgalna vedno pri roki. Zdaj ae je zopet pokazalo, da bi Grajovi družini lahko rešili hišo, če ne bi bila brizgalna v dolini na samem in so jo gasilci težko spravili na breg, oziroma šele takrat, ko je bilo prepozno. če bi bila brizgalna na bregu, bi bila hiša gotovo rešena. Tako postopanje ni človekoljubno m sploh krSSansko ni. Naši katoliški gasilci nič ne vprašajo, kake vere je človek, pri katerem gori, ampak vsakemu enako pomagajo. Veselilo bi nas, če bi tudi luteranski fantje, oziroma možje pristopili h gasilski četi. Sv. Sebeščan. Nekl gospodje začenjajo polemiko. Ljudstvo naj sodi, kateri ima več verake gorcčnosti iq bolj nemirno kri. Versko je na vsak način bolj goreč tisti, katerega ljudje vidijo. tudi pri obhajilni mizi. Naša notica je imela uspeh. če ni bilo res, kar smo napisali, pa dokažite. če stopis mački na rep, zacvili. Vsi seveda niso prizadeti in neprizadeti ae naj ne razburjajo. Kdo ima več maala na glavi, pa bi morda vedele povedati oblaati ali pa tudi naši ljudje. Amen. Sezonski delavci. Kaj vse čaka naše delavce v Nemdiji in Franciji, vidxite iz aledeče atatistike: Od en tisoč naših delavcev jih v tujini umre dva, težko ae jih ponesreCi pet, duševno zboli (znori) pet, radi bolezni v bolnico odidejo trije od sto in od ato naših delavcev ai nakoplje trajno bolezen okrog 25. Vse to vemo, pa Ijudje — tudi nepotrebni — vseeno silijo v svet. Xaši palerje. Tudi na državno veleposeatvo Belje bo šlo nad tisoč delavcev, ki jih vodi osem palerjev. Ti palerje bi morali biti naši najboljši Ijudje. Kajti izkušnje učijo, da delavstvo živi tako, kakor jih vodijo palerje. Pri izbiri teh bi morali imeti Prekmurci več pravic. Na ministratvu financ bo treba prositi, da se naj sprejema res same izvrstne palerje, versko in moralno neoporečne. Smo imeli, hvala Bogu, večino palerjev res vzornih, a o vseh tega ne moremo trditi. Slabi naj ae izločijo, saj imamo dosti sposobnih poštenih ljudi. Naj se ne bi dajala ta čast in služba tudi takim, ki nikakor niao potrebni tega zaslužka, ker imajo doma velika posestva, preveč dela in jela. — Prosimo Rafaelovo Družbo, da naj ne pozabi tudt na duhovnika za Belje. Direkcijo bo treba prositi za brezplačno stanovanje in hrano vsaj za en mesec, da ne bi denarna plat preprečila pastoracije med temi najbolj potrebnimi. Obenem se naj prosi finančnega ministra, da da nalog direkciji, da se bodo posvečevale nedelje in prazniki. Pogodbe so se v preteklem letu kršile. Pravijo namreč, da so zelo nujna dela morali opravljati tudi na praznike. Upravniki to točko izrabljajo. Delavci so morali n. pr. redčiti v nedeljo koruzo in drugo, kar vsak otrok ve, da ni tako strašno nujno delo.