SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
		
Letnik XX	Novo mesto, 14. julija 1983	št. 15
VSEBINA
OBČINA NOVO MESTO
142.	Osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v Območno samoupravno interesno skupnost za poštni, telegrafski in telefonski promet Novo mesto
143.	Odredba o prepovedi prodaje zaklane perutnine in rutninskega mesa živali, ki
E e:
k
niso bile zaklane v
lavnicah.
OBČINA ČRNOMELJ
144. Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Črnomelj.
145. Odlok o določitvi prispevka za vzdrževanje lokalnih cest na območju občine Črnomelj.
146. Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Črnomelj.
OBČINA KRŠKO
148. Sklep o listi oseb, ki jo določi zbor združenega dela občinske skupščine za delovanje v disciplinskih komisijah.
149. Sklep o uvedbi samoprispevka za območje KS Dolenja vas.
150. Poročilo volilne komisije KS Dolenja vas.
Občina Novo mesto
142.
Izvršilni odbor Skupščine Območne SIS za ptt promet Novo mesto je na svoji seji dne 14. 6. 1983 sprejel osnutek Samoupravnega sporazuma o združitvi v OSIS za ptt promet Novo mesto in ga daje vsem uporabnikom in izvajalcem, ptt storitev v 60 dnevnojavRSrat^'^ -pravo, ki teče od dneva objave v Dolenjskem listu. Pripombe in predloge pošljite na naslov: OSIS za ptt promet Novo mesto, Novi trg 7.
Namestnik predsednika O IVAN DEŽ AN, 1. r.
OSNUTEK
Na podlagi 6., 7. in 12. člena Zakona o samoupravnih interesnih skupnostih za poštni, telegrafski in telefonski promet (Ur. list SRS 20/75) so delavci temeljnih organizacij združenega dela, ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje kot uporabniki poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev in delavci, ki opravljajo storitve v poštnem, telegrafskem in telefonskem prometu v TOZD za ptt promet Krško, TOZD za ptt promet Novo mesto, TOZD ptt Center
Novo mesto in Delovne skupnosti skupnih služb, združeni v Podjetje za ptt promet Novo mesto, kot izvajalci poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev sklenili naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združitvi v Območno samoupravno interesno skupnost za poštni, telegrafski in telefonski promet Novo mesto
I. STATUSNE DOLOČBE 1. člen
Zaradi zadovoljevanja posebnih in skupnih potreb na področju poštnega, telegrafskega in telefonskega (v nadaljnjem besedilu: ptt) prometa ter zagotovitve delovanja ptt sistema kot usklajene celote na območju občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje se delavci v TOZD, delovni ljudje in občini v KS kot uporabniki ptt storitev in delavci, ki opravljajo storitve v ptt prometu kot izvajalci ptt storitev, v skladu z zakonom združujejo v Samoupravno interesno skupnost za ptt promet Novo mesto (v nadaljnjem besedilu skupnost).
Območje skupnosti predstavlja v tehničnem in tehnološkem pogledu zaokroženo celoto, ki jo v telefonskem prometu tvori območje glavne avtomatske telefonske centrale Novo mesto, v telegrafskem prometu območje končne avtomatske telegrafske centrale Novo mesto in v poštnem prometu območje poštnega centra Novo mesto.
2. člen
Člani skupnosti so delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki ptt storitev prav tako pa tudi delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti, ki opravljajo storitve v ptt prometu na območju skupnosti kot izvajalci ptt storitev, ki člani skupnosti postanejo potem, ko sprejmejo ta samoupravni sporazum in ga podpišejo poblaščeni organi.
3. člen
Člani skupnosti urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih s samoupravnim sporazumevanjem in z drugimi oblikami samoupravnega odločanja v skladu z zakonom, tem sporazumom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
4. člen
Zaradi uresničevanja skupnih interesov na področju ptt prometa v Sloveniji se skupnost skupaj z drugimi območnimi skupnostmi z nosilci splošnih in pomembnejših funkcionalnih sistemov telegrafsko telefonskih zvez in z večjimi organizacijami združuje v Samoupravno in teresno skupnost ptt prometa Slovenije.
5. člen
Delovno področje skupnosti je:
Opravljanje zadev prisebnega
družbenega pomena na področju ptt prometa in sicer:
- programiranje razvoja, poštnih, telegrafskih in telefonskih zmogljivosti;
- financiranje gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja poštnih, telegrafskih in telefonskih zmogljivosti.
6. člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi kijih določa ustava, zakon in ta sporazum. Skupnost odgovarja za obveznosti, ki jih prevzame v pravnem prometu z drugimi, z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga (p-opolna odgovornost).
7. člen
Skupnost predstavljata in zastopata predsednik skupščine in namestnik predsednika skupščine, ki sta upravičena, da v imenu skupnosti v okviru njenega delovnega področja (5. Člen) sklepata pogodbe in opravljata druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopata skupnost pred sodišči in drugimi organi brez omejitve.
Predsednik skupščine in namestnik predsednika skupščine smeta dati v mejah svojih pooblastil iz prejšnjega odstavka drugi osebi pismeno pooblastilo za sklepanje posamično določenih pogodb in druga posamično določena pravna dejanja.
Interno je predstavljanje in zastopanje fned predsednikom in namestnikom predsednika Skupščine določeno tako, da namestnik predsednika skupščine skupnost predstavlja in zastopa v odsotnosti predsednika.
8. člen
Ime skupnosti je:	Območna
samoupravna interesna skupnost za ptt promet Novo mesto, p. o.
Sedež skupnosti je v Novem mestu, Novi trg 7.
Telegrafski naziv skupnosti je: OSIS ptt Novo mesto.
9. člen
Skupnost ima svoj žig okrogle oblike z besedilom:
Območna SIS za ptt promet Novo mesto, p. o. Novo mesto, Novi trg 7.
II. SKUPNI INTERESI IN NALO GE SKUPNOSTI
10. člen
Skupni interesi članov skupnosti so zlasti tisti interesi, kijih lahko na področju ptt dejavnosti člani hitreje in bolje uresničujejo le v skupnem sodelovanju. Skupni interesi so zlasti:
- usklajen razvoj in delovanje sistema ptt zvez na področju skupnosti,
- dostopnost, kvaliteta in trajnost opravljanja ptt storitev,
- optimalni in hitrejši razvoj in izkoriščanje ptt zmogljivosti,
- reševanje drugih skupnih interesov.
■
11. člen
Pri uresničevanju skupnih interesov iz prejšnjega člena ima skupnost zlasti naslednje naloge: - določa politiko razvoja ptt prometa na območju skupnosti skladno z družbeno ekonomsko politiko razvoja občin in krajevnih skupnosti s tem, da sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane razvoja ptt prometa in smernic za uresničevanje teh planov;	„
- usklajuje razvoj ptt prometa in delovanje sistemo ptt zvez z drugimi območji;
- zagotavlja združevanje sredstev za izgradnjo magistralnih, tranzitnih in mednarodnih zmogljivosti ter za uresničevanje sprejetih planov razvoja;
- skrbi za hitrejši in usklajen razvoj ptt omrežja na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih,
- vpliva na oblikovanje cen ptt storitev, sodeluje pri odločanju politike cen ptt storitev, ki veljajo samo na območju skupnosti ter sc dogovarja o višjih cenah, ki naj veljajo na njenem območju za posamezne ptt storitve za določen čas in določen namen, kot so dogovorjene v republiki;
v skladu z zakonom in splošnimi pogoji za opravljanje ptt storitev sprejema posebne akte o ureditvi, pravic in obveznosti uporabnikov in izvajalcev ptt storitev;
- razrešuje druge skupne interese ter ureja druga medsebojna razmerja, pravice in obveznosti, ki jih določa ta sporazum, statut ali skupščina.
12. člen
Člani skupnosti imajo pravico, da v skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem usklajujejo politiko razvoja ptt prometa, svoje plane in druge skupne interese, da bi tako z razvitejšim ptt sistemom omogočili sebi in družbenemu delu boljše pogoje za pridobivanje dohodka, večjo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela ter uresničili skupaj dogovorjeno razvojno politiko.
III.	PLANIRANJE RAZVOJA PTT PROMETA
13. člen
Temeljni cilj. planiranja razvoja ptt prometa v skupnosti je organizi-
rano zadovoljevanje potreb članov skupnosti po ptt storitvah. Skupnost sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane.
14. člen
Člani skupnosti na podlagi sklepa skupščine o pripravi plana, delovnega programa pripravljanja plana in strokovnih podlag za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana za srednj;-ročno obdobje, sprejmejo elemente za ta sporazum in jih nato po svojih delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti.
Uporabniki sprejemajo zlasti elemente s katerimi opredeljujejo;
- obseg potreb po posameznih vrstah ptt storitev ter njihovo kvaliteto,
- pogoje in kriterije, pod katerimi naj bi jim bile te potrebe zadovoljene,
- prostorsko organizacijo in lokacijo zmogljivosti,
- sredstva, ki naj bi jih združevali za razširitev svojih potreb v okviru skupnosti.
Izvajalci pa sprejmejo zlasti elemente s katerimi opredelijo:
- obseg in kvaliteto ptt storitev, ki jih lahko zagotovijo ob danih zmogljivostih ter po veljavnih normativi’’ in standardih,
- predloge za morebitno 'spremembo veljavnih normativov in standardov, merila za združevanje sredstev.
15. člen
Na podlagi usklajenih elementov iz prejšnjega člena in v skladu s svojimi temelji plana člani skupnosti sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana za srednjeročno obdobje s katerim usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na razreševanje nalog zaradi katerih je bila skupnost ustanovljena, zlasti pa določajo: fizični obseg ptt storitev;
- standarde in normative, ki jim morajo ustrezati ptt storitve;
- kriterije in merila, po katerih se bodo ugotavljale cene ptt storitev; -
- posebne pogoje pod katerimi bodo ptt storitve na razpolago uporabnikom;
- objekti, ki se bodo gradili po sporazumu, lokacijo in rok dograditve ter znesek, ki se združuje po sporazumu za posamezni objekt;
- združevanje sredstev za uresničevanje programa ter osnove in merila po katerih bodo udeleženci združevali sredstva za ta program;
- skupne denarne obveznosti udeležencev;
- način nadzora nad izvajanjem sporazuma;
- druge pravice in obveznosti in odgovornosti udeležencev.
r 16 člen
Potem ko skupščina ugotovi, da je sporazum iz prejšnjega člena veljavno sklenjen, sprejme plan razvoja ptt prometa skupnosti za srednjeročno obdobje, ki vsebuje zlasti:
- srednjeročne cilje razvoj&f ptt dejavnosti;
- naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih piana skupnosti;
- naloge, kijih skupnost prevzema po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev;
- organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
Za izvajanje nalog in uresničevanje srednjeročnih planov skupščina sprejme letne plane v katerih določi politiko, naloge in ukrepe za izvajanje srednjeročnega plana v posameznem letu.
17. člen
V postopku samoupravnega planiranja se uporabljajo določbe pravilnika in metodologije o planiranju v ptt prometu Slovenije.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
1.	Skupščina
18. člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina skupnosti, ki jo sestavljajo delegati članov skupnosti.
19. člen
Skupščino skupnosti sestavljata zbor uporabnikov ptt storitev, ki ima 30 delegatskih mest in zbor izvajalcev ptt storitev, ki ima 10 delegatskih mest.
Mandat skupščine traja štiri leta.
Vsaka občina, na območju katerih skupnost deluje, je v zboru uporabnikov zastopana s po 4 delegate, razen občine Novo mesto, ki ima 6 delegatov. Polovico delegatov iz vsake občine delegira konferenca delegatov krajevnih skupnosti drugo polovico pa konferenca delegatov združenega dela. Vsak član skupnosti pa v ustrezno konferenco delegatov delegira po enega delegata. Pred vsako sejo skupščine član skupnosti, ki je nosilec konference delegatov, zaradi delegiranja delegatov in usklajevanja stališč skliče konferenco delegatov.
Vsaka temeljna organizacija izvajalcev je v zbpru izvajalcev zastopana s po 3 delegati, delovna skupnost pa z enim, ki jih delegirajo njihovi organi upravljanja.
Razmcije med delegati in člani skupnosti, kijih zastopajo, delegiranje in status delegatov, odgovornost in druga vprašanja iz teh razmerij urejajo člani skupnosti v svojih samoupravnih splošnih aktih.
20. člen
Skupščina na skupni seji obeh zborov odloča zlasti o medsebojnih zadevah:
1. določa predlog tega samoupravnega sporazuma in njegovih sprememb in dopolnitev;
2. sprejema statut skupnosti in njegove spremembe in dopolnitve;
3. sprejema druge samoupravne splošne akte in njihove spremembe in dopolnitve;
4. ustanavlja enote skupnosti v okviru občin ali krajevnih skupnosti;
5. voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika;
6. voli in razrešuje odbor za SLO in DS, odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za samoupravni nadzor ter imenuje in razrešuje druga stalna in začasna delovna telesa skupščine;
7. imenuje in razrešuje delegate v skupščino SIS ptt prometa Slovenije in jim daje smernice za delo;
8. sklepa o pristopu k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom;
9. sprejema akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela ali druga samoupravna sodišča;
10. daje obvezne razlage tega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov, kijih sprejema;
11. zavzema stališča do vprašanj o ptt prometu, ki jih obravnavajo organi in skupnosti federacije, republike in občine;
>A2. opravlja druge zadeve določene z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi ter sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
21. člen
Skupščina na ločenih sejah obeh
zborov enakopravno odloča o na-slednjih*zadevah:
1. določa predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in njegovih sprememb in dopolnitev;
2. sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti;
3. sprejema plan združevanja sredstev uporabnikov in plan porabe združenih sredstev ter poročilo o izvršitvi plana.
22. člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev samostojno volita predsednika zbora in njegovega namestnika, ter komisije in druga delovna telesa zborov.
23. člen
Ce odločitev, ki jo sprejemata enakopravno na ločenih sejah oba zbora, ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se opravi usklajevalni postopek med zborom v skladu s statutom.
24. člen
Skupščina lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora. Na skupni seji sprejema skupščina odločitve v zadevah po 20. členu tega sporazuma z večino glasov vseh delegatov. Na ločenih sejah obeh zborov sprejema skupščina odločitve v zadevah po 21. členu tega sporazuma z večino glasov delegatov posameznega zbora, kar velja tudi za odločanje o zadevah, o katerih odloča posamezen zbor samostojno po
22.	členu.
25. člen
Predsednika in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed delegatov skupščine za dobo 4 let in sta lahko za to funkcijo izvoljena največ dvakrat zaporedoma.
Predsednik skupščine sklicuje in vodi skupite seje, skrbi da posluje skupščina po tem sporazumu, statutu in poslovniku, podpisuje splošne akte, sklepe in druge odločitve, ki jih je sprejela skupščina, razen v tistih zadevah, c katerih odloča posamezen zbor samostojno in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s poslovnikom.
V odsotnosti nadomešča predsednika njegov namestnik.
26. člen
Vsak zbor ima predsednika in namestnika predsednika zbora, kiju izvoli zbor izmed delegatov zbora za dobo 4 let in sta lahko za to funkcijo izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene in samostojne seje zbora, podpisuje akte, sklepe in druge odločitve zbora, ki jih ta sprejema samostojno, skrbi da posluje zbor po tem sporazumu, statutu in poslovniku in opravlja druge zadeve po poslovniku.
V odsotnosti nadomešča predsednika zbora njegov namestnik.
2.	Predsedstvo skupščine
27.	člen
Skupščina ima kot metodo dela predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo:
- predsednik skupščine,
- namestnik predsednika skupščine,
- predsednika obeh zborov skupščine, >
- predsednik odbora za družbenoekonomske odnose,
- tajnik skupnosti.	,
Ista oseba je lahko ponovno imenovana za predsednika oz. člana predsedstva skupščine še za eno mandatno dobo.
Mandat je stalen in traja štiri leta.
28. člen
Predsedstvo vodi delo skupščine in pri tem zlasti:
- obravnava gradivo za vse oblike zasedanj zborov skupščine;
- obravnava predloge kadrovskih vprašanj v zvezi z volitvami in ime-nov anji;
- sprejema izvršitev planov skupščine in sprejema ukrepe za njihovo izvršitev;
- usklajuje delo zborov skupščine in njenih teles;
- skrbi za informiranje javnosti;
- sprejema začasne sklepe o sprejemu poročila o izvršitvi plana združevanja in porabe združenih sredstev in poročila o .stanju sredstev in virov;
- obravnava druge zadeve, določene z zakonom, tem sporazumom in statutom,
Predsedstvo vodi predsednik skupščine.
3.	Stalni in začasni organi skupščine
29. člen
Za proučevanje posameznih zadev in pripravo predlogov ima skupščina kot svoj stalni organ odbor za družbeno ekonomske odnose. Skupščina pa po potrebi lahko imenuje tudi druge stalne ali začasne organe.
30. člen
Odbor ima predsednika, namestnika predsednika in tri člane.
Odbor voli skupščina, na skupni seji obeh zborov in sicer predsednika in dva člana iz zbora uporabnikov, namestnika predsednika in enega člana pa iz zbora izvajalcev.
Mandat odbora je stalen in traja štiri leta.
31. člen
Odbor ima zlasti naslednje naloge:
- daje v javno razpravo osnutke samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, dolgoročnega, srednjeročnega in letnega plana, zbira pripombe iz javne razprave, oblikuje predloge teh in drugih planskih aktov ter jih posreduje skupščini v nadaljnji postopek;
- proučuje in obravnava druge zadeve iz področja družbenoekonomskih odnosov predvsem tudi iz področja združevanja sredstev ptt uporabnikov in cen ptt storitev ter skupščini predlaga v sprejem samoupravne in druge splošne akte;
- opravlja druge zadeve za katere ga pooblasti skupščina.
V.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
32. člen
Odbor za SLO in DS ima predsednika, namestnika predsednika in štiri člane. Predsednik skupščine je predsednik odbora za SLO in DS po položaju.
Odbor voli skupščina na skupni seji obeh zborov. Mandat odbora je stalen in traja štiri leta.
33. člen
Odbor za SLO in DS opravlja zlasti naslednje naloge:
-	sprejema in	dopolnjuje
obrambni in varnostni načrt skupnosti;
-	imenuje vodjo,	namestnika
vodje	ter upravitelja	obrambnega
načrta;
- skrbi za organiziranje in usposabljanje štaba in enot civilne zaščite ter narodne zaščite;
-	usklajuje obrambne priprave skupnosti z organi družbeno-politič-nih skupnosti oz. drugimi pristojnimi organizacijami in organi;
- predlaga obrambne elemente razvojnih načrtov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter ukrepov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
- organizira in skrbi za izvajanje ukrepov ža varovanje družbenega premoženja pred škodljivimi dejanji in vplivi;
- opravlja druga dela pri obrambnih in samozaščitnih pripravah in ukrepih na podlagi ustave in zakona.
VI. NADZOR NAD DELOM SKUPNOSTI
34. člen
Nadzor nad delom skupnosti in nad izvajanjem tega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov opravljajo:
- člani skupnosti neposredno,
- skupščina in njeni organi,
- odbor za samoupravni nadzor.
35. člen
Neposredni nadzor opravljajo člani skupnosti zlasti s tem, da obravnavajo poročilo o delu skupnosti, opozarjajo njene organe na nepravilnosti pri njihovem delu in s tem, da določajo pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov za njihovo delo v organih skupnosti.
36. člen
Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma, statuta oz. drugih samoupravnih splošnih aktih v skupnosti, skladnost sklepov organov skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti, izvajanjem sprejetih sklepov, delom strokovnih služb, smotrno in namensko porabo sredstev in obveščanjem članov skupnosti o zadevah pomembnih za odločanje, opravlja odbor za samoupravni nadzor.
Odbor izvoli skupščino na skupni seji obeh zborov in sicer predsednika in 2 člana izmed uporabnikov, namestnika predsednika in enega člana pa izmed izvajalcev in istočasno ne smejo biti delegati v skupščini ali člani drugih organov in teles.
Mandat člana je stalen in traja štiri leta.
VII. JAVNOST DELA
37. člen
Delo skupnosti in njihovih organov je javno. Skupnost in njeni organi so dolžni obveščati javnost o pripravah in sprejemu aktov ter o izvrševanju nalog iz njenega delovnega področja.
Oblike in načini obveščanja šo zlasti sredstva javnega obveščanja tiskovne konference in posebna poročila.
Člani skupnosti imajo pravico postavljati vprašanja, dajati predloge in pobude iz delovnega področja skupnosti. Organi skupnosti so dolžni vprašanja, predloge in pobude obravnavati in nanje odgovoriti.
VIII. ENOTE SKUPNOSTI
38. člen
Enote skupnosti se lahko ustanovijo na pobudo članov skupnosti za območje ene ali več krajevnih skupnosti ali občine, kadar je to v njihovem interesu.
39. člen
Enota skupnosti je oblika medsebojnega dogovarjanja in usklajevanja skupnih interesov uporabnikov in izvajalcev ptt storitev na ožjem območju. Naloge enote, ki izhajajo iz teh skupnih interesov so:
- usklajevanje razvoja ptt omrežja in kapacitete s potrebami uporabnikov na svojem območju v okviru skupne politike skupnosti, zlasti:
a)	izgradnja in razvoj krajevnega
ptt omrežja končnih telefonskih central in izgradnja ptt objektov,
b) povezava krajevnih ptt kapacitet v širše tehnološke nivoje ptt prometa,
c) ustanavljanj in ukinjenje pošt, telegrafov in telefonov;
- povezava s komunalnimi dejavnostmi na svojem območju in usklajevanje izgradnje kapacitet z ostalimi komunalnimi objekti,
- dajanje iniciativ skupščinam občin za sprejem odlokov, s katerimi se nalagajo uporabnikom ptt storitev določene dolžnosti zaradi zagotovitve rednega in pravilnega funkcioniranja in razvoja ptt prometa,
- ugotavljanje sredstev za uresničevanje posebej dogovorjenih potreb in enotnost članov ria svojem območju;
- opravljanje drugih nalog, ki zaradi uresničevanja skupnih interesov na svojem področju sodijo v njeno pristojnosti.
40. člen
Enote skupnosti so pri izvrševanju nalog iz prejšnjega člena dolžne upoštevati sklepe organov v skupnosti.
Samoupravno organiziranost enot skupnosti, način delegiranja in sprejemanja sklepov in druga vprašanja, ki zadevajo njeno delovanje, se ureja s statutom skupnosti.
IX. REŠEVANJE SPOROV
41. člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma so soglasni, da bodo medsebojne spore reševali sporazumno na osnovi sporazumevanja in dogovarjanja v organih skupnosti in delovnih telesih.
42. člen
Za reševanje sporov med člani skupnosti, ki jih ni mogoče rešiti na način iz prejšnjega člena je pristojno posebno sodišče združenega dela, ki ga skupaj z drugimi območnimi skupnostmi ptt prometa ustanovi SIS ptt prometa Slovenije.
Do ustanovitve tega sodišča pa se za reševanje sporov med člani skupnosti ustanovi notranja arbitraža, kot posebno samoupravno sodišče. Z aktom o ustanovitvi notranje arbitraže se uredi pristojnost, sestava, organizacijo in sedež arbirtaže postopek pred arbitražo, način zagotavljanja sredstev za njeno delo in druge zadeve, pomembne za njeno uspešno delo.
X. OPRAVLJANJE STROKOVNIH, ADMINISTRATIVNIH, POMOŽNIH IN TEM PODOBNIH DEL ZA SKUPNOST
43. člen
Za skupnost opravlja strokovna, administrativna, tehnična, pomožna in druga tem podobna dela delovna skupnost Podjetja za ptt promet Novo mesto na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma.
Skupnost ima tajnika skupnosti, ki je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
44. člen
■ Stroške za strokovna, administrativna, pomožna in tem podobna dela za skupnost in stroške delegatom za udeležbo na sejah organov skupnosti, krijejo temeljne organizacije izvajalcev na način kot velja za pokrivanje stroškov delovne skupnosti Podjetja za ptt promet Novo mesto.
Stroški za izdelavo posebnih elaboratov in študij, ki jih naročijo organi skupnosti in drugi izredni stroški, se krijejo na način, ki ga določi skupščina.
XI. ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE SPORAZUMA
45. člen
Za izvajanje tega sporazuma, statuta in odločitev organov skupnosti so odgovorni člani skupnosti in njihovi delegati.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti sprejmejo najmanj vse temeljne organizacije in delovna skupnost izvajalcev in več kot polovica organizacij in krajevnih ter drugih skupnosti, ki so po 2. členu lahko člani skupnosti v zboru uporabnikov in ko je nanj dano soglasje izvršnih svetov skupščin občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
47. člen
Skupnost je ustanovljena z dnem, ko predpisana večina pooblaščenih organov članov iz prejšnjega člena podpiše sklep o pristopu, z rednim delom pa začne, ko se konstituira skupščina.
48. člen
Statut skupnosti in ostali samoupravni splošni akti morajo biti sprejeti v roku 6 mesecev po ustanovitvi skupnosti.
49. člen
Po njeni ustanovitvi v skupnost lahko pristopijo novi člani, ki izpolnjujejo pogoje iz 2. člena
50. člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po enakem postopku kot velja za ta sporazum.
51. člen
Ta sporazum začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
UDELEŽENCI: Novo mesto, junij 1983
143.
Na podlagi 5. točke 37. člena in
2.	točke 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS št. 18/77 in 2/78) in na podlagi 258. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št, 5/79 in 14/82) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 16. 6. 1983 sprejel
ODREDBO o prepovedi prodaje zaklane perutnine in perutninskega mesa živali, ki niso bile zaklane v klavnicah
Prepoveduje se prodaja zaklane perutnine in perutninskega mesa na tržnicah in drugih prodajnih mestih v občini Novo mesto, če perutnina ni bila zaklana v registriranih klavnicah, ki so pod stalnim veterinarskim sanitarnim nadzorstvom.
2.
Ta odredba prične veljati takoj in ostane v veljavi vse dotlej, dokler ne bo uradno ugotovljeno prenehanje nevarnosti pred širjenjem atipične kokošje kuge na območju SFRJ. ■
3.
Odredba se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 322-01/83
Datum: 16. 6. 1983
Predsednik FRANCI BORSAN, 1. r.
Občina Črnomelj
144.
Statutarno pravna komisija Skupščine občine Črnomelj objavlja na podlagi 82. člena Družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Črnomelj, prečiščeno besedilo dogovora, ki glasi:
Z namenom, da uresničujemo izvajanje družbeno dogovorjene kadrovske politike kot neločljive sestavine politike socialističnega samoupravnega družbenega razvoja ter uresničujoč določila 147. člena Ustave SR Slovenije, določila Zakona o združenem delu in Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, smo:
- Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti s sedežem v občini Črnomelj,
- Skupščina občine Črnomelj,
- Občinska konferenca ZKS Črnomelj,
- Občinska konferenca SZDL Črnomelj,
- Ob'tinski sindikalni svet Črnomelj,
- Občinski odbor ZZB NOV Črnomelj,
- Občinska konferenca ZSMS Črnomelj
(v nadalnjem besedilu: podpisniki) sprejeli
DRUŽBENI DOGOVOR O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI ČRNOMELJ
TEMELJNE DOLOČBE IN NALOGE
1. člen
Podpisniki Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske"politike v občini Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: dogovor) s tem dogovorom določamo smotre, načela in naloge, ki jih bomo uresničevali pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Črnomelj.
2. člen
Podpisniki dogovora prevzemamo obveznost in odgovornost, da bomo z organizirano in usklajeno aktivnostjo družbeno političnih in samoupravnih dejavnikov ter strokovnih služb dosledno uresničevali temeljna načela kadrovske politike. Zlasti pa se bomo zavzemali:
— za enotnost ciljev in celovitost meril kadrovske politike ter demokratičnost in doslednost pri njihovem uresničevanju;
- za samoupravno zasnovanost in usmerjenost kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delovnega človeka ir. občana v naši družbi;
- za ustvarjanje pogojev za vsestranski razvoj in uveljavitev človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno s svojimi sposobnostmi in pridobljenim znanjem tvorno sodeluje pri ustvarjanju in delitvi in porabi ustvaijenih dobrin;
— razvijanje kolektivnega dela, odločanja m odgovornosti v organih in telesih družbeno politične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družbenih organizacij in skupnosti, vključujoč tudi
individualno odgovornost vsakega člana kolektivnega organa ali telesa vsakega nosilca javne funkcije za svoje delo;
- za dolgoročno planiranje potreb razvoja izobraževanja in usposabljanja kadrov ter potreb po kadrih v okviru planskih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbeno političnih skupnosti;
- za organizirano in sistematično spremljanje kadrov, racionalno razporejanje kadrov ter skrb za izobraževanje in usposabljanje;
-- za demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov ter pravočasno in objektivno informiranje članov delovne skupnosti in s tem za možnost tvornega sodelovanja:
- uveljavljanje odlikovanj in družbenih priznanj (v občini plakete in priznanja OF), kot oblike družbenega priznanja za deio in dejanja, ki naj vzpodbujajo delovne ljudi, občane, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti za šc večji splošni napredek socialistične samoupravne družbe;
- za uresničevanje načela’ demokratične zamenljivosti in gibljivosti kadrov v delegatskem sistemu, pri volitvah in izbiri možnih kandidatov za opravljanje( voljenih in drugih družbenih funk'cij;
- za stalno evidentiranje ustreznih kadrov za potrebe na področju mednarodnih odnosov.
3. člen
Za uresničevanje smotrov in načel tega dogovora se podpisniki obvezujemo, da bomo:
- v samoupravih splošnih aktih opredelili vsebino kadrovske politike ter določili organe in postopke njenega uresničevanja v procesu samoupravljanja;
- sprejemali letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske plane;
- sprejemali plane potreb po pripravnikih in štipendistih;
- zagotavljali enotno in dosledno izvajanje načel in meril pri kadrovanju kadrov za področje splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ter oboroženih sil SFRJ:
•- oblikovali tak sistem vzgoje in izobraževanja za delo, ob delu in iz dela, da bo ustrezal potrebam združenega dela kot tudi celotni družbeni skupnosti;
- zagotavljali enotno izvajanje načel in meril pri kadrovanju na najodgovornejše funkcije v občini in na področju mednarodnih odnosov;
- organizirali in razvijali kadrovske službe ter skrbeli za strokovno usposobljenost kadrovskih delavcev:
- vodili predpisano kadrovsko evidenco.
4. člen
Podpisniki dogovora bomo zagotavljali pogoje za spreminjanje obstoječe strukture dela v gospodarstvu občine Črnomelj, da bi dosegli hitrejši gospodarski in družbeni napredek.
S posodabljanjem proizvodnje in izboljšanjem tehnologije ter organizacijo de!;t pa bomo hitreje spreminjali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih.
RAZVIDI DEL IN NALOG
5. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih s samoupravnim splošnim aktom določimo razvid del in nalog, ki vsebuje: strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno (felovno zmožnost, funkcionalna znanja, delovne izkušnje, psihofizične sposobnosti ter morebitne druge pogoje, ki jih za-
hteva opravljanje posameznih del in nalog.
Razvid del in nalog vsebuje sistematično urejen popis del in nalog v skladu z delitvijo dela v delovni organizaciji.
6. člen
Pri izdelavi razvida del in nalog-bomo udeleženci izhajali iz skupnih metodoloških osnov, katerih izdelavo bodo zagotovili nosilci, navedeni v 4. členu družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SRS
7. člen
Pri izdelavi razvidov del in nalog si bomo podpisniki prizadevali, da bomo v skladu z vsebino in naravo del in nalog čimbolj objektivno določali stopnje in smeri strokovne izobrazbe, potrebne delovne izkušnje in druge posebne pogoje za opravljanje posameznih del in nalog ter s tem preprečevali umetno dviganje zahtev po stopnjah strokovne izobrazbe ali prilagajanje razvidov del in nalog trenutnemu kadrovskemu stanju.
Ža posamezna dela in naloge bomo podpisniki praviloma določili le eno stopnjo izobrazbe. Le v izjemnih primerih bomo stopnjo izobrazbe določili alternativno, kar bomo podpisniki konkretno opredelili v samoupravnih splošnih aktih.
8. člen
Podpisniki bomo posebej opredelili tista dela in naloge, ki so primerne za zaposlovanje invalidov, težje zaposljivih in za delo manj zmožnih oseb ter tista dela in naloge, ki niso primerna za zaposlovanje mladoletnikov in žena.
9. člen
Podpisniki bomo opredelili dela in naloge, ki se lahko opravljajo na podlagi pogodbe o delu ter kdaj se taka dela in naloge opravljajo.
Dosledno bomo upoštevali in izvajali zakonska določila pri sprejemanju in zaposlovanju upokojencev po pogodbi o delu.
10. člen
Za posamezna dela in naloge se smejo zahtevati potrebne delovne izkušnje, ki pa tudi za najodgovornejša dela in naloge ne smejo presegati 5 let, razen če ni z zakonom drugače določeno. Delovne izkušnje se ne smejo enačiti z delovno dobo.
11. člen
Podpisniki na objavljena dela in naloge višje zahtevnostne stopnje ne bomo sprejemali delavcev, ki ne izpolnjujejo objavljenih pogojev.
Če tudi na ponovljeno objavo ne bomo dobili ustreznih kandidatov, bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s kandidatom, ki ne izpolnjuje vseh pogojev.
12. člen
Določanje razvida del in nalog je trajna naloga. Skladno z razvojem organizacije združenega dela in drugih samoupravnih organizacij,- z organizacijskim in tehnološkim razvojem bomo ta samoupravni akt stalno dopolnjevali in usklajevali s potrebami, kijih narekuje razvoj.
PLANIRANJE KADROV
13. člen
Podpisniki bomo v mejah svojih pristojnosti v letne, srednjeročne in dolgoročne plane družbeno-eko-nomskega razvoja vgradili tudi časovno in vsebinsko konkretno planiranje kadrov.
Plani kadrov morajo biti vsklajeni z usmeritvami družbenopolitične skupnosti.
14.	člen
Pri planiranju kadrov bomo podpisniki upoštevali predvsem:
- razvojne in letne piane organizacije in družbenopolitične skupnosti;
- tehnologijo dela in tehnično opremljenost;
- strukturo zaposlenih kadrov;
- predviden odliv kadrov (fluktu-acija, upokojitev, vojaška obveznost, odsotnost z dela iz zdravstvenih razlogov ipd.);
- evidentirane kandidate za opravljanje odgovornih nalog v družbenopolitičnih skupnostih;
- kadrovske vire oz. razpoložljive kadrovske potenciale.
Udeleženci dogovora bomo v mejah svojih pristojnosti sprejemali kadrovske plane, s katerimi bomo v planskih aktih opredelili svoje naloge na kadrovskem področju.
Kadrovski plani obsegajo:
- potrebe, prikazane po objektivnih strokovnih in poklicnih zahtevah, glede na tekoče in razvojne načrte TOZD in drugih organizacij in skupnosti;
- program izobraževanja, stalne-
fa izpopolnjevanja in usposabljanja adrov;
- program predvidene zagotovitve kadrov;
- program dejavnosti in ukrepov za razvoj inovacijske dejavnosti;
- program zagotavljanja pogojev za izobraževanje (štipendiranje);
' - program za urejanje stanovanjskih in socialnih razmer in drugih vprašanj družbenega standarda v skladu z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev;
- program evidentiranja kandidatov za opravljanje odgovornih nalog v družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih organih in drugih skupnostih.
16. člen
Občinska skupnost za zaposlovanje Črnomelj bo nosilec usklajevanja planov zaposlovanja na območju občine.
17. člen
Pri zaposlovanju kadrov bomo podpisniki ob enakih pogojih za opravljanje del in nalog dajali prednost svojim delavcem in jirh tako omogočili napredovanje.
18. člen
Podpisniki bomo vodili obvezno kadrovsko evidenco najmanj v obsegu kot to zahtevajo ustrezni predpisi.
Za vse zaposlene bomo vodili evidenco kadrov, ki bo omogočila planiranje pridobivanja kadrov, izobraževanje ter spremljanje in analiziranje podatkov o fluktuacjji, odsotnosti z dela in drugih pojavih glede na specifične potrebe organizacije.
Stalno evidenco bomo vodili podpisniki tudi o perspektivnih kadrih in kadrih primernih za mednarodne aktivnosti. Te podatke bomo pošiljali kadrovski službi občine Črnomelj.
POKLICNO USMERJANJE IN IZOBRAŽEVANJE
19. člen
Podpisniki dogovora se zavezujemo, da bomo izvajali tako kadrovsko politiko, ki bo v vseh fazah in na vseh nivojih usklajena s potrebami združenega dela in razvojem samoupravnih socialističnih odnosov.
Posebno pozornost bomo posvečali poklicnemu usmerjanju, pre-
obrazbi vzgoje in izobraževanja ter družbenopolitičnemu usposabljanju delovnih ljudi in občanov.
Pri celotnem procesu vzgoje in izobraževanja mora imeti združeno delo vodilno in odločilno vlogo.
20. člen
Proces poklicnega usmerjanja < mladine in odraslih mora potekati vsklajeno. Nosilci take dejavnosti so: koordinacijski odbor za usmerjeno izobraževanje, temeljne organizacije združenega dela, skupnost za zaposlovanje, vzgojno izobraževalne organizacije, pedagoški in drugi strokovni delavci, ki delajo na področju izobraževanja ter v kadrovskih službah temeljnih organizacij združenega dela in drugih skupnostih.
21. člen
Občinska skupnost za zaposlovanje bo skrbela za stalen pregled potreb po kadrih in ga posredovala šolam, staršem in mladini pred izbiro poklica. Pri akcijah se bo povezovala s šolami, temeljnimi organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami ter skupnost-imi in občinsko k adrovsko službo.
22. člen
Občinska skupnost za zaposlovanje bo v sodelovanju s šolami in pedagoškimi in šolskimi svetovalci, na podlagi ugotovitev koordinacijskega odbora za usmerjeno izobraževanje, prcusmejala učence, katerih poklicne želje niso vsklajenc s potrebami združenega dela.
23. člen
Pedagoški delavci bodo elemente poklicnega usmerjanja vnašali v redno šolsko delo, zlasti bodo povdarjali pomen poklicne vzgoje učencev.
Sole bodo omogočale akcijo poklicnega usmerjanja zunanjim dejavnikom in občinski skupnosti za zaposlovanje, družbenopolitičnim organizacijam, kadrovskim službam v temeljnih organizacijah združenega dela in občinski kadrovski službi.
24. člen
Podpisniki bomo uveljavljali tako politiko štipendiranja, ki bo zagotavljala vključevanje mladine in odraslih v izobraževanje za dolgoročne kadrovske potrebe združenega dela in za potrebe družbenih interesov, istočasno pa tudi izenačevala materialne možnosti štipendistov v času šolanja.
25. člen
Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v občini Črnomelj sprejemamo podpisnike kot sestavni del tega družbenega dogovora. Zato bomo pri izbiri štipendistov, določanju višine štipendije in oblikovanju štipendijske poiitike upoštevali določila tega dogovora.
26. člen
Podpisniki dogovora oziroma samoupravni organi, osnovne organizacije družbenih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih skupnostih, zlasti oiganizacije Zveze socialistične mladine Slovenije bomo vsako leto ob razpisu štipendij iz TITOVEGA SKLADA predlagali najuspešnješe mlade delavce in otroke delavcev na osnovi dogovorjenih meril in kriterijev za štipendiste TITOVEGA SKLADA.
27. člen
Za vskladitev dejanske izobrazbene strukture delavcev z zahtevami del in nalog bomo podpisniki omogočili vsem delavcem, ki take
izobrazbe nimajo, da si jo pridobijo.
Delavce, mlajše od 40 let bomo pri tem posebej vzpodbujali.
28. člen
Skladno s potrebami združenega dela, splošno družbenih interesov in interesov delavcev bomo podpisniki aktivno sodelovali z izobraževalnimi organizacijami pri oblikovanju izobraževanja.
Vzpodbujali bomo najuspešnejše strokovne delavce za aktivno sodelovanje v vzgojno izobraževalnem delu in jim omogočili pridobitev najosnovnejšega pedagoškega znanja.
29. člen
Študij ob delu in iz dela bomo vzpodbujali predvsem v primerih, ko se bodo posamezniki odločali za nadaljevanje študija v okviru svojega dosedanjega poklicnega oziroma strokovnega področja.
Izjemoma bomo vzpodbujali študij ob delu in iz dela, ki ni v skladu z dosedanjim poklicnim oziroma strokovnim področjem v primerih, ko bo za to ugotovljen interes podpisnikov, širši kadrovski interes ali pa ko bo pri posamezniku zagotovljena izrazita nagnjenost do drugega poklica.
30. člen
Delavec ima pravico do izobraževanja ob delu in do povrnitve s tem nastalih stroškov, če je s strokovnim in družbenopolitičnim delom v organizaciji združenega dela ali samoupravni skupnosti izkazal upra-vičnost in:
- če obstajajo v organizaciji združenega dela oziroma samoupravni skupnosti potrebe po kadrih s tako izobrazbo;
- čc je bil delavcu ob razporeditvi na delo ali premestitvi postavljen pogoj pridobitve določene stopnje izobrazbe;
- če njegovo zdravstveno stanje zahteva potrebo po prekvalifikaciji ali dodatnem izobraževanju.
31. člen
O pravicah in obveznostih za izobraževanje ob delu mora biti sklenjen dogovor-pogodba v pismeni obliki.
32.ičlen
Pravice in obveznosti podpisnikov:
- krili bomo stroške izobraževanja ob delu: vpisnino, šolnino, prevozne stroške in nočnino, za seminarske in laboratorijske vaje ter za izpite in zaključne izpite;
- povrnili 100 % nadomestilo povprečne mesečne akontacije osebnih dohodkov v zadnjih treh mesecih za čas študijske obveznosti oziroma osebnega dohodka določenega v samoupravnem splošnem aktu;
- omogočili izrabo študijskega plačanega dopusta za enkratno pripravo za vsak izpit iz predmeta:
na osnovni, poklicni in srednji šoli 1-2 delovna dneva
na višjih in visokih šolah 2 — 3 delovne dni
na tretji stopnji 2 r- 4 delovne dni za zaključni izpit na srednjih in poklicnih šolah 10-15 delovnih dni *
za diplomo na višjih in visokih šolah 20 - 30 delovnih dni
za diplomo na tretji stopnji 30 -40 deiovnih dni
za doktorat znanosti 40 - 50 delovnih dni
za strokovni izpit do 20 delovnih dni.
Če je s samoupravnimi akti šole predvidena za opravljanje vaj oz. obvezne prakse odsotnost z dela, se odobri lahko toliko dni dopusta,
kot to določajo ti akti. S pogodbo je potrebno zavezati delavca za dolžino časa, ko mora po končanem izobraževanju ostati na delu v OZD ali samoupravni organizaciji, oz. morajo biti v pogodbi določene sankcije za kršitev pogodbe (povračilo stroškov zaradi samovoljnega prenehanja študija, spremembe smeri študija brez soglasja štipenditorja, hujša kršitev delovne obveznosti in podobno).
33. člen
Pravice in obveznosti delavca, ki sc izobražuje ob delu:
- redno mora opravljati izpite in druge šolske obveznosti ter šolanje zaključiti v dogovorjenem roku;
-	koristiti	toliko izrednega
dopusta, kot to določa 32. člen;
- predložiti najmanj enkrat letno potrdilo o uspešnosti šolanja;
-	zahtevati	vračilo stroškov,
nastalih s šolanjem;
- po končanem šolanju ostati na delu	v OZD	ali samoupravni
skupnosti v skladu s sklenjeno pogodbo:	i
- vrniti nastale stroške, v kolikor šolanja ni dokončal po lastni krivdi;
- vrniti ustrezni del nastalih stroškov, če je predčasno zapustil delovno organizacijo.
34. člen
Za družbenopolitično izobraževanje bomo podpisniki nudili enake pogoje kot za strokovno izobraževanje. Posebej bomo skrbeli za družbenopolitično izobraževanje delegatov v vseh samoupravnih organih ter za nosilce funkcije v družbenopolitičnih organizacijah.
35. člen
Kadrom, ki dosegajo dobre delovne uspehe, imajo ustrezne kvalitete v skladu s sprejetimi kadrovskimi merili v občini in ki so sc uveljavili pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov ter uživajo ugled, bomo podpisniki še posebej omogočili pridobivanje dodatnega splošnega in strokovnega znanja ter družbenopolitičnega znanja, da bodo lahko kandidirali tudi na najzahtevnejše funkcije (perspektivni kadri) /
.36. člen
Podpisniki bomo glede na obstoječo kadrovsko sestavo ter ob upoštevanju programa razvoja kadrov namenili za izobraževanje ustrezna finančna sredstva.
Sredstva, namenjena za izobraževanje, bomo podpisniki uporabljali v skladu s sprejetim programom posameznih oblik izobraževanja.
37. člen
Podpisniki bomo v samoupravnih aktih opredelili sistem izobraževanja in usposabljanja, predvsem pa določili nosilec in roke za:
- planiranje izobraževanja;
- izdelavo osnov in kriterijev za izbiro delavcev, ki se bodo izobraževali;
- opredelili obveznosti udeležencev v zvezi s prenašanjem pridobljenega znanja v delovno sredino;
- opravljanje drugih nalog v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem.
38. člen
Podpisniki bomo za svoje štipendiste organizirali obvezno počitniško prakso v skladu s programom vzgojnoizobražcvalnih institucij. V okviru objektivnih možnosti bomo oiganizirali počitniško prakso tudi za štipendiste sklada združenih sredstev ter tiste dijake in študente, za katere taka praksa po učnih načrtih ni obvezna. -
39. člen
Podpisniki moramo v skladu z zakoni v svojih samoupravnih aktih urediti trajanje in potek pripravnice dobe. Pripravnikom moramo zagotoviti ustrezno mentorstvo in delo po določenem programu.
KADROVANJE IN IZBIRA KADROV
40. člen
Podpisniki bomo planirali tako politiko zaposlovanja, ki bo zagotavljala hitrejšo rast produktivnosti dela ter omogočala zagotavljanje življenjskih in kulturnih pogojev v skladu s samoupravnim sporazumom o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev v občini Črnomelj.
41. člen
V objavah in razpisih kot demokratičnem sredstvu izbire delavcev bomo podpisniki določili: stopnjo in smer izobrazbe oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti, delovne izkušnje ter druge pogoje, ki so potrebni za opravljanje del in nalog v skladu z aktom o sistemizaciji del in nalog.
42. člen
Podpisniki sc obvezujemo, da bomo vsako leto izdelali in sprejeli program sprejemanja in usposabljanja pripravnikov v skladu z republiško zakonodajo.
43. člen
Podpisniki bomo sodelovali s strokovno službo Skupnosti za zaposlovanje pri zaposlovanju invalidov in invalidnih oseb, teže zaposljivih in za delo manj zmožnih oseb, ki so po mnenju pristojne strokovne komisije sposobni opravljati določena dela.
Za te delavce bomo zagotavljali potrebna sredstva za prekvalifikacijo in za enkratni letni sistematični zdravniški pregled.
44. člen
V delovnih organizacijah, kjer je nočno delo še nujno, si bomo podpisniki prizadevali za čimboljše delovne razmere, tako da bo zavarovano zdravje zaposlenih.
Tam, kjer so pri nočnem delu zaposlene ženske, sc bomo zavzemali za odpravo oz. postopno zmanjšanje nočnega dela žensk.
45. člen
Starejšim delavcem (ženske nad 50 let oz. 30 let delovne dobe in moški nad 55 let oz. 35 let delovne dobe), ki so uspešno opravljali svoje delo, bomo podpisniki zagotovili nezmanjšan osebni dohodek z uveljavljanjem meril in kriterijev minimalnega dela, ne glede na prerazporeditev delavca, pod pogojem, da bo tudi v bodoče uspešno opravljal delo.
Podpisniki bomo določila o uresničevanju te določbe vnesli v svoje samoupravne akte.
NAČELA IN MERILA KADROVANJA NA NAJODGOVORNEJŠE NALOGE IN FUNKCIJE
46. člen
Udeleženci dogovora se zavzemamo, da bomo v medsebojnem sodelovanju skrbeli za načrtno, stalno in pravočasno kadrovanja kadrov za najodgovornejše funkcije v telesih družbenopolitičnih oigani-zacij. družbenopolitičnih skupnosti, v TOZD in v delovnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in skupnostih.
Nadela iz prejšnjega odstavka tega člena	se	uporabljajo	tudi	za
; odročje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter oboroženih sil.
Pri izbiri kandidatov iz 46. člena tega dogovora udeleženci dogovora zlasti	upoštevajo, da	kandidati
izpolnjujejo naslednje kriterije:
- s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socialistični samoupravni socializem,
- ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose	na podlagi	ustave	in
zakona	o	združenem	delu	in
poglabljajo odločujoči vpliv delavskega razreda v družbi,
- uveljavljajo pridobitve NOV in socialistične revolucije in zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, krepijo bratstvo in enotnost ter enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter politiko miroljubne koeksistence in enakopravnega sodelovanja držav in narodov ter politiko neuvrščenosti,
- dokazujejo svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega samoupravnega sistema pri skupnem delu in vodenju ter da se zavedajo odgovornosti za opravljanje svojih nalog, da uživajo ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju.
48. člen
V zahtevah šolske izobrazbe za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili lahko podpisniki izjemoma odstopamo za eno stopnjo od zahtevane izobrazbe, vendar	mora	biti ta	možnost
opredeljena v samoupravnem splošnem aktu, podpisnika.
49. člen
Pred oblikovanjem predloga za imenovanje individualnega poslovnega organa, kolegijskih poslovodnih organov in drugih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi	mora	razpisna	komisija
dobiti mnenja družbenopolitičnih organizacij ter mnenje koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri_ Občinski konferenci SZDL občine,	kjer	kandidat	biva in
združuje delo. Mnenja so sestavni del ostalih dokazil, ki jih morajo dobiti vsi člani samoupravnega organa oz. razpisne komisije pred odločanjem.
50. člen
Podpisniki bomo v primerih ponovnega imenovanja individualnih poslovodnih organov in drugih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi analizirali uresničevanje poslovne politike v pretekli mandatni dobi. Analiza mora prikazati izpolnjevanje letnih razvojnih programov, srednjeročnega in dolgoročnega programa, razvoj samoupravnih odnosov, izboljšanje kadrovske strukture, rast življenjske ravni zaposlenih itd.
51. člen
Samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela oziroma drugih delovnih skupnosti so dolžni ob koncu poslovnega leta analizirati uspešnost poslovanja in oceniti, ali individualni poslovodni organi in delavci s posebnimi odgovornostmi in pooblastili uresničujejo sprejete naloge. V primeru negativne ocene in če samoupravni organi menijo, da ti delavci svojih del in nalog ne opravljajo zadovoljivo in ne uresničujejo sprejetih ciljev in smotrov, so pristojni samoupravni organi dolžni začeti postopek za njihovo predčasno razrešitev.
52. člen
Podpisniki bomo stalno spremljali in evidentirali možne kandidate za
opravljanje odgovornih del in nalog v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih ter funkcij v družbenopolitičnih organizacijah in družbenopolitični skupnosti.
52.	a člen
Udeleženci dogovora bomo medsebojno sodelovali pri zadovoljevanju kadrovskih potreb za delo na področju pravosodja, skrbeli bomo, da bodo kadrovski plani obsegali tudi potrebe po kadrih za delo na področju pravosodja, za stalno envidentiranje kadrov z vseh področij združenega dela, za strokovno in družbenopolitično usposabljanje, spremljanje razvoja in ustrezno usmerjanje kadrov.
Udeleženci dogovora bomo na podlagi svojih delovnih programov sprejemali ustrezne kratkoročne in dolgoročne kadrovske plane razvoja kadrov za delo na področju pravosodja kot sestavino razvoja posamezne družbenopolitične skupnosti. Kadrovski plani udeležencev naj vsebujejo njihove potrebe, potrebe občine, republike in federacije.
52.	b člen
Pri oblikovanju predlogov kandidatov za nosilce družbenih funkcij v pravosodju, to je za osdnike in sodnike porotnike rednih sodišč, sodnike sodišč združenega dela in samoupravnih sodišč (arbitraže, poravnalni sveti),s sodnika za prekrške. moramo udeleženci dogovora upoštevati splošna načela in merila kadrovske politike, z zakonom določene pogoje in kriterije, ki izhajajo iz z zakonom opredeljene funkcije in pristojnosti sodišč in iz narave ter zahtevnosti del in nalog na posameznih dolžnostih ter merila za nosilce družbenih funkcij v pravosodju, ki jih je opredelil koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu republiške konference SZDL.
V okviru meril za	nosilce
družbenih funkcij v pravosodju, bomo udeleženci zlasti upoštevali:
- da ima posamezni kandidat potrebne lastnosti oziroma sposobnosti za samostojno in neodvisno opravljanje sodne funkcije;
- da ima kandidat potrebne karakterne lastnosti in uživa ugled in zaupanje	delovnih	ljudi in
občanov;
- da' je	kandidat	sposoben
uveljavljati načelo pravičnosti spoštovanja in razvijanja človekove osebnosti in se zavzemati za zbliževanje ljudi ter za enakopravnost posameznikov in organizacij:
- da je kandidat sposoben 'z družbenim delom preprečevati tista družbena razmerja, ki so v nasprotju z načeli socialističnega humanizma in da je pripravljen zavzemati se za samoupravne	in druge	pravice
delovnega človeka in občana, ob upoštevanju skupnih družbenih interesov;
- da je	kandidat	sposoben
spremljati in proučevati družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter družbene odgovornosti.
KADROVANJE NA PODROČJU MEDNARODNIH ODNOSOV
53.	člen '
Podpisniki bomo medsebojno sodelovali in skrbeli za zadovoljevanje lastnih kadrovskih potreb, kot tudi kadrovskih potreb občine, republike in federacije za delo na področju mednarodnih odnosov.
54. člen
Podpisniki bomo stalno evidentirali možne kandidate za delo na področju mednarodnih odnosov. Nosilci evidentiranja na ravni občine so:
- organizacije združenega dela in delovne skupnosti;
- samoupravne interesne skupnosti;
- komisija za kadrovske in administrativne zadeve pri Skupščini občine;
- družbenopolitične organizacije.
55. člen
Poleg kandidatov za opravljanje profesionalnih funkcij in nalog na področju mednarodnih odnosov bomo nosilci evidentiranja iz 54. člena evidentirali tudi kandidate za opravljanje neprofesionalnih funkcij na tem področju.
56. člen
Za delavce iz organizacij združenega dela in bank, ki imajo sedež na območju občine Črnomelj in ki odhajajo na delo v poslovne enote v tujini, se uporabljajo določbe samoupravnega sporazuma o posebnih pogojih za razporejanje strokovnih delavcev na delo v poslovne enote v tujini, po katerem je za sprejem ocene posamezne kadrovske rešitve pooblaščena gospodarska zbornica Slovenije. Predno gospodarska zbornica Slovenije oceni posamezno kadrovsko rešitev s stališča celovitosti osebnostnih kvalitet, mora pridobiti na podlagi zbranih podatkov o posameznem kandidatu tudi po merilih iz 47. člena tega dogovora, mnenje koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja OK SZDL.
Pregled evidentiranih kandidatov za delo na področju mednarodnih odnosov vodi kadrovska služba skupščine občine.
57. člen
Delavcem, ki bodo delali na področju mednarodnih odnosov, bo po prenehanju delovnega razmerja za-botovljena pravica vrnitve na delo v delovno organizacijo, čkjer so nazadnje združevali delo. Enaka pravica bo zagotovljena tudi zakoncem teh delavcev.
ODLIKOVANJA	IN DRUGA
DRUŽBENA PRIZNANJA
58. člen
Odlikovanja SFRJ in druga družbena priznanja so znaki priznanja, ki se podeljujejo za delo ali dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje ali odliko.
Občina Črnomelj podeljuje občanom in organizacijam za posebne dosežke na raznih področjih družbenega življenja Plaketo občine Črnomelj.
Plakete podeljuje žirija, ki jo imenuje Skupščina občine za štiri leta.
59. člen
Podpisniki bomo ustanovili stalne ali občasne komisije, ki bodo skrbele za izvajanje družbeno dogovorjene politike odlikovanj in družbenih priznanj. Komisije bodo v sodelovanju s kadrovsko službo in družbenopolitičnimi organizacijami stalno evidentirale zaslužne delavce in občan^ter uspešne organizacije in društva. Predlogi naj bodo posredovani občinski komisiji vsaj 4 meseee pred predvideno podelitvijo odlikovanja.
IZUMITELJSTVO, NOVATOR-STVO IN RACIONALIZACIJE
60. člen
Na današnji stopnji in dinamiki razvoja, ko postaja znanost neposredna proizvajalna sila, ko se njen
razvoj označuje s permanentno znanstvenotehnično revolucijo, je nujno omogočiti pogoje, v katerih bodo delovni ljudje lahko razvijali in realizirali svoje ustvarjalne sposobnosti in tako prispevali k hitrejšemu družbeno-ekonomskemu napredku.
61. člen
Podpisniki bomo v sodelovanju z občinsko interesno raziskovalno skupnostjo Črnomelj v večjih organizacijah združenega dela, kjer so za to pogoji, organizirano razvijali samostojno raziskovalno dejavnost, manjše organizacije združenega dela bodo v ta namen med seboj združevale delo in sredstva.
62. člen
Delavci, ki s svojo strokovnostjo in kreativnostjo razvijajo to dejavnost, morajo biti ustrezno moralno in materialno stimulirani.
Podpisniki bomo v skladu z Zakonom o združenem delu in Družbenim dogovorom o inovacijah v SR Sloveniji v svojih pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov izumiteljstvo, novatorstvo in racionalizacije primerno ovrednotili in zagotovili stimulativen sistem nagrajevanja.
NELOJALNA KONKURENCA
63. člen
Podpisniki ne bomo medsebojno nelojalno konkurirali pri pridobivanju kadrov.
Za nelojalno konkurenco se šteje zlasti:
- prevzemanje štipendistov in nudenje odkupnine za vračilo brez poprejšnjega dogovora;
- tiho dogovarjanje (snubljenje) kadrov brez javnega razpisa oziroma objave prostih del in nalog;
- drugi primeri, ki jih kot take opredeli odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora.
STROKOVNO DELO PRI URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE
64. člčn
Podpisniki bomo organizirali za učinkovito opravljanje nalog s področja kadrovske politike ustrezne kadrovske službe, ki bodo stalno spremljale in sistematsko obravnavale probleme.
Kadrovske službe, morajo imeti take pogoje dela, da bo v celoti prišla do izraza samostojnost dela in odgovornost za opravljeno delo. Kadrovske službe so enakovredne ostalim službam v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih.
65. člen
Pri oblikovanju del in nalog v kadrovski službi bomo podpisniki upoštevali, da gre za odgovorno strokovno in politično delo. ki ga lahko opravlja le delavec z ustrezno strokovno izobrazbo, družbeno političnimi in moralno etičnimi vrlinami, s pravilnim odnosom do samoupravljanja in nagrajevanja po delu, do delovne skupnosti in sodelavcev, do zakonitosti in odgovornosti.
Strokovni delavci v kadrovski službi morajo imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo. Za strokovne delavce v kadrovski službi se štejejo predvsem vodje služb, organizatorji izobraževanja, analitiki, socialni delavci in svetovalci ter podobni strokovni delavci.
66. člen
Podpisniki bomo organizirali kadrovske službe po naslednjih merilih:
- organizacije združenega dela z manjšim številom delavcev morajo imeti zadolženega delavca za opravljanje nalog kadrovske službe;
- večje organizacije združenega dela bodo zagotovile tako organizacijo in strokovnost kadrovske službe, da bo sposobna učinkovito izvrševati vse naloge kadrovske politike;
- organizacije združenega dela, ki imajo v sestavu več temeljnih organizacij združenega dela, praviloma organizirajo skupno kadrovsko službo za vse temeljne organizacije združenega dela.
67. člen
Samoupravne interesne skupnosti, v katerih se izvajalci dogovorijo, da bodo naloge kadrovske politike skupno reševali, bodo v okviru strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti organizirale kadrovsko službo, ki bo sposobna te naloge učinkovito opravljati.
68. člen
Kadrovske službe v združenem delu opravljajo predvsem naslednje naloge:
- vodenje planske in sistematične kadrovske politike;
- planiranje potreb in sistematično kadrovanje delavcev;
- vodenje kadrovske evidence;
- pripravljanje delavcev za opravljanje predvidenih del in nalog;
- spremljanje razvoja in uspešnosti kadrov ter predlaganja napredovanja in razporejanja kadrov na ustrezna delovna mesta;
- programiranje in izvajanje stalnega in dopolnilnega strokovnega ter družbeno-ekonomskega izobraževanja in usmerjanja kadrov;
- skrb za ustrezne življenjske, kulturne in delovne razmere zaposlenih;
- analiziranje samoupravne organiziranosti in dajanje pobud za njeno izpopolnjevanje;
- zagotavljanje pravičasne in celovite obveščenosti;
- skrb za oblikovanje in izvajanje politike delitve dohodka, osebnih dohodkov in nagrajevanja po delu na osnovi samoupravnih sporazumov.
69. člen
Skupščina občine Črnomelj bo organizirala strokovno kadrovsko službo, ki bo sposobna opravljati predvsem naslednje naloge:
- spremljanje, analiziranje in izvajanje sprejetih sklepov na področju kadrovske politike;
- spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora in sporazuma o štipendiranju in pripravljanje predlogov za njihovo uskladitev in spremembe;
- opravljanje strokovnih in drugih opravil za odbor za spremljanje dogovora o uresničevanju kadrovske politike;
- sodelovanje pri organiziranju in vodenju kadrovskih služb v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter nudenje strokovne pomoči;
- vodenje kadrovske evidence;
- sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini;
- pripravljanje strokovnih gradiv in predlogov s področja kadrovske politike za skupščino in njene organe;
<- opravljanje strokovnih in admi-nistrativno-tehničnih nalog za komisijo za volitve in imenovanja, komisijo za odlikovanja, žirijo za podelitev plaket in druge ustrezne komisije;
- pripravljanje predlogov za konkretne kadrovske rešitve v organih in organizacijah občine.
NALOGE IN ODGOVORNOSTI PODPISNIKOV
70. člen
Podpisniki bomo zadolžili posebne samoupravne organe, ki bodo zagotavljali sistematično in stalno spremljane kadrovske politike. O izvajanju tega dogovora bomo najmanj enkrat letno poročali odboru za spremljanje izvajanja dogovora.
71. člen
Podpisniki bomo izpopolnili in uskladili svoje samoupravne akte z določili tega dogovora najkasneje v štirih mesecih po njegovem podpisu.
72. člen
Družbenopolitične organizacije podpisnice tega dogovora bodo skupno s skupščino občine vzpodbujale aktivnost, da se kadrovska politika oblikuje po demokratični samoupravni poti v skladu z določili tega dogovora.
73. člen
Skupščina občine Črnomelj ima pri izvajanju dogovora naslednje naloge:
- v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami organizira akcijo za sprejem tega dogovora;
- v sodelovanju z vsemi nosilci kadrovske politike pripravlja in sprejema plane razvoja kadrov za območje občine;
- spremlja uresničevanje tega dogovora, analizira kadrovsko stanje in problematiko na območju občine in po posameznih dejavnostih ter sprejema določene ukrepe;
- vzpodbuja reševanje nalog na tem področju s samoupravnim dogovarjanjem in skrbi za sistematično izpopolnjevanje dolgoročne kadrovske politike;
- uresničuje določbe tega dogovora pri reševanju kadrovskih zadev iz svoje pristojnosti.
74. člen
Za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Črnomelj ustanovimo podpisniki 15-članski odbor.
Odbor je sestavljen tako, da delegirajo večje organizacije združenega dela, občinska skupščina in občinska skupnost za zaposlovanje po enega člana, Občinska konferenca SZDL dva člana in manjše organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti v okviru panoge po enega člana.
Mandat članov odbora je štiri leta, predsednika zbora pa dve leti.
Natančnejše kriterije lahko izdela komisija za kadrovske in administrativne zadeve pri Skupščini občine Črnomelj.
75. člen
Naloge odbora so:
- proučevanje pobud in izdelava predlogov za dopolnitev oziroma spremljanje dogovora;
- spodbujanje medsebojnega sodelovanja podpisnikov;
- tolmačenje določb dogovora;
- ugotavljanje kršitev in izrekanje sankcij;
- obveščanje o izvajanju dogovora. Odbor za spremljanje izvajanja dogovora mora najmanj enkrat letno obravnavati izvajanje dogovora in podati o tem poročilo.
76. člen
Postopek za ugotavljanje kršitev tega dogovora vodi odbor za spremljanje izvajanja dogovora. Če odbor ugotovi, da podpisnik ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora, sestavi o tem zapisnik in obvesti ustrezen samoupravni organ in družbenopolitične organizacije, ki morajo takoj začeti postopek za odpravo kršitev.
77. člen
Če podpisnik ne odpravi kršitve dogovora oziroma se ne ravna po določilih 76. člena, skliče odbor za spremljanje izvajanja dogovora skupno z izvršilnimi organi družbenopolitičnih organizacij v občini skupno sejo z ustreznimi samoupravnimi organi in vodstvi družbenopolitičnih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacij združenega dela ali delovni skupnosti, ki krši dogovor.
Na seji morajo ugotoviti vzroke za neizpolnjevanje obveznosti ter morebitno odgovornost služb, organov ali strokovnih delavcev in sprejeti potrebne ukrepe za uresničevanje družbenega dogovora.
78. člen
Če odbor za spremljanje izvajanja dogovora ugotovi, da kljub izvedenim postopkom po določilih 76. in 77. člena dogovora podpisnik še nadalje ne izvaja družbenega dogovora in sicer tudi po krivdi individualnega poslovodnega organa, kolegijskega poslovodnega organa ali delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, lahko odbor ali vodstvo družbenopolitičnih organizacij v občini dajo pobudo za predčasno razrešitev lc-teh. O nastalem stanju pa mora odbor obvestiti tudi družbenega pravobralinca samoupravljanja.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
79. člen
Družbeni dogovor je sklenjen in začne veljati, ko ga podpiše več kot polovica podpisnikov, če je s tem zajetih več kot polovica zaposlenih delavcev v občini in to ugotovi s sklepom skupščina občine.
Sprejem in veljavnost sprememb in dopolnitev dogovora ugotovi s sklepom odbor, ki spremlja izvajanje dogovora.
80. člen
Spremembe in dopolnitve družbenega dogovora lahko predlaga vsak podpisnik. Predloge za spremembe in dopolnitve dogovora zbira kadrovska služba občine Črnomelj, ki opravlja administrativno tehnična opravila za odbor.
Spremembe in dopolnitve dogovora se sprejemajo po enakem postopku kot dogovor.
81. člen
Ko začne veljati ta dogovor, preneha veljati dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v občini Črnomelj, ki je bil sprejet v letu 1974.
82. člen
Podpisniki pooblaščamo statutarno pravno komisijo pri občinski skupščini Črnomelj za izdajo prečiščenega besedila dogovora.
83. člen
Pregled podpisnikov tega dogovora vodi Oddelek za občo upravo in proračun SOb Črnomelj.
84. člen
Ta dogovor se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 117-1/79
Datum: 17. 7. 1980 in 18. 4. 1983
Statutarno pravna komisija
145.
Na podlagi 40. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS št. 8/82) in 4. člena Aneksa k samoupravnemu sporazumu o zdru-
ževanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest v občini Črnomelj za leto 1983, ter določil 174. člena Statuta občine Črnomelj, je Skupščina občine Črnomelj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 2. 6. 1983 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka za vzdrževanje lokalnih cest na območju občine Črnomelj
1. člen
Organizacije združenega dela in poslovne enote s področja gospodarstva, ki imajo sedež matične organizacije združenega dela v občini ali zunaj občine Črnomelj, samoupravne in druge skupnosti, ki ugotavljajo dohodek pp zakonu o ugotavljanju in obračunavanju celotnega prihodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druge delovne skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela na območju občine Črnomelj ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost v občini Črnomelj, ki niso pristopili k Aneksu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest v občini Črnomelj za leto 1983, združujejo sredstva za tc namene po stopnji 0,4 % od osnove bruto osebnega dohodka, iz dohodka TOZD mesečno ob izplačilu osebnih dohodkov.
2. člen
Določbe 1. člena tega odloka ne veljajo zOZD in skupnosti, ki so po zaključnem računu za leto 1982 izkazale izgubo.
3. člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1983 do 31. 12. 1983.
Številka: 420-5/82
Datum: 2. 6. 1983
Predsednik Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog
146.
Na podlagi 39. člena Zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS št. 21/77) in 174. člena Statuta občine Črnomelj je Skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti z dne 2. 6. 1983 sprejela
ODLOK o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Črnomelj
1. člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki niso nosilci razvoja kmetijsta v občini in ’ kupujejo kmetijske pridelke, pridelane na območju občine Črnomelj brez ustreznih kooperacijskih pogodb s pridelovalci, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva.
2. člen
Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega člena je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu.
Višina prispevka v odstotnem deležu znaša:
- za živino 30 % od povprečne prodajne cene v občini.
- za kmetijske pridelke 15 % od odkupne cene, razen pridelkov, ki
jih velikim potrošnikom kmetijska zadruga ne zagotavlja.
3. člen
Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa pridelkov poslati pismeno poročilo Samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Črnomelj (v nadaljevanju: Sklad). Iz poročila- mora biti razvidna vrsta, količina oz. teža in skupna vrednost odkupljenih pridel-*kov.
4. člen
Kupec je dolžan nakazati prispevek Skladu v roku 30 dni od nakupa kmetijskih pridelkov na žiro račun št. 52110-654-65069.
Zbrana sredstva iz naslova predmetnega prispevka so strogo namenska in se smejo rabiti izključno za pospeševanje kmetijstva.
5. člen
Poslovne prostore (odkupne postaje, prevzemna mesta) so dolžni kupci prijaviti v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka na Komite za družbeni razvoj pri Skupščini občine Črnomelj.
6. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi.
7. člen
Za kršitelje določb tega odloka se uporabljajo določbe od 64. do 68. člena Zakona o blagovnem prometu.
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420-3/83
Datum: 2. 6. 1983
Predsednik Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog
Občina Krško
148.
Na podlagi 3. odstavka 200. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53-764/76) in 159. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list. št. 12-125/82) je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela dne 27. 6.1983 sprejela
SKLEP o listi oseb, ki jo. določi zbor združenega dela občinske skupščine za delovanje v disciplinskih komisijah
1.
Zbor združenega dela skupščine občine Krško določa naslednjo listo oseb za delovanje v disciplinskih komisijah:
1. Božič Justin, Tovarna celuloze in papirja Krško
2. Verstovšek Franc, Tovarna celuloze in papirja Krško
3. Jelovšek Lojze, Tovarna celuloze in papirja Krško
4. Češnovar Karl, Tovarna celuloze in papirja Krško
5. Čargo Črtomir, Tovarna celuloze in papirja Krško
*6. Slemenšek Franc, SGP Pionir-TOZD Gradbeni sektor Krško
7. Pirc Vinko, SGP Pionir-TOZD Gradbeni sektor Krško
8. Barbič Marjan, DO Elektro Ce lj e - T OZD Elektrodistribucija Krško
9. Horvat Miro, DO Elctro Oelje, TOZD Elektrodistribucija Krško
10. Bogovič Bojan, DO Elektro Celje, TOZD Elektrodistribucija Krško
11. Poljanec Darinka, Nuklearna elektrarna Krško
12. Vučanjk Ivan, Nuklearna elektrarna Krško
13. Brinovec Ida, Nuklearna elektrarna Krško
14. Kolar Angela, SDK podružnica Krško
15. Vidmar Majda, LB, Temeljna posavska banka Krško
16. Pleterski Anton, st., Rudnik rjavega premoga Senovo
17. Pavlič Alojz, Rudnik tjavega premoga Senovo
18. Kodelja Jaroslav, Metalna TOZD TGO Senovo
19. Zupevc Stane, Metalna TOZD TGO Senovo
20. Brcnce Karel, Elektrarna Brestanica
21. Pirc Cvetka, Žito TOZD Imperial Krško
22. Preskar Jože, Žito TOZD Imperial Krško
23. Curhalek Franc, Novoles TOZD Sigmat Brestanica
24. Preskar Ivan, IGM Sava Krško
25. Stanič Dragica, Tarateks Krško
26. Kerin Alojz. Kostak Krško
27. Planinc Anton, Kovinarska Krško
28. Zvar Anton, Kovinarska Krško
29. Pire Bogomil, Kovinarska Krško
30. Haler Ivan, Kovinarska Krško
31. Ko šale Drago, Kovinarska Krško
32. Žiberna Miroslav, SOP Krško
33. Vahčič Adam, ml., SOP Krško
34. Urbanč Franc, SOP Krško
35. Černelič Franc, Poklicna gasilska enota Krško
36. Colner Drago, Novoles TOZD Bor Krško
37. Škafar Alojzija, M-TOZD Hotel Sremič Krško
38. Urek Polonca, Vzgojnovarst-vena organizacija Krško
39. Ro ;f. Zlata, M-Agrokombi-nat KrškoS
40. Marki Metka, M-Agrokombinat Krško
41. Božič Albin, Transport Krško
42. Malus Anton, M-Preskrba Krško
43. Teraž Olga, TOZD Lisca Senovo
44. ljubi Breda. TOZD Lisca Senovo
45. Kranjc Zvone, TOZD Papir-konfekcija Krško
46. Dimc Vili, Elektrotehna, prodajalna Krško
v 47. Babič Maksimilijan, Interev-ropa Krško
48. Štih Majda, Osnovna šola Jurij Dalmatin Krško
49. Unetič Marija. Osnovna šola Jurij Dalmatin Krško
50. Nemec Anton,' Cestno podjetje, TOZD Asfaltna baza Drnovo
51. Kulčar Janez, skupščina občine Krško
52. Jurečič Vili, OK ZKS Krško
53. Srpčič Ivan, OK SZDL Krško
54. Tubeishat Ana, skupščina občine Krško.
II.
Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: K-l 11-34/83
Datum: 27. 6.1983
Predsednica zbora združenega dela LIDIJA HOČEVAR
149.
Krajevna skupnost Dolenja vas Na podlagi 7. člena zakona o
referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ut L SRS št. 23/77), 2. in 7. čl. zakona o samoprispevku (Ur. L SRS 3/73), 10. čl. sklepa o razpisu referenduma v KS Dol. Vas (SDL 13/83) in Statuta KS Dol. vasje skupščina KS Dolenja vas na svoji seji dne 13. 6. 1983 sprejela
SKLEP O uvedbi samoprispevka za območje KS Dolenja vas.
1. člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju KS Dolenja vas, ki obsega naselja: Dolenja vas, Stari grad, Sp. Stari grad, Sp Libna, Libna in Pesje,
2. člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za financiranje odkupa objektov za potrebe otroškega varstva v Dolenji vasi.
3. člen
. Samoprispevek se uvede za dobo 4 let, in sicer od 1. 6. 1983 do 31. 5. 1987, v kateri se bo zbralo cca 2,400.00 N din.
4. člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
1. Delovni ljudje v združenem delu od netto OD oziroma nadomestil OD po stopnji 1,5 %,
2. delavci pri zasebnih delodajalcih od neto OD po stopnji 1,5 %,
3. delovni ljudje in občani iz kmetijstva od KD po stopnji 2 %,
4. delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev, pogodbenega dela in avtorskih pravic od dohodka po stopnji 1,5 %,
5. občani, ki prejemajo pokojni- . no od zneska pokojnine po stopnji 1,5%.
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od KD, če ta ne presega 2.000 N din. socialnih podpor, invalidnine, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov in od nagrad učencev v gospodarstvu.
Prav tako ne plačujejo samoprispevka tisti upokojenci, če mesečna pokojnina ne presega 9.000 N din.
5. člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu se po 151. čl. zakona o davkih občanov (Ur. 1. SRS št. 21/74), ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
6. člen
Samoprispevek zaposlenih delovnih ljudi in upokojencev se obračunava in plačuje od čistega osebnega dohodka oziroma pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije, oziroma izplačevalci osebnega dohodka in Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja. Kmetijskim proizvajalcem in občanom, ki sc ukvarjajo z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo ter z intelektualnimi storitvami, obračuna in odmerj samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Krško. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.
7. člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo le za namene iz 2. člena tega sklepa, ter se zbirajo na posebnem računu KS Dolenja vas št.
51600-842-059-822371 s pripisom za samoprispevek KS Dol. Vas.
Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka navesti podatke za katere zavezance je zne-sekplačan in v kakšni višini.
Ce je več zavezancev samoprispevka so dolžni poslati seznam istih KS Dolenja vas.
8. člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za ižteijavo prispevkov in davkov občanov. Iztcijavo bo opravila Uprava za družbene prihodke SO Kračo.
9. člen
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja svet KS Dolenja vas, ki je najmanj enkrat letno dolžin poročati skupščini KS Dolenja vas in zboru občanov o zbranih sredstvih samoprispevka, o izvajanju programa ter o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev. O morebitni spremembi ali dopolnitvi sprejetega programa razpravlja in sklepa skupščina KS Dolenja vas ter svoje sklepe predloži v potrditev zboru občanov.
10. člen
Ta sklep se objavi v SDL, uporablja pa se od 1. 6. 1983 dalje.
Številka: 5/83
Datum:'12. 6. 1983
Predsednik
skupščine KS Dol. vas JANEZ VOLCANŠEK, 1. r.
150.
Krajevna skupnost Dolenja vas Volilna komisija
POROČILO O izvedbi glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka v KS Dol. vas dne 5. 6. 1983.
1.
Na referendumu za uvedbo samoprispevka v KS Dolenja vas dne 5. 6. 1983 so bili doseženi naslednji rezultati:
- pravico glasovanja je imelo 691 krajanov,
- odsotnih na delu v inozemstvu je bilo 49 krajanov,
- za izračun rezultatov je bilo torej upoštevanih 642 volilnih upravičencev, - glasovalo je 566 krajanov, ali 88,16 %,
- za uvedbo samoprispevka se je izreklo 452 krajanov ali 70,40 %,
- proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 111 krajanov ali 17,28%,
- glasovanja se ni udeležilo 76 krajanov ali 11,83 %,
- neveljavne so bile 3 glasovnice, ali 0,46 %.
Dolenja vas, 5. 6. 1983
Predsednik volilne komisije KS Dolenja vas BLAŽ NOVAK, 1. r.