Domoznanski oddelek
35
RAVNO polje 1997
352(497.4 Kidričevo)
6005718,3
Letnik: 2
5
o
COBISS 0
<Q POLJE
Oktober Hg)g)^	Številka 3
«V
-	pogovor z županom Alojzom Šprahom
-	zdrava narava za naše naslednike
-	užitna voda tudi v Strnišču
-	težave z divjimi odlagališči
-	N KBM posl. Kidričevo: Zakaj v soboto zaprto?
Opazujem® narav®* njene darove...
jih opazujem®* se jih veselim0»™
p® svoje jim spreminjamo oblike* se jih veselimo...
POGOVOR Z ŽUPANOM ALOJZEM ŠPRAHOM
“ Izberimo svoj občinski praznik ”
Ravninska občina Kidričevo je bogata z industrijo in kmetijstvom, nekdaj tri krajevne skupnosti pa so v okviru občine skupaj
preživele že skoraj tri delovna leta. Težav na področju zaposlovanja, socialnega skrbstva, šolstva in nenazadnje tudi pri komunalni urejenosti po vsej občini (odmevnejše so bile težave z ogrevanje v naselju) ne manjka, zato pa občinski svet in občinska uprava na čelu z Županom Alojze m Šprahom po najboljših močeh poskuša odpravljati te težave. Posebej za tretjo številko glasila Ravno polje smo z županom pripravili daljši pogovor, tako pa znova dobili nekaj koristnih informacij o delu in življenju v naši občini.
Prva leta obstoja so bila za občino Kidričevo prfv gotovo precej delovna, na kar kažejo zaključki del predvsem na področju infrastrukture. Sedaj zagotovo že lahko govorimo o delovnih uspehih dvo in polletnega dela občinske uprave in občinskega sveta. Kaj bi gospod župan pri tem posebej izpostavili in na katerih področjih ste morda bili bolj uspešni?
Alojz Šprah: «Letošnji začetek leta je bil zelo delovno naravnan, saj smo morali sprejeti zaključni račun in pripraviti nov proračun, žal sem bil takrat zaradi zdravstvenih težav nekaj dni odsoten, seveda pa to ni bila ovira pri delovanju naše občine. V prvih letošnjih mesecih smo začeli z izgradnjo vodovoda v Strnišču, to pa je tudi eden večjih projektov, ki smo se jih do sedaj lotili v občini in kmalu bo sistem tudi tehnično prevzet. Ko pa govorimo o financah, potem moram omeniti, da smo veliko denarja vložili v modernizacijo krajevnih cest in v urejanje okolja.Vmes smo pripravljali številne dokumentacijske papirje, kajti občinski svet je na zadnji seji moral izbrati nekaj izvajalcev del, tako tudi za dela na cestnih odsekih, za izgradnjo javne razsvetljave v Njivercah, za modernizacijo kulturnega doma v Kungoti in še za nekatera vlaganja na področju infrastrukture. Na posamezna področja bomo vlagali iz razpoložljivih proračunskih sredstev kolikor bo to zneslo na število prebivalcev po krajevnih odborih.
Ko sva ravno pri infrastrukturi bi rad naše občane javno pozval, da naj poravnajo vse obveznosti pri sovlaganjih v modernizacijo cest (največ na območju Lovrenca in Cirkovc), saj še mnogi do sedaj niso poravnali določenih zneskov po pogodbah. Tekočega plačevanja je bilo zelo malo, zato imamo v občini zaradi tega precej problemov in bomo morali v nasprotnem primeru vložiti tožbe, kar pa ne bi radi storili.
Naj večji problem za našo občino predstavlja daljinski sistem ogrevanja v naselju Kidričevo, v katerega smo v zadnjih mesecih vlagali tudi največ energije, kajti želeli smo vso zadevo pripeljati do takega konca, ki bo ugoden za naše
občane - uporabnike sistema. Sam problem je tako znan, kajti s prvim januarjem letos je upravljalec sistema Komunalno podjetje Ptuj postavil ekonomsko ceno ogrevanja po enoti, sistem pa nam je tako vedno predstavljal izgubo. Cena energije pač v prejšnjih letih ni bila korak z dejansko ceno, vlada je cene na komunalnem področju zamrznila, občina pa je potem morala kriti stroške izgube. Nato pa seje postavila ekonomska cena in za uporabnike je to pomenilo 70-odstotno povišanje cene in to je vsekakor nesprejemljiva številka. Po eni strani jih je za razumeti in z določeno mero strpnosti smo si na številnih skupnih pogovorih povedali kar nam gre, zavedamo pa se, da sam sistem lahko predstavlja tudi določene dvome okrog dejanske porabe količine energije, ki do sedaj ni bila merjena. Po dogovoru je bila deljena med Talumom in naseljem, zadnji sklep občinskega sveta na to temo pa je bil, da z določenimi vlaganji z 12 MIO tolarjev (do sedaj smo že vložili 36 MIO SIT) sistem v nekem času uredimo. Kupili bomo merilec za merjenje dospele energije v samo naselje, projekt se bo nadaljeval v smeri merjenja energije pred vsako zgradbo in v vsako stanovanje.«
REŠITEV ZA SISTEM OGREVANJA Omenili ste nekaj del na področju infrastrukture, ki ste jih v letošnjem letu že začeli, kaj pa nameravate do konca leta še narediti na omenjenem področju, za kar imate seveda rezervirana sredstva v proračunu?
Alojz Šprah: «Najprej bodo na vrsti modernizacij ska dela cest: na območju Šikol, Njiverc, Apač in največji del v naselju Kidričevo. Pripravljamo že tudi projekte za sanacijo kulturnega doma v Lovrencu, saj bi radi prostor uredili za večnamensko rabo, tudi za šolsko telovadnico tamkajšnje podružnice. Pred zimo bomo imeli še veliko dela in izbrali smo že vse izvajalce del, modernizirali bomo tudi stanovanjsko poslovni objekt v katerem je občinska uprava in tam uredeli še večje parkirišče. .«
Kdaj bo občina potem takem poskrbela za montažo merilnih naprav pred zgradbami v naselju in kako jih boste nadzorovali?
Alojz Šprah: «Merilne naprave bomo pred zgradbami namestili še pred zimo, tam kjer tega do sedaj še nismo storili (pred četverčki in šestorčki), v ostalih predelih pa smo to že lani opravili. Tako bo pred vsako zgradbo mogoče izmeriti količino porabljene toplotne energije, vsak stanovalec pa si lahko v stanovanju uredi posebno merjenje in to na svoje stroške. Ponudba jim je dana in Komunalno podjetje celo ponuja brezplačno enoletno uporabo merilca, so pa seveda ti merilci univerzalni in upoštevajo tudi elemente, po katerih lahko ugotovimo v kateri etaži leži stanovanje. Preko 400 je takih, ki so vezani na ta sistem ogrevanja, bolj natančne številke nimamo na razpolago, v to pa so všteta tudi občinska - solidarnostna stanovanja. Teh imamo 43, od tega jih je 30 v tistem predelu, ki mu pravimo Taborišče, vsa ostala pa so privatna stanovanja. Naj večji problem je zagotovo mešana lastnina, zato se že pojavljajo problemi pri sanaciji teh zgradb in stanovalci imajo tudi pri dogovorih mnogo težav. Znova bo morala pri tem pomagati tudi občina, kajti posamezne zgradbe v naselju bo potrebno temeljito obnoviti.«
Pred nekaj tedni smo tudi v dnevnem časopisju lahko prebrali o težavah stanovalcev v naselju Taborišče, kjer nimajo niti osnovnih pogojev za življenje. Koliko je teh stanovalcev in kako bi lahko občina poskrbela zanje? Ali imate na voljo še kakšno solidarnostno stanovanje?
Alojz Šprah: «To je vsekakor splošna stanovanjska problematika ne samo v naši občini, ampak nasploh v celi državi. Danes posebnih sredstev za ta del reševanja stanovanjskih problemov ni, seveda pa že sedaj računamo, da bomo nekaj iztržili iz delitvene bilance, kajti pred leti smo vsi skupaj prispevali v stanovanjski fond. Delitev premoženja z bivšo občino Ptuj se je zataknilo ravno najbolj na stanovanj-
skem področju, zato bomo morali prej ali slej najti pravo pot in doreci posamezne delitve. Radi bi pridobili vsaj stanovanjsko pravico, da bi lahko potem pomagali našim ljudem, nekaj stanovanj pa bi lahko pridobiti tudi z obnovo ostrešij v sedanjih blokih. Z malo denarja tega ne bomo uspeli izpeljati, morda pa se bo ponudila kakšna priložnost odkupiti stanovanja. Problemov v Taborišču je resnično veliko, v evidenci imamo 30 solidarnostnih stanovanj, če jim sploh lahko tako rečemo. Ljudje imajo na voljo zasilne stanovanjske razmere, v tovarniških zidanicah pa je najhuje in sam sem si pred leti to že ogledal. Občina je to nasledila, v tem naselju ostaja zgodovina predvsem 2. svetovne vojne in dobro bomo morali premisliti kaj narediti s temi zgradbami in celotnim naseljem. Tukaj so se dogajala grozodejstva, veliko tega smo že imeli priložnost prebrat tudi v časopisju in videti v dokumentarcu. Občina je šele na začetku poti, saj smo na zadnji seji občinskega sveta izbrali izvajalca, ki bo pripravil projektne naloge - urbanističnega načrta za naselje Toborišče - Kidričevo.«
Ko sva ravno pri urbanističnem načrtu za samo Toborišče, kaj bo naselje s tem pridobilo in kako je ta načrt sestavljen? Kaj lahko v prihodnje od njega pričakujemo in kakšen je njegov današnji obseg?
Alojz Šprah: «Manjši krog ljudi želi, da bi ta del ohranili v spomin, da bi tam uredili spominske sobe z muzejem, tako da bi en del služil ogledom, drugega pa bi uredili za malo gospodarstvo. Že sedaj je tam nekaj podjetij (v zadnjem času tudi šiviljstvo Šmidth), pa moram reči, da prihod neke tuje firme za našo občino na začetku ni pomenil veliko, šele sedaj pa je za nas že marsikaj moteče, seveda tisto kar se tam dogaja. To področje je veliko 16 hektarjev, zaradi strpnosti reševanja problema pa bomo seveda morali v prihodnje prisluhniti vsem in južni del naj bi namenili za stanovanjski del. Tam je sedaj že nekaj posameznih hiš, vse skupaj pa je šele na začetku in strokovnjaki bodo zagotovo dali več predlogov in nam tudi po
najboljših močeh svetovali.«
Kako je z brezposelnostjo v vaši občini? Koliko ljudi je trenutno brez dela?
Alojz Šprah: «Natančne številke nimamo, najhuje pa je slišati, da imamo tudi mi, tako kot marsikje v državi, največ mladih ljudi brezposelnih. V Ljubljani smo župani to že večkrat poudarili, zato bomo morali temu problemu v prihodnje posvečati več pozornosti in pomagati mladim ljudem do zaposlitve. Potem ko smo bili nedavno na obrtnem sejmu v Celju, smo tam lahko spoznali, da se nekaj novih možnosti zaposlovanja ponuja tudi v malem gospodarstvu, predvsem v družinskih podjetjih in v samozaposlovanju, naš odbor za gospodarstvo pa pretežno sredstva namenja za kredite. Težava pa je tam, kjer sije ne bi želeli, saj lahko za te kredite kandidirajo samo obstoječi podjetniki z nekajletnimi izkušnjami. Torej bo marsikaj potrebno spremeniti še v obstoječi zakonodaji, potrebno bo vzpodbujati samozaposlovanje, srečo pa imamo tudi v tem, da so naši ljudje pretežno ukvarjajo še s kmetijstvom. S tem nekako uspevamo ohranjati socialni mir, veliko bolj težavno pa je v samem naselju, kjer je brezposelnost precejšnja in veliko socialnih problemov. Center za socialno delo na Ptuju dobro deluje, vendar pa mnogi ljudje niti ne vedo, da izpolnjujejo določene pogoje za pridobitev pomoči in si tudi zato ne morejo izboljšati pogojev za življenje.«
TURIZEM NIMA PERSPEKTIVE
Občina Kidričevo je v celoti ravninska občina: na eni strani industrijsko - podjetniško naravnana in na drugi usmerjena v kmetijstvo, o razvoju turizma pa je malo slišati. Imate morda pripravljene kakšne načrte tudi za razvoj turizma v občini?
Alojz Šprah: «Turistična sfera je ravno naša slabost, čeprav smo že veliko razmišljali o ustanovitvi turističnega društva v občini, pa nekako do tega še nismo prišli. Veliko več je
podjetniškega interesa, to bi lahko bilo tudi moteče za razvoj turistične panoge, imamo pa v tej smeri samo rekreacijski bazen v Kidričevem. Po zadnjih podatkih ima visoke ocene, predvsem po izgledu in čistoči, bazenu pa potem lahko dodamo še golf vadbišče, pri gostinski ponudbe pa se skoraj vse neha. Imamo nekaj gostinskih lokalov, kolikor mi je znano se jih še nekaj ureja, za višji nivo pa je to še mnogo premalo. Turističnih kmetij na ravninskem delu skoraj nima smisla razvijati, kajti naselja so dokaj strnjena, v Zgornjih Jablanah se sicer govori o turistični kmetiji, vendar tudi tam še nimajo vseh pogojev za uradno registracijo. Imamo nekaj sakralnih spomenikov, grad v Kungoti pa je naša sramota že iz preteklosti. Sama zgradba je že močno propadala pred nastankom naše občine, so pa bila leta, ko bi se še dalo kaj narediti, pa ni bilo denarja. Lahko rečem, da grad danes nima več svetle prihodnosti. Vrnjen je dedičem - prejšnjim lastnikom, zanj je podanih tudi nekaj odškodninskih zahtevkov, vendar občina ne bo prevzela bremena nase.«
Na začetku novega šolskega leta je potrebno spregovoriti tudi nekaj besed o samih pripravah na devetletno šolanje. Kakšne pogoje trenutno izpolnjujeta vaši dve OS in kaj bo občina morala v šolskih zgradbah še dodatno urediti?
Alojz Šprah: «Imamo dve osnovni šoli: Kidričevo ima zraven še podružnico v Lovrencu, povsod pa bomo morali zgraditi tudi dodatne šolske prostore, morda manj v Kidričevem, zato pa več v Cirkovcah. Potrebovali bomo še mnogo denarnih sredstev, lahko pa povem, da imamo za naložbo v Kidričevem že pripravljene projekte in se bomo z Ministrstvom za šolstvo kmalu lahko pričeli pogovarjati tudi o deležu države pri investiciji. Vemo, da ministrstvo pri vsaki naložbi prispeva 50 odstotkov sredstev, drug delež pa ostaja občini in morali bomo več sredstev vložiti v šolsko zgradbo v Cirkovcah. S prostorsko ureditvijo smo tam imeli tudi nekaj težav, zato se
pripravlja nov idejni projekt in vsekakor bomo morali na vseh šolah zagotoviti pogoje kot zahteva bližajoče 9-letno šolanje.«
V občini vam torej do konca leta ostaja še veliko projektnih nalog, želja in potreb. Kako pa boste pospremili na pot tretjo številko občinskega glasila Ravno polje?
Alojz Šprah: «Tretji številki občinskega glasila bi zaželel samo to, da bi bila vsebinsko dobro in sprejeta vsaj tako kot je bila pred poletjem druga. Kakšnih posebnih kritik nanjo nazadnje ni bilo, naši občani so zadovoljni z vsebino, saj smo na tistih nekaj straneh zajeli vsa področja našega delovanja in vse krajevne odbore. Vsi predsedniki krajevnih odborov imajo možnost sodelovanja in tudi kaj napisati, želim pa da je naše občinsko glasilo dobra informacija občanom vsaj vsaka dva meseca. Dobro se zavedamo možnosti informiranja ljudi, potem je tudi naše delo lahko lažje, posamezne politične strukture pa se v zadnjem času poslužujejo tudi sredstev javnega obveščanja. Rad bi samo rekel občanom, da naj ne nasedejo tistim govoricam, ko se sliši, da vsa sredstva odtekajo v Cirkovce, kar seveda ne more biti res. Proračun je narejen za celotno občino, vlaganja v infrastrukturo so po vsej občini in takšne je bil tudi dogovor občinskega sveta, včasih pa je slišati še kakšno pohvalno besedo. Skupaj ugotavljamo, da v občini potrebujemo svoj časopis, samo skupno delo in prispevek k sami vsebini pa lahko naredi naš časopis dober. Trudili se bomo, da bo v prihodnje še boljši, občina Kidričevo pa bo kmalu morala imeti tudi svoj občinski praznik. Skoraj vse sosednje občine so si praznik že izbrale, zato nam lahko pomagate tudi Vi, občani, s svojimi predlogi, seveda pa se bodo morali z njim potem strinjati vsi krajevni odbori. Radi bi pokazali svoje občinske simbole: grb in zastavo in javno predstavili svojo občino.«
T.M.
Občinski
svet
Imenovan je bil kadrovsko spremenjeni krajevni odbor Kidričevo, katerega člani so:
Ivanka Gorše, Ul. Borisa Kraigherja 11, Kidričevo Borut Mlinarič, Ul. Borisa Kraigherja 15, Kidričevo Vera Kuret, Ul. Borisa Kraigherja 11, Kidričevo Janko Levanič, Kajuhova 11, Kidričevo Vlado Sere, Ul. Borisa Kraigherja 7, Kidričevo Srečko Svenšek, Kajuhova 1, Kidričevo Lili Hojnik, Kajuhova 7, Kidričevo Zvonko Jevšovar, Ul. Borisa Kraigherja 9, Kidričevo Franc Šalamun, Tovarniška ul. 22, Kidričevo
Občinski svet je med izdajama druge in tretje številke
občinskega glasila zasedal dvakrat in to na 9. in 10. izredni seji. Na sejah je bilo sprejetih nekaj pomembnih odločitev.
lede na uspehe nogometnega kluba Aluminij, ki je v V# letošnjem letu prišel iz tretje v drugo ligo in glede na stroške, ki so se v kljubu s tem povečali je občinski svet sprejel sklep, da se pokrijejo stroški za košnjo igrišč.
Glede subvencioniranja travnega semena v občini Kidričevo je občinski svet sprejel sklep, da se subvencionira nakup travnega semena v Občini Kidričevo v višini 50 % cene semena.
Na predloge nekaterih svetnikov, ki so bili podkrepljeni z določenimi dejstvi je občinski svet občine Kidričevo sprejel sklep o razrešitvi Krajevnega odbora Strnišče.
V naselju Njiverce se bo izgradila javna razsvetljava, kar je tudi Občinski svet potrdil z sprejetjem sklepa, izvajalec pa bo naugodnejši ponudnik SKAT, Jernejšek Zdravko samostojni podjetnik.
Izvajalec za postavitev 12. avtobusnih čakalnic na območju občine Kidričevo, ki bo stala 5 mio SIT, bo samostojni podjetnik Vraz Marjan.
Sanacijo fasade na poslovno stanovanjskem bloku bo izvajalo Gradbeno podjetje Ptuj. Ureditev parkirišča pred omenjenim poslopjem pa podjetje Tampon d. o. o. .
Izvedbo ogrevanja in merjenja porabljene energije bo prevzelo Komunalno podjetje Ptuj.
I. K.
©w&©m
sa
V proračunu občine Kidričevo za leto 1997je za financiranje javne porabe na področju družbenih dejavnosti namenjenih dobrih 137 milijonov tolarjev. Verjemite, da omenjena sredstva skrbno in preudarno delimo med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Da pa bi bili o porabi proračunskih sredstev čim korektneje informirani, Vam v nanizanih postavkah prikazujemo delež sredstev posameznega uporabnika:
ŠPORT 5.467.000,00 SIT
Šolski šport, rekreacijske športne prireditve, dotacije športnim društvom.
ZDRAVSTVO 7.900.000,00 SIT
IZOBRAŽEVANJE - 37.777.060,00 SIT
V postavko je všteta dejavnost osnovnih šol, Ljudske univerze, Dijaškega doma, Glasbene šole, Fundacija dr. Trstenjaka in prevozi učencev.
SOCIALNO VARSTVO - 24.308.600,00 SIT
Zajete so subvencije stanarin, javna dela, dotacije humanitarnim organizacijam, oskrbnine v socialnih zavodih, sofinanciranje Centra za socialno delo, počitniško letovanje socialno ogroženih otrok....
OTROŠKO VARSTVO - 52.722.000,00 SIT
Omenjeni znesek tvorijo dotacije za vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter investicijsko vzdrževanje vrtcev in oprema.
KULTURA - 9.122.210,00 SIT
Sredstva so namenjena delovanju krajevnih knjižnic, dejavnostnim kulturnih društev in skupin, plačilu kulturnih prireditev in gostovanj, investicijskemu vzdrževanju kulturnih spomenikov ter dvoran.
Postavka vključuje prispevke za zdravstveno varstvo, dotacije humanitarnim društvom in plačilo storitev mrliške ogledne službe.
Povdarjamo, da si prizadevamo zagotavljati pogoje za učinkovito osnovno zdravstveno varstvo prebivalcev; bodisi preko JZ Zdravstveni dom Ptuj ali s podelitvijo koncesije zasebnim zdravstvenim delavcem. Tudi v bodoče bomo pristajali zgolj na tiste oblike, ki bodo po meri naših občanov in pri tem ne želimo zaostajati za sosedi.
Med nami živijo tudi osebe z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, čeprav morda njihivo prisotnost velikokrat spregledamo. Ne ostanimo nedovzetni za njihove težave, pomagajmo jim, da postanejo vidni. Na prošnje invalidov za pomoč pri nakupu rehabilitacijskih pripomočkov ter odpravi arhitektonskih ovir se odziva tudi naša občina.
In katere so prioritetne delovne naloge Odbora za družbene dejavnosti v prihodnosti?
-	ob že zastavljenih programskih ciljih bo potrebno posvetiti pozornost konkretnim rešitvam pereče stanovanjske problematike.
-	nov šolski zakon nam nalaga intenzivno pripravo na devetletno šolanje.
-	zaradi prevelikega števila oddelkov J VVZ Ptuj, kateri je do nedavnega pokrival območje celotne bivše ptujske občine, smo bili tudi mi primorani poiskati rešitev, ki bi ustrezala določilom zakona. V naši občini smo izbrali model samostojnega J VVZ Kidričevo, odlok o ustanovitvi je v pripravi.
Odbor za družbene dejavnosti: Peter Pišek
dbor za varstvo okolja in požarno varnost je zadolžen v zadnjem letu predvsem za področje varstva okolja, požarno varnost pa smo prepustili v večji meri Gasilski zvezi Kidričevo.
V Odboru se trudimo, da bi poskušali urediti zadeve, ki so bile v prejšnjem času nepremišljeno narejene. Tu mislim predvsem na naše opuščene gramozne jame, ki jih imamo zelo veliko. V te jame ljudje odlagajo vse mogoče, tudi svinjske kože ter ostale strupe, kar gotovo ne bo pripomoglo k izboljšanju pitne vode.
Spoštovani občani, zavedajmo se da živimo na rezervatu pitne vode in da je voda vir življenja, zato ravnajmo tako, da bodo lahko
resnično zamisliti in se zavzeti, da se čimprej pristopi k izvedbi kanalizacije, ki bo za nas velikega pomena v smislu izboljšanja podtalne vode. Odbor je predlagal kar precej predlogov in tvorno sodeloval pri pripravi zakonov in pravilnikov, ki se nanašajo na varstvo okolja, odvoz komunalnih odpadkov itd. Tu ugotavljamo, da je še veliko gospodinjstev ki nima urejenega odvoza smeti, ki je bil z odlokom predpisan za vsa gospodinjstva. Skupaj z izvajalcem “Cisto mesto ” bomo vse, ki teh posod še nimajo vljudno zaprosili, da si jih nabavijo, potem pa se bomo začeli ukvarjati s inšpekcijsko službo. Vsako gospodinjstvo ima odpadke. Kam jih odlaga, če nima posode. Vse
da se nekatere opuščene gramoznice uredijo v druge namene. Predvsem v sprehajalne poti, vodni šport, ribolov ali kaj podobnega. Prvi takšen projekt bi pripravili za opuščeno gramoznico v Strnišču (jama KK), ki je sedaj last sklada. Skupaj s krajevnim odborom Strnišče bomo te
OHRANIMO ZDRAVO. NARAVO za NAŠE NASLEDNIKE
naši nasledniki živeli zdravi in pili čisto vodo. Ugotavlja se, da so nakateri zasuli domače studence, nekateri pa celo izpeljali svoje hišne odplake v studence. Zagotavljam Vam, da bomo te povzročitelje našli, saj je to zločin nad ljudstvom, ki pije vodo v tej okolici. To je direktno onesnaževanje podtalnice. Za nekatere že imamo prijave, ostale kršitelje pa bomo postopoma odkrili. Vsi nekako krivijo za onesnaženo podtalnico kmetijstvo, kar pa ni res. Kar poglejmo v svoji okolici kako imamo urejene naše ponikalne jame za fekalije.
Po odločitvi inšpekcije bi morale imeti naše fekalne jame zaprta dna in bi jih morali sproti prazniti ter vsebino odpeljati na urejeno odlagališče. Tega nihče ne izvaja. Vse fekalije gredo direktno v globino in v izvire pitne vode.
Vsi se moramo nad tem
ne gre na gnojišče in tudi skuriti ni mogoče vsega, oziroma je prepovedano. Torej kje končajo določeni odpadki?
Spoštovani občani. Mislim, da smo moralno dolžni, da poskrbimo, da bodo naši odpadki tam kjer jim je mesto in da bo na tak način naše življenje lepše in bolj zdravo. V Odboru se tudi trudimo, da bi čimprej prišli do lokacije za reciklažno dvorišče kamor bi lahko občani kontrolorano vozili akumulatorje, odpadna olja, odpadno železo itd. Projekt nam bo v večji meri financiralo Ministrstvo za okolje in prostor. Toda pojavil pa se je problem. V urbanističnih planih nismo predvideli gradnjo teh objektov, ki bi bili postavljeni odmaknjeno od naselij. Mislim, da bomo naleteli na posluh pri upravni enoti in to zadevo uredili v obojestransko dobro. V Odboru bi tudi želeli,
možnosti preverili in če bodo takšne želje, tudi to realizirali. V Odboru imamo še veliko pobud in želja toda za to je potrebna tudi volja vseh občanov. Na zadnji seji smo sprejeli tudi sklep, da se očisti potok Kamenišnico od Sv. Gaja proti Cirkovcam, v katerem se je nabrala voda iz kanalizacije in ni odtekala. Z zrakom zaenkrat večjih težav v naši občini nimamo, bomo pa morali rešiti problem prahu iz deponije v Talumu, ki moti krajane Strnišča in okolice. Uporabnike smo o tem že obvestili. Veliko bi še lahko povedali, toda zaenkrat naj bo to dovolj. Želeli bi, da bi se občani začeli zavedati pomena čistega okolja in čim več prispevali za bolj zdrav način življenja.
Predsednik Odbora za varstvo okolja in požarno varnost Janko Celofiga
"Užitna"
voda tudi v Strnišču.
nekajletnem pričakovanju so kra-Jl jani Strnišča dočakali, da jim je preko vodovodne pipe pritekla "čista" voda. Dobili so novo primarno napeljavo, ki se sedaj napaja, ne več iz tovarniškega črpališča temveč iz črpališča v Skorbi.
Kljub namigovanju nekaterih krajanov glede "krivde" občine Kidričevo, da do realizacije omenjenega ni prišlo prej, so se dela realizirala v sprejemljivem času. Na to, da pa je prišlo do zakasnitve pri izvedbi, je vplivalo več faktorjev, ki niso bili vnaprej predvideni.
Občinski svet je sprejel sklep za izvedbo tega projekta leta 1996 v katerem letu je bila tudi izdelana lokacijska dokumentacija, katero je v celoti pripravil Projek inženiring. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano maja letos. Sicer so se nekatera dela začela že izvajati meseca aprila, ampak jih je bilo porebno začasno prekiniti, prav zaradi tega, ker še ni bilo dokumentacije.
Za glavnega izvajalca del je bilo izbrano podjetje Tampon, kot podizvajalec pa podjetje Nizkogradnje. Kot investitor je bilo Komunalno podjetje Ptuj s katerim je bila iz strani občine Kidričevo sklenjena finančna pogodba. Dela so praktično skoraj v celoti opravljena, razen nekaj metrov trase, ki še ni na fino splanirana. Torej preko 41 vodovodnih priključkov sedaj priteka neoporečna voda z dovolj velikim pretokom.
Investicija projekta
“IZGRADNJA VODOVODA V STRNIŠČU” je stala 15.507.500,00 SIT.
Ivan KOJC
	
Izvedba vodovodnega cevovoda v Strnišču po ponudbi Tampon	15.060.000,00 SIT
Vodenje investicije do predaje objekta upravljalcu	132.000,00 SIT
Tehnični finančni in administrativni posli investitorja	115.500,00 SIT
Razni nepredvideni stroški (takse, odškodnine, stroški inšpektor.)	200.000,00 SIT
SKUPAJ	
nove avtobusne čakalnice
Na 10. izredni seji je občinski svet sprejel sklep o financiranju postavitve avtobusnih čakalnic.
proračunu je za ta jf namen predvideno 5 mio SIT, kar pa bi zadostovalo le za 12 in ne 18 čakalnic, kolikor jih je predivideno glede na število vasi in glede na lokacijo.
S strani župana je bil podan predlog, da se sprejme rebalans proračuna in se sredstva za ta namen povečajo iz 5 na 8 mio SIT, kar bi zadostovalo za postavitev vseh 18-tih
avtobusnih čakalnic.
Sklep Občinskega sveta je bil, da se odobrijo sredstva v višini 5 mio sit, to je za 12 čakalnic, da se lahko podpiše pogodba z izvajalcem. Glede lokacije teh čakalnic pa bo Občinski svet določal na naslednji redni seji. Izvajalec del bo Vi & Mi, Vraz Marjan, samostojni podjetnik iz Kidričevega.
I.K.
TEŽAVE z DIVJIMI ODLAGALIŠČI
Frasova jama še zmeraj polna
Se zdaleč ni konca težav z nedovoljenim odlaganjem vseh vrst odpadkov. Kako se rešiti težav na področju varstva okolja?
g^otem, ko so v občini fr Kidričevo že sprejeli odlok o zbiranju, sortiranju in odvozu komunalnih odpadkov po vseh naseljih občine, pa še zdaleč ni konec težav z nedovoljenim odlaganjem vseh vrst odpadkov. Tako naj bi po tem odloku imelo vsako gospodinjstvo svojo posodo za smeti, s tem pa bi lahko zmanjšali število divjih odlagališč v občini in se tako rešili težav na področju varstva okolja.
Po zadnjih podatkih kar dobrih 30-odstotkov gospodinjstev še nima posode za smeti in je ne želi sprejeti, občina pa bo v prihodnje pač morala izbrati še
kakšno drugo pot.
Vendarle so posledice tega dobro vidne na številnih divjih odlagališčih, saj se nekateri
naši občani pač premalo zavedajo kako pomembno je ohranjati čisto okolje in »zdravo«, pitno vodo tudi za bodoče rodove.
T.M.
Zaskrbljujoč pogled na nedavno sanirano Frasovo jamo v Cirkovcah.
ZLOŽBE, DENACIONALIZACIJE, VZDRŽEVANJE MELIORACIJ in LASTNINJENJE
V občini Kidričevo se je minulo sredo 20. avgusta mudil na delovnem obisku minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, ki se je na turistični kmetiji Medved v Zg. Jablanah, sestal in skoraj tri ure pogovarjal z kidričevskim županom Alojzem Šprahom, člani kmetijskega odbora za kmetijstvo, ter predstavniki Kmetijske zadruge Lovrenc in KK Ptuj - enote Pragersko.
Ministra so v razpravi opozorili na nujnost komasacije ali zložbe okoli 1500 ha kmetijskih zemljišč na Dravskem polju, saj je zaradi prevelikega števila manjših in razdrobljenih parcel obdelovanja težje in predvsem dražje. Minister Smrkolj seje strinjal, daje zložba zemljišč potrebna, saj gre za racionalnejšo porabo, vendar je opozoril, daje treba upoštevati vse okoljevarstvene, zakonske in tudi finančne vidike, predvsem pa prostorski plan in pridobiti še mnenje ministrstva za okolje in prostor. Kmetje so potarnali tudi
zaradi prepočasnega postopka denacionalizacije ali vračanja po vojni odvzetih zemljišč, saj je med okoli 500 zahtevki za vračanje okoli 200 ha zemljišč, rešenih le nekaj primerov. Minister Smrkolj je obljubil, da bodo zaradi tega v kratkem naredili analizo o poteku denacionalizacijskih postopkov in seveda ustrezno ukrepali. Razpravljale! so potožili tudi nad dragim vzdrževanjem melioracijskih sistemov, ter na drugi strani o nujnosti namakanja nekaterih kmetijskih zemljišč, kar pa je glede na rezervat pitne vode pod njimi tudi vprašljivo. Ministru so tudi predlagali, da bi po vzoru Evrope za kmetijsko proizvodnjo regresirali ceno pogonskega goriva, potarnali so nad nerešenim problemom kdo naj številči njihove živali, menili so, daje treba storiti več za varovanje in ohranjanje naših gozdov, ter za zmanjševanje onesnaževanja okolja v kmetijski proizvodnji, ter negodovali nad predragim plačevanjem gramoza za vzdrževanje poljskih cest. Predenje minister Smrkolj odhitel na pogajanja o lastninskem deležu v Ormoško tovarno sladkorja, je našel še nekaj časa za krajši pogovor o aktualnih vprašanjih kmetijstva na Dravskem polju.
Gospod minister, kmetje so vas opozorili, da so kmetijska
Foto: M. Ozmec
zemljišča na Dravskem polju preveč razdrobljena, kakšne so po vašem možnosti za realizacijo tega projekta?
"Ta predlog je izredno pozitiven, kajti gospodarjenje na razdrobljenih kmetijskih zemljiščih je izredno neekonomično. Prepričan sem, da bomo s to njihovo vzpodbudo ob pridobitvi vseh tehničnih, strokovnih in finančnih zmožnosti, v kratkem prišli do tega, da se zložbe opravijo. Seveda tudi ob interesu lastnikov, ki bodo lahko na kmetijskih zemljiščih tako zagotovo bolj ekonomično gospodarili. Čimprej je treba ustanoviti nosilca celotne akcije, recimo komasacijsko skupnost ali podoben organ, ki bo lahko akcijo tudi legalno vodil in legaliziral.
Bo to precej drago?
"Izredno težko je reči, koliko bodo zložbe veljale, kajti izredno pomembno je, kolikšno število
parcel na hektar bo v zložbi zajetih. V osnovo stroškov pa sodijo tudi stroški geodetskih del in nekateri, morda nepredvideni stroški."
Sicer pa je država verjetno pripravljena sodelovati tudi pri tem projektu?
"V proračunu imamo postavko zložbe zemljišč iz katere lahko občinam in skupinam, ki imajo interes, zagotavljamo za to del sredstev. In zagotovo bo tudi v tem primeru tako. "
Problem zložb kmetijskih zemljišč je v Sloveniji sicer še zmeraj aktualen?
"Tako je, to je izredno velik problem. V trenutku vključevanja Slovenije in slovenskega kmetijstva v evropsko unijo ugotavljamo, da imamo na okoli 1 milijon ha kmetijskih zemljišč, od katerih je aktivnih le okoli 700.000 ha, kar 5 milijonov kmetijskih parcel in daje povprečna velikost parcele komaj 20 arov. Da imamo tudi na področju gozdov prek tri milijone gozdnih parcel in, da imajo povprečno velikost le 36 arov. Tako je na področju zložb tudi v naslednjih desetletjih - kajti zložbe so dolgotrajen proces - potrebno še veliko storiti. Vsekakor pa je ta pobuda iz občine Kidričevo pozitivna."
Opozorili so vas tudi, da je tukaj na Dravskem polju proces vračanja razlaščenih in odvzetih kmetijskih zemljišč izredno počasen, kaj menite zakaj?
"Vzrokov je veliko in jih ne bi našteval. Zadevo sem resno vzel na znanje in bom skupaj z upravno enoto in službami našega
ministrstva preveril zakaj gredo zadeve počasneje kot drugod v Sloveniji. V skupnem sestanku z župani pa bomo poskušali najti način da se zadeve pospešijo, da se postopki denacionalizacije čim-prej izvršijo, še posebej če bomo na tem območju opravljali zložbe zemljišč, kajti brez dokončanih denacionalizacijskih postopkov bodo zložbe izredno težko izvedljive.
Problem zase je vzdrževanje melioracijskih sistemov, ki so bili na območju Dravskega polja pred leti opravljeni v razmeroma velikem obsegu, vendar kmetovalci sedaj tarnajo, da je vzdrževanje teh sistemov precej drago, pa tudi viri financiranja so problematični?
"Vzdrževanje melioracijskih sistemov je redno delo, ki ga morajo izvajati upravljalci melioracijskih sistemov. Vemo, da so bile investicije v to izredno drage. Na žalost je prišlo do nekaterih sprememb, ki so redno vzdrževanje nekako zmotile. Seveda na Kmetijskem ministrstvu v okviru proračuna zagotavljamo del sredstev za vzdrževanje melioracijskih sistemov, gre za okoli 92 milijonov letno, in ta sredstva bomo občinam tudi zagotovili. Seveda pa bomo morali resno proučiti nadaljni sistem vzdrževanja in financiranja. V Sloveniji je bilo v zadnjih 20 ali 30 letih izvedenih preko 90 projektnih melioracij, ki jih je treba redno vzdrževati, saj vemo, da so tudi sanacije takih sistemov izredno drage. Zato bo to tudi ena od pomembnejših nalog našega ministrstva v tem mandatu.
In kakšne možnosti so za to, da bi kmetijski proizvajalci dobivali za delo na poljih cenejše pogonsko
gorivo, kot je bilo slišati eno od zahtev razpravljalcev v Cirkovcah.
"Ja, te zahteve po cenejši kmetijski nafti, oziroma regresiranju pogonskega goriva v kmetijstvu so v slovenskem prostoru zelo velike. Treba je vedeti, da je nafta v evropskem prostoru za kmetijsko proizvodnjo resnično cenejša, sicer zelo različno od države do države. Zato tudi mi pripravljamo projekt, da bi predvsem z vložkom ki bi bil naravnan v ekološkem smislu, prišli do tega, da bi država oprostila del plačevanja prometnega davka za pogonsko gorivo v kmetijstvu in tako bi kmetovalcem strošek proizvodnje zagotovo znižali."
Tudi lastninjenje v kmetijstvu rojeva nekatere težave. Kako so rešljivi problemi zaradi izgube lastninskih deležev v proizvodnih in predelovalnih kmetijskih organizacijah?
"To je na vašem območju, seveda mislim tudi na Ormož, izredno resen problem. Vemo za kaj gre, da so nekatere zadruge predvsem zaradi hude krize, ki je v slovenskem zadružništvu, svoje deleže odprodale. Zelo resno se bomo morali pogovoriti, predvsem z vsemi zadrugami, da obdržijo te deleže in s tem obdržijo svojo pravico do soodločanja v podjetjih kmetijsko - predelovalne industrije.
Zelo pomembno je, da se to ohrani, kajti če ne bomo odločali, potem je seveda vprašanje, koliko je bilo sploh smiselno zagotoviti te dežele kmetijskim zadrugam, oziroma kmetom."
Vir:
Radio-Tednik Ptuj M. O.
eto je naokoli, pred vsemi nami pa novo šolsko leto. Naše misli so uprte v delo in načrte, ki smo si jih zadali v letošnjem šolskem letu. Osnovno šolo Cirkovce v šolskem letu 1997/98 obiskuje 237 učencev v 12-ih oddelkih. Prvega septembra so naše učence sprejele na novo prepleskane nekatere učilnice in drugi šolski prostori, saj se zavedamo, daje v urejenih prostorih lahko naše počutje bolj prijetno in delo kvalitetnejše.
razreda. Učenci, ki pa se niso odločili za fakultativni pouk, pa imajo možnost pridobiti ali izpopolniti omenjena znanja v krožku. Drugi fakultativni pouk, ki ga tudi izvajamo prvič pa je pouk angleškega jezika v četrtem razredu. Naslednja leta se bo fakultativni pouk širil naprej v višje razrede.
S tem je dana učencem možnost, da si pridobijo več znanja za novo tisočletje. Naslednja novost v letošnjem šolskem
zgodovinski ogled mesta Ljubljane.
V tem sklopu pa vsekakor ne smemo zanemariti obeh šol v naravi. Učenci 4. razreda so se pred kratkim vrnili iz poletne šole v naravi , ki sojo uspešno preživeli v Simonovem zalivu, medtem, ko se bodo petošolci v decembru na Rogli učili prvih osnov smučanja.
To so le nekatere

Delovni pogoji so odločilnega pomena pri delu in uspehu v šoli, zato lahko tudi s pridobitvijo prostora za računalniški pouk trdimo, da imamo zmerne pogoje za delo, ki pa še ne dosegajo standarda devetletne šole, zato bodo naše aktivnosti še nekaj časa usmerjene v to smer. S pridobitvijo računalniške učilnice pa smo pridobili možnost kvalitetnega pouka računalništva in naša želja je, da bi tako učitelji kot učenci dosegli povprečno raven računalniške pismenosti. V ta namen letos prvič izvajamo fakultativni pouk računalništva za učence od 5. do 8.
letu pa so strnjene naravoslovne aktivnosti za učence 7. razredov. Ker si mnogi učenci že med šolskim letom želijo pridobiti več praktičnih izkušenj in znanj iz naravoslovnih in drugih predmetov Ministrstvo za šolstvo in šport namenja vse večjo pozornost šolskim in obšolskim dejavnostim. V ta namen bomo v aprilu obiskali CŠOD škorpijon na Kozjaku, kjer bodo učenci sedmih razredov pet dni spoznavali osnove prve pomoči, življenje v naravi in etnološke znamenitosti. Učenci osmih razredov, pa bodo v organizaciji CŠOD izvedli astronomski naravoslovni dan in kulturno
aktivnosti, kijih bomo ob pouku na naši šoli izvajali v tem šolskem letu. Prav gotovo pa jih bo še več, za katere se bomo še odločevali tekom šolskega leta, saj se zavedamo, daje trajno le tisto znanje, kije podprto s praktičnimi izkušnjami in neposrednim udejstvovanjem učencev.
Iz navedenega je razvidno, da bo letošnji utrip šole dokaj pester in želimo si, da bi si učenci tako pri rednem pouku, kot pri različnih izvenšolskih aktivnostih nabrali čim več uporabnih znanj za življenje.
Ivanka Korez dipl. pedagog
Tekmovanje gasilcev Gasilskih zvez Podravja. V občini tudi prvi dan
gasilca.
Gasilska zveza Kidričevo je 20. septembra v Lovrencu na Dravskem polju organizirala prvo gasilsko tekmovanje gasilcev enajstih gasilskih zvez podravske regije. Tekmovalo je 87 gasilskih desetin: pionirk, pionirjev, mladink, mladincev, članic A in B, članov A in B, poklicnih enot gasilcev in veteranov, najboljši pa so ob koncu prejeli prehodne pokale, pokale in priznanja. Prve tri uvrščene ekipe po posameznih kategorijah se bodo prihodnje leto pomerile na državnem gasilskem tekmovanju. Kot je povedal vodja tekmovanja in poveljnik GZ Kidričevo, Tone Leskovar, je gasilsko tekmovanje odlično uspelo, udeležba je bila dobra in nekaj dobrih uvrstitev so dosegle tudi domače ekipe gasilcev. Gasilci so se tokrat za spremembo pomerili v hitri mokri vaji, mladince pa je čakala vaja z MB - mokra izvedba.
Uvrstitve
NAJBOLJŠIH
TREH
ekip po posameznih kategorijah:
PIONIRKE
(sodelovalo je 12 ekip):
1.	mesto PGD Oplotnica
2.	mesto PGD Šmartno na Pohorju
3.	mesto PGD Bukovci PIONIRJI
(sodelovalo 13 ekip):
1.	mesto PGD Makole
2.	mesto PGD Oplotnica
3.	mesto PGD Podlehnik
MLADINKE
(do 500 litrov, sodelovala ena ekipa):
1. mesto PGD Pragersko
MLADINCI
(do 500 litrov, sodelovala ena ekipa).
1,	mesto PGD Oplotnica
MLADINCI
(do 300 litrov, sodelovalo 36 ekip):
1.	mesto PGD Laporje
2.	PGD Majšperk
3.	PGD Poljčane
ČLANICE A
(sodelovalo 8 ekip):
1.	PGD Hajdoše
2.	PGD Tržeč
3.	PGD Zagojiči
ČLANI A
(sodelovalo 13 ekip):
1.	PGD Šmartno na Pohorju
2.	PGD Tržeč
3.	PGD Oplotnica
ČLANICE B
(sodelovalo 4):
1.	mesto PGD Zamušani
2.	mesto PGD Mala vas
3.	mesto PGD Pragersko
ČLANI B
(sodelovalo 9 ekip):
1.	mesto PGD Hajdoše
2.	mesto PGD Oplotnica
3.	mesto PGD Videž
poklicne gasilske enote ČLANI B
(3 ekipe):
1.	mesto Impol Slovenska Bistrica
2.	mesto Steklarna
3.	mesto Tovarna sladkorja Ormož
VETERANI
(sodelovalo 6 ekip):
1.	mesto PGD Oplotnica
2.	mesto PGD Impol
3.	mesto PGD Lovrenc na Dravskem polju
Lovrenški gasilci pa so že v na Lovrenčevo nedeljo organizirali tekmovanje v
curkometu, kier ie tekmovalo 16 ekip in naiboliši so znova prejeli pokale in priznani a. Člani gasilskih društev GZ Kidričevo so v tem mesecu praznovali prvi
dan gasilca v občini Kidričevo, ob tei priložnosti pa tudi zlati jubilej
PGD Talum.
NKBM poslovalnica Kidričevo
V soboto zaprto ?
Glede na poslovno potezo NKBM podružnice Ptuj, da je ob sobotah opustila poslovanje v svoji enoti v Kidričevem in glede na to, daje veliko prebivalcev občine Kidričevo nezadovoljnih prav zaradi omenjene poteze NKBM, smo se odločili, da poizkusimo izvedeti zakaj je prišlo do takšne odločitve. Zraven tega, da so nad tem ogorčeni občani, ki so se odločili za opravljanje svojih transakcij v banki prav v soboto, so ogorčene tudi ostale, predvsem trgovinske organizacije. Če preprosto pomislimo, vsi ki se morajo zaradi opravil v banki peljati v Ptuj, še velikokrat opravijo tudi potrebne nakupe, ki pa navadno ob sobotah niso tako majhni, s tem odžirajo velik del dohodka prav zaposlenim v občini Kidričevo.
Povezali smo se z gospo Marijo Ovčar, vodjo oddelka poslovne mreže podružnice NKBM Ptuj, ki nam je v zagovor poslovni odločitvi in kot opravičilo našim občanom, pisno posredovala spodaj objavljeno vsebino:
I.K.
V novi kredini banki Maribor d. d. smo v juliju letošnje leto opustili poslovanje ob sobotah v domala vseh enotah, razen dežurne enote v regionalnem središču (Ptuj-ekspozitura Lackova). Do tega koraka so nas privedla razna dejstva, najbolj pa zahteva Agencije za sanacijo bank Republike Slovenije, ki je pogojevala drastično znižanje zaposlenih v naši banki.
Seveda smo povzeli veliko stvari, da to predvsem za krajane zunaj Ptuja, neprijetno odločitev omilimo.
Če omenimo nekatere spremembe, ki ne nanašajo na Vaš kraj, kjer posluje Nova KBM d. d., Podružnica Ptuj, agencija
Kidričevo:
-	že ob adaptaciji in razširitvi prostorov, smo pripravili pogoje za namestitev bankomata
-	v zadnjem letu pospešeno uvajamo plačevanje preko trajnikov na tekočem računu naših strank
-	poskušamo povečati obseg brezgotovinskega poslovanja s plačilno kartico ACTIVA in še nekaj dodatnih oblik, ki zmanjšujejo nujnost poslovanja za šalterjem.
Pri tem se seveda srečujemo z raznimi problemi, od katerih je nedvomno za nas največ ta, da telefonska linija ne dopušča solidnega pretoka podatkov, kar
je tudi posledica še neaktivi-ranega, sedaj že postavljenega bančnega avtomata v vašem kraju. Po zagotovilu podjetja telekom, je sedaj problem odpravljen in pričakujemo, da bo bančni avtomat le "zaživel".
Prosimo, da nam poskušate oprostiti za vsa ta časovna neskladja, ker bankomat še ne deluje, vsekakor pa bo v kratkem času. Obenem vas prosimo, da skušate tudi vi prispevati k hitrejšemu reševanju bančnih storitev v naši enoti in pričnete poslovati z instrumenti negotovinskega poslovanja, čeki, kartico....
Vodja oddelka poslovne mreže Podružnice Ptuj Marija OVČAR
&tač6e,
cOuz^i fauzlci Z
Kot vidite, prišli ste \ skoraj do konca 1 tretje številke
občinskega glasila občine Kidričevo. jh Preko njega boste sproti obveščeni o delu v občini ter o raznih drugih zanimivih dogajanjih na področju kulture, športa, gospodarskih dejavnostih, predvsem pa o delu
občinskega sveta in župana. Da pa bo glasilo naše in vaše, vas prosimo, da nam v bodoče pomagate z vašimi konkretnimi pripombami in predlogi ustvariti zanimivo vsebino glasila. Vabimo predvsem predsednike oziroma člane Krajevnih odborov in raznih drugih komisij, da sproti poročajo o dosežkih na področjiu njihovega dela. Vabljeni tudi vsi ostali občani občine Kidričevo, da nam v obliki člankov napišete kaj vzpodbudnega in zanimivega. Žaljivih vsebin ne bomo objavljali, prav tako komercialnih
oglasov -vsaj zaenkrat še ne.
Torej, s skupno močjo ustvarimo "RAVNO POLJE".
V. d. urednika Ivan KOJC
Vsem občanom in bralcem občinskega glasila "RAVNO POLJE" sporočamo, da lahko oddajo ali pošljejo članke za naslednjo številko glasila, s pripisom "ZA UREDNIŠTVO GLASILA ", na občinskem uradu Občine Kidričevo do 15.11.1997.
MARJANČIN
miMT
T1 isti petek 13., se je marsikdo malce popraskal za ušesom in preplašeno pogledal skozi okno. Toda ko se je spomnil, da gre na Marjančin izlet, kjer bo veliko zabave in prijetne glasbe, so se mu misli preusmerile popolnoma drugam.
In res je bilo tako. Že ob osmi uri zjutraj je prvi avtobus krenil iz Maribora. Potniki so bili že kar na začetku živahni in dobre volje. Ko se je avtobus ustavil pred gostilno Korže v Cirkovcah, kjer so potnike presenetili s prijetnimi zvoki člani ansambla Idila, je bila karavana pripravljena. Tako razpoloženi smo nadaljevali pot preko Atomskih toplic, vse tja do Brežic, kjer smo odložili muzikante Idile.Ti so imeli vajo za večerno gala prireditev. Ostali del karavane se je odpeljal na kopanje v Čateške
toplice. Ko se je dan začel prevešati v večer, smo se napotili na prizorišče Marjance v Brežicah. Že pred vhodom smo se srečali še z drugimi potniki iz avtobusa,ki je krenil na pot ob 17. uri iz Cirkovc. Večina ljudi je bila oblečena v Idiline majice, pa tudi transparentov je bilo nekaj. Z glasnim vriskanjem smo se pomikali do prostorov, ki so bili čisto v ospredju rezervirani za nas.
Končno se je prireditev pričela. Na prizorišče, tik pred oder, so doskočili padalci in tako dali znak za pričetek prireditve. Na odru so se vrstili glasbeniki, plesalci in ansambli, tako da so nenadoma bili na vrsti naši domačini, ansambel Idila. Ko je napovedovalec Vinko Šimek pozdravil posebej Cirkovčane, naznanil SUPER BOTANIKA in ansambel IDILA, je med ljudmi zavreščalo. Močno vrisknje in ploskanje je naredilo pravo vzdušje, v katerem smo nato vztrajali celo noč.
Škoda, da je vse tako hitro minilo. Bilo je prijetno in tega trenutka se bomo še
dolgo spominjali.
Mislim,da se je počasi že svitalo,ko smo prispeli domov.
Za slovo smo si zapeli » Nocoj je ena lušna noč, ko mesec sveti celo noč......
Foto: Brbre, Slovenska Bistrica
Obljubili smo si, da se ponovno srečamo na prireditvi 10+1 leto ansambla Idila v Cirkovcah.
BEZJAK Franc, Arbajterjeva, Ptuj
zlata poroka
ZLATA POROKA zakoncev JERIC
Meseca julija sta, po petdesetih letih skupnega Življenja, ponovno stopila pred oltar zakonca Marija in Franc Jerič iz Šikol. Marija se je rodila 26.8. 1925 v Šikolah, Franc je rojen 30.3.1925 v Stražgonjcih. Marija je gospodinjila in prevzela skrb za njune tri otroke, Franc je bil vse do upokojitve zaposlen v elektrolizi bivše TGA. Jesen življenja jima popestruje pet vnukov oziroma vnukinj. Čestitkam ob njunem prazniku se pridružuje tudi občina Kidričevo.
Peter Pišek
Ravno polje Glasilo	V. d. urednika: Ivan Kojc Tehnični urednik: Ivan Kojc	Tisk: Tiskarna Babič Stojan
občine Kidričevo_______________________________Glasilo Ravno polje se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po 5 % stopnji.