Prcti Čehoslovaški. Kakor poroča anglsški novinski urad, se je madžarski zunanji minister grof Czaky v javnein govoru odločno izjavil proti vsaki obnovitvi Čehoslovaške. Njegovo mnenje je, da je v interesu vse Evrope, da Čehoslovaška ne sme nikdar več biti obnovljena. Zato opozarja zapadni velesili (Francijo in Anglijo), da bi nastal zelo nevaren položaj, če bi ti velesili dajali prezgodnje obljube. To stališče se ne da spraviti v sklad z interesi malih narodov. Madžari so tudi mal narod in se tudi trudijo, da ne bi bili prideljeiji v življenjski prostor kakšnega velikega naroda. Kar je njim prav in kar sami želijo za sebe, morajo priznati tudi drugim malim narodom. Sicer pa si sami izpodbijajo izpod nog tla, ki na njih stojijo — pravi na koncu poročila angleški novinski urad. Premogovni spor med Anglijo in Itaiijo. Novembra lanskega leta je Anglija napovedala zaporo nemškega izvoza. Izrecno so pa Angleži izvzeli ob tej priliki nemške dobave preraoga Italiji za dobo treh mesecev. Angli]"a je hotela z izjemo napram Italiji poudariti svoje prijateljsko stališče. Dne 1. marca pa je potekel rok za izredno postcpanje angleških zapornih oblasti z nemškimi dobavami premoga Italiji. Do 6. marca so odvedli Angleži 14 italijanskih ladij, katere so vozile nemški premog iz Roterdama v Holandiji v Italijo v angleško kontrolno postajo. Na rnerodajnem italijanskem mestu izjavljajo, da je krivda za sedaaji spor med Rirnom in Londonom na stro.ni Anglije. Že v lanskem decembru so pričela med itaiijansko in angleško vlado pogajanja, ki bi naj bila pripravila Italijo za nakup premoga v Angliji. Italija je bila za to. Odklonila je pa angleško zahtevo, naj bi dobavljala Angliji v zameno za premog proizvode težkc industrije. Ker potrebuje Italija sama te proizvode, zato je ponudila Angležem poljedelske pridelke. Angiija je tako zamenjavo odklonila in pogajanja so se razbila. Zadnje dni pa je po ponovnih pogajanjih med Italijo in Anglijo prišlo do sporazuma glede nemškega premoga. Anglcži so izpustili vse italijanske ladje s premogom, ki so že odplule v Italijo. V bodoče pa italijanske ladje ne bodo vee vozile nemškega premoga, in že po premog poslane ladje se bodo prazne vrni- le v Italijo. Kakšen je pa sporazum med Anglijo in Italijo v nadaljnjih točkah, pa še ni znano, pač pa so se vršili razgovori med italijanskim poslanikom v Londonu in med angleškim zunanjim ministrom lordom Halifaxom — po italijanskih poročilih — v več kot prisrčnem tonu. Zlata se boje. V Ameriki so v skrbeh radi neverjetno velikega dotoka zlata, ki se od izbruha vojne steka v Ameriko iz vsega sveta, posebno pa iz Evrope. Tako je trenutno v Zedinjenih državah Severne Amerike okrog 19 milijard dolarjev zlata, na vsem ostalem svetu pa le 9 milijard dolarjev. Politični in gospodarski krogi Amerike so mnenja, da ta ogromna masa zlata škoduje svetovni trgovini in stanju cen v Ameriki. Senator Thomas je zato predlagal, da se naj izvoz zlata iz Amerike z zakonom pospeši in da se naj posameznim državam dovolijo večja posojila v zlatu. Stara slovenska knjiga na Kitajskem. V misijonski knjižnici v Pekingu se nahaja med drugimi knjigami, kakor poročajo »Katoliški misijoni« (marčna številka), tudi 200 let stara slovenska knjiga »Katoliško-krščaiiskega nauka pesmi«. Knjiga je bila natisnjena leta 1729. v Gradcu. Spisal jo je Ahac Steržinar, kd je bil od leta 1713. do leta 1741. župnik v Gornjemgradu. Knjiga vsebuje na 266 straneh pesmi, ki ss pojejo pri kraeanskem nauku, na božjih potih, pri sv. misijonu, zlasti pa pri sv. Frančišku na Straži (pri Gornjemgračiu). Namea pisatelja je, kakor izpoveduje v predgovoru, dati mladini, ki rada poje, v roke nabožne pesmi, iz katerega se bo najlaže naučila najpotrebnejšega krščanskega nauka. Kako je ta preko 200 let stara slovenska knjiga prišla na Kitajsko, še ni znano. Morda jo je tjakaj ponesel s seboj kak star slovenski niisijonar. Monakovski nadškof kardinal dr. Faulhaber je izdal pretekli mesec pastirsko pismo svojim škofljanom, v katerem se obrača zoper ukinjenje verouka v strokovnih šolah. Hkrati pa v tem pismu, ki je bilo prebrano po vseh cerkvah, s toplimi besedami hvali zvestobo in pogum katoliške mladine, ki zdaj z veliko vnemo obiskuje krščanski nauk po katoliških cerkvah. V veri — rešitev. Soproga slovečega kitajskega maršala Čangkajšeka, ki je hči velikega kitajskega deraokrata in narodnega preporoditelja Sunjatsena, je imela nedavno govor v radiu. Poudarila je v svojem govoru, da bo civilizacija (omika) človeštva popolnoma propadla, če ne bo človeštvo služilo Bogu, marveč denarju. Vera je edina sila, ki nas še more rešiti.