Primorski dnevnik PETEK, 1. APRILA 2016 št. 76 (21.616) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , »Trst te osvoji, ti zleze pod kožo« šepet ulice Montecchi / 11 DEŽELA - Na 3. strani Slovenci in nova zakonodaja o vodi Odmevi s seje deželnega sveta trst - Na 4. strani Dolina še brez statuta medobčinske zveze Župan Klun umaknil točko z dnevnega reda gorica - Na 14. strani Mirovni sodnik s slovensko zastavo Sprejetje obveze dosegel Dimitrij Tabaj novo - Prevod Priročnik za večjo varnost naših dijakov HAAG - Sodišče za vojne zločine v Jugoslaviji oprostilo srbskega radikalca Vojislava Šešlja »Ni vojni zločinec« trst - Oblak Niko Jeseni novi prostori za otroški vrtec ^ 0 X v Hel lantnus notranje rastline zunanje rastline vrtnarstvo urnik: 8.30 -18.30 ÄS** Trst - proseic 10OO (E>ivii jI G>ardiniere) |nfo: tel. 04019 IS 1+« - heliantliusZOt Jdlibero.it HAAG - Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je predsednika Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja oprostilo v vseh devetih točkah obtožnice, v katerih je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Sodni senat je presodil, da tožilstvo obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma. Odločitev sodišča ni bila soglasna, v večini točk je imela nasprotno mnenje italijanska sodnica Flavia Lattanzi. Šešljeva oprostitev, ki ga je sodišče spoznalo za agitatorja, ne pa za zločinca, je sprožilo ogorčene reakcije na Hrvaškem in v BiH, bolj zadra-žane pa v sami Srbiji. Tožilstvo je za Šešlja zahtevalo 28 let zapora. Ker gre za razsodbo na prvi stopnji, se lahko nanjo pritoži. Na 2. strani italija Odstopila ministrica Federica Guidi RIM - Ministrica za gospodarski razvoj Federica Guidi je sinoči odstopila. Za ta korak se je odločila potem, ko so v javnost prišli prisluhi njenih telefonskih pogovorov z življenjskim sopotnikom Gianluco Gemellijem. Ministrica mu je zagotovila zeleno luč za popravek k finančnemu zakonu, ki je neposredno zadeval Gemellijeve podjetniške dejavnosti. Na 2. strani trzic »Položaj pod kontrolo« Priseljenci, varnost in prenatrpana bivališča TRST - Naučimo se živeti s cesto: tako je naslov slovenskemu prevodu portfolia oz. priročnika za varno in trajnostno mobilnost, ki je pred kratkim izšel v okviru projekta »Si-curaMente Insieme - Varno skupaj« za šoloobvezne dijake. Slovenski prevod priročnika, ki se v italijanskem izvirniku glasi »Imparare a vi-vere la strada« in katerega avtorici sta Laura Tamburini ter Loredana Czer-winsky Domenis, so predstavili včeraj dopoldne v prostorih Nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah. Na 9. strani Trst: »druga« desna sredina je pripravljena Na 4. strani Konec zadnjega dela pešpoti Gemina Na 5. strani Umrl je madžarski pisatelj Imre Kertesz Na 10. strani Na Subidi delavca stresel električni tok Na 12. strani Močan veter (še) ni odpihnil olimpijskih sanj jadralcev Čupe Na 18. strani ŽLAHTNA DEDIŠČINA SLOVENIJE druženje z domačimi, udomačenimi in avtohtonimi sortami Turistična zveza TIC Nova Gorica v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Šempas VABI na odprtje 10. Festivala vin Šempas - Žlahtna dediščina Slovenije, druženje z domačimi, udomačenimi in avtohtonimi sortami, ki bo v nedeljo, 3. aprila 2016, ob 15. uri v Kulturnem domu v Šempasu. Degustacija festivalskih vin in oljčnih olj, strokovne delavnice, razprava ter predstavitev jedi okusimo Goriško bodo potekale oba dni, med 15. in 21. uro. www.festival-vin.si Nova doživetja 9771124666007 2 Petek, 1. aprila 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji vojna v bivši jugoslaviji - Sodišče oprostilo Šešlja »Ni dokazov onkraj razumnega dvoma« Predsednik Srbske radikalne stranke je bil le agitator HAAG - Haaško sodišče je predsednika Srbske radikalne stranke Voji-slava Šešlja oprostilo v vseh devetih točkah obtožnice, v katerih je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Sodni senat presodil, da tožilstvo obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma. Predsedujoči sodnemu senatu Jean Claude Antonetti je dodal, da je 61-letni Šešelj sedaj svoboden človek, potem ko je prvič v svoji zgodovini Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije sodbo izreklo v odsotnosti obtoženca. Tožilstvo je za Šešlja zahtevalo 28 let zapora. Ker gre za razsodbo na prvi stopnji, se lahko nanjo pritoži. Tožilstvo je že sporočilo, da bo preučilo, ali ima podlago za pritožbo. Odločitev naj bi bila znana v nekaj dneh. Sodišče je večinsko razsodilo, da tožilstvo ni uspelo dokazati, da je kriv etničnega čiščenja nesrbskega prebivalstva na Hrvaškem in v BiH, kot tu- Sodišče je sodbe v skoraj vseh točkah obtožnice prejelo z večinskim mnenjem, saj je v večini točk imela nasprotno mnenje italijanska sodnica Flavia Lattanzi. di vojvodinskih Hrvatov s ciljem oblikovanja velike Srbije, kar je vključevalo tudi umore, pregone, posilstva, trpinčenje, ropanje in uničevanje premoženja Hrvatov in Bošnjakov. Sodišče je večinsko razsodilo, da tožilstvo ni dokazalo vzročno-posledi-čne povezave med hujskaškimi govori Šešlja, ki velja za vodilnega zagovornika velikosrbske ideje, v hrvaškem Vukovarju, Malem Zvorniku v BiH ter vasi Hrtkovci v Vojvodini proti Hrvatom oziroma Bošnjakom z zločini, ki so bili tam storjeni. Tako je med drugim ugotovilo, da je imel Šešelj v Vukovarju pred padcem mesta v srbske roke novembra 1991 res govore, v katerih je trdil, da v mestu »kmalu ne bo več nobenega ustaša«, da pa sodniki »niso mogli zavrniti razumne možnosti«, da je bil cilj govorov dvigovanje morale in ne poziv njegovim prostovoljcem, naj nimajo do nikogar milosti. Z večino je tudi razsodilo, da ni obstajala skupinska zločinska pobuda, ki jo je vodil pokojni bivši srbski predsednik Slobodan Miloševic, katere cilj je bilo po navedbah tožilstva etnično čiščenje nesrbskega prebivalstva iz delov Hrvaške, BiH in Vojvodine zaradi oblikovanja velike Srbije. »Cilj je bila obramba Srbov in ohranitev Jugoslavije in ne storitev zločinov,« je povedal sodnik Antonet-ti. Večina članov sodnega senata je namreč tudi presodila, da je bil projekt oblikovanja velike Srbije političen in ne vojaški oziroma zločinski. Sodišče je tudi razsodilo, da razglasitev avtonomije pripadnikov srbskega naroda na območju Hrvaške in BiH ni bila rezultat zločinske namere. Tudi napotitev prostovoljcev Šešljeva Srbske radikalne stranke iz Srbije v vojne na Hrvaškem in v BiH, ki jih je rekrutiral tudi Šešelj v okviru svoje stranke, ni imela značaja zločina, so presodili. Šešelj namreč ni bil hierarhično nadrejen prostovoljcem t.i. Šešljev-cem, ko so sodelovali v vojaških operacijah v BiH in na Hrvaškem, temveč so bili ti podrejeni vojaški hierarhiji na terenu, torej »Vojski Jugoslavije in vojski Republike srbske«, v katerih so delovali, je menilo sodišče. Sodni senat je tudi glede zločinov v Vojvodini, kjer je bil obtožen zaradi pregona Hrvatov, presodilo, da tožilstvo ni dokazalo njegove odgovornosti. Presodilo je tudi, da na območju Vojvodine ni bilo oboroženega spopada. Spomnili so, da sta februarja 1991 Šešelj in Tomislav Nikolic ustanovila Srbsko radikalno stranko (SRS), ki je prevzela program srbskega če-tniškega gibanja in da je takrat Šešelj postal njen predsednik. Sodniki so tudi presodili, da ni dovolj dokazov, da IZPOSOJENI KOMENTAR LJUBLJANA - Razsodba haaškega sodišča, ki je Vojislava Šešlja oprostilo vseh ob tožb, je presenetila pravne strokovnjake. Presenečenje je bila obrazložitev sodbe, ker je sodišče uporabilo argumentacijo, ki je enaka argumentom srbske vlade pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, ko se je branila pred hrvaško tožbo za genocid, piše Vili Einspieler v Delu. Sodni senat je ocenil, da tožilstvo ni dokazalo vzročne povezave med govori Še-šlja z zločini proti Hrvatom in Bošnjakom. Po mnenju pravnikov je tudi ni treba dokazati za ugotovitev, da je Šešelj s svojimi hujskaškimi govori spodbujal k nasilju nad nesrbskim prebivalstvom. To žali logiko in zdravo pamet. Sodba je v nasprotju z mednarodnim pravom, predvsem pa z večino do zdaj sprejetih sodb haaškega sodišča. Pravo in pravičnost se na haa-škem križišču seveda nista zgrešila prvič.Oprostilno sodbo Šešlju je mogoče primerjati s sodbo nekda- njemu kosovskemu premieru Ramushu Ha-radinaju. Sodni senat ga je oprostil kljub sumom, da se je zgodilo zastraševanje prič tožilstva. Najverjetneje se bo tožilstvo pritožilo, kar ne pomeni, da ga bo prizivno sodišče obsodilo, najbrž pa v sodbi ne bo utemeljevalo, da je bil izključni cilj Beograda med balkanskimi vojnami obramba Srbov in ohranitev Jugoslavije, ne pa storitev zločinov. Sodba Šešlju ne bo pripomogla k spravi, kar je bil eden izmed osnovnih ciljev ustanoviteljev haaške-ga sodišča. Za žrtve zločinov pomeni veliko razočaranje, ker je sodišče Srbijo osvobodilo sleherne odgovornosti. Žrtve lahko postanejo zločinci, zločinci pa žrtve, sklene komentator. Vojislav Šešelj ansa italija Odstop ministrice Guidi Na Hrvaškem in v BiH ogorčeni »Danes sem v Vukovarju, v katerem je Šešelj delal zlo, nikoli pa se ni pokesal.« (Hrvaški premier Tihomir Oreškovic) »Sodba je žaljiva in šokantna za vse žrtve agresivne velikosrbske politike ter uničujoča za proces sprave med ljudmi in državami.« (Hrvaški zunanji minister Miro Kovač) »Ne more razumeti, da je nekdo, ki je dokazano sodeloval v agresiji na BiH, osvobojen.« (Predsednik sveta ministrov BiH Denis Zvizdic) »Šokirana sem. Čestitam haaškemu sodišču, ker je ponovno osvobodilo Srbijo odgovornosti.« (Predsednica združenja Matere enklav Srebrenice in Žepe Munira Subašic) »Do sodbe sem indiferenten.« (Srbski predsednik Tomislav Nikolic, ki je bil sicer vrsto let Šešljev politični sopotnik v SRS, nato pa z "odpadniki" osnoval novo, zdaj vladajočo Srbsko napredno stranko) »Oprostilna sodba je dokaz, da je haaško tožilstvo vodilo neutemeljen in politični proces.« (Predsednik srbske entitete v BiH Republike srbske Milorad Dodik) »Šešljeva stranka bo na aprilskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji sedaj očitno prišla v parlament z vsemi posledicami.« (Diplomat in strokovnjak za Balkan Borut Šuklje) »Sprejeta so bila srbska stališča, da politične ideje niso a priori kriminalne.« (Pravni zastopnik Srbije v Haagu Saša Obradovic) je bil Šešelj povezan s paravojaškimi skupinami, kot so Arkanovaci ali Beli orli. Ugotovili pa so, da so prostovoljci SRS, ki sicer nujno niso bili tudi člani stranke, sodelovali v Rdečih baretkah na območju Hrvaške. Na začetku izreka sodbe je sicer francoski sodnik Antonetti v imenu sodnega senata kritiziral tožilstvo, ker so bili obtožnica in dokazi polni nejasnosti in nedoslednosti, ki so zapletli delo. Sodišče je sodbe v skoraj vseh točkah obtožnice prejelo z večinskim mnenjem, saj je v večini točk imela nasprotno mnenje italijanska sodnica Flavia Lattanzi. Šešelj je bil v haaškem priporu skoraj 12 let, od februarja 2003, ko se je po objavi obtožnice predal, do novembra 2014, ko so ga zaradi zdravstvenih težav izpustili in je sedaj v Beogradu. Sodišče mu je sodbo izreklo štiri leta po koncu sojenja 20. marca 2012. (sta) RIM - Ministrica za gospodarski razvoj Federica Guidi je sinoči odstopila. Za ta korak se je odločila potem, ko so v javnost prišli prisluhi njenih telefonskih pogovorov z življenjskim sopotnikom Gian-luco Gemellijem. Ministrica mu je zagotovila zeleno luč za popravek k finančnemu zakonu, ki je neposredno zadeval Gemel-lijeve podjetniške dejavnosti. Ministrica je v telefonskem pogovoru zagotavljala, da se s popravkom strinja tudi ministrica za reforme Maria Elena Boschi. Prisluhi sodijo v preiskavo tožilstva v Potenzi v zvezi z odpadki družbe ENI in s črpanjem nafte na območju Terra Rossa, ki mu odločno nasprotujejo na-ravovarstveniki. Popravek k državnemu zakonu za leto 2014, ki ga je predlagala ministrica, je prišel zelo na roko Ge-mellijevim podjetjem. Objava prisluhov z vpletenostjo ministrice Guidi, ki je neodvisna, je razumljivo povzročila politični škandal. Vsa opozicija je zahtevala odstop ministrice, afera je sprožila negodovanja tudi v vladni koaliciji, posebej v Demokratski stranki. S škandalom je bil v ZDA seznanjen tudi predsednik vlade Matteo Renzi, ki je pristal na odstop ministrice, saj bi drugače škandal gotovo hudo škodil njegovi vladi. vatikan - Nova preiskava Zelo sporna prenova luksuznega stanovanja kardinala Bertoneja RIM - Vatikanske oblasti so uvedle preiskavo o financiranju sporne prenove stanovanja nekdanjega državnega sekretarja, kardinala Tarcisia Bertoneja. V preiskavo sta vpletena nekdanja menedžerja bolnišnice Bambino Gesu Giuseppe Profitti in Massimo Spina, ki naj bi financirala prenovo kardinalovega stanovanja (skupno 422 tisoč evrov). Bertone pravi, da ni vedel, da je denar za prenovo luksuznega stanovanja s teraso prišel z otroške bolnišnice, kateri je sicer že vrnil 150 tisoč evrov. Pro-fitti in Spina sta osumljena, da sta bolnišnici dejansko izmaknila denar za obnovo stanovanja. Za to dejanje tvegata zapor. Preiskava sledi škandalu Vatileaks, ki ga je s svojimi reportažami sprožil tednik Espresso. Njegovi novinarji so med drugim razkrili nečedne in nezakonite posle v zvezi z obnavljanjem stanovanj nekaterih kardinalov, med katerimi je tudi Bertone. Slednji je, kot rečeno, vedno trdil, da v resnici ni vedel od kod denar za prenovo, Espresso pa razkriva korespondenco med kardinalom in Perfetti-jem. Iz teh pisem naj bi izhajalo, da je menedžer res ponudil kardinalu prispevek za stanovanje v zameno za nepojasnjena institucionalna srečanja. Bertone sodeč po pisanju Espressa naj bi se celo zahvalil Prefettiju za pomoč in mu istočasno predočil svoje želje za obnovitvena dela. Stanovanje sicer ni Bertonejeva last, temveč last vatikanske nepremičninske družbe. Ji SP Kardinal Tarcisio Bertone je vpleten v stanovanjski škandal / Primorshi AKTUALNO Petek, 1. aprila 2016 3 rim - Ministrica Boschijeva v poslanski zbornici Italija stopnjuje pritiske na Egipt za Giulia Regenija RIM - »Od Egipta zahtevamo, da odkrije in posledično kaznuje morilce Giulia Regenija.« To je včeraj v poslanski zbornici ponovila ministrica Maria Elena Boschi, medtem ko je premier Matteo Renzi iz ZDA, kjer je na obisku, izrazil upanje, da bo egiptovsko tožilstvo italijanskim preiskovalcem končno omogočilo dostop do vseh dokumentov v zvezi s to preiskavo. Predsednik parlamentarnega odbora za nadzor nad obveščevalnimi službami Giacomo Stucchi je komentiral »novice«, ki prihajajo iz Egipta, po katerih naj bi bil raziskovalec iz Fiumicella vpleten v mednarodno trgovanje z arheološkimi predmeti. »To je groba laž, ki predstavlja žalitev za nesrečnega Giulia, njegovo družino in vso Italijo,« je zadevo komentiral Stucchi. Nanašal se je na neko anonimno pismo, po katerem naj bi bil pokojni raziskovalec tako ali drugače povezan z nečednimi arheološkimi posli. Pismo, ki ga italijanske obveščevalne službe ocenjujejo kot nov poskus zavajanja, je bilo naslovljeno na italijansko veleposlaništvo v Kairu. Pred dnevi je egiptovska policija, kot znano, sporočila, da je ubila pet kriminalcev, ki naj bi bili vpleteni v Re-genijev umor. »Mi nočemo možno resnico, temveč resnico,« je dejal Stucchi po parlamentarni avdiciji direktorja obveščevalne službe Aise Alberta Mainettija. Renzijeva vlada v preiskavi računa na vodjo rimskega tožilstva Giu-seppeja Pignatoneja, ki je v vsakodnevnem stiku z egiptovskimi kolegi. Italija v preiskavi o umoru ne more prevzeti pristojnosti egiptovskih preiskovalcev, upravičeno pa lahko zahteva verodostojne informacije o poteku dogajanj, ki jih do sedaj ni dobila. V Italiji prevladuje ocena, da se v Kairu odvija boj med tistimi, ki hočejo resnico o umoru in tistimi, ki nočejo, da bi resnica sploh prišla na dan. Tožilec Pignatone je bil do potvorb in laži, ki prihajajo iz Egipta, doslej redkobeseden in obenem previden. Politično in diplomatsko plat afere je razumljivo prepustil vladi. Najprej zunanjemu ministru Paolu Gentiloniju, nato pa samemu predsedniku vlade Renziju. rim - Poslanec DS kritičen do občil Brandolin: Ne alarmom v zvezi z begunci v FJK RIM - »Ne nepotrebnim alarmom v zvezi s prihodom migrantov v FJK, ki vznemirjajo občane, temveč verodostojne številke in informacije.« Goriški poslanec Demokratske stranke Giorgio Brandolin (na sliki) je znova kritičen do Piccola in Messaggera Veneta zaradi njunega pisanja o prihodu beguncev iz Slovenije in zlasti iz Avstrije. Parlamentarec se zato obrača na notranjega ministra Angelina Alfana s prošnjo, da pojasni koliko mi-grantov je v zadnjem času dejansko prečkalo italijansko-avstrijsko mejo na Trbižu, in kam so ti ljudje dejansko namenjeni. »Avstrijski mejni organi že nekaj časa vračajo v Italijo migrante, ki nimajo pogojev za politični azil. V pomanjkanju uradnih novic o tem beremo najrazličnejša tolmačenja, predvsem pa zelo različne številke,« ugotavlja Brandolin. V vprašanju notranjemu ministru navaja predvsem članke osrednjega videmskega dnevnika, ki po njegovem nepreverjeno poroča o prihodih tujcev v našo deželo. Poslancu ni všeč niti pisanje o beguncih v Vidmu, češ da ne temelji na uradnih podatkih. To ni prvič, da se Brandolin jezi na nekatera deželna občila. Pred nekaj tedni ga je precej zbodla po njegovem popolnoma nepreverjena novica, da se bo Avstrija odpovedala schengenski pogodbi in da bo zaradi tega enostransko zaprla meje z Italijo. Goriški politik, ki je član parlamentarnega odbora za nadzor nad schengenskimi sporazumi, se je glede položaja na meji takrat direktno pozanimal pri avstrijskem veleposlaništvu v Rimu. Od diplomatskega predstavništva je dobil drugačne informacije od tistih, ki so jih v zvezi z avstrijsko politiko do beguncev dobili bralke in bralci deželnih dnevnikov. »Da ne bo več nesporazumov in nepotrebnih alarmov se mora zato o teh pojavih izjasniti notranji minister,« ocenjuje Brandolin. Predsednik italijanske vlade Matteo Renzi in ministrica Maria Elena Boschi ansa slovenija - Drugi tir Koper-Divača Konec leta 2017 bi lahko izbrali izvajalca Vlada sprejela sklep o ustanovitvi projektnega podjetja LJUBLJANA - Slovenska vlada je sprejela sklep o ustanovitvi posebnega projektnega podjetja (z imenom 2TDK) za drugi železniški tir Koper-Divača. Podjetje bo sprva v 100-odstotni lasti države, nato pa se bo dokapitalizi-ralo in mu bo podeljena koncesija za gradnjo drugega tira. Po dokapitalizaciji, do katere naj bi prišlo sredi prihodnjega leta, bodo po ministrovih besedah lahko stekli pogovori o sklenitvi družbeniške pogodbe z zasebnimi vlagatelji. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič se ne boji, da zasebnega vlagatelja za projektno podjetje, ki ga bo pritegnil donos iz obratovanja zgrajene infrastrukture, ne bi našli. »Vemo, da je na svetovnem trgu višek kapitala, ki išče projekte, kjer se zagotavlja večji donos kot na bančnih trgih,« je dejal. V času, ko bo podjetje v celoti v državni lasti - država bo vanj vložila stvarni vložek (zemljišča) in kapitalski vložek v višini do 200 milijonov evrov -, bo skrbelo za pripravo vseh potrebnih zadev za izvedbo pripravljalnih gradbenih del na terenu, za prijavo projekta na razpis za evropska sredstva in za pripravo razpisa za zasebne vlagatelje (pri zadnjih dveh nalogah bo delalo kot agent države). Po nastopu zasebnih vlagateljev pa bo podjetje nastopilo pravo funkcijo investitorja - do konca bo realiziralo razpis za gradnjo in po gradnji upravljalo z infrastrukturo v koncesijskem obdobju, ki bo predvidoma trajalo vsaj 30 let. Po dokapitalizaciji bodo lahko stekle zaključne aktivnosti v zvezi z zaprtjem finančne konstrukcije projekta - manjkajoči delež bo treba zagotoviti z zadolževanjem preko evropskega sklada za strateške investicije (EFSI). Šele po zaprtju finančne konstrukcije bo mogoče iti v razpis za gradnjo. Konec leta 2017 bi se po ministrovih besedah lahko pogovarjali o objavi razpisa za izbiro izvajalca. Projektno podjetje bo po ministrovih pojasnilih upravljajo z novo infrastrukturo pa tudi z obstoječim tirom Koper-Divača (ta bo sicer ostal v lasti države), dana pa mu bo tudi možnost gradnje drugih pretovornih in logističnih zmogljivosti bodisi na območju koprskega pristanišča bodisi na drugih območjih v Sloveniji. »To so predvideni viri za podjetje,« je dodal minister. Gašperšič je dejal, da izgradnjo drugega tira podpirajo vlade Češke, Slovaške in Madžarske, predstavniki Bavarske in dežele Baden-Württemberg, morda tudi Poljske. Ministrstvo medtem trenutno pregleduje ponudbe za revizijo drugega tira, zdaj ocenjenega na 1,3 milijarde evrov. Kot pravi Gašperšič, bi lahko v aprilu sklenili pogodbo za izvedbo te naloge, katere rezultat pričakujejo sredi poletja. Minister ocenjuje, da bi se lahko projekt pocenil nekje do 200 milijonov evrov. Župani pripravljeni umakniti prizive na DUS VIDEM - Če bo Dežela pristala na njihove temeljne zahteve, je glavnina občin iz FJK pripravljena umakniti prizive glede ustanavljanja medobčinskih zvez. To napoveduje predsednik deželne zveze občin ANCI Mario Pezzetta, po katerem je sedaj na potezi deželni odbornik Paolo Pa-nontin. Med župani, ki so se se pripravljeni odpovedati pritožbi na Deželno upravno sodišče, so tudi upravitelji Sacileja, Spilimberga in Trbiža. Od Panontina zahtevajo, da umakne vse finančne sankcije za občine, ki nočejo pristopiti v medobčinske zveze. Provokacija v Sappadi: vojna zastava županu VIDEM - Deželni svetnik mešane skupine Claudio Violino bo danes izročil županu Sappade (Belluno) »vojno zastavo« furlanskega patriarha Si-gearda. Nekdanji predstavnik Severne lige bo s to gesto, ki so jo v Venetu že označili za provokacijo, potrdil »bližino Furlanije občanom Sappade, ki se hočejo priključiti Furlaniji-Julijski krajini.« V Sappadi so se na referendumu množično opredelili za ta korak, italijanski senat se je ob podpori Dežele Veneto temu odločno zoperstavil. V Ljubljani razstrelili sumljiv kovček LJUBLJANA - Tako kot pred dnevi v Trstu so se s sumljivim kovčkom sredi mesta včeraj ukvarjali tudi v Ljubljani. Policisti specialne enote so razstrelili kovček, ki se je zjutraj okoli 5.30 pojavil na pločniku ob Slovenski cesti. Policisti zavarovali kraj najdbe kovčka in pričeli z izvajanjem aktivnosti, ki so ob takšnih dogodkih predvidene. Pokazalo se je, dodali bi seveda, a previdnost nikoli ni odveč, da je bil kovček prazen. Lani več, v zadnjih petih letih pa manj LJUBLJANA - Podatki Evropske komisije o varnosti v cestnem prometu potrjujejo, da so evropske ceste še vedno najvarnejše na svetu, čeprav se je zmanjševanje števila smrtnih žrtev upočasnilo. V Sloveniji je lani na cestah na primer umrlo 11 odstotkov več ljudi kot leto poprej, a se je v zadnjih petih letih število smrtnih žrtev zmanjšalo za 13 odstotkov. deželni svet - Gabrovec o novem zakonu o vodi in odpadkih Jamstva za Kras in Slovence V skupščini upraviteljev zajamčeno mesto za Slovenca - Sedem občin z uradnim dvojezičnim imenom šolsko leto SSk: Veliki četrtek naj bo za dijake pouka prost dan TRST - Veliki četrtek naj bo še naprej šole prost dan. To predlaga deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, potem ko je deželna vlada v šolskem letu 2016-2017 velikonočni četrtek izločila iz šolskih počitnic. Ga-brovec svojo zahtevo utemeljuje z dejstvom, da se na četrtek v naših krajih dejansko pričenjajo tradicionalni velikonočni obredi, pri katerih so angažirani tudi učenci in dijaki. V zameno za četrtek podpredsednik deželnega sveta predlaga, da bi iz velikonočnih šolskih počitnic izločili torek, ki nima nobenega verskega in civilnega pomena. TRST - Deželni svet je odobril zakon, ki preureja področje dobave vode in odpravljanja odpadkov. Igor Gabrovec (SSk) je izpostavil potrebo, da se upošteva posebne danosti goratih območij vse do Krasa. Na avdicijo v pristojni deželni komisiji so bili povabljeni zastopniki podjetja Kraški vodovod, ki je v lasti občin Devin- Nabrežine, Zgonika in Repentabra. »Kraški vodovod ima podaljšane koncesije za upravljanje vodovodnih storitev za sorazmerno dolgo obdobje in do takrat njegova vloga ni pod vprašajem. Vseeno pa je primerno, da že sedaj na novo razmislimo in predvsem utrdimo vlogo Kraškega vodovoda predvsem v luči reforme celotnega sektorja, ki seveda ni izključno v naši domeni. Vem, da je upravni svet podjetja v dogovoru z občinskimi upravami že razvil razmišljanje v to smer, kar podpiram na celi črti,« je v sporočilu zapisal svetnik SSk. Gabrovec je v tem smislu vložil in zagovarjal nekaj amandmajev. »Žal ni doživel zadostne podpore popravek, ki bi območjem, kakršno je npr. Kras, priznal pravico, da tudi dolgoročno razvijajo popolnoma samostojno upravljanje vodovodnih storitev. Sicer pa zakon predvideva možnost sklepanja dogovorov z večjimi upravitelji, kar morda odpira priložnosti novih oblik sodelovanja s sorodnim podjetjem Iris na Goriškem,« ugotavlja Gabrovec. Zadovoljen je, da je skupščina skoraj soglasno sprejela tri popravke, ki zadevajo narodno-jezikovne pravice. Prvi potrjuje dosledno dvojezične nazive (v začetnem besedilu so bile zapisani le v italijanščini) za sedem statutarno dvojezičnih občin od Doline do Števerjana. Nadalje je popravek SSk izrecno vključil obvezo, da deželna oblast za upravljanje z vodo in odpadki pri sklepanju storitvenih konvencij upošteva jezikovne pravice, ki slonijo na evropski, državni in deželni zakonodaji. V deželni skupščini osemnajstih županov, ki bodo nadzorovali smotrnost in usklajeno usmerjali izvajanje tega zakona, pa bo zajamčeno prisoten vsaj en Slovenec. V primeru, da ta ne bi izhajal iz vrst osemnajstih županov (eden za vsako medobčinsko zvezo), bo na osnovi tega popravka paritetni odbor za slovensko manjšino poklican, da imenuje dodatnega člana iz vrst slovenskih upraviteljev. Slednji formalno ne bo imel glasovalne pravice, bo pa z ostalimi sodeloval pri nadziranju storitev in njihovemu usklajevanju s potrebami in pričakovanji slovenskega naselitvenega območja. »Popravek sem bil sicer začetno formuliral nam nekoliko bolj ugodno in zahteval tri slovenske predstavnike. Na kar sem sklenil, da sprejmem tudi ohlapnejšo formulo, ki vsekakor predstavlja konkreten primer ne ravno običajnega upoštevanja in uresničevanja zaščitnega zakona, « je v izjavi zapisal Gabrovec. 4 Petek, 1. aprila 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu dolina - Župan Sandy Klun umaknil z dnevnega reda seje občinskega sveta odobritev statuta Kaj bo v Dolini z medobčinsko zvezo? Na odobritev statuta in ustanovne listine medobčinske zveze v dolinski občini bo treba še počakati. Dolinski župan Sandy Klun je na včerajšnji seji dolinskega občinskega sveta umaknil to točko z dnevnega reda in jo prenesel na drug datum. Čas seveda mineva in bodo zato v prihodnjih tednih potrebne dodatne seje, saj je treba predvideti v primeru negativnega izida na prvem glasovanju še dve seji. Razlog za umik glasovanja o statutu je potrebno iskati v vsaj dveh faktorjih. Prvi je ne- Dolinski župan Sandy Klun davna sodba deželnega upravnega sodišča, ki je v bistvu potrdilo izbiro deželne uprave glede reforme krajevnih uprav. Drugi so različna stališča v strankah levosredinske večinske koalicije, ki jih je potrebno še poglobiti, kot je na seji povedal Klun. Na to so najbrž vplivale tudi sredine izjave tržaškega županskega kandidata Združene levice Iztoka Furlaniča, ki namerava v primeru izvolitve ukiniti tržaško medobčinsko zvezo. Dejstvo je, da je potrebno ustanoviti zveze do 15. aprila. Zato se odpirajo nova zanimiva vprašanja, saj se npr. stranka SSk med drugim nagiba k prizivu na državni svet glede občine Števerjan. Skupščina je na včerajšnji seji soglasno sprejela sklepa glede odnosov s soudeleženimi družbami in glede konvencije o sodelovanju med dolinsko in miljsko občino. Predzadnjo točko o spremembi obrazcev za analizo prostorskega načrta so tudi umaknili, ker je treba poglobiti imena nekaterih rek, potokov in vodotokov. Župan Klun je nato razložil, da je 11. marca potekalo srečanje z deželno predsednico Deboro Serracchiani. Ta je povedala, da bodo 15. aprila začele veljati medobčinske zveze ne glede na to, ali so občine sprejele statute. Občine, ki se temu upirajo, pa je razdelila na tiste, ki so vložile pritožbe zaradi bojazni pred znižanjem ravni zaščite slovenske narodne skupnosti, in tiste, ki so se pritožile proti zakonu kot takem. Razumela je pritožbo dolinske občine in izjavila, da bo v celoti sprejela sodbo DUS. Sodišče pa je 24. marca žal odločilo, da je pritožba nesprejemljiva, ker zaščita ni v dvomu, je dejal Klun in dodal, da se je dolinska občina znašla na začetni točki. Občine, ki ne bodo odobrile statuta v predvidenem roku, se bodo znašle v izredno hudem ekonomskem položaju zaradi krepkega zmanjšanja priliva denarja iz deželne blagajne, je poudaril Klun, saj bi se prispevki znižali za leto 2016 za 15% (to se je nato zmanjšalo na 7,5%), za leto 2017 za 30% in za leto 2018 za 45%. To bi za dolinsko občino pomenilo, da bi letos izgubili 100 tisoč evrov, leta 2017 400 tisoč evrov, leta 2018 pa 600 tisoč evrov. »Letos bi še šlo, a v prihodnosti ne,« je ocenil Klun: po zakonu ni mogoče dvigati davčnih odmer, zato bi bila edina rešitev za kompenzacijo zmanjšanja deželnega financiranja omejitev ali celo uknitev nekaterih pomembnih storitev, kot so vzdrževanje cest, šolski avtobus, šolska kosila in drugo. Aljoša Gašperlin col - Sporočilo na sredini občinski seji Na Repentabru se sveti Defektna svetila so zamenjali z novimi - Pristop h konvenciji županov (za evropska sredstva) • •• Po več mesecih so noči v vaseh repentabrske občine spet ... svetle. Občinski upravi je uspelo razvozlati za-gonetko novih led svetil, ki so - malo potem, ko jih je poverjeno podjetje namestilo - druga za drugo mrknile. Med sredino občinsko sejo je župan Marko Pisani pojasnil svetnikom, kaj se je zgodilo in kako je levosre-dinska uprava rešila problem. Napajalniki nekaterih luči so bili defektni, zato so tiste luči brez kakega razvidnega razloga ugasnile. Uprava se je pritožila podjetju, ki jih je namestilo, to je poseglo pri proizvajalcu novih svetil, zadeva se je malce zavlekla, naposled pa je prišla na dan napaka. Komaj nameščena svetila so bila v garanciji, zato je podjetje posredovalo nova, seveda brezplačno, ki so jih - dejansko brez stroškov za občino - namestili v preteklih tednih. Marko Pisani fotodamj@n Na občinski seji je skupščina podprla pristop občine k tako imenovani konvenciji županov. Ta bo izdelala akcijski načrt za trajnostno energijo, katere namen je znižanje emisij ogljikovodikov v občini za 20 odstotkov v petih letih. Prvo obdobje se je že izteklo, občina pa je presegla ta cilj. Župan Pisani je pojasnil, kje je hasek pristopa h konvenciji župa- Everest Bertoli (levo) in Renzo de'Vidovich nov: na ta način bo imela občina več možnosti za koriščenje evropskih sredstev. Nadalje je občinski svet odobril načrt za predajo in ocenitev nepremičnin in odlok o operativnem načrtu za racionalizacijo družb in občinskih kapitalskih deležev v družbah, pri katerih občina sodeluje. Repentabrska občina ima največja deleža v družbi Interporto di Trieste - Fernetti, in sicer 12,02 odstotka in v Kraškem vodovodu (23,7 odstotka). Pisani je sporočil tudi drugo novost: repentabrska občina bo v kratkem vključena v lastništvo podjetja Isa Isontina Ambiente Srl., ki bo najbrž že v poletnih mesecih prevzelo v lastno režijo odvoz odpadkov. O tem pa bo v prihodnjih tednih govor tudi na javnih srečanjih, ki jih namerava uprava prirediti po vaseh. (mk) trst - Acegas Od jutri začetek ekoloških sobot, prva na Proseku Družba AcegasApsAmga bo glede na uspeh lanske pobude tudi letos priredila t.i. ekološke sobote. Njihov namen je spodbujati in izboljšati ločeno zbiranje odpadkov s posebnim ozirom na problem kosovnih odpadkov, ki jih neolikani ljudje puščajo na cesti oz. na pločnikih. Med lansko izvedbo je družba Ace-gas zbrala 80 ton kosovnih odpadkov. V ta namen bo v prihodnjih šestih mesecih priredilo dvanajst ekoloških sobot, ko bodo s pomočjo mobilnih centrov zbirali odpadke na različnih območjih. Prva ekološka sobota bo potekala jutri na Proseku v sodelovanju z zahod-nokraškim rajonskim sosvetom. Na parkirišču na Mandriji bo med 10. in 18. uro deloval mobilni zbirni center družbe AcegasApsAmga, kjer bodo zbirali kosovne odpadke (pohištvo, gospodinjske stroje, vrtne in nevarne odpadke, akumulatorje idr.), za vsako informacijo in pomoč pa bodo na razpolago uslužbenci Acegasa. Druga ekološka sobota bo 9. aprila na parkirišču pri krožišču pri Bo-šketu ob sodelovanju tamkajšnjega rajonskega sveta, medtem ko bo tretja ekološka sobota 23. aprila za sedmi okraj (Škedenj, Čarbola, Valmaura in Naselje sv. Sergija) na parkirišču pri Rižarni (dostop z Ul. Rio Primario). Zadnja ekološka sobota v aprilu bo teden kasneje (30. aprila) na Padričah (parkirišče ŠD Gaja) v sodelovanju z vzhodnokraškim rajonskim sosvetom. Druge ekološke sobote bodo - vedno z urnikom med 10. in 18. uro - 2., 9., 16. in 23. julija ter 10., 17., 24. oktobra in 1. novembra. trst - Stranka Forza Italia Polemika o volilnih upravičencih iz tujine fotodamj@n Je prav, da voli župana volilni upravičenec, ki ne prebiva v Trstu? To vprašanje si je na včerajšnji novinarski konferenci zastavil občinski svetnik in načelnik svetniške skupine stranke Forza Italia Everest Bertoli, ki je pred prihajajočim referendumom in upravnimi volitvami želel obuditi zgodbo o več kot 24 tisoč tržaških volivcih, ki so razpršeni po vseh kontinentih. Veliko Tržačanov z volilno pravico, ki ne živijo v Trstu, je namreč vpisanih v seznam Aire (Anagrafe Italiani residenti all'estero), ki ob vsakih volitvah postane jabolko spora. Bertolija ne skrbijo toliko volilni upravičenci iz ZDA, Južne Amerike, Avstralije ali nekaterih oddaljenih evropskih držav, kot volivci iz sosednje Slovenije in Hrvaške. Tu naj bi živelo skupno 10.911 volilnih upravičencev; 9274 na Hrvaškem in 1637 v Sloveniji. Tezo o nesmiselnosti volilne pravice na upravnih volitvah za vse izseljene italijanske državljane je z argumenti podprl nekdanji poslanec MSI Renzo de'Vido-vich, ki je opozoril, zakaj ni prav, da o županu odloča nekdo, ki v volilnem okraju sploh ne prebiva. »Z upravnimi volitvami se posredno voli tudi občinski proračun, zato je nesprejemljivo, da o našem denarju odloča nekdo, ki sploh ne ve, kaj se dogaja v skupnosti,« je bil kritičen de'Vidovich in okrcal politike, češ da ta problem zanemarjajo že predolgo časa. Spomnil je tudi, da so na zadnjih lokalnih in deželnih volitvah predstavniki Demokratske stranke za volivce iz seznama Aire organizirali avtobusni prevoz do Trsta. Tako de'Vidovich kot Bertoli sta prepričana, da gre za manipulacijo z volivci s posebnega seznama, ki naj bi bil problematičen zgolj na lokalnih in ne na parlamentarnih volitvah. Na vprašanje, koliko volilnih upravičencev s seznama Aire se dejansko udeleži volitev, pa občinski svetnik ni znal odgovoriti, saj naj bi bili ti podatki nedostopni. (sč) Francesco Cervesi trst - »Druga« desna sredina je pripravljena »Roberto Dipiazza se je camberiziral« Nova desnosredinska koalicija, ki se bo predstavila s svojim županskim kandidatom oz. kandidatko na prihodnjih občinskih volitvah, je v bistvu pripravljena. Koalicijo sestavljajo zaenkrat občanska lista Unaltra Trieste, gibanje Trieste Po-polare in gibanje Italiani di Trieste znanega desničarskega prvaka Roberta Menie. To gibanje je včeraj zavzelo javno stališče in zahtevalo ustanovitev nove desnosredin-ske koalicije, ki bo sposobna predstaviti tudi pomembnega županskega kandidata. Odločitev glede imena županskega kandidata bo padla v torek, ko se bodo skupaj sestala vodstva vseh treh subjektov, ki so se posamezno sestala ta teden. Kot smo že poročali, sta med možnimi kandidati tržaška občinska svetnica Unal-tra Trieste Alessia Rosolen in bivši pokrajinski svetnik in tajnik Un' Altra Trieste Francesco Cervesi, zdaj pa se je pridružilo tudi ime Paola Rovisa iz vrst gibanja Trieste Popolare. Predsednik Un'altra Trieste Franco Bandelli je včeraj potrdil, da ne bo kandidiral za župana, kandidiral pa bo za izvolitev v občinski svet. Glede županske kandidature je ocenil, da je bolj kot ime kandidata pomembno delati na tem, da bo nova desnosredinska koalicija dosegla čim boljši rezultat. Poglavitno je, da se v Trstu ne pojavijo spet ljudje, ki podpirajo ideje sen. Giulia Camberja, je poudaril Bandelli in spomnil, da je to še do pred kratkim zagovarjal tudi Roberto Dipiaz-za. Ta pa se je po Bandellijevih besedah popolnoma »camberiziral« in zbral okrog sebe same njegove sodelavce. Skratka, Trst potrebuje popolnoma novo desno sredino, ki po dišala po novem in ne bo smrdela po starem, pravi Bandelli. Roberto Menia Volilni program nove desnosre-dinske koalicije je popolnoma drugačen od Dipiazzovega, je razložil Bandelli, začenši s starim pristaniščem, ki ga je treba razvijati s polno paro. Poleg tega je potrebno med drugim premakniti pro-stocarinsko cono na območje škedenj-ske železarne, bolj kot za medobčinske zveze pa se Bandelli ogreva za ustanovitev mestne občine. (ag) / Primorski TRŽAŠKA Petek, 1. aprila 2016 5 kras - Konec tretje in zadnje faze urejanja pešpoti na Krasu Pešpot Gemina kot turistični produkt Celotno pešpot bodo namenu svečano predali prihodnjo soboto Zaključek projekta Gemina so predstavili na sedežu Pokrajine Trst; del pešpoti med trtami in spominskimi obeležji fotodamj@n Na sedežu Pokrajine Trst so včeraj z velikim veseljem sporočili, da je pešpot Gemina v celoti končana. Pred dnevi so končali še z zadnjo tretjo fazo del na odseku med občinama Zgonik in Repenta-bor, za kar so porabili 304 tisoč evrov, od katerih je 40 tisoč evrov prispevala Fundacija CRTrieste, ki je v projekt Gemina skupaj s Pokrajino Trst verjela že od vsega začetka. Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je z velikim olajšanjem povedala, da so upoštevali časovne roke in da bodo pohodnikom pot svečano predali v soboto, 9. aprila, ko so ob 12. uri prav vsi toplo vabljeni k Vratom na Kras v Repentabru. Slavje se bo sicer začelo že ob 9. uri, ko se bodo pohodniki zbrali na trgu v Repnu, od koder bodo krenili proti različnim etapam. Bassa Po-ropatova je tudi opozorila, da je končni projekt, ki so ga poimenovali po rimski poti, ki je nekoč povezovala Oglej in Reko, obsežnejši od prvotno zamišljenega, in spomnila, koliko truda so idejni vodje vložili v projekt. Poleg pokrajinske in deželne uprave ter Fundacije CRTrieste so pri uresničitvi projekta sodelovali tudi Italijanski alpinistični klub CAI, Kmetijska zadruga Monte San Pantaleone, Občini Zgonik in Repentabor, Srenja Repen, deželno združenje za zaščito kalov in mo-krišč, kmetija Omarja Marucellija in Ekološka zadruga Volnik. Prav vsi protagonisti Gemine, za katero si želijo, da bi se uvrstila med »obvezne pohodniške klasike« na Tržaškem, so se udeležili včerajšnje novinarske konference. Spregovoril je tudi podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc, ki je spomnil, da je pešpot zastavljena s precej dodelanim konceptom novega načina turizma - zelenega, aktivnega in zdravega, na kar meri tudi Trst. »Pot je mišljena kot stičišče Trsta in Krasa, kulture in zgodovine,« je poudaril deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki je pohvalil sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem. Podpredsednik upravnega sveta Fundacije CRTrieste Lucio Del Caro pa je prepričan, da lahko pešpot Gemina postane uspešen turistični produkt. Ker je pred nami pohodniška sezona, so vsi vabljeni, da se odpravijo po pešpoti Gemina. Na popotovanju s kolesi, konji ali peš se lahko obiskovalci ustavljajo pri najrazličnejših izbranih znamenitostih, kot so doline, jame, mokrišča, vinogradi, oljčniki, cerkvice, spominska obeležja, vodnjaki, suhi zidki itd. Lične informativne table pa izpostavljajo tudi bogastvo tukajšnje flore in favne ter informacije o krajevnem kmetijstvu, gostinstvu in obrtništvu. Sanela Čoralič Preiskovalci na Napoleonski cesti fotodamj@n prosek - Ležalo je v grmovju, odkril ga je mimoidoči pešec Na Vejni našli truplo Gre za žensko - Istovetnost bo ugotovila analiza DNK-ja - Pred božičem s Proseka izginila vaščanka Pohodniku, ki se je sprehajal na Vej-ni v gozdu ob Napoleonski cesti pri Pro-seku, se je v sredo zvečer okrog 18. ure ponudil srhljiv prizor. V grmovju, delno zakrito od vejevja, je opazil žensko truplo, ki je bilo v zelo slabem stanju. O odkritju je takoj obvestil sile javnega reda. Na kraj so prihiteli karabinjerji iz postaje na Devinščini, gasilci in sodni zdravnik. V sporočilu karabinjerjev je zapisano, da še ni mogoče ugotoviti, kdo je ženska in da bo za to potrebno počakati na analizo DNK. Karabinjerji ugibajo, da bi lahko šlo za nesrečo: kdo ve, ženski je morda spodrsnilo in je obležala v breznu. Odkritje trupla ženske na območju Napoleonske ceste je na Proseku priklicalo v spomin vaščanov dogodek iz srede februarja. Takrat je potekala na Proseku in v Naselju San Nazario obsežna in dolgotrajna iskalna akcija, pri kateri je sodelovalo večje število gasilcev, gorskih reševalcev, policistov, karabi-njerjev, finančnih stražnikov in helikopter. Iskali so žensko, ki so jo svojci pogrešali že od predbožičnih praznikov. Pogrešanka je imela stalno bivališče na Proseku, zadnjič pa so jo videli 23. decembra na območju Rojana in Barkovelj, so takrat sporočili s tržaške prefekture. Že takrat je stekla prva iskalna akcija, a brez uspeha. Sredi februarja pa so na območju okrog Proseka našli predmet, ki naj bi pripadal pogrešanki. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za njeno bančno kartico. Kje so predmet pogrešanke našli in kdo naj bi ga našel, tega niso razkrili, na željo svojcev pa niso sporočili istovetnosti pogrešanke. Odkritje predmeta pogrešanke je sprožilo drugo iskalno akcijo, še bolj obsežno kot prvo. A tudi tista, kljub res številnim soudeleženim pri iskanju, ni obrodila zaželenih sadov. Sledi za po-grešanko niso našli, po nekaj dneh iskanja je bila akcija prekinjena. V sredo zvečer pa je prišlo do srhljivega odkritja na Vejni. Preiskovalci sinoči niso vedeli povedati, ali gre za pogre-šanko, ki je bila izginila še pred božičem. Za istovetnost bo zato treba počakati na analizo DNK-ja. zdravstvo Sanela Čoralič sanela.coralic@primorski.eu Pohvalimo napredek! Medicina je v zadnjih letih naredila velikanski napredek. Z novimi spoznanji in novo tehnologijo se pojavlja vse več možnosti za zdravljenje in človeško življenje se tako še izboljšuje in podaljšuje. Pred poldrugim mesecem smo podrobno poročali o najsodobnejši metodi laserske operacije očesa, ki so jo začeli izvajati v glavni bolnišnici. Fem tosekundni laser je nadomestil kirurški nož, z njim pa bodo kirurgi poslej še bolj natančno operirali sivo mreno. Ob današnjem mednarodnem dnevu preprečevanja oto-rinolaringoloških bolezni bodo v katinarski bolnišnici predstavili inovativno operacijsko tehniko, pri kateri gre za kombinacijo mini-invazivnega posega in video endoskopa NBI, ki med operacijo vodi kirurga. Ob jutrišnjem svetovnem dnevu avt-izma velja izpostaviti prizadevanja po dodatnem strokovnem izpopolnjevanju pri terapevtski obravnavi avtističnih otrok, ki so se ga lotile psihologinje tržaškega Zdravstvenega podjetja. Te so pred dnevi prejele diplomo, s katero bodo lahko avtistične otroke obravnavale po Denverski metodi zgodnje obravnave otrok zavtizmom, s katero se otrok s to motnjo lahko uspešno razvije v samostojno in srečno osebo. Za medicinsko stroko so pomembna pridobitev tudi takšna priznanja, saj se z njihovo pomočjo spreminja paradigma razumevanja različnih nevroloških motenj. Medicina torej stalno napreduje, premore visoko usposobljen kader in dosega pomembne uspehe. Ljudje pa smo kljub temu nezadovoljni. Raje grajamo, kakor hvalimo. Morda bi bilo prav, če bi kdaj pa kdaj tudi priznali, da je naše zdravstvo v osnovi dobro in da ima izjemno socialno noto, ki jo premalo cenimo. Za stanje, v kakršnem je zdravstveni sistem, pač ni kriva stroka, temveč prvenstveno politika, ki trdi, da gospodarstvo ni več v dobri kon-diciji, da bi lahko finančno pokrilo hiter razvoj sodobne, a žal vse dražje medicine. Zdaj nam govorijo o reformah, ki naj bi prinesle drastične spremembe, a če bo do teh prišlo, vse kaže, da bodo krajšo palčko potegnili bolniki in napredek. trst - Ponesrečenka v prometni nesreči v Ulici Coroneo Podlegla poškodbam Zdravstveno stanje je bilo takoj videti zelo zaskrbljujoče - V bolnišnico so jo pripeljali v komi, zvečerje njeno srce prenehalo biti Poškodbe so ji bile usodne. Ženska, 58-letna Santa Carpentiere, ki je bila v sredo zjutraj vpletena v strašno prometno nesrečo v Ulici Coroneo, je zvečer v katinarski bolnišnici podlegla poškodbam. Zdravstveno osebje bolnišnice, kjer so jo sprejeli z rdečo zdravstveno kodo, ji naposled ni moglo pomagati. V višini sodne palače je skuter, na katerem sta se peljala z možem, trčil v vrata taksija, ki jih je skorajda sredi ceste odprl potnik. Carpentierijevo je vrglo več metrov stran in utrpela je zelo hude udarce v glavo in prsni koš. Njeno zdravstveno stanje je bilo takoj videti zelo zaskrbljujoče: že na kraju nesreče so jo dalj časa oživljali, v rešilcu je doživela še infarkt. V bolnišnico so jo pripeljali v komi, v večernih urah pa je njeno srce prenehalo biti. Preiskavo o poteku dogodkov vodijo mestni redarji; medtem so taksi zasegli. Taksi so medtem zasegli fotodamj@n 6 Petek, 1. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji boljunec - Jutri in v nedeljo Pesem mladih s kar 31 zbori Že 45. revija otroških in mladinskih zborov Množična, razposajena, živahna, pomladna revija otroških in mladinskih zborov Pesem mladih bo ponovno zbrala veliko večino mladih pevcev tržaške pokrajine. Za organizatorje Zveze cerkvenih pevskih zborov bo kot vedno velik zalogaj (še večje pa bo zadoščenje), za vse nastopajoče pa nepozabna izkušnja v stiku z mnogimi sovrstniki, s publiko, tudi z žirijo. Ko je ZCPZ leta 1971 priredila prvo Pesem mladih si pobudniki (ba-zovski župnik, g. Marijan Zivic, Ljuba Smotlak, prof. Zorko Harej in drugi, ki so pomagali pri uresničitvi) sploh niso mogli predstavljati, koliko bo ta revija trajala in se razvila. Letošnja, 45. revija Pesem mladih v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu bo zaradi velikega števila udeležencev potekala v petih izmenah in v dveh dneh: v soboto, 2. aprila, se bo prvi koncert začel ob 15.00, drugi pa ob 17.30, v nedeljo, 3. aprila, pa bodo na sporedu trije koncerti ob 15.00, 16.30 in 18.00. Svoj nastop je namreč napovedalo kar 31 društvenih in šolskih zborov. Strokovno komisijo, ki bo zborovodjem na razpolago za razgovor, bodo sestavljale zborovodkinje s. Karmen Koren, Marja Feinig in Damijana Čevdek Jug. Zborovodje in učitelje so organizatorji so tudi letos opozorili na nekatere obletnice skladateljev, ki so delovali v naših krajih, kot so Ivan Grbec, ki je umrl v rodnem Škednju leta 1966, učitelj Emil Adamič (1877 -1936), ki je pred prvo svetovno vojno služboval v Trstu, Marij Kogoj ob šestdesetletnici smrti, Ciril Pregelj (1887 - 1966), ki je mladinski zborovski glasbi posvetil največjo pozornost. (rop) muzej - Niz predstav Tistega 28. junija v Sarajevu Vojni muzej za mir Diego de Hen-riquez bo aprila gostil niz gledaliških predstav V Sarajevu 28. junija, v katerih nastopajo člani ansambla Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Gre za predstavo, ali bolj pravilno skupek monologov, ki jih je leta 1984 v istoimenski knjigi zbral pisatelj Gilberto Forti: zgodbe malih velikih ljudi, ki skozi svoje oči spregovorijo o sarajevskem atentatu, v katerem je 28. junija 1914 umrl habsburški nadvojvoda Franc Ferdinand. Zanimivost predstave je zlasti v tem, da se gledalci premikajo med muzejskimi eksponati in spotoma prisluhnejo posameznim monologom. V vlogah se izmenjujejo igralci Filippo Borghi, Adriano Braidotti, Ester Galazzi, Andrea Germani, Lara Komar, Riccardo Maranzana, Francesco Migliaccio in Maria Grazia Plos. Predvideno je več matinej, namenjenih šolski populaciji, vsi ostali pa si lahko V Sarajevu 28. junija ogledajo 1., 2., 4., 9. aprila ob 20.30 ter v nedeljo, 10. oziroma 17. aprila, ob 11. uri. Vstopnice stanejo 5 oziroma 7 evrov, naprodaj so pri gledališki blagajni in na običajnih prodajnih mestih (uro pred pričetkom pa tudi pri blagajni muzeja De Henriquez). trst - Danes v Slovenskem stalnem gledališču Danceproject Festival sodobnega plesa Dance-project že več let domuje tudi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer bo danes predstavil kar dve premieri. Ob 19.30 bo v Mali dvorani zaživela predstava Medusa, produkcija Actis v režiji Valentine Magnani, v kateri nastopajo plesalci in igralci Sara Al-zetta, Daniela Gattorno, Lorenza Ma-sutto in Valentino Pagliei. Meduza je v tem primeru simbol za del identitete, ki ga težje sprejemamo, a tudi za željo po spremembi. V predstavo bo uvedla performansa Rising up plesne skupine Actis. Ob 21. uri bo sledila predstava hrvaškega gledališča Ink iz Pule s predstavo The other at the same time s koreografijami Matije Ferlina, ki je bil tudi eden od ustvarjalcev uspešne predstave SSG Moderne No drame. Predstava je nastala iz delavnice hrvaških in kanadskih plesalcev v stiku z istrsko pokrajino. Jutri bo ob 19.30 ponovitev predstave Medusa, ob 21. uri pa bo na sporedu predstava Fuorigioco turinskega ansambla Zerogrammi, ki govori o vrednotah športa, predvsem v ekipnem delu in tudi s humorističnim predznakom. Koreografijo je podpisal Ema-nuele Sciannamea. SPDT vabi danes, 1. aprila, ob 20.30 v Razstavno dvorano ZKB, Opčine, Ul. Ricreatorio 2, na predavanje Zgodovina alpinizma z zobčki in brez Gost večera bo prof. PETER SUHADOLC. Včeraj danes Danes, PETEK, 1. aprila 2016 HUGO Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.33 - Dolžina dneva 12.49 - Luna vzide ob 2.51 in zatone ob 12.41. Jutri, SOBOTA, 2. aprila 2016 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,7 stopinje C, zračni tlak 1017,3 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 7 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,6 stopinje C. [I] Lekarne devin - Likovni umetniki ustvarjali na gradu Pomladanski umetniki Sedma izvedba Pomladi na gradu - Ob »veteranih« so dela ustvarjali tudi številni mladi umetniki Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst prireja 45. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov PESEM MLADIH 2016& v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu v soboto, 2., in v nedeljo, 3. aprila 2016. V soboto se bosta zvrstila dva koncerta, prvi ob 15.00, drugi ob 17.30; v nedeljo pa trije, in sicer ob 15.00, 16.30 in 18.00 uri. Vljudno vabljeni! Poslovni oglasi PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. Pokličite 345-5207740. H Mali oglasi Konec preteklega tedna so se številni mladi umetniki in veterani udeležili sedme izvedbe likovnega natečaja Pomlad na gradu. Slikali so na Devinskem gradu. Mnogo je bilo domačih ustvar- jalcev, nekateri pa so prispeli tudi iz Kanade, Brazilije, Senegala in iz držav Severne Evrope. Posebna priznanja so prejeli Michele Angelicchio, Katia Brancaleoni, Adriano Boscarol in David Cej. Od ponedeljka, 28. marca, do nedelje, 3. aprila 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, UL Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, UL Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 -040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, UL Giulia 1 - 040 635368, UL Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Bazovica - 040 9221294 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Ginnastica 6 - 040 772418, Trg Ve-nezia 2 - 040 308248, Ul. Curiel 7 - 040 226165 , Bazovica - 040 226165 (lekarna) in 040 9221294 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Trg Valmaura 11 - 040 812308. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraznična 14.00-20.00 in praznična 8.00-20.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. SI Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA V NABREŽI- Nl prireja predavanje za starše na temo »Pomoč in podpora otrokom z motnjami branja, pisanja in računanja«, ki bo v sredo, 6. aprila, ob 17. uri v prostorih Večstopenjske šole Na-brežina - Nabrežina Kamnolomi 85. Predavala bo psihologinja dr. Ingrid Bersenda. Toplo vabljeni! ODDAMO svetlo, delno opremljeno, trisobno stanovanje (70 kv.m.) z balkonom in pogledom na morje na Furlanski cesti (Barkovlje). Zunanje parkirišče pred stavbo. Tel. 340-8633712. PRODAM šivalni stroj za šivanje krzna in kože. Tel. 340-9329903. PRODAM mlin Krasmetal na kardanski pogon, cena 250,00 evrov. Tel.: 329-7260688. PRODAM tv omarico črne barve. Tel. 340-9329903. V NAJEM dajem stanovanje primerno za dve osebi na Zahodnem delu tržaškega Krasa. Tel.: 349-3320198. V REPNU prodajamo zazidljivo zemljišče. Lepa lega z možnostjo izgradnje dvo-stanovanjske hiše. Tel. št.: 348-1334085. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 10. aprila, vsak dan, od 10.00 do 22.00. Ul. Ventura 31/1 Tel: 040-391790 KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici do 3. aprila. Vabljeni! Tel.: 040-226382 Zaprto ob sredah Id Osmice DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Sa-matorci št. 2. Vabljeni! Tel.: 040-229261. ERIK IN JADRAN imata odprto osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICA ŠKERK je odprta v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni! Tel.: 040-327104. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PAOLO PAROVEL IN BARBARA vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040-231290. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Gabrovcu št. 27. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-2511947. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. / Primorshi TRŽAŠKA Petek, 1. aprila 2016 7 U Kino Loterija 31. marca 2016 Bari 79 38 71 31 13 Cagliari 26 59 12 83 77 Firence 28 16 82 42 34 Genova 37 12 70 9 35 Milan 68 78 4 38 53 Neapelj 79 43 76 90 77 Palermo 10 22 15 6 61 Rim 13 72 11 61 38 Turin 65 21 68 88 13 Benetke 29 23 56 27 54 Nazionale 13 8 55 25 62 Super Enalotto Št. 39 17 28 63 78 84 88 jolly 34 Nagradni sklad 66.718.329,81 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 2 dobitnika s 5 točkami 76.028,74 € 425 dobitnikov s 4 točkami 360,82 € 16.542 dobitnikov s 3 točkami 28,09 € 265.159 dobitnikov z 2 točkama 5,46 € Superstar 39 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 36.082,00 € 114 dobitnikov s 3 točkami 2.809,00 € 1.394 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 8.074 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 19.057 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Čestitke AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.30 »Batman v Superman«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La co-mune«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Arabian nights«; 20.00 »La canzone perduta«; 18.15, 21.45 »Wax - We are the X«. FELLINI - 18.30, 22.15 »Land of mine - Sotto la sabbia«; 16.40 »Zootropo-lis«; 20.15 »Truth - Il prezzo della ve-rita«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.15 »Un paese quasi perfetto«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.50 »Il condominio dei cuo-ri infranti«; 16.15, 19.50, 21.50 »Co-me saltano i pesci«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.00, 21.00 »Batman proti Supermanu: Zora pravice«; 17.00, 20.00, 22.20 »Batman proti Supermanu: Zora pravice 3D«; 22.00 »Dedek uide z vajeti«; 18.25 »Everest 3D«; 15.40 »Igre lakote: Upor, 2. del 3D«; 15.30, 17.30 »Kung Fu Panda 3«; 16.20 »Kung Fu Panda 3 3D«; 18.40, 20.40, 22.40 »London je padel«; 16.00, 18.20, 20.20 »Moja obilna grška poroka 2«; 20.50 »Petdeset odtenkov sive«; 19.30 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 16.30 »Zootropolis«. NAZIONALE - 16.40 »Heidi«; 16.40, 18.30, 20.00 »Kung Fu Panda 3«; 18.25, 20.35, 22.10 »Ave, Cesare!«; 16.30, 18.45, 21.15 »Race - Il colore della vittoria«; 18.15, 20.10, 22.00 »Love and Mercy«; 18.15, 21.30 »13 Hours«; 16.40 »Billy - Il Koala«; 16.30, 20.15, 22.10 »Un bacio«; 21.20 »Perfetti sconosciuti«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 15.50, 17.00, 18.45, 20.35, 21.10, 21.40 »Batman v Superman«; 16.35, 18.35 »Kung Fu Panda 3«; 16.40, 18.40 »Billy - Il Koala«; 16.45 »Heidi«; 19.05, 21.15 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 16.20, 19.00, 21.40 »Race - Il colore della vit-toria«; 17.00, 19.20, 21.40 »Un bacio«; 20.00, 22.05 »Un paese quasi perfetto«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 18.15, 21.00 »Batman v Superman«; Dvorana 2: 16.50, 20.20, 22.15 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 18.30 »Un bacio«; Dvorana 3: 17.30 »Heidi«; 20.00 »Vita, cuore, battito«; 22.00 »Un bacio«; Dvorana 4: 17.15, 21.45 »Race - Il colore della vittoria«; 19.50 »Un bacio«; Dvorana 5: 17.45, 20.00 »La comune«; 22.10 »Un momento di follia«. Ob končnem uspehu na tržaški ekonomski fakulteti čestita dr. MATEJU PERNARČIČUDruštvo Timava Medjevas - Štivan. S Izleti SKD VESNA prireja v soboto, 2. aprila, izlet v Treviso in Valdobbiadene. Ogledali si bomo tudi razstavo umetnika Escherja in klet v kraju Ponte-vecchio. Info in prijave na tel. 3406709578 (Tatjana) in 333-4463154 (Mitja). SPDT vabi v nedeljo, 10. aprila, na pohod od Cola do izvira Hublja. Predvidene so štiri ure in pol/pet ur nezahtevne hoje. Prevoz do izhodišča z osebnimi sredstvi. Zbirališče ob 7.00 pri spomeniku v Križu. Info na tel. št. 040-413025. SPDT in Planinska odseka ŠD Sloga -ŠK Devin vabijo v nedeljo, 17. aprila, na srečanje »Prijateljstvo brez meje 2016«, ki ga pripravlja Planinska skupina Bazovica iz Reke. Do zbirnega mesta, lovske koče Lisac (med Klano in vasico Lisac), se bodo tržaški pohodniki pripeljali z avtobusom. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta, Trg Oberdan, oziroma ob 7.45 iz Bazovice. Prijave sprejemamo do sobote, 9. aprila, na tel. št. 040413025 (Marinka). KRUT IN SKD RDEČA ZVEZDA, v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod«, vabita v soboto, 23. aprila, na enodnevno srečanje v spoznavanju krajevnih in kulturnih karakteristik Benečije. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072 in v Zgoniku pri Madaleni, tel. 040-229123. Ü3 Obvestila EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) v soboto, 2. aprila, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Proseku (na parkirišču). KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - pomladanski ekvinokcij«, ki bo v soboto, 2. aprila, od 15.00 do 19.00 v SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucija Lo-renzi. Info in prijave na tel. št. 3347520208. SPOMENIK PADLIM V LONJERJU - SKD Lonjer-Katinara vabi vaščane in prijatelje na krajšo slovesnost ob obletnici napada na lonjerski bunker v soboto, 2. aprila, ob 16. uri. VZPI-ANPI Naselje Sv. Sergija: v soboto, 2. aprila, ob 18. uri v Ljudskem domu P. Togliattija vabljeni na razpravo »Vloga Italije v bližnjevzhodnih in sredozemskih vojnah«. Posegla bosta zdravnik Marino Andolina in sen. Sto-jan Spetič. ZCPZ - TRST prireja 45. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih 2016 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu v soboto, 2. in v nedeljo, 3. aprila. V soboto se bosta zvrstila dva koncerta, prvi ob 15.00, drugi ob 17.30, v nedeljo pa trije: ob 15.00, 16.30 in 18.00. Vljudno vabljeni! ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA prirejajo v nedeljo, 3. aprila, ob 15. uri na Openskem strelišču spominsko svečanost ob 72. obletnici usmrtitve 71 talcev. Slavnostni govorniki: slovenski pesnik Ace Mermolja, italijanski pesnik Roberto Dedenaro in hrvaška pisateljica Melita Richter. Nastopil bo MoPZ Tabor z Opčin pod vodstvom Davida Zerjala. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča svoje člane, upravičence do slovenske pokojnine, da lahko zaprosijo preko društva za izpisek prejemkov za leto 2015. Dodatne informacije na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040360324. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 3. aprila, ob 17.00 nastop na reviji Primorska poje v Portorožu (odhod avtobusa s Padrič ob 14.15). DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST sklicuje v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.00 prvi občni zbor, ki bo na društvenem sedežu na Padričah. DSI IN ODBOR ZA NAGRADO VSTAJENJE vabita na podelitev nagrade Vstajenje prof. Mariji Pirjevec. Nastopil bo duo Vanja in Max Zuliani -violina in klavir, učenca Glasbene matice. Nagrajenko bo predstavil pisatelj in časnikar Jože Horvat v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 4. aprila, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S.Francesco 20. Informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici. REDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN ob 20. uri v občinskem gledališču v Boljuncu: prvi sklic v ponedeljek, 4. aprila; drugi sklic v torek, 5. aprila. SKD SLOVENEC vabi vse člane in vaš- čane na redni občni zbor, ki bo v Srenjski hiši v Borštu v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30. TEČAJ ZA POKUŠEVALCE VIN -ONAV (Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina) prireja tečaj za poku-ševalce, ki bo začel pri Domju v ponedeljek, 4. aprila, in bo trajal 18 lekcij. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Informacije: onavtrieste.jimdo.com, trie-ste@onav.it. VZPI - ANPI sekcija Devin - Nabreži-na vabi v ponedeljek, 4. aprila, ob 18. uri v gostilno v Mavhinjah na predstavitev knjige »Diego De Henriquez - Il testimone scomodo« in na praznik včlanjevanja. FOTOVIDEO TRST 80 vabi člane, ki so poravnali članarino 2016 na večer »Fotografske/video vaje, barve in spot« v torek, 5. aprila, ob 20.00. SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v Bazovskem domu v torek, 5. aprila, ob 20.00 v prvem sklicanju in v sredo, 6. aprila, ob 20.30 v drugem sklicanju. UPRAVA OBČINE DOLINA vabi vse vinarje z občine na srečanje za prireditev 60. razstave domačih vin, ki bo v torek, 5. aprila, ob 20.30 na sedežu Občine Dolina. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja v sredo, 6. aprila, ob 20.30 na sedežu društva. Ob tej priliki lahko člani poravnajo članarino. MAŠA V DOMU ITIS, Ul. Pascoli 31, v velikonočnem duhu, z obiskom gostov, bo v sredo, 6. aprila, v obnovljeni kapeli v I. nad.: ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. Maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar s p. Rafkom Ropretom, ob sodelovanju slovenskega verskega občestva župnije Sv. Vincencija in slovenskih skavtov in skavtinj; po maši prijateljsko druženje. Področni svet slovenskih vernikov s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca toplo vabita k udeležbi. SDGZ prireja 11. in 13. aprila (14.3017.30), 18. in 20. aprila (14.30-18.30) tečaj za nizko, srednje in visoko tveganje za »Izpopolnjevanje delodajalcev, ki opravljajo funkcijo odgovornih za varnost pri delu - RSPP«, ki se bo odvijal na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8. Prijavnice so dostopne na www.sdgz.it in jih zbiramo do srede, 6. aprila, po mailu ali faksu. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 6. aprila, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360, v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst- Gorica-Videm in Skupino 85, vabijo v sredo, 6. aprila, na kavo s knjigo z mag. Rado Lečič. Tokrat bo predstavila učbenik v dveh delih Slovenščina od A do Z / Lo sloveno dalla A alla Z. Z avtorico se bosta pogovarjali dr. Majda Kaučič Baša in dr. Karin Marc Bratina. V Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7 v Trstu ob 10. uri. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Pravica ne trpeti: aplikativna oskrba« v sredo, 6. aprila, ob 17.00 v razstavno dvorano ZKB, Ul. Ricreatorio 2 - Op-čine. Predavala bo Rita Marson - didaktična koordinatorka študijskega centra za aplikativno oskrbo »F. Gallini« iz Aviana. Na razpolago je parkirni prostor ZKB. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 7. aprila, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča predavanje Katje Kjuder, ki nam bo v sliki in besedi odprla svet v »Kurdistan in naokrog«. Vabljeni. OBČINA ZGONIK je razpisala javno dražbo za najem občinskega stanovanja v Zgoniku št. 24 - 1. nadstropje fizičnim osebam za dobo štirih let, z možnostjo podaljšanja še za štiri leta. Rok za predložitev ponudb na občinsko vložišče zapade ob 12. uri dne 8. aprila. Izvod dražbenega razpisa je objavljen na spletni strani občine (www.comune.sgonico.ts.it). Za dodatne informacije se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo občine Zgonik (tel.: 040-229101). OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v soboto, 9. aprila, ob 10. uri v društvenih prostorih SKD Rdeča Zvezda v Saležu (Salež 66). SK DEVIN vabi na 2. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja, ki bo potekal v nedeljo, 10. aprila, iz Praprota v Repen. Zbirališče in odhod med 8.30 in 10.00 pred avtobusno postajo v Praprotu. Po pribl. 4 urah hoje je, ob kosilu in nagrajevanju v Repnu, poskrbljeno za povratni prevoz do Praprota. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež, Ul. Mazzini 46 v Trstu. KMEČKA ZVEZA obvešča rejce prašičev v Deželi FJK, da morajo do 15. aprila vrniti izpoljen obrazec, ki so ga v mesecu februarju letos prejeli s strani Podjetja za zdravstvene usluge (ASS) v zvezi z »obveznim štetjem prasičjih podjetji«. Info v uradih KZ in na pristojnih uradih Zdravstvenega podjetja. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve DSMO KILJAN FERLUGA vabi na koncert »Mi se ne šalimo«, ki bo danes, 1. aprila, ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah. Nastopajo godbeno društvo Viktor Parma, zbor Anakrousis, posebna gosta Aleksander Ipavec - harmonika in Martina Feri - glas. SPDT vabi danes, 1. aprila, ob 20.30 v Razstavno dvorano ZKB, Ul. Ri-creatorio 2, na predavanje »Zgodovina alpinizma z zobčki in brez«. Gost večera bo vnet planinec in priznan filatelist prof. Peter Suhadolc. Vabljeni. ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: MePZ Rdeča zvezda - Salež danes, 1. aprila, ob 20. uri v Zadružnem domu v Bertokih; MePZ Tončka Čok - Lonjer, ZeVOS Jezero - Doberdob in TPPZ Pinko Tomažič - Trst v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri v Avditoriju v Portorožu; MVOS Sraka -Štandrež v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu. RAZSTAVA »POŠTNI URAD PRIPOVEDUJE« na ogled do 2. aprila, od po- nedeljka do sobote, 16.00-19.00. Organizirajo Italijanske pošte, Rajonski svet za vzhodni Kras, SKD Tabor -Prosvetni dom - Opčine. SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi v soboto, 2. aprila, ob 19.00 v Babno hišo na »Literarni večer« z 80-letnikom pesnikom Aleksijem Pregarcem. Pogovor s slavljencem bo vodila prof. Vilma Purič, srečanje bo popestrila ci-trarka Urška Matjašec. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Slavko Škamper-le, Zbora Tončka Čok, MePZ Jacobus Gallus, ZePZ Ivan Grbec, ZePZ Bar-kovlje in v sodelovanju z ZSKD bo v Trstu pri Sv. Ivanu na Stadionu 1. maja v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri. Nastopajo ZVS Rožmarinke DU Pivka (dir. Ernesta Mevlja), ZePZ Miren Orehovlje (dir. Miran Rustja), Burja -MePZ DU Postojna (dir. Mirjana Mo-žina Čepirlo), MePZ Vrtojba (dir. Zdravko Leban), Vokalna skupina Grlica Budanje (dir. Katerina Kodele Zadnikar) in MoVS Sraka (dir. Patrick Quaggiato). ŽUPNIJSKA DVORANA V NABREŽI-NI prireja razstavo pirhov iz vsega sveta (več kot 1000 pirhov) do 10. aprila. Razstavljata tudi Nivea Mislej (Barkovlje) - Bakrene reliefne slike in Daniela Turk (Barkovlje) - Mozaik in ikone. Urnik: ob sobotah od 16.00 do 19.00, ob praznikih od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Rdeča zvezda, MoPZ Vesna, SDD Jaka Štoka v sodelovanju z ZSKD, bo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na Proseku v Kulturnem domu Prosek- Kontovel. Nastopili bodo Fantje pod latnikom (dir. Manuel Purger), MoPZ Lig (dir. Aleš Rupnik), MePZ Triglav Split ( dir. Tatjana Ku-rajica), MoPZ Fran Venturini (dir. Ivan Tavčar), MePZ Štandrež (dir. Goran Ruzzier), Idrijski oktet (dir. Elizabeta Lampe) in MoPZ Pivka (dir. Marcel Štefanič). KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Primorsko-Mač-kolje in SKD Jože Rapotec - Prebeneg in v sodelovanju z ZSKD bo v petek, 15. aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fa-jon), ZeCPS Zgonik (dir. Zulejka De-vetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mikuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Knežak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Filej Gorica (dir. Zdrav-ko Klanjscek). Prispevki Ob 10. obletnici smrti drage mame in none Silvestre Žagar poročene Grgič darujejo Darko Grgič in družina 50,00 evrov za KD Slovan, 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Padričah in 50,00 evrov za popravilo cerkve sv. Cirila in Metoda na Padričah. Žalovanju za dragim Marijem Carlijem - Kraljem se pridružujejo sošolci Trgovske akademije Trst Ob izgubi Marija Carlija - Kralja, našega bivšega predsednika, izreka svojcem globoko sožalje Sk Devin Ob smrti našega dolgoletnega organizacijskega tajnika Marija Carlija - Kralja izrekamo svojcem iskreno sožalje. Ohranili ga bomo v spoštljivem spominu. Stranka Slovenska skupnost Globoko sožalje ob izgubi dragega Marija Carlija izraža svojcem sekcija SSk Devin-Nabrežina 8 Petek, 1. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski sv. ivan - Ogled novih prostorov vrtca Oblak Niko - Nuvola Olga Iz kontejnerjev septembra v nov »dom« Na območju nekdanje vojašnice Chiarle med ulicama alle Cave in delle Docce pri Sv. Ivanu (»na Marinščen oz. na mandriji, kjer je imel Ivan Vecchiet njive,« kot nas je poučil domačin Stelio Ži-vic) že od leta 1977 stoji več kontejnerjev. V njih se vsak dan zbirajo otroci, ki obiskujejo občinski otroški vrtec Oblak Niko-Nuvola Olga. »To, kar je bila prvotno mišljena le kot začasna rešitev za naše najmlajše, je naposled postala stalnica. Generacije svetoivanskih otrok so svoje otroštvo preživele v neudobnih in neprimernih prostorih, v katere je ob močnih nalivih s strehe celo kapljalo. S septembrom pa se jim bomo oddolžili in jim ponudili nove, pripravne in veliko večje prostore.« Občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto je novinarjem, ki smo se zbrali na gradbišču ob kontejnerjih, naznanil, da potekajo dela za gradnjo novega poslopja kot po programu. Kakih 70 malčkov iz dveh italijanskih in ene slovenske sekcije vrtca, naj bi vanje vstopilo z novim šolskim letom, je dodala od-bornica za šolstvo Antonella Grim. Da dela napredujejo, smo se lahko prepričali na lastne oči. Ob kontejnerjih je že skoraj nared večje, skoraj 1200 kvadratnih metrov veliko modro-rdeče poslopje, ki so ga začeli graditi pred dobrima dvema letoma. Razdeljeno je na dvoje: en del je dvonadstropen - v pritličnih prostorih so predvidene slačilnice in stranišča za otroke ter prostori za osebje, medtem ko je v prvem nadstropju vse že urejeno za veliko menzo in kuhinjo. Drugi del je eno-nadstropen in v njem so urejene tri (rumena, modra in zelena) večje dvorane za sedanji dve italijanski oz. eno slovensko sekcijo vrtca; vsaka ima velika okenska vrata, ki vodijo na dvorišče, in ukrivljen strop, prav tako kot menza. »Za barve in potrebe smo se pred deli posvetovali z vzgojiteljicami in otroki,« je povedal Dapretto. Streha poslopja bo pokrita s sončnimi paneli za toplo vodo, deloma pa bo opremljena tudi s fotovoltaičnimi celicami, s katerimi bo krila dobro polovico porabe električne energije. Ob stopnišču so poskrbeli za namestitev dveh dvigal. Izgradnji poslopja je Občina (z deželnim prispevkom) namenila skupno 3,2 milijona evrov, s katerimi bo dela zaključila, uredila tudi zunanjost in poskrbela za opremo. »V načrtih pa je veliko več: podrli bomo kontejnerje in zgradili še novo poslopje, ki bo povezano s tem, ki ga sedaj končujemo. Nov pol takrat vključno z dvoriščem no obsegal 6300 kvadratov in bo lahko gostil dodatne 3 sekcije vrtca, saj je mest za malčke v vrtcu vedno premalo, povpraševanje pa narašča,« je povedala Grimova in potrdila, da bo stroške za ta »načrt« (okvirno milijon evrov) vključila že v predračun za leto 2017. Sara Sternad Pogled na svetoivanski vrtec: danes so malčki v kontejnerjih (na levi) ob novem poslopju, ki se rojeva; zgoraj pogled na eno izmed treh dvoran, desno pa na male umivalnike fotodamj@n LOČEVANJE JE POMEMBNO. ski =s.ff> 9 EKOLOŠKE SOBOTE PRAVILNO LOČUJ KOSOVNE ALI NEVARNE ODPADKE. 2. APRIL PRVI OKRAJ Od 10. do 18. ure - Javno parkirišče »Mandrija« na Proseku 9. APRIL ŠESTIOKRAJ Od 10. do 18. ure - Parkirišče pri krožišču Rotonda del Boschetto sedež šestega okraja 23. APRIL SEDMI OKRAJ Od 10. do 18. ure - Trg XXV. aprila, dostop z ulice Curiel 30. APRIL DRUGIOKRAJ Od 10. do 18. ure - Padriče - parkirišče pri športnem centru Gaja trst - Včeraj predaja namenu »Nov« Trg Panfili Novo podobo trga s pesmijo pozdravil pevski zbor Gruppo Incontro ¡m¡ BBaBHf -S"AcegasApsAmga comune di trieste Societä del Gruppo Hera Zgoraj uradno odprtje Trga Panfili, spodaj pogled na evangeličansko cerkev Še do pred nekaj leti je bil Trg Panfili izkaz prave mestne zmede. Vozila so parkirala na trgu, nekatera tudi divje, cesta je bila polna lukenj, vse je bilo neurejeno, umazano. Nevredno modernega mestnega predela. Pred nekaj leti se je mestna uprava odločila za ureditev tega predela v okviru širše obnove Terezijanske četrti. Začela so se dela, vozila so bila s trga izgnana, trg je bil na novo tlakovan s kamnom, nameščene so bile nove klopi za postanek na trgu, na novo so bila posajena drevesa, da bo dobil ta predel tudi zeleni videz. Okrog evangeli-čansko-luteranske cerkve je bilo poskrbljeno za novo osvetlitev, da bo imela odslej gotska cerkvena stavba tudi ponoči lepo, svetlečo podobo. Skratka, Trg Panfili je popolnoma spremenil svoj videz, na veliko veselje predvsem oblasti, sta spregovorila župan Rober-tam bivajočih, pa tudi tistih, ki se tam to Cosolini in občinski odbornik za ja-sprehajajo. vna dela Andrea Dapretto. v cerkvi pa Včeraj so obnovljeni trg uradno je dobrodošlico novemu trgu zapel predali namenu. Na slovesnosti, ki so zbor Gruppo Incontro pod vodstvom se je udeležili številni predstavniki Rite Susovsky. / Primorshi TRŽAŠKA Petek, 1. aprila 2016 9 opčine - Predstavili prevod priročnika »Naučimo se živeti s cesto« Varno na cesti tudi po slovensko Projekt vzgoje k prometni varnosti »SicuraMente Insieme - Varno skupaj« Levo del udeležencev predstavitve novega priročnika; desno izvodi priročnika v slovenskem prevodu fotodamj@n »Naučimo se živeti s cesto«: tako je naslov slovenskemu prevodu portfolia oz. priročnika za varno in trajnostno mobilnost, ki je pred kratkim izšel v okviru projekta »SicuraMente Insieme - Varno skupaj« o vzgoji k prometni varnosti za šoloobvezne dijake, za katerega so dali pobudo italijansko ministrstvo za šolstvo oz. Deželni šolski urad za Furlanijo Julijsko krajino, Dežela FJK in podjetje Friuli Venezia Giulia Strade, med sodelujočimi ustanovami pa so univerzi v Trstu in Vidmu, prometna policija, tržaška lokalna policija, zdravstvena podjetja in avtomobilski klub ACI. Slovenski prevod priročnika, ki se v italijanskem izvirniku glasi »Imparare a vi-vere la strada« in katerega avtorici sta Laura Tamburini in Loredana Czerwinsky Do-menis, so predstavili včeraj dopoldne v prostorih Nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah. Tam so ob avtoricah in enem od prevajalcev Marku Oblaku bili prisotni še vodja Urada za slovenske šole Drugače ima delo tri sklope: prvi je posvečen igram s cestnimi znaki in pravili, ki pomagajo pri spoznavanju in tolmačenju znakov ter razumevanju pravil in nevarnosti. Drugi sklop obsega učenje souporabe ceste, kjer znanje pomaga pri osvajanju primernega obnašanja pešca, medtem ko tretji sklop obravnava like pešca, potnika in kolesarja v povezavi s fiziko oz. z odkrivanjem znanstvenih temeljev, ki osmišljajo cestna pravila. Prevajanje besedila ni prinašalo le težav zaradi iskanja pravilne terminologije, ampak je predstavljalo tudi zanimivo izkušnjo za sama prevajalca, ki sta od tega tudi marsikaj odnesla, je bilo še slišati na predstavitvi. Italijanski izvirnik so natisnili v okoli pet tisoč izvodih, slovenski prevod pa v okoli štiristo izvodih (denar je dalo na voljo deželno odborništvo za prevoze), pri čemer so prisotni izrazili upanje, da bodo slovenski šolniki v knjigi našli več izhodišč in spodbud za nove izkušnje prenosa znanja ter za oblikovanje aktivnega in odgovornega državljanstva. Prav tako je seveda pomembno, da bo prometna vzgoja kot del državljanske vzgoje dijakom dostopna v slovenskem jeziku, poleg tega bi moral priročnik imeti pri sebi vsak šolnik, brati pa bi ga morali tudi starši. Ivan Žerjal trst - Odkritje raziskovalcev tržaške univerze Proizvodnja vodika iz titanovega dioksida Raziskovalci tržaške univerze so storili dodaten korak na poti do novih oblik proizvajanja energije. Prof. Paolu Fornasieru in dr. Tizianu Montiniju je namreč uspelo proizvesti vodik na hitrejši in tudi okolju prijaznejši način. Za to je bilo dovolj, da so »podaljšali« nekatere nanopaličic titanovega dioksida, ki kot kaže proizvajajo vodik premosorazmerno glede na dolžino. Fornasiero in Montini sta strokovnjaka na področju katalize in zlasti vede, ki uporablja luč za pospeševanje kemijskih reakcij. Raziskavo sta opravila v sodelovanju z nekaterimi univerzami v ZDA in Španiji ter nekim nemškim raziskovalnim inštitutom, izsledke študije pa so objavili v reviji Proceeding of the National Academy od Sciences. Raziskava je dokazala,da nanopaličice titanovega dioksida, ki so tisoč krat manjše od človekovega lasa, proizvajajo vodik hitreje, če so daljši. Glede na to, da je njihova obdelava relativno lahka, je to lahko pomembno odkritje na področju iskanja obnovljivih virov energije in okolju prijaznega proizvajanja vodika. Vprašaj znanstvenika: kam gredo spomini? Na sedežu tržaškega znanstvenega imaginarija bo v nedeljo ob 15. uri javno srečanje s prof. Alessandrom Trevesom z mednarodne šole za višje študije Sissa z naslovom Kam gredo spomini? Treves se bo pogovarjal z občinstvom o spominih, o tem, kako delujejo različne vrste spomina, in o tem, kar se zgodi v naših možganih, ko se česa naučimo ali kaj pozabimo. Pobuda bo v okviru ciklusa srečanj Vprašaj znanstvenika. Marko Oblak fotodamj@n pri Deželnem šolskem uradu za FJK Igor Giacomini, njegov predhodnik Tomaž Simčič, ravnateljica Večstopenjske šole Opčine Marina Castellani, direktorica tržaške sekcije kluba ACI Maura Lenhardt in podčastnica tržaške lokalne policije Sabrina Colomban s sodelavci. V publikaciji, ki sta jo prevedla Neva Zaghet in Marko Oblak in šteje 160 strani ter vsebuje tudi CD-rom (ki za razliko od knjige ni bil preveden v slovenščino), so zbrani številni primeri dobre prakse na področju prometne vzgoje, ki so jih razvili v 35 šolah na celotnem ozemlju FJK, ki so sodelovale pri projektu. Cilj slednjega je vnesti v šole kulturo varne mobilnosti še zlasti preko transverzalnosti in t.i. vrstniške-ga izobraževanja (peer education), v okviru katere starejši dijaki, ko osvojijo znanje na tem področju, le-to posredujejo mlajšim, pri tem pa tudi pri sebi preverijo, koliko upoštevajo cestna pravila. V knjigi je zabeleženih 27 primerov tovrstnega prenosa znanja, pri katerih je bilo soudeleženih okoli tisoč učencev in dijakov. milje - Odprli jo bodo v ponedeljek Nova občinska knjižnica Poimenovana je po Edoardu Guglia - Ne le izposojo, temveč prostor za srečanje ljubiteljev knjig Prikaz prenovljene knjižnice v Miljah V Miljah v Ul. Roma 10 bodo v ponedeljek ob 10.30 predali namenu novo občinsko knjižnico, poimenovano po Edoardu Guglii. Obsežna je 420 kvadratnih metrov, raz- meščenih v treh nadstropjih. Projektirali so jo tako, da ne bo zgolj služila za izposojanje knjig, temveč bo to prostor za srečanja ljubiteljev knjig. Lakotišče: zaprt odsek ceste Cestno podjetje Anas je sporočilo, da bo od danes do ponedeljka, 4. aprila od 9. do 17. ure zaprta cesta na 300 metrov dolgem odseku ceste Lakotišče - Rabojez. Ukrep je potreben za izvedbo vzdrževanja električne napeljave na liniji Žavlje - Siot, ki ga bo izvedba družba Terna rete Italia. Trieste trasporti: premestitev okenca za stike z javnostjo Prevozno podjetje Trieste tra-sporti obvešča, da bo od ponedeljka, 4. aprila, dalje začasno premestilo okenca za javnost iz Ul. dei lavoratori 2 v Ul. Caduti sul Lavoro 2.. Premestitev je potrebna zaradi prenove poslopja v Ul dei Lavoratori 2. Sprehod po poti Sonje Mašera Združenje Coped-Camminatrie-ste bo priredilo jutri, 2. aprila, skupni sprehod študentov in pešcev po poti Sonje Mašera. Zbirališče pri postaji openskega tramvaja na Trgu Oberdan ob 8.30 (odhod tramvaja ob 8.51) s po-stanom pri Banih in začetkom sprehoda preko Piščancev proti Barkovljam. Udeležence bo spremljal član Slovenska planinskega društva Trst. Kradel v rojanski cerkvi Karabinjerji so v sredo na Trgu Tra i Rivi v Rojanu ustavili 47-let-nega bolgarskega državljana S.D., medtem ko je bežal iz župnišča tamkajšnje cerkve sv. Mohorja in Fortunata. Na pomoč jih je namreč poklical župnik, ki je moškega namreč zalotil medtem ko je v cerkvi iz škatlic za prostovoljne prispevke na dan vlekel kovance in bankovce. Zviti tat se je v cerkev odpravil s posebnim »orodjem«: na raztegljivi meter je prilepil lepilni trak, ga potisnil v luknjico nad škatlico za prispevke in na dan potegnil vse, kar se je »ujelo« na trak. Njegov beg pred župnikom pa so naposled ustavili karabinjerji. Moškega so pospremili na postajo v Istrski ulici, kjer bo o njegovi usodi odločal javni tožilec. Karabi-njerji so ukradeni denar medtem seveda vrnili župniku. IG Petek, 1. aprila 2016 KULTURA Primorski ki Ji književnost - Poslovil se je nobelovec Imre Kertesz Brezusoden BUDIMPEŠTA - Po dolgi in težki bolezni je včeraj na svojem domu v Budimpešti umrl pisatelj Imre Kertesz, star je bil 86 let. Kot prvi madžarski avtor je leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. V svojem opusu »krhko izkušnjo posameznika zoperstavlja barbarski arbitrarnosti zgodovine«, je takrat zapisala švedska akademija. V najbolj znanem romanu Brezusodnost (v izvirniku Sorsta-lansag, v italijanskem prevodu Essere sen-za destino) je opisal svojo izkušnjo taboriščnika. Pisatelj, esejist in prevajalec Kertesz se je rodil 9. novembra 1929 v Budimpešti v judovski družini. Med 2. svetovno vojno je bil deportiran v nemški koncentracijski taborišči Auschwitz in Buchenwald. V naslednjih desetletjih se je skozi življenje prebijal kot novinar in prevajalec. Kot prevajalec se je specializiral v delih Huga von Hofmannsthala, Eliasa Canettija, Jo-sepha Rotha in Arthurja Schnitzlerja ter nemških mislecev, kot so Friedrich Nietzsche, Sigmund Freud in Ludwig Wittgenstein. Ustvarjal je tudi za gledališče. Vendar mu izkušnje holokavsta niso dale miru. Tako je med letoma 1960 in 1973 pripravljal svoje najpomembnejše delo, roman Brezusodnost. V komunističnih časih je knjiga sicer leta 1975 res izšla, vendar je avtor ostal zamolčan, tako da mu je literarno priznanje prinesla šele nova izdaja leta 1985. Čeprav s svojim prvim romanom ni dosegel širšega kritiškega priznanja, se je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI uveljavil kot edinstven in provokativen glas takratne madžarske literature. V romanu je opisal mladeniča, ki ga aretirajo in pošljejo v koncentracijsko taborišče, vendar preživi. To je bil prvi del tako imenovane trilogije brezusodnosti, po njem so leta 2005 posneli tudi film. Sledila sta Fiasko, izdan leta 1988, in Kadiš za nerojenega otroka, objavljen leta 1990. Protagonist vseh treh je ista oseba, v prvem delu kot otrok, v drugem pisatelj srednjih let, ki je preživel ho- Kertesz se je rodil v Budimpešti leta 1929, Nobelovo nagrado za književnost je prejel leta 2002 arhiv lokavst in ne more izdati knjige. Tretji del pa govori o njegovi zavrnitvi, da bi v svetu, ki je ustvaril in dovolil holokavst, dobil otroka. Zadnji del je judovska molitev za umrle. V svojih delih se je Kertesz pridružil mnogim drugim intelektualcem v evropskih komunističnih državah, ki so s svojimi zgodbami o totalitarizmu prikrito spregovorili o nacizmu. Pisatelj v obstoju koncentracijskih taborišč in ljudi, ki so jih vodili, ni našel ničesar nerazumljivega ali izrednega. Pojmoval jih je kot zlo v svetu, ki ni niti napaka niti naključje, temveč rezultat razumskega delovanja razumskih posameznikov, poroča MTI. V zgodnjih 80. letih je bil še relativno neznan avtor, po zamenjavi režima leta 1989 pa so njegova dela začela dobiva- ti mednarodno pozornost. Prevedena so bila v francoščino, švedščino, nemščino, angleščino in druge jezike, tudi v slovenščino, v kateri sta dosegljiva prvi in zadnji del trilogije; oba je prevedel Jože Hradil. V 90. letih je Kertesz objavil več del kot v vseh prejšnjih desetletjih, med drugim roman Felszamolas (Likvidacija, 2003), v katerem založnik išče izgubljeno delo pisatelja, preživelega v holokavstu, ki je napravil samomor. V zadnjih letih je bil pisatelj razpet med Berlinom in Budimpešto. Leta 2007 je v pariškem gledališču Europe potekalo zanimivo srečanjem med Imrejem Kerteszom in Borisom Pahorjem. Pisatelja sta pred polno dvorano spregovorila o svojih taboriščnih izkušnjah, pisanju romanov, identiteti, jeziku ... (sta, pd) teden slovenske drame - V Prešernovem gledališču v Kranju medtem ko skoraj rečem še ... Delo, ki spada v repertoar ljubljanske Drame, je napisala večkrat nagrajena Simona Semenič Simona Semenič (1975) se uvršča med najpomembnejše slovenske sodobne dramske avtorje, ob Dragi Potočnjak pa jo gre jemati za najboljšo slovensko drama-tičarko. Tržaško občinstvo si je lahko med letošnjo sezono ogledalo uprizoritev njene drame Tisočdevetstoenainosemdeset. Njene drame so v preteklih letih uprizorili v številnih slovenskih gledališčih, o uspehu njenega dela pa pričata tudi Grumovi nagradi za najboljše slovensko dramsko besedilo za leti 2009 in 2010, ki ju je prejela za drami Sfantkov.si in 24ur. Razglasitev prejemnika letošnje Grumove nagrade bo med zaključno slovesnostjo Tedna slovenske drame, ki poteka v Kranju. Letošnji finalisti so: Žanina Mirčevska, Vinko Mo-derndorfer, Matjaž Zupančič, Rok Vilčnik in Gašper Tič. V sredo je na odru Prešernovega gledališča zaživela uprizoritev dela Simone Semenič medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti (2011). Predstava sodi v lansko sezono ljubljanske Drame. Adut besedil Simone Semenič je močni pripovedni naboj njenih zgodb, pa čeprav avtorica dosledno obračunava s svetom, družbo in sistemom, ki jo obdajajo. Drama medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti se začenja namreč s postmodernističnim oz. skoraj kli-šejskim pravljičnim okvirom, ki gledalca nagovori z zgodbo brez časa in brez kraja, v palači, kjer vlada kralj s pomočjo dveh ministrov. Pripoved uokvirja Silva Čušin, ki v prvi osebi povezuje publiko in zgodbo kot Pripoved uokvirja Silva Čušin (prva z desne) direktni izraz avtorice besedila. V zadnji repliki izpove tudi svoje ime: Sofija, tako so pravili Stari Grki modrosti, ki ji despotski kralj Vladimir in ministra Branimir in Bogomir ubijejo vse tri hčerke - Nado, Ljubo in Vero, že spet metaforično, kot da bi vlada ubila tri principe. Semeničeva je v svoji drami razkrila ves pesimizem, ki izhaja iz brezupa nad družbenimi normami, kjer oblast vlada cinično in kruto, medtem ko zunaj, v » kraljevskem mestu«, življenje teče naprej »pod žgočim poletnim soncem«. Kljub temu, da Zvonimir, ki ga s svojimi enkratnimi obraznimi kretnjami skoraj groteskno odlikovanje - Igralka Milena Zupančič Vrhunska, priljubljena, karizmatična, solidarna Milena Zupančič ob predsedniku Pahorju daniel novakovič/sta LJUBLJANA - Za dragocen ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske umetnosti, njegovo prepoznavnost v mednarodnem prostoru ter zavzeto delovanje za kulturo solidarnosti, je predsednik republike Borut Pahor včeraj odlikoval igralko Mileno Zupančič z zlatim redom za zasluge. Igralko slovenska javnost dobro pozna. V štirih desetletjih je odigrala vrsto nepozabnih vlog v gledališču, na filmu in televiziji. Je dobitnica najpomembnejših slovenskih nagrad na področju kulture, gledališča in filma ter velike Prešernove nagrade, njen vrhunski igralski izraz so prepoznali tudi v prostoru nekdanje Jugoslavije. Je tudi nosilka prestižnega naslova igralka Evrope 2015. Poleg igralskega poklica je z veliko odgovornostjo opravljala tudi poslanstvo prve slovenske Unicefove ambasadorke, 11 let je v tej funkciji vztrajno negovala duh solidarnosti, človečnosti in medsebojne pomoči. Njena priljubljenost med ljudmi in ugled vrhunske ustvarjalke odpirata mnogo vrat in jo uvrščata med tiste karizmatične Slovenke, katerih stališča, premisleke in dvome želi slišati kar najširša skupnost, piše v utemeljitvi. Kot je v zahvali dejala Zupančičeva, v igralskem poklicu nisi sam nikoli popolnoma zaslužen za uspeh, vedno so okoli tebe mnogi sodelavci. Zahvalila se jim je za pot, ki so jo prehodili skupaj. Ta je bila, kot je dejala, velikokrat trnova, še večkrat pa čudežno lepa in bogata. Predsedniku republike pa se je zahvalila tudi za to, da je povečal število dobitnic odlikovanj, saj med dobitniki državnih priznanj moški ženske številčno močno prekašajo. Predsednik Pahor je včeraj vročil tudi red za zasluge skupini slovenskih znanstvenikov, ki sodelujejo v eksperimentu Atlas v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev CERN v Švici, ter duhovniku, teologu in literarnemu ustvarjalcu Jožefu Sme-ju. Medaljo za zasluge pa je predsednik vročil Trubarjevemu antikvariatu v Ljubljani za visoko strokovno delo pri zagotavljanju dostopnosti knjig in prispevek k bralni kulturi. glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS peter uhan pooseblja Janez Škof, ubije Nado, pušča Se-meničeva še prostor upanju. Naposled se Sofija, potem ko je večkrat »skoraj rekla še«, poroči s kraljem in postavi tako modrost na prestol. Dvourno dokaj statično predstavo je režiral Primož Ekart. Silva Čušin na odru blesti: med replikami se lahko gledalec naslaja z največjim okusom po pripovedi. Nastopajoči delujejo zelo uigrano, tako Nada, Ljuba in Vera - Barbara Cerar, Tina Vrbnjak in Maja Sever - kot Branimir in Bogomir - Klemen Janežič in Klemen Slakonja. Omembe vredna je tudi glasba na tolkala v živo, ki jo izvaja Mitja Tavčar. (mlis) Dying Surfer Meets His Maker All Them Witches Psihedelični bluz, alternativni rok New West Records, 2015 Ocena: Skupina All Them Witches je doma iz Nashvilla, to je mesto v ameriški zvezni državi Tennessee, znano med drugim po dolgoletni country glasbeni tradiciji. Med glasbenimi kritiki je Nashiville = country skorajda naravna inačica. Tokrat pa ni tako. Člani skupine All Them Witches so namreč opustili country korenine in pošteno razširili svoja glasbena obzorja. Danes vam bom predstavil njihovo tretjo studijsko ploščo, imenitno Dying Surfer Meets His Maker. All Them Witches je glasbeni projekt, ki je nastal pred štirimi leti, takrat so namreč fantje izdali svoj prvenec Our Mother Electricity in kot strela z jasnega udarili na mednarodno underground glasbeno sceno. Danes sestavljajo bend pevec in basist Charles Michael Parks Jr., kitarist Ben McLeod, violinist in pianist Allan Van Cleave ter bobnar Rob-by Staebler. Sound ameriške zasedbe sestavljajo psihedelični bluz, alternativni rok, močnejši stoner ritmi, a tudi izredne, intimne melodije. Končni rezultat je nadvse originalna glasba, v kateri zaznamo glasbene vplive zelo različnih skupin, kot so Black Sabbath, Kyuss, Pink Floyd, Madrugada in še bi lahko našteval ... Nov plošček Dying Surfer Meets His Maker je izšel oktobra lani, sestavlja ga devet pesmi, traja pa tri četrt ure. Album so fantje posneli v neki samotni koči v Tennesseeju, izdala pa ga je neodvisna glasbena založba New West Records. Začetek je zaupan dvema glasbeno povsem različnima komadoma, ki pa poslušalcu odlično predstavita bend. Prvi, Call Me Star, je neke vrste folk rok pesem z akustičnimi kitarami, drugi, El Centro, pa je skoraj devetminutna stoner mantra, ki spominja na zasedbo Screaming Trees in njeno priredbo uspešnice iz sedemdesetih Freedom. Skladba Dirt Preachers za trenutek pospeši ritem plošče, a se kmalu spet umiri z dolgim psihedeličnim bluzom This Is Where It Falls Apart. Mellowing je akustična glasbena poslastica, ena izmed boljših pesmi ploščka, nivo pa ostane na višku tudi v naslednji, Open Passageways, v kateri izstopa violina. S komadom Talisman nas fantje popeljejo na Norveško k starejšemu ben-du Madrugada, na koncu pa je še čas za sedemminutno Blood An Sand / Milk And Endless Water. Tretja plošča v samih štirih letih, prava glasbena mojstrovina. Petek, 1. aprila 2016 »Trst te osvoji, ti zleze pod kožo « V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu so letos v sklopu programa Erasmus+ opravljale nekaj mesečno prakso študentke dramaturgije Kristina Ličen, Ana Obreza in Katarina Košir. Z njimi smo se pogovorili o njihovi »tržaški« izkušnji. Ana Obreza je doma iz Selščka pri Cerknici. Odkar študira, živi v Ljubljani, kjer je obiskovala glasbeni konservatorij in Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, kjer trenutno končuje študij dra-maturgije. Letos jo je gledališka pot zapeljala v Trst, kjer opravlja prakso v Slovenskem stalnem gledališču. Ujeli pa smo jo v Ljubljani, kjer je včeraj sodelovala na Kulturnem bazarju. Začnimo od začetka: zakaj na študij dramaturgije? Kako te je gledališče osvojilo? Za ta študij sem se odločila iracionalno, temu rečem »namig v sanjah«. Prej se nisem ukvarjala z gledališčem, samo v gimnaziji sem imela abonma. Od vedno pa sem rada brala in pisala, pritegnili sta me živa in pisana beseda. Ko sem videla, da dramaturgija to združuje in odpira stik z ljudmi, sem se odločila. Kaj dejansko dela dramaturg pri predstavi? Odvisno od procesa nastajanja predstave. Če je tekstualna predstava, je prvo delo na tekstu, skupaj z režiserjem debatiraš in zasnuješ rdečo nit. Dramaturg tudi povleče črte, ker so dela večkrat predolga, in določi smisel. V fazi dela z igralci pa se prelevi v opazo- valca, sprejema spremembe in jih skuša umestiti, da se bistvo predstave ne prevesi, igralcem skuša pokazati njihove like in karakterje. Na koncu preverjaš ustreznost scenografije, glasbe in vseh elementov, iščeš ravnotežje, da bi predstava postala celota. Pravijo, da je dramaturgija najboljša, »ko je nevidna«, torej ko predstava teče in vse deluje. V SSG-ju si imela letos v Dogodku v mestu Gogi in v Amfitrionu vlogo dramaturginje, kot praviš, je bila to lepa priložnost. Od kod sploh zamisel, da bi prišla na študijsko prakso v Trst? Svetovala nam je naša mentorica za dramsko pisanje, Žanina Mirčevska. V Ljubljani boš težko več kot asistent. Zdelo se mi je, da če ostanem v Ljubljani, se bom nekako prikovala v tla in samo pisala magistrsko nalogo. Priti v Trst pa je bila lepa priložnost, da se preizkusim. V Dogodku v mestu Gogi smo te na odru videli tudi v vlogi violinistke. Se ob gledališču še posvečaš glasbi? Od lani igram v Specialnem go-dalkarskem orkestru v Ljubljani. Veliko improviziramo, igramo plese iz sveta, jazz glasbo, nastopamo tudi na ulicah, učimo se na pamet. Člani prihajamo z vseh koncev Slovenije. Prej sem vedno igrala klasično glasbo, to je nekaj novega in drugačnega. Kako te je Trst sprejel? Mislim, da dobro. Kar vzela sem ga že za svojega, čeprav mi to zveni nekam smešno. Po štirih mesecih veš, da še vedno nimaš pojma o njem, a misliš, da si ga osvojil, zleze ti pod kožo. Tudi ljudje so tu posebni karakterji. Vem, da celega Trsta ne morem razumeti, ker lahko samo na enem nivoju občutim njegove bolečine in zgodovino. Imam pa občutek, da je mesto živo, čeprav je ranjeno. Čeprav nisem mestni človek, so mi seveda morje in razgledi všeč ... Potem počasi razumeš Lepo Vido, in take stvari . Še zadnje: kaj se ti zdimo mi, Slovenci v Trstu, ali, kot nam rečete, »zamejci«? Spoznala sem veliko ljudi odprtih misli, ki želijo širiti svoj pogled in vzpostavljati medkulturni dialog. Nisem si predstavljala, da je tako težko gojiti dialog z večinskim narodom in hkrati ohranjati slovensko identiteto. No, zdi se mi, da ste mladi odprti. Starejši se mi zdijo še vedno obremenjeni s preteklostjo, kar je morda tudi razumljivo. Katarina Košir zaključuje magistrski študij dramatur-gije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Od decembra je na študijski praksi v SSG-ju, kjer pomaga pri organizaciji, lektoriranju, z režiserji sodeluje na vajah, včasih skrbi za nad- napise, pred kratkim pa ji je bila zaupana tudi vloga dramaturginje pri predstavi Dogodek v mestu Gogi. Kaj ti je prinesla »tržaška« izkušnja? Gotovo poznanstva čudovitih ljudi in drugačnega okolja z drugo zgodovino. Spoznala sem drugačno tradicijo, medkulturni prostor in dvojezi-čnost. SSG je že samo na sebi postavljeno v to, da se ne more ozirati samo na slovensko ali samo na italijansko publiko, more biti širše od tega. Kaj pa »zamejci«, kaj se ti zdijo? Odprti, gostoljubni, zanimivi. Žal pa mi je, da ne uporabljajo kaj več slovenščine. V teatru niti ne, drugače pa se mi zdi, da so nekako zadržani glede slovenskega jezika. Dvojezi-čnost, način prevajanja in slovensko narečje so mi zanimivi, narečje je bogato. Nekatere fraze pa so popolnoma italijanske. Zaupali so ti vlogo dramaturgi-nje pri Dogodku v mestu Gogi. Si zadovoljna z izkušnjo? Kaj ti bo najbolj ostalo? Najbolj mi bodo ostali ljudje, s katerimi sem delala. Goga je bila dobra izkušnja, zaradi procesa nastajanja, ki je bil zelo kratek, avtorskih pravic, dveh igralcev, ki sta zelo različna po kilometrini, oba zamejca, odprta, pripravljena delati. Režiser je tudi zelo dobro pripravljen stopil v projekt. To je bil zelo nakopičen in strnjen proces. Se ti zdi, da to gledališče živi, »diha«? Če bi bilo to gledališče v Sloveniji ali Ljubljani, bi bilo vseeno, če zapre vrata in jih ponovno odpre čez deset let. V Trstu pa se to ne sme zgoditi, če propade do zaprtja, bi bila to nepopisna škoda. Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Do leta 1848 so bili Slovani za Italijane »buoni selvaggi«, potem pa so postali barbari.« (Jože Pirjevec na posvetu o Londonskem paktu) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Spoznala si tudi tržaško publiko ... Morda koga pogrešaš? Mlade? Najbolj pogrešam študente. Sicer pa sem imela s publiko dobre odnose. Zanimiva ja ta tradicija, kako imajo nekateri že ogromno let abonma, ali se skupaj vozijo z avtobusom in doživljajo to kot druženje. Zdi se mi, da bi se dalo v tej smeri kaj razviti, v obliki druženja. Kristina Mihelj iz Renč, je najprej študirala drama-turgijo, trenutno pa zaključuje magistrski študij na AGRFT-ju, smer oblika govora. V produkciji SSG-ja Mala šola za klovne ji je bila letos zaupana vloga dramaturginje. V Trstu je prakso zaključila, vendar je z mestom še vedno povezana, saj bo v naslednjih mesecih na nekaterih osnovnih šolah na Tržaškem izvedla projekt boljšega spoznavanja s slovenskim jezikom, preko gledaliških in improvizacijskih delavnic. Kaj te je privedlo v Trst? Želela sem si, da bi po končanem študiju lahko opravila čim več praks po različnih gledališčih, da izkusim različna delovna okolja. Potem pa sem bila pred dvema letoma na Borštnikovem srečanju na pogovoru s člani ansambla SSG-ja in sem pomislila, da bi lahko prišla v Trst. Ko sem to omenila mentorici Žanini Mirčevski je bila navdušena in mene ter sošolke spodbudila, naj gremo. Kaj si odnesla od celotne izkušnje v SSG-ju? Veliko sem odnesla. Predvsem izkušnjo o tem, kako gledališče deluje kot celota. Pri praksi v Drami na primer nisem imela vpogleda v delovanje gledališča kot celote. V Trstu pa sem cel čas posvetila temu in dobila realno sliko delovanja. Na akademiji od študiju tudi nismo imeli veliko prakse, kjer bi lahko izkusili, kako je v realnosti. Naučila pa sem se tudi veliko o medčloveških odnosih ter kako se vzpostaviti kot mlad ustvarjalec, ki za sabo še nima tiste kilometrine, ki prinaša zaupanje. Kakšni so v Trstu ljudje? Gotovo bližina morja vpliva na to, da so ljudje bolj odprti in klepetavi. Že takoj na začetku dobiš občutek domačnosti, res so gostoljubni. V Ljubljani so tudi prijazni, a še vedno ostaja neka distanca ... Kaj pa mesto, si ga vzljubila? Trst se mi je zdel živahen, na ulicah je veliko ljudi, vsaj tak občutek sem imela. Kar se mi je zdelo zanimivo, je to, da so vsi ljudje zunaj, pred lokali. S kovčkom sem se prvič težko prebila do železniške postaje. Najboljša stvar, poleg morja, pa je burja. Imela sem občutek, da da mi vsak dan sproti spiha nepotrebne skrbi in misli z glave. V nekaj mesecih si spoznala tudi publiko v SSG-ju. Se ti zdi, da je mladih premalo, ali vendar so? Imela sem občutek, da nekateri mladi prihajajo, vseeno pa premalo vem o tem, da bi ocenila. V Ljubljani mladi obiskujejo gledališče, čeprav ne redno. Če slišijo, da je predstava dobra ali nekaj posebnega, pa gredo na predstavo. Mladi kot zgled sodelovanja Pred tednom dni so se na združenem občnem zboru skavtske organizacije SZSO in tabornikov RMV voditelji odločili, da se bosta organizaciji združili. »Naš cilj je sodelovanje: učimo naše mlade skupinskega dela in spoštovanja drugega« je za Šum izjavil Matia Premolin, eden od voditeljev SZSO na Tržaškem. »Več let se pogajamo s skavti, da bi prišlo do skupnega sodelovanja: pred kratkim smo napisali skupni pravilnik«, je pri tem dodal še starosta tabornikov Andrej Marušič. Mladim skavtom in tabornikom želimo torej veliko uspehov na skupni poti! Bravo naši! Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Zakaj 1. april? Dragi bralci, danes je 1. april! Sosedje vas bodo poklicali in vam bodo rekli, da vaša hiša gori kot baklada, sošolci vam bodo na hrbet prilepili simpatične ribice. Kako pa je sploh prišlo do tega, da je prvi april vsesplošno sprejet kot dan upravičenih norčij? Za to, da lahko bralcem nudimo odgovor na to kočljivo vprašanje, se moramo malo sprehoditi po vrtovih zgodovine. Zgodba se začne na Kitajskem, v Seičuanski provinci, okrog leta 640-650 po n. š. Shuan Lin, general tamkajšnje vojske, je bil plemič: živel je v mestu Jezero treh zmajev. Fevd, ki gaje Lin upravljal, ni bil pretirano obsežen, je pa bil zelo bogat z železom. Med rudarji, ki so delali v enem izmed rudnikov, je bil tudi neki Yan. Generali in gospodarji bližnjih fevdov so si več let skušali prilastiti Linovo zemljo, vendar je spretnemu generalu Linu vedno uspelo premagati sovražnike. Tako so se „sovražni" fevdalci po-služili vedno novih metod, da bi si prilastili Li- nov fevd: skušali so podkupiti rudarje, ki so delali v obmejnih rudnikih. Pisni viri poročajo, da je skušal bližnji general Zhao podkupiti rudarja Yana, da bi mu povedal točno število vojakov v Linovi vojski in kje se ti vojaki skrivajo. Yan se je najprej uprl tujemu generalu, kasneje pa se je predal denarju: generalu je razkril vse tajne vojaške informacije Linove vojske. 1. aprila se je začela bitka pri Jezeru treh zmajev: 3.000 vojakov Zhaove vojske proti ... nikomur. Lin ni imel nobene vojske. Zhao je moral tako plačati 30.000 zlatnikov: 10 za vsakega vojaka, ki ga je pri- peljal do Jezera treh zmajev. Toliko denarja pa Zhao ni imel, vojaki so se mu zato uprli in zapustili Linovo ozemlje. Zhao se je vrnil na svoj grad . v ruševinah: bližnji fevdalci so ga zasedli in sežgali. Pustili so mu pismo, kjer so napisali: „Ali si šel lovit ribe pri Treh zmajih?". Dragi bralci, ali vam je sedaj jasno, zakaj je riba simbol 1. aprila? P. S. Ta zgodba je seveda izmišljena, je pa »kokola«. Ali imate vi boljšo (izmišljeno) razlago, zakaj je riba simbol 1. aprila? Pišite nam po Facebooku: najboljšemu gre fantastična nagrada! 1 2 Petek, 1. aprila 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorski.eu tržič - Priseljenci, varnost in prenatrpana stanovanja Nadzor je kapilaren, V • • ■ - V 11 vti večjih težav ne beležijo Problem prenatrpanosti stanovanj je povezan tudi s prisotnostjo priseljencev Kljub svojim posebnostim in kompleksnosti, ki je povezana zlasti z visokim številom priseljencev, Tržič iz varnostnega vidika ni problematično mesto. Težav, ki bi upravičevale zaskrbljenost občanov, ni, saj varnostni organi izvajajo stalen in poglobljen nadzor. Tako so včeraj povedali vodja tržiškega ko-misariata Stefano Simonelli, poveljnik finančne straže v Tržiču Alessandro Ca-puto in poveljnik tržiških redarjev Walter Milocchi, ki so ob navzočnosti trži-ške županje Silvie Altran predstavili obračun nadzorne dejavnosti, ki jo izvajajo v mestu. Govor je bil zlasti o vprašanju prenatrpanih stanovanj. Zaradi visokega števila tujcev in značilnosti gospodarstva, ki temelji na ladjedelnici, se v Tržiču soočajo s stanovanjsko stisko: ker povpraševanje presega ponudbo, se dogaja, da v posameznem stanovanju živi pretirano število ljudi, zlasti tujcev. »Pomembno je, da je nadzor konstanten, saj je na prvem mestu varnost občanov,« je povedala Altranova, ki se je včeraj srečala tudi z deželnim poveljni- kom karabinjerjev Vincenzom Procac-cijem in tržiškim poveljnikom karabinjerjev Danielejem Panighiellom. Samo tržiški redarji letno izvedejo med 3600 in 3900 nadzorov prijav bivališča. »Na področju preprečevanja prenatrpanosti stanovanj smo izvedli več kontrol. Potem ko je v prvih dneh Redarji so v zadnjih mesecih odkrili dve prenatrpani stanovanji: v enem je živelo devet ljudi, v drugem jih je bilo enajst marca občinska uprava sprejela sklep, ki podrobneje in jasneje določa minimalno površino stanovanja, ki določenemu številu stanovalcev zagotovi dobre življenjske pogoje, smo ugotovili dve kršitvi. V enem izmed dveh stanovanj je živelo devet ljudi, v drugem enajst; v obeh bodo morali poskrbeti za znižanje krmin - Slovenski državljan v bolnišnici Mladega delavca stresel električni tok Na Subidi v občini Krmin se je včeraj popoldne zgodila delovna nesreča, v kateri je bil huje poškodovan mlad delavec. 29-letnega C.D., slovenskega državljana, je med delom z motorno žago stresel močan električni tok, zaradi česar so ga s helikopterjem odpeljali v vi-demsko bolnišnico. Sprejeli so ga na oddelku za opekline, njegovo zdravstveno stanje naj bi bilo resno. Nesreča, so povedali reševalci, se je zgodila okrog 13.45 v bližini jahalnice na Subidi. 29-letni delavec iz Slovenije, ki je zaposlen pri goriškem podjetju, je z motorno žago obrezoval drevesa. »Delavec je bil na lestvi, ki ima na vrhu košaro. V Včerajšnja nesreča se je pripetila v bližini jahalnice na Subidi še nepojasnjenih okoliščinah je kovinska lestev prišla v stik z visokonapetostnimi kabli; mladeniča je močno streslo,« je za Primorski dnevnik povedal poveljnik karabinjerjev iz Gradišča Marco Quercigh, po katerem je zaradi električnega udara delavec dobil hujše opekline na roki in trupu. Sodelavci so nemudoma poklicali reševalce: na Subido so ob službi 118 z rešilnim vozilom in helikopterjem prišli tudi karabinjerji in osebje oddelka za varnost pri delu goriškega zdravstvenega podjetja. Mladeniča so s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje na opeklinskem oddelku. (ale) števila stanovalcev,« je dejal poveljnik redarjev Milocchi, po katerem je problem prenatrpanosti stanovanj najbolj prisoten v mestnem središču. »Previsoko število ljudi je bilo v petnajstih stanovanjih, ki smo jih obiskali, zelo pogosto pa gre za tujce, ki gostijo sodržavljane le za krajše obdobje,« je povedal Milocchi. Simonelli in Caputo sta poudarila, da ni v Tržiču posebnih težav niti na področju kriminalitete in mamil. »Podatki so pomirjujoči. Med velikonočnimi prazniki smo denimo zabeležili samo en primer tatvine. Na področju mamil imamo opravka z manjšimi razpe-čevalci, pojavu pa vseeno posvečamo ve- liko pozornost,« sta dejala Simonelli in Caputo. Po Simonellijevih besedah tudi policija preverja veljavnost prijav stalnega bivališča in prijav gostov, pri nadzoru pa je pomembno sodelovanje med vsemi silami javnega reda. Svoj doprinos dajejo tudi sami občani: tržiški redarji denimo tedensko prejmejo med pet in deset splošnih obvestil, občani pa jih približno enkrat tedensko pokličejo tudi zato, da jih opozorijo na kakšno prenatrpano stanovanje. Finančna straža ugotavlja tudi kršitve na področju najemnin - marsikdo oddaja v najem stanovanje na črno -, nadzor pa seveda opravljajo tako pri priseljencih kot pri italijanskih državljanih. goriška - Občana našla več neeksplodiranih sredstev Nevarni ostanki vojne Segajo v obdobje prve svetovne vojne - Najdbe na Vrtojbenskem polju in v Panovcu Intervencija pri Vrtojbi foto de nus V sredo popoldan je občanka na Vrtojbenskem polju našla več kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev. Pripadnika državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi sever-noprimorske regije sta odstranila 13-ki-logramsko topovsko granato kalibra 102 milimetrov, 7-kilogramsko topovsko granato kalibra 75 milimetrov, polkilo-gramsko ročno bombo, 2-kilogramski topovski vžigalnik kalibra 100 milimetrov, polkilogramski topovski vžigalnik kalibra 75 milimetrov in vžigalnik minometne mine Bombarda mase 1,2 kilograma. Vse najdbe so italijanske izdelave iz obdobja prve svetovne vojne. Istega dne pa je občan med sprehodom v Panovcu našel še 5,5-kilogramsko topovsko granato, kalibra 75 milimetrov francoske izdelave ravno tako iz obdobja prve svetovne vojne. Tudi to najdbo sta odstranila pripadnika enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. (km) Nevarne najdbe foto de nus rafut - Ministrstvo Za vilo ni zanimanja, rok znova podaljšan Stolp Vile Rafut Včeraj se je iztekel podaljšan rok, do katerega naj bi morebitni interesenti izkazali pripravljenost za javno-zasebno partnerstvo pri projektu prenove Vile Rafut. »Do 30. marca ni prispela nobena vloga promotorja. Ministrstvo bo rok za oddajo vlog na javni poziv podaljšalo še enkrat, in sicer do 30.6.2016,« so bili včeraj s pojasnili jedrnati na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v Ljubljani. »Kaj sedaj?« smo vprašali novogori-škega župana Mateja Arčona. Ministrstvo in novogoriška mestna občina sta z javnim razpisom, ki je bil objavljen v več jezikih, investitorja, ki bi bil pripravljen za obnovo vile odšteti 3 milijone evrov, iskala skupaj. »V bodoče je poti več,« je včeraj odgovoril Arčon in znova spomnil na dve možni rešitvi: prva predvideva prenos lastništva vile z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na ministrstvo za kulturo. Župan je ministrici za kulturo Julijani Bizjak Mlakar to rešitev že predlagal: vilo bi najprej, glede na arhitekturo, ki je edinstvena v tem delu Evrope, razglasili kot spomenik državnega pomena. Nato bi bilo treba speljati postopek prenosa vile na ministrstvo za kulturo, slednje pa bi skozi interventni zakon, ki ga imajo v pripravi, skušalo zagotoviti sredstva za sanacijo vile. »Je pa dejstvo, da ta interventni zakon ni še niti v parlamentarni proceduri in se sploh ne ve, ali bo sprejet ali ne. Po mojem mnenju se glede tega še usklajujejo z ministrstvom za finance,« je dodal Ar-čon. Druga možnost pa je po njegovem mnenju prenos vile na občino. »Toda samo pod pogojem, da se nam obetajo sredstva za sanacijo. Iz lastnih sredstev vile ne moremo sanirati in tega bremena ne bomo prevzeli,« je odločen župan. Od kod bi lahko občina dobila denar za 3 milijone evrov vredno sanacijo? »Zaenkrat denarja ni na vidiku. V tej perspektivi bo več denarja na voljo z vsebine, manj za investicije. Iščemo vse možne opcije razpisov, vendar trenutno ni na vidiku nobenega, ki bi zagotavljal investicijska sredstva v kulturno dediščino,« je realen Arčon, ki na začudenje, da ni zanimanja za rešitev takšnega kulturnega bisera, kot je vila, v edinstvenem neoislamskem slogu, odgovarja: »To je odnos države do kulturne dediščine. Mi smo nase prevzeli že veliko breme - grad Rihemberk. Intenzivno iščemo sredstva, letos bomo uredili najnujnejša sanacijska dela, da bo grad odprt. V prihodnje bomo iskali tudi investicijska sredstva, da bo grad zaživel, podobno kot Vila Vipolže, ki je na sanacijo čakala več kot 15 let. Pri Vili Rafut pa ne gre za tako velika investicijska sredstva, zato sem prepričan, da bi, če bi bila volja, država ta dva, tri milijone tudi našla.« Katja Munih / Primorski GORIŠKA Petek, 1. aprila 2016 13 gorica - Podjetniški podvigi v mestu Pisus, akronim postaja realnost Še pred nekaj meseci je bil le akronim, sedaj postaja oprijemljiva stvarnost. V Gorici je včeraj zaživel že tretji od petnajstih podjetniških projektov, ki jih je goriška občina podprla z denarjem iz evropskega sklada za trajnostni razvoj urbanega okolja Pisus. Za oživitev gospodarskega tkiva v mestu, ki so ga kriza, demografski padec in spremenjene nakupovalne navade v zadnjih letih dodobra osiromašili in izpraznili, si je občina iz omenjenega sklada priskrbela 1.200.000 evrov. Ta denar je lani jeseni porazdelila na podlagi razpisa, na katerega se je prijavilo 49 kandidatov: prispevek, s katerim so ali bodo zagnali oz. izboljšali svojo gostinsko, trgovsko, obrtniško ali drugo dejavnost v mestnem središču, je naposled dodelila petnajstim podjetnikom. Med temi je tudi Silvia Baresi, ki je sinoči z možem Štefanom Comellijem odprla nov lokal na Trgu Sv. Antona, kjer sta do nedavnega upravljala trgovino s svetili. Poimenovala sta ga Atmosfere - La Stua: v njem bosta ponujali vino, pivo in še marsikaj, posebnost pa bo v tem, da bo lokal tudi kolesarjem prijazen. »Lokal na Trgu Sv. Antona je že tretji zaključen projekt, ki se je uvrstil na lestvico prejemnikov sredstev iz sklada Pisus. Prvi je bil frizerski salon Profilo v Raštelu, drugi pa kozmetični salon v Rossinijevi ulici. Decembra so upravitelji tiskarne GT service v Saurovi ulici odprli prodajalno spominčkov, projekt pa bodo še nadgradili, zato iz formalnega vidika še ni dokončan,« pravi goriška občinska odbornica Arianna Bellan, ki je s časovnim potekom izvajanja projek- Odbornica Arianna Bellan: »Cilj projekta Pisus sta oživitev gospodarskega tkiva v mestu in turistični razvoj. Do tega že prihaja, treba pa je nadaljevati« 74.664 evrov vložila v prelevitev trgovine svetil v lokal Atmosfere - La Stua. Novi gostinski dejavnosti so nazdravili sinoči. »Veseli nas, da bodo z denarjem iz sklada Pi-sus zaživele tudi nekatere zapuščene trgovine v Raštelu in drugod. Cilj prvega in tudi drugega razpisa Pisus, ki je bil posvečen marketinškim pobudam - v tem okviru bomo financirali devet projektov -, sta oživitev gospodarskega tkiva v mestu in turistični razvoj. Do tega že prihaja, kot kažejo podatki o turističnem obisku, treba pa je nadaljevati,« zaključuje odbornica Arianna Bellan. (ale) Z včerajšnjega odprtja novega lokala na Trgu Sv. Antona v Gorici bumbaca gorica - Muzeji »Kulturna mreža proti odvzemu muzejskih zbirk« »V Gorici moramo združiti moči in ustvariti kulturno mrežo, ki se bo uprla načrtu dežele in pokrajine, da nam odvzameta premoženje pokrajinskih muzejev.« Tako je na včerajšnjem srečanju v dvorani Dore Bassi v Gari-baldijevi ulici v Gorici dejal Antonio Devetag, nekdanji goriški odbornik za kulturo in predstavnik mnenjske skupine Gopolis, ki je dogodek priredila. Govor je bil o usodi premičnega premoženja goriških Pokrajinskih muzejev, ki naj bi ga po načrtih predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghette in deželnega odbornika Giannija Torrentija podedovali goriška in trži-ška občina. Temu ostro nasprotuje župan Ettore Romoli, ki se je včerajšnjega srečanja udeležil, a tudi predstavniki leve sredine v goriškem občinskem svetu. Načelnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani sinoči ni bil navzoč, De-vetagu pa je poslal pismo, v katerem je zagotovil, da podpira bitko skupine Gopolis. (ale) gorica-kromberk - V imenu Coroninijev Muzejski par Obnavljajo zgodovinsko vez med palačo Coronini in gradom Kromberk Grad Kromberk Z namenom povezovanja in ovrednotenja zgodovinske vezi med goriško palačo Coronini in gradom Kromberk bosta Fundacija Coronini in Goriški muzej v kratkem pristopila k sodelovanju, prvi koraki pa bodo vidni že v nekaj tednih. Cilj sta skupna promocija in povečan obisk tako slovenskih kot italijanskih obiskovalcev obeh objektov, ki predstavljata avtentična umetniška in arhitekturna bisera tega prostora. Predstavitev naveze bo gostil slednji, in sicer 12. aprila ob 20. uri, dogodku bosta prisostvovala župana Ettore Romoli in Matej Arčon. Sledilo bo predavanje zgodovinarke Lucie Pillon na temo zgodovine družine Coronini Cronberg in povezav med palačo Coronini in gradom Kromberk. Ta je bil v sedanji obliki zgrajen v začetku 17. stoletja, v obeh vojnah pa poškodovan. Grof Viljem Coronini Cron-berg ga je moral obnavljati po obeh vojnah. Prvi skupni voden ogled je predvi- Dvorec Coroninijev v Gorici den 22. aprila z odhodom iz palače Coro-nini proti Kromberku ob 17. uri. Dogodek je rezerviran za predstavnike oblasti in medijev, kasneje pa je predviden niz datumov, predvidoma bodo to štiri sobote na leto, ko bo dvojezično vodenje odprto za vse obiskovalce, obenem pa bo poskrbljeno tudi za prevoz med Gorico in Kromberkom. Sodelovanje postavlja tudi temelje za »kartico Coronini«, ki jo bodo skupaj tu- foto luigivitale di promovirali. Obiskovalcem bo prinašala popuste in olajšave pri ogledu obeh muzejev. Veljavnost takšne kartice bi trajala eno leto, pridobijo pa jo obiskovalci, ki v enem ali drugem muzeju plačajo polno vstopnino. Obiskovalcem bo aktivacija kartice omogočala znižano vstopnino pri obisku drugega muzeja in ugodnosti pri nakupu knjig in katalogov, ki so v prodaji v obeh muzejih. (km) tov zelo zadovoljna. »Prejemniki prispevkov so bili dokaj hitri. Trije projekti so že zaključeni, večina ostalih prejemnikov pa je že začela delati ali je sprožila postopke za zagon svojih dejavnosti. Le eden izmed projektov je trenutno zamrznjen: vložnik prošnje bo moral v kratkem sporočiti našim uradom, kaj namerava,« pravi Bellanova, po kateri se rok za zaključek projektov izteče 31. decembra 2018. Trgovce, gostince in obrtnike, ki so se prijavili na razpis, je občinska komisija razdelila v dve skupini. Na lestvici projektov, ki so bili vredni od 50.000 evrov navzgor, so financirali prvih enajst uvrščenih, na lestvici projektov, ki bodo deležni prispevka pod 50.000 evrov, pa so si denar zagotovili prvi štiri. Prejemniki nižjih prispevkov so lokal VinneriaQuis-ca (40.988 evrov), lokal Mister blu (47.988 evrov), kozmetičarka Eleonora Braidot (46.916 evrov) in lekarna Al Moro v Gosposki ulici (27.798 evrov), v drugi skupini pa so največ točk zbrali naveza družb Gastronomica friulana in Gastronomica delle Venezie (100.000 evrov), ki nameravata odpreti restavracijo in vinoteko v bivši trgovini Larise v Raštelu, družba SRLS (52.090 evrov), družba Rastello 31 (100.000 evrov), picerija Tarantella (z 92.800 evri nameravajo med drugim ovrednotiti notranje dvorišče in obogatiti ponudbo z novimi storitvami), Silvia Ussai (100.000 evrov), GT Service (86.854 evrov), frizerski salon Profilo (67.216 evrov), družba LEG sas (92.486), gostinec Luca Camma-rata (80.560 evrov), Maria Cristina Milo-ne, ki bo 100.000 evrov vložila v nekdanji lokal Vittoria na Travniku, kjer namerava ponujati tudi dodatne storitve za družine, ter zgoraj omenjena Silvia Baresi, ki je gorica-nova gorica - Uvod v tekaško prireditev Vivicitta - Poživimo mesti Na trgu rekordnih 400 mladih tekačev, doberdobskim šolarjem kar pet nagrad VIVICITTA - POŽIVIMO MESTI 2 posveta in 3 pohodi V okviru pohodniške prireditve Vivicitta - Poživimo mesti so organizatorji - UISP, ZSŠDI in Športna zveza Nova Gorica - pripravili tudi dva posveta, ki bosta potekala v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici. Prvi bo danes ob 10. uri. Na temo »Šport soseda: Ita-lija-Slovenija, primerjava dveh športnih sistemov« bodo razpravljali Vesna Tomsič, Giorgio Brandolin, Vincenzo Manco, Miloš Tul, Aljoša Grosar, Uroš Jug, Poljanka Pavletič Samardži-ja. Jutri ob 10. uri bo na vrsti posvet na temo »Hoja podaljšuje življenje«, predavatelji bodo Giovanni Oliviero Panzetta, Cinzia Braida, Elena Debetto in Marsilio Saccavini. V nedeljo pa bodo na voljo trije netekmovalni pohodi s startom in ciljem na Transalpini - Trgu Evrope: 3 km (za mamice z vozički in za prizadete osebe), 5 km (za skupine in ljubitelje krajših razdalj) in 10 km (za bolj izkušene pohodnike); vpisovanje od 9.30 ure dalje, start ob 10.30. Nastopile bodo mažoretke iz Doberdoba in Prvačine ter godbe iz Doberdoba, Prvačine in Trsta. (vip) Na Transalpino - Trg Evrope se je včeraj dopoldne vrnil ulični tek, ki že petnajst let predstavlja uvod v tekaško prireditev Vivicitta - Poživimo mesti in je namenjen nižješolcem z obeh strani državne meje. Po številu udeležencev je bila tokratna izvedba rekordna. Na startu se je namreč zbralo skoraj 400 dijakov in dijakinj. Z italijanske strani meje so se prijavile šole Locchi, Ascoli in Trinko iz Gorice, Fossalon pri Gradežu, Perco iz Ločnika ter nižja srednja šola iz Doberdoba; slovenski šoli sta skupaj pripeljali kar 105 dijakov in dijakinj. Iz Slovenije pa so se udeležile šole Erjavec in Štrukelj iz Nove Gorice ter osnovne šole iz Mirna, Kanala, Solkana, Deskel, Mosta na Soči in Bovca. Organizatorji - UISP, ZSŠDI in Športna zveza Nova Gorica - so udeležence razporedili v štiri starostne skupine ter ločili dekleta in fante. Na 800 metrov so tekli rojeni leta 2005 in 2004, na 1200 metrov pa rojeni leta 2003 in 2002. Proga je bila speljana deloma po cesti in deloma po travnati površini vzdolž skladišč ob železniški progi. Na programu je bilo osem tekov, pri katerih se je izkazalo, da so med učenci velike razlike v atletskih sposobnostih: prvi na cilju v vsaki kategoriji so manj pripravljene pustili daleč za seboj. Zelo dobro se je odrezala doberdobska šola, ki je odnesla dve prvi, dve drugi in eno tretje mesto. Po koncu tekmovalnega dela so na trgu objavili rezultate in razglasili zmagovalce. Kolajne so šle Udeleženci včerajšnjega teka z nižje srednje šole Ivan Trinko foto vip prvim trem uvrščenim v vsaki kategoriji, šole so prejele spominske pokale, spominske majice in manjše spominke pa so prejeli vsi nastopajoči. Dekleta, rojena 2005: 1. Andreja Lango (Kanal), 2. Lucija Rijavec (Solkan), 3. Eva Sladič (Bovec); fantje (2005): Miha Pogačnik (Kanal), 2. Samo Vrabec (M. Štrukelj), 3. Alen Korošec (M. Štrukelj NG); dekleta (2004): 1. Tia Žagar (Bovec), 2. Petra Lakovič (Doberdob), 3. Sara Kovic (Trinko); fantje (2004): 1. Matevž Manfreda (Most na Soči), 2. Januš Škrlj (Solkan), 3. Giuseppe Vittorelli (Ascoli); dekleta (2003): 1. Alice Furlanetti (Doberdob), 2. Anastasia Bi-sanzi (Doberdob), 3. Kine Diongue (Ascoli); fantje (2003): 1. Marko Gergolet (Doberdob), 2. Lovro Tina (Deskle), 3. Natan Maj Poženec (Most na Soči); dekleta (2002): 1. Živa Kurinčič (Solkan), 2. Barbi Melihen (Bovec), 3. Ema Koršič (Solkan); fantje (2002): 1. Tobi Gabršček (Bovec), 2. Tomas Demma (Doberdob), 3. Tobia Ven-turini (Ascoli Gorica). (vip) 14 Petek, 1. aprila 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji podgora - Sprejetje obveze je dosegel Dimitrij Tabaj Pri mirovnem sodniku tudi slovenska zastava Na stavbi goriškega mirovnega sodnika v Podgori naj bi v doglednem času zaplapolala tudi slovenska zastava. Ukrep, ki bi zadostil določilom deželnega zakona št. 27 iz leta 2001, je napovedal sam mirovni sodnik Giuseppe La Licata v uradnem dopisu, s katerim je odgovoril občanu Dimitriju Tabaju, sicer članu slovenske konzulte pri goriški občini. Na vprašanje obveznega izobešanja zastav je Tabaj mirovnega sodnika in hkrati ministrstvo za pravosodje opozoril pred slabima dvema mesecema. »Pismo sem vložil 8. februarja, ravno na dan slovenskega kulturnega praznika, kar ni naključje. Za vložitev Deželni zakon pravi, da na javnih stavbah v občinah, kjer so prisotne priznane jezikovne skupnosti, visi ob italijanski, evropski in deželni tudi zastava teh skupnosti sem se odločil v okviru civilnega postopka pred mirovnim sodnikom, v katerem sem udeležen kot pritožnik; gre za to, da mi občina Gorica pred leti ni poslala slovenskega popisnega vprašalnika na dom, ker stanujem nekaj sto metrov izven Štandreža oz. "rezervata za Slovence", kot rad rečem območju najvišje stopnje izvajanja določil zaščitnega zakona. To pa je čisto druga zgodba,« pravi Tabaj, ki ima za sabo še dva uspešno zaključena civilna postopka, povezana s pomanjkanjem slovenskih napisov na parkomatih v Gorici. V pismu, ki ga je februarja naslovil na mirovnega sodnika in ministra Andreo Orlanda, je Tabaj izpostavil, da visita na stavbi v Podgori le italijanska in evropska zastava, kar je v nasprotju z deželnim zakonom št. 27 iz leta 2001. Šesti člen tega zakona, ki ga sicer le malokdo upošteva, pravi sledeče: na javnih stavbah v občinah, kjer so na osnovi zaščitnih zakonov št. 482/1999 in 38/2001 prisotne različne priznane jezikovne skupnosti, visi ob italijanski, evropski in deželni zastavi tudi zastava teh skupnosti. »Stavba goriškega mirovnega sodnika stoji v Podgori, ki spada v območje, na katerem je po odloku predsednika republike iz leta 2007 predvidena najvišja stopnjo zaščite slovenske narodne skupnosti. Zato res ni dvoma, da bi morali na njej izobesiti tudi slovensko zastavo,« pojasnjuje Tabaj, ki je sodnikov odgovor dočakal v presenetljivo kratkem času. La Licata mu je odpisal dva dni kasneje, 10. februarja, in mu sporočil, da je na podlagi 6. člena zakona št. 27/2001 sprožil postopek za nabavo slovenske zastave. Tabaj je v svojem pismu zahteval, naj jo sodnik izobesi pred določitvijo na- Sodnikov odgovor (levo), zadnje Tabajevo pismo (zgoraj desno): v njem zahteva, da se na stavbi mirovnega sodnika čim prej izobesi slovenska zastava slednjega naroka v postopku, v katerem je udeležen, kar pa se ni zgodilo. Včeraj popoldne sta na pročelju palače v Pod-gori še vedno viseli le italijanska in evropska zastava. »Prvo obravnavo sem imel 16. marca; sodnika sem ustno opozoril na pomanjkanje slovenske zastave, kar je vpisal v zapisnik. Drugo obravnavo sem imel 30. marca, zastave pa še vedno ni bilo. Zato sem vložil še eno pisno zahtevo, da sodnik zadevo reši pred 27. aprilom, ko bo na vrsti naslednja obravnava, ali da jo preloži. Drugače bom zahteval razveljavitev celotnega postopka,« pravi Tabaj, ki je prepričan, da bi bilo treba na podlagi omenjenega zakona slovenske zastave izobesiti tudi na drugih javnih objektih v goriški občini. »Občina Gorica spada v območje izvajanja zaščitnega zakona št. 38, zato bi morala slovenska zastava viseti tudi na prefekturi, na gradu in na drugih javnih stavbah,« poudarja Dimitrij Tabaj, ki ne izključuje, da bo na pristojne goriške ustanove naslovil tudi to zahtevo. Aleksija Ambrosi Najboljše domače salame se bodo potegovale za pokal Zlata kuodla Drevi ob 18. uri se na Gradini v Doberdobu obeta kar zanimiv večer. Zadruga Rogos prireja namreč tekmovanje za izbor najboljše domače salame, ki bo nagrajena s pokalom Zlata kuodla. Prireditelji sporočajo, da se je na tekmovanje prijavilo kar precej pridelovalcev te tako priljubljene prašičje goriška - ENI Sara Vito: Konec • ■ v • aprila soočanje o računih za plin Deželna odbornica Sara Vito se je včeraj ponovno sestala z vrhom družbe ENI, na dnevnem redu delovnega srečanja v Trstu pa so bili tudi protesti zaradi slanih računov za plin na Goriškem. Da bi občanom nudila natančne informacije o porabi in zlasti o računih, je omenjena družba napovedala okrepitev informativne točke v okviru svoje goriške izpostave. Pred odbornico je včeraj znova sprejela obvezo, da bodo poiskali rešitve. S tem v zvezi je Sara Vito napovedala, da bo konec aprila potekalo novo srečanje, na katerem bodo preverjali, če se klobčič rešuje. Odbornica je vsekakor ocenila, da »je bilo srečanje pozitivno, saj smo se že dogovorili, da se spet sestanemo in da spremljamo reševanje problema goriških računov za plin. K temu omizju, pri katerem bomo v prihodnje vzeli v pretres tudi druga vprašanja, a se bo konec aprila spopadlo le s problematiko računov, bomo povabili združenja potrošnikov, ker želimo, da bodo zahteve občanov prišle do pravih ušes in da bodo deležne primernih odgovorov«. poslastice (kar nekaj jih je iz bližnje Slovenije, dva celo iz Veneta), ki že tradicionalno razveseli naše mize predvsem ob nasmehu prvih pomladnih dni. Šestčlansko komisijo (sestavljeno iz samih izkušenih »brbunčič«), ki ji bo predsedoval gurmanski izvedenec Toni Gomišček, bodo dopolnili trije člani, izžrebani med samimi prisotnimi. Vsaj delne pokušnje salame bodo deležni tudi vsi ostali udeleženci večera, na katerem ne bo seveda manjkalo niti dobre domače kapljice, za prijetno vzdušje pa bo poskrbel trio »Meh« iz Dornberka s pevko Ylenio. Sara Vito nova gorica - Policija preiskuje poskus umora Zabodla ga je v vrat Lažje poškodovanega moškega so zdravniško oskrbeli v bolnišnici, kasneje pa je bolnišnico prostovoljno zapustil Novogoriška policija preiskuje poskus umora, ki se je zgodil v torek zvečer v zasebnih prostorih na območju Nove Gorice. Kot kaže, je 28-letnega moškega v vrat z nožem ranila 27-letna ženska. Policija je bila o dogodku obveščena naslednjega dne okoli 11. ure. V sredo dopoldne so lažje poškodovanega moškega zdravniško oskrbeli v šempetrski bolnišnici, kasneje pa je bolnišnico prostovoljno zapustil. Kriminalistična preiskava še vedno poteka v okviru predkazenskega postopka in ni še zaključena, obveščena sta bila tudi preiskovalni sodnik in pristojno okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Več podrobnosti o poškodovani osebi in napadalki pa policija ne razkriva. (km) Izvidnica luške kapitanije Skupno 7000 evrov glob Med 21. in 25. marcem je luška kapitanija iz Tržiča izvajala poostren nadzor nad morjem, v ribarnicah, hotelih, gostinskih lokalih, komercialnih centrih in prodajalnah. Preverjali so upoštevanje zakonodaje s področja ribolova in prodaje rib v pokrajinah Gorica in Videm. V okviru operacije »Swordfish« so naložili štiri globe v skupnem znesku 7000 evrov, zasegli so okrog 30 kilogramov rib in kazensko ovadili gostinca zaradi suma poskusa goljufije, ker na jedilniku ni bilo zabeleženo, da so jedi pripravljali iz zmrznjenih rib. turjak - Je Soča ogrožena? »Rečna prekvalifikacija« prikriva odvoz gramoza Civilna pobuda Salviamo Usonzo svari pred posledicami deželnih izbir Civilna pobuda Salviamo l'Isonzo, ki jo sestavljajo združenja Legambiente, Eugenio Rosmann, Ambiente 2000 in Fiume Isonzo, svari pred posledicami novega pravilnika o kopanju in pridobivanju gramoza iz rek, ki ga je odobril deželni odbor FJK, vest pa je na svojem profilu Facebook objavila odbornica Sara Vito. Odlok predvideva 30-odstot-no znižanje pristojbine, ki jo plačujejo podjetja, poverjena za kopanje. »Deželni uradi obenem obravnavajo zasebni projekt za ""rečno prekvalifikacijo" Soče pri Turjaku - Soškem parku, po katerem naj bi odpeljali okrog 136.000 kubičnih metrov gramoza. Deželni zakon 11/15, ki navaja reke, kjer lahko poteka odvoz gramoza, določa tudi omejitve. Te prepovedujejo odvoz tolikšne količine gramoza na tem območju (največ 10.000 kubičnih metrov), dopušča pa se rečna prekvalifikacija. To je namreč izraz, ki ga uporabljajo v projektu, zato da z njim prikrijejo odvoz tako velike količine gramoza,« opozarjajo okoljevarstvena združenja: »Poleg omejitve za količino odvoza je nujno potrebno vpisati v zakon tudi omejitev odvoza v okviru rečne prekvalifikacije ... Omenjeni projekt je hkrati v nasprotju s "študijo o načrtu za vzdrževanje reke Soče", ki vsebuje predlog, naj se gramoz prerazporedi vzdolž reke, ne pa odpelje. Študijo je svoj čas zagovarjala tudi odbornica Sara Vito.« Civilna pobuda je zbrala okrog tisoč podpisov pod svojo peticijo z zahtevo po zaščiti Soče, ki jo bo v kratkem izročila italijanskim in slovenskim oblastem. štarancan Strupeni azbest tudi v vodi O strupenih azbestnih vlaknih v vodi bo jutri tekla beseda v Štaranca-nu. Na županstvu (Trg Dante Alighieri 26) bo namreč posvet na temo Voda je zdravje: kaj vemo o »nevarnosti azbesta«?, na katerem se bodo s problematiko spopadli Sara Vito (dežela FJK), Paolo Barbina (deželni center za azbest CRUA), Fiorella Belpoggi (Inštitut Ramazzini iz Bologne), Glauco Spangero (Arpa FJK), Mirio Bolzan (IrisAcqua) in Marino Visintin (omizje o azbestu pri tržiški občini); pozdravila bosta odbornica iz Štaranca-na Serena Francovig in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, soočanje bo vodila novinarka Eva Ciuk. »V luči najnovejših odkritij zasluži problem azbesta v vodi veliko pozornost, saj je bil ignoriran ali celo podcenjen. Vodovodno omrežje je namreč sestavljeno tudi iz cementno-azbestnih cevi,« opozarja senatorka Laura Fa-siolo, ki izpostavlja pomembnost jutrišnje pobude. / Primorshi GORIŠKA Petek, 1. aprila 2016 1S Sejem vrtnarjenja Na razstavišču v Ulici Barca v Gorici se danes začenja tridnevni sejem vrtnarskih mojstrov. S prostim vstopom bo sejmišče do nedelje odprto med 10. in 20. uro. Otvoritvena svečanost bo danes ob 17. uri, za javnost pa bo sejem odprt od 10. ure dalje. Danes pregledi grla Združenje bolnišničnih otorino-laringologov (AOOI) prireja danes, 1. aprila, na državni ravni dan otorinolaringološke preventive, ki bo posvečen zgodnjemu dia-gnosticiranju raka v grlu. Specialisti bodo ves dan opravljali brezplačne preglede tudi v ambulantah otorinolaringološkega oddelka v bolnici S. Polo v Tržiči. Predhodna najava ni potrebna. Magris o pisanju knjig Na pobudo goriške sekcije združenja Dante Alighieri bo danes prišel v Gorico tržaški pisatelj Claudio Magris. Ob 18. uri bo v Palači Attems Petzenstein na Kor-nu predaval na temo »Le tre scritture - Come nasce un libro« (Tri pisanja - Kako nastane knjiga). Uvedla bo Annamaria Bron-dani Menghini. Z Eriko Brajnik o krepitvi telesa Kulturno društvo Skala v sodelovanju s krožkom Krut prireja niz predavanj o dobrem počutju. V tem okviru bo nocoj ob 20. uri na sedežu gabrskega društva o »na-turopatiji in krepitvi telesa« predavala naturopatinja Erika Brajnik; predstavila bo tudi svojo knjigo Naturopatski priročnik za samopomoč. Gorica 1943-1947 V sklopu razstave o vojakih in vojašnicah, ki je tačas na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki (Carducci) ulici, bo danes ob 17. uri strokovno vodenje. Kurator Bruno Pascoli bo med ogledom osvetlil del goriške zgodovine med letoma 1943 in 1947, ko so se v mestu zvrstili vojaki različnih vojsk in narodnosti. O Rossinijevi Pepelki Združenje Par Morar prireja dre-vi ob 20.30 v župnijski dvorani v Moraru predstavitev opere »La Cenerentola« Gioacchina Rossi-nija, ki bo na sporedu v Verdijevem gledališču v Trstu. Predaval bo Claudio Dornik. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Gledališče »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.30 »Demoghela« (Maurizio Solda, režija Boris Kobal); vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kultur-nidom.it. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v nedeljo, 3. aprila, ob 20.45 Tulsa Ballet, »Masters of Dance«. V petek, 15. aprila, ob 10. uri v angleščini »The Wizard of Oz« (»Verdi Young Matinee«); informacije po tel. 0481-383602 (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 1. aprila, ob 20. uri koncert Marko Hat-lak & Funtango, gost Iztok Mlakar; informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. M& Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Un bacio«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 21.30 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 3: 17.00 - 18.45 »Il condominio dei cuori infranti«; 20.30 - 22.10 »Land of mine - Sotto la sabbia«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 18.15 - 21.00 »Batman VS Superman: Dawn of Justice«. Dvorana 2: 16.50 - 20.20 - 22.15 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 18.30 »Un bacio«. Dvorana 3: 17.30 »Heidi«; 20.00 »Vita, cuore, battito«; 22.00 »Un bacio«. Dvorana 4: 17.15 - 21.45 »Race - il colore della vittoria«; 19.50 »Un bacio«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 »La comu-ne«; 22.10 »Un momento di follia«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 »Fantomski deček« (Filmski vrtiljak); 20.15 »45 let« (Filmsko gledališče). fl Razstave ~M Koncerti 21. GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI ... MUSICAL & RISATE« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 2. aprila, ob 20.30 »Animali della fat-toria«, nastopa skupina Step iz Anco-ne (režija Alberto Manini); predpro-daja v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/A v Gorici, tel. 0481-30212. dina, Veronika Brvar, Natalia Gorbu-nova, Maria Gruen, Marko Feri, Georg Glasl); www.upol.si. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 1. aprila, ob 20.45 nastop harfistke Laure Pandol-fo »Il giro del mondo in 47 corde«; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); www.lipi-zer.it. V MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 1. aprila, ob 21. uri večer s pianistom Massimom Rigaccinijem; vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN KD SOVODNJE v sodelovanju z ZPZP, ZCPZ Trst, ZSKP Gorica, JSKD prirejata koncert revije Primorska poje v soboto, 9. aprila, ob 20. uri v Sovodnjah (Kulturni dom Jožef Češčut). Nastopili bodo: ŽPZ Sinji Galeb DU Izola, Komorni zbor Zveze Slovencev Monošter Madžarska, Nonet Primorsko, ŽPZ Pre-šernovke iz Šibenika Hrvaška, DVS Primorsko in ŽVS Barkovlje. H Šolske vesti JASLI TIKA TAKA obveščajo, da bosta dneva odprtih vrat v ponedeljek, 4. in 18. aprila. Starši si bodo lahko ogledali jasli in se pogovorili z vzgojiteljicami med 16.30 in 18.30. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice obvešča, da bodo od ponedeljka, 4. aprila, do konca akademskega leta v petek, 13. maja, potekali dnevi odprtih vrat; informacije na tajništvu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici, tel. 0481-532101. M Izleti V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani (Ul. Ciotti 51) je na ogled razstava »Natura e design - Le colle-zioni Gervasoni dal 1882 al 2015«; do 17. aprila, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00. Danes, 1. aprila, ob 18. uri bo umetnostna zgodovinarka Stefania Portinari predavala na temo »L'eredita del radical design - Racconti, utopie e oggetti tra anni settanta e no-vanta«; informacije po tel. 0481960816, www.galleriaspazzapan.it. V GORICI: v galeriji Leg Antiqua na Kor-zu Verdi 73, v soboto, 2. aprila, ob 18. uri srečanje in predstavitev razstave »Danzando con la vita« umetnika Ce-sareja Devetaga; na ogled bo do sobote, 9. aprila, od ponedeljka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.30; vstop prost. V ŠMARTNEM V BRDIH v Hiši kulture: v soboto, 2. aprila, ob 19. uri odprtje razstave slikarja Aleksandra Pece »Preobrazbe - Nenehno prehajanje oblik«, sledila bo predstavitev oblačil in modnih dodatkov znamke Alternative. Razstava bo na ogled do 2. maja ob petkih 11.00-17.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-18.00. POMLADNI KONCERT bo v soboto, 2. aprila, ob 19. uri v dvorani Gnidovče-vega doma na Mirenskem gradu. Nastopata Goriški komorni zbor in moški pevski zbor Srečko Kumar. Prireja KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje. SVIREL: 8. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival za soliste ter komorne skupine: v hotelu San Martin v Šmartnem koncert z degustacijo vin »Svirel pri San Martinu« danes, 1. aprila, ob 20.30. V vili Vipolže v soboto, 2. aprila, ob 19. uri »Študentski koncert 2« (zaključni koncert Akademije NOVA s solisti violine, violončela, harfe) in ob 20.30 voden strokovni pogovor (Helena Filipčič Gar- 23. POHOD PO STOPINJAH VALENTINA STANIČA bo v soboto, 2. aprila, z odhodom od 6. do 9. ure s parkirišča pri mostu v Solkanu za glavni pohod (Solkan-Sabotin-Vrhovlje-Korada-Kanal, 8 ur hoje) in krajši pohod (Solkan-Sabotin-Vrhovlje, 4 ure hoje) ter z Vrhovelj od 8. do 10. ure za severni pohod (Vrhovlje-Korada-Kanal, 4 ure hoje); informacije www.pd-kanal.nvoplanota.si. 3. ENOGASTRONOMSKI POHOD KRAŠKIH DOBROT 2016 bo v nedeljo, 10. aprila, s startom izpred centra Danica na Vrhu med 8.30 in 10. uro. 10 km dolga proga bo označena, po poti bodo stojnice s kraškimi dobrotami, na Debeli griži si bodo pohodniki lahko ogledali kaverne v spremstvu in ob razlagi znanih raziskovalcev preteklosti Mitje Jurna in Marca Mantini-ja; ob plačilu startnine bodo udeleženci prejeli bone za degustacije in topel obrok ob zaključku pohoda. V centru Danica bo na ogled razstava o prvi svetovni vojni raziskovalke preteklosti Branke Sulli iz Trsta; zaželena je prijava do 7. aprila na info@pohod.it, informacije na www.pohod.it. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 7. maja, enodnevni izlet v Avstrijo z ogledom Minimundusa, hiše plazilcev, postankom v turističnem letovišču v kraju Vrba-Vel-den in sprehodom ob Vrbskem jezeru; informacije po tel. 338-8962776 (Franco od 14.00 do 22.00) in 3335746178 (Fabio od 18.00 do 22.00). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 27. maja, enodnevni izlet na Goli otok in na druge otoke Kvarnerskega zaliva. Vpisujejo do 5. aprila po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna koda. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Ver- di 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. PO ZGODOVINSKIH POTEH GORICE: brezplačni sprehod v odkrivanju grajskega naselja bo v nedeljo, 3. aprila, med 16. in 18. uro z zbirališčem na dvorišču Lanzi v grajskem naselju; obvezna najava po tel. 320-6392571, informacije info@visitegorizia.it, www.visitegorizia.it. TURISTIČNO DRUŠTVO CERJE organizira v nedeljo, 3. aprila, 12. pohod po Poteh miru na Krasu, zbirno mesto pri Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju pri Opatjem se-lu ob 10. uri. Na voljo sta dve trasi, 12 km in 7 km, udeleženci si bodo ogledali naravne in kulturne znamenitosti, ostanke dediščine prve svetovne vojne in Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju; informacije www.tdcerje.si, info@tdcerje.si. UPOKOJENCI DOBERDOB prirejajo v soboto, 18. junija, enodnevni avtobusni izlet v Opatijo, sledilo bo kosilo z ribjimi jedmi na ladji, ki bo plula do Bakarskega zaliva; ogledali si bodo Ba-kar, Kraljevico, Krški most in Crikve-nico; rok vpisovanja do 20. aprila oz. do zasedbe mest; informacije in vpisovanje po tel. 380-4203829 (Miloš), tel. 0481-78000 (gostilna Peric) in tel. 0481-78398 (trgovina Mila). ŠZ MLADOST iz Doberdoba prireja pohod »Po sledeh prve svetovne vojne« v nedeljo, 3. aprila. Na programu sta jutranji in popoldanski pohod. Zbirališče med 8.45 in 9.15 na nogometnem igrišču v Doberdobu, kjer bodo organizatorji sprejemali prijave, nato se bodo pohodniki z lastnim vozilom odpravili do Martinščine, kjer se bo začel pohod. Vrnitev na nogometno igrišče je predvidena okrog 13.30, ko bo kosilo, ob 14.30 bosta na popoldanskem sprehodu spremljala udeležence raziskovalca preteklosti Paolo Pizzamus in Mitja Juren. KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: naslednji izleti bodo 10. aprila, 8. maja (pohod »Družne sabo-tinske poti«), 12. junija (udeležba na 45. srečanju obmejnih planinskih društev v Benečiji), 16. in 17. julija (dolina Triglavskih jezer) ter 11. septembra; informacije nudita Fanika (3476220522, fanika@spdg.eu) in Mitja (338-3550948 ali mitja@spdg.eu). SPDG prireja od 22. do 28. junija izlet v Apenine z ogledom parka Velino - Sirente v pokrajini Aquila, sledil bo vzpon na najvišja vrhova (nad 2400 m) v omejeni skupini. Predviden je tudi ogled kulturnih in arheoloških zanimivosti. Avtobus bo odpeljal iz Gorice. □ Obvestila 7. ŠELAMIJADA V RENČAH bo v soboto, 2. aprila, v Kulturni dvorani v Renčah: od 10. do 13. ure oddaja še-lamov (tudi divjačinskih), ob 18. uri družabno srečanje, ob 20. uri razglasitev rezultatov. KMEČKA ZVEZA obvešča rejce prašičev v deželi FJK, da morajo do 15. aprila vrniti izpopolnjen obrazec, ki jim ga je zdravstveno podjetje ASS poslalo v mesecu februarju letos v zvezi z obveznim štetjem prašičjih podjetij; informacije v uradih Kmečke zveze in pristojnih uradih zdravstvenega podjetja. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Bu-tkovičeva hiša) do torka 31. maja (ukrep župana št. 1 z dne 9. marca 2016). ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA prireja čistilno akcijo v nedeljo, 3. aprila, z zbirališčem na sedežu ribiškega društva v Petovljah ob 8.30. Čistili bodo bregove Soče in Vipave in občinska zemljišča pri letališču. Sledilo bo družabno kosilo na sedežu društva. Udeleženci naj bodo primerno opremljeni (škornji, rokavice). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica vabi včlanjena društva na Pokrajinski svet, ki bo v ponedeljek, 11. aprila, v prvem sklicu ob 7.30 uri in v drugem sklicu ob 19.30 uri v Tumovi dvorani KB Centra na Korzu Verdi 51 v Gorici. KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v So-vodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro v soboto, 2., in 16. aprila, 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 388-1703122, andrea.bin@libero.it RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 2. aprila, na društvenem sedežu v Petovljah tekmo za najboljšo salamo. Zbiranje domačih salam bo potekalo na sedežu društva ribičev isti dan do 16. ure, sledil bo srečelov z bogatimi nagradami. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da bo urad od ponedeljka, 4. aprila, deloval s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 8. do 18. ure nepretrgoma, ob torkih, četrtkih in petkih od 8. do 14. ure. H Prireditve OBČINA ŠTEVERJAN v sodelovanju s civilno zaščito, lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, društvoma F.B. Sedej in Briški grič ter osnovno šolo A. Gradnik organizira »Ekološki dan« v soboto, 2. aprila. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred občinsko hišo. V KNJIŽNICI DAMIR FEIGEL v Gorici bo v ponedeljek, 4. marca, ob 18. uri pravljična urica, pripovedovali bodo pravljico »Pes in volk«. V MEDEI: v župnijski dvorani v Ul. Diaz bo v soboto, 2. aprila, ob 20.30 predstavitev knjige Alda Gallasa »Il tempo dei Francesi - Eta Napoleonica a Medea e dintorni«. Govoril bo Fer-ruccio Tassin, ki je knjigo uredil. V OBČINSKEM AVDITORIJU v Ronkah bo iz niza »Primavera in Arte« danes, 1. aprila, ob 18.30 predstavitev knjige »Fortunato« (Piero Vigutto). »KNJIGA OB 18.03«: avtobusni izlet v soboto, 2. aprila, z odhodom ob 10.03 izpred železniške postaje v Gorici bosta vodila Angelo Floramo in Lucio Gregoretti na temo zgodovine in okusov kraja San Daniele, s posebnim poudarkom na najstarejšo evropsko knjižnico, ki se tam nahaja. V dvorani APT železniške postaje v Gorici bo v četrtek, 7. aprila, srečanje s Pinom Ro-veredom, ki bo predstavil svojo knjigo »Mastica e sputa«; info@illibrodel-le1803.it, www.illibrodelle1803.it. 12. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR prejmeta Danijel Čotar za dolgoletno nesebično delo v korist naše skupnosti in otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana ob 40-letnici delovanja v petek, 8. aprila, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na slovesni podelitvi bodo sodelovali otroški pevski zbor Emil Komel iz Gorice, zbo-rovodkinja Damijana Čevdek Jug, gojenci SCGV Emil Komel. Prirejajo Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica, Zveza slovenske katoliške prosvete. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Roberto Ma-niacco (iz splošne bolnišnice ob 8.50) v cerkvi Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev; 11.00, Raffaele Fiore (z glavnega pokopališča ob 10.50) v cerkvi Sv. Ane, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 11.30, Adelma Ri-gotti vd. Grassi (iz kapele pokopališča ob 11.25) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču; 12.00, Giorgia Sgubin vd. Simonit (iz kapele pokopališča ob 11.55) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. Ob izgubi drage Laurette Lavrenčič izrekamo iskreno sožalje Kristini, Hilariji in Vittoriu. Bodeča Neža in PD Vrh sv. Mihaela 1 6 Petek, 1. aprila 2016 MNENJA, RUBRIKE Primorski ŽARIŠČE Usodno nerazumevanje problema Luke Koper Andrej Berdon Iztok Mirošič piše v Sobotni prilogi 6. februarja o privatizaciji pristanišča Pirej v Grčiji. Kitajska družba Cosco Pacific je leta 2009 prevzela upravljanje luke, vanjo vložila prvih pet let ves dobiček, plačala državi milijonske letne koncesije in vse gradbene posle dodelila grškim podjetjem. V posodobitev sistema so Kitajci vložili 500 milijonov evrov. Danes je Pirej eno prvih deset pristanišč v Evropi. Pirej je blizu Sueškega prekopa in po tej poti kitajsko blago potuje v Sredozemlje, od tu pa po železnici preko Beograda in Budimpešte v srednjo Evropo. Zaradi tega zasebni investitorji vlagajo ne le v pristanišče, ampak tudi v posodobitev železnic. Nova svilna cesta - so Kitajci poimenovali dolgoročno strategijo prodora v evropsko tržišče. S privatizacijo Pirejske luke je Grčija pridobila nov strateški pomen. Vstop tujega zasebnega kapitala, proti kateremu je bila pred volitvami Ciprasova Siriza, je Grčiji odprl nove razvojne možnosti in vlil v prebivalstvo upanje. Ni se zgodila nacionalna katastrofa, kot so prerokovali apologeti javne lastnine. Tudi Slovenija preučuje možnost sodelovanja s Kitajsko pri modernizaciji svoje železniške infrastrukture, predvsem drugega tira Koper-Divača. Slovenija bi se tako vključila v projekt nove svilne ceste, ki so jo s podpisom memoranduma novembra lani osvojile Poljska, Češka, Slovaška, Bolgarija in Srbija, še prej pa Makedonija. Slovenije zaenkrat ni med njimi. Tudi drugod po Evropi nastajajo nove strategije razvoja pristanišč in logistike. Italija računa na dva velika tovorna bazena, tiren-skega in jadranskega. Slednji bo usmerjen v združeno pristanišče Trst-Be-netke, ki ga bo z Avstrijo povezovala prenovljena železnica tik ob meji s Slovenijo. Tudi hrvaška Rijeka se razvija in načrtuje učinkovito železniško po- vezavo s srednjo Evropo. Spričo navedenega se Luka Koper nahaja v kočljivem položaju. Če ne bo prišlo v do-glednem času do posodobitve železniške infrastrukture po vsej Sloveniji grozi Kopru nevarnost, da izgubi sedanjo strateško pozicijo in da v boju s konkurenco doživi zastoj, ki bo vplival na gospodarsko rast v Sloveniji in na perspektive slovenske logistike. Slovenske železnice bodo doživele usodno krizo. V sobotni prilogi z dne 13. februarja je objavljen intervju z Ministrom za infrastrukturo Petrom Ga-šperšičem o gradnji drugega tira Ko-per-Divača. Iz besedila je možno povzeti sledeče poante. Luka se zavzema za to, da bi ostala v državni lasti vsa pristaniška infrastruktura in tudi snujoči se drugi tir. Gradnjo tira naj bi v celoti prevzela država, ki po mnenju koprskega vodstva namenja obilna sredstva povezavam v vzhodni Sloveniji, zanemarja pa primorje. Na drugi strani Ministrstvo predlaga sodelovanje zasebnega kapitala pri gradnji drugega tira. Investitor bi v zameno vstopil v projektno podjetje (v njem bi bili tudi Država in Luka), ki bi upravljalo tovor na še ne obstoječem tretjem pomolu v Kopru. To bi privatnemu vlagatelju omogočilo povratek sredstev, vloženih v gradnjo drugega tira in kajpada zaslužek. Proti temu načrtu so se postavili zaposleni v luki, najbrž zaradi skrbi, da bi bili delovni pogoji v novem podjetju slabši. Ravno v tem času se nabirajo podpisi, da bi luka Koper ostala v izključno državni lasti, država naj bi iz lastnih sredstev finansirala drugi tir in posledično posodobitev dotrajanega železnišega omrežja. »Ideološki« spor med privrženci privatizacije in zagovorniki javnega upravljanja hromi luko Koper, medtem ko se sosednja pristanišča naglo razvijajo in nastajajo po Evropi nove pre- vozne poti. Drža Ministrstva je po eni strani logična: smotrno je graditi drugi tir s privatnim kapitalom, če to ne pomeni dodatnega zadolževanja države. Vodstvo luke pa meni, da bi bila koncesija tretjega pomola novonasta-lemu, delno privatnemu podjetju nesmisel, češ da sedanji model upravljanja luke dosega sijajne rezultate. To je sicer res, po drugi strani pa bi luka bila solastnica novega podjetja, vstop privatnikov pa ni nujno negativen. Iz Mi-rošičevega prispevka o Pireju izhaja nasprotno. Skratka, priča smo dolgovezni in brezplodni debati, ki kaže na usodno nerazumevanje problema luke Koper. Slovenija se obnaša, kot da bi imela pristanišč na pretek in bi lahko prostodušno izbirala, katero luko bo razvijala. Vsi predeli države bi glede Kopra morali dihati složno, saj sta luka in drugi tir koristna tudi za Gorenjsko, Dolenjsko, Štajersko, Notranjsko, ne le za Primorsko. Celotno slovensko gospodarstvo bi se s tem okoristilo. Nadaljnji razvoj Luke bi v bližnji prihodnosti ustvaril tisoče delovnih mest, prinašal dobiček in davčni priliv v državno blagajno. Gre takorekoč za biznis stoletja, a glavni akterji kakor da se tega ne zavedajo. Nekdanja cesarska odločitev za Trst (ne pa za Reko ali Tržič) je zrevolucionirala podobo Slovenije: v Trstu so slovenske dežele dobile svoja pljuča in se zazrle v morje, tržaška severna in južna železnica pa sta povezali in modernizirali kranjsko regijo. Danes nastajajo tektonski premiki v svetovni logistiki, a to gre nekako mimo slovenske politike. Novinar Boriš Šuligoj je intervju z Ministrom Gašperšičem zaključil s stavo, da se gradnja tira ne bo začela v letu 2017. Stavila sta večerjo v piranski gostilni. Upajmo, da bo novinar stavo izgubil. Če je Ljubljana še vedno srce slovenstva, so danes njegova pljuča v Kopru. manjšine - Marjan Sturm na obisku pri SKGZ »Iskati to, kar nas povezuje, ne pa tega, kar nas ločuje« TRST - Predsednik Zveze slovenskih organizacij iz Celovca Marjan Sturm je bil na obisku pri Slovenski kulturni-gospodarski zvezi v Trstu, kjer ga je sprejel deželni predsednik Rudi Pavšič. Srečanje sodi v okvir dolgoletnega sodelovanja med obema krovnima organizacijama, ki imata veliko podobnih pogledov in razmišljanj. Tako na Koroškem kot v naši deželi sta ZSO in SKGZ nositeljici dialoga s sogovorniki, ki jih je zgodovina postavila na nasprotna stališča. Prostor Alpe-Jadran je treba obogatiti z dialogom in iskati to, kar nas danes povezuje, in ne tega, kar nas je v preteklosti ločevalo. Začetnega dela srečanja se je udeležil tudi predsednik Izvršnega sveta Italijanske unije Mauri-zio Tremul, da bi preverili možnosti sodelovanja v okviru skupnih evropskih projektov, piše v sporočilu o sestanku. Predsednika ZSO in SKGZ sta ocenila zdajšnji položaj v obeh manjšinskih stvarnostih in ugotovila, da so se tako na Koroškem kot tudi v Furla-niji Julijski krajini odnosi z institucionalnimi sredinami izboljšali, kar se kaže v odprtejšem in dialoškem odnosu, ki se je razvil v zadnjih letih. Krovni organizaciji, ki sta bili pred kratkim deležni državniškega priznanja predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, se ob neneh- Marjan Sturm in Rudi Pavšič nem prizadevanju v korist slovenske narodne skupnosti trudita ustvariti čim boljše odnose z večinskim narodom in za sodelovanje med sosednjima državama. Predsednika Sturm in Pavšič sta se dotaknila tudi vprašanja povezovanja krovnih organizacij znotraj Slovenske manjšinske koordinacije (Slo-mak), ki po njunem predstavlja dragoceno obliko skupnega razmišljanja, skgz ki bi jo veljalo nadgraditi in ji dodati nove vsebine. Tudi glede stikov s Slovenijo bi veljalo razmisliti o celoviti strategiji, ki presega finančne problematike in se uokvirja v vlogo, ki naj bi jo danes imele slovenske skupnosti in sama Slovenija v Evropi. O teh in drugih vprašanjih bosta poglobljeno razpravljali deželni vodstvi obeh organizacij na srečanju, ki bo potekalo v prihodnjih mesecih. ODPRTA TRIBUNA Cas je za dialog Če ne pridejo same, jih sprožimo: polemike namreč. Tokrat je na vrsti teritorialna vojna znotraj manjšine na podlagi populistične ocene, katera pokrajina ima največ in kdo so vodilni v tej ali drugi ustanovi. Ne po logiki opravljenega dela in uspešnosti, a le po kraju rojstva. Res nenavadno. Začelo se je prve dni januarja, ko smo v Čedadu z govorniškega odra poslušali kritiko o nizkih odstotkih prispevkov za beneško stvarnost. Sedaj pa smo sredi vrtinca o teritorialni nadvladi enega nad drugimi. Pisma uredništvu, mnenja in ocene si bodo sledile in temperatura bo rasla. Komu to koristi? Morda kakemu posamezniku, ki misli, da bo iztržil kaj več iz malhe zamejskih prispevkov ali ob naslednji volilni preizkušnji? Manjšini gotovo ne. Razdražilo jo bo in nas postavilo ene proti drugim, tokrat ne zaradi nazorskih ali zgodovinskih pogledov, marveč zaradi neke izmišljene konfliktnosti na teritorialni podlagi. Vsem tistim, ki jim je ta šport po godu, bi jim rada svetovala, naj resno razmislijo o posledicah takega netenja napetosti in to ravno v času, ko se je začel dialog med krovnima in njihovimi članicami. Morda ne brez težav in ovir sva dala pobudo za skupni sestanek obeh deželnih vodstev in na njem smo se domenili za širše srečanje z vsemi včlanjenimi organizacijami, do katerega je prišlo pred kratkim v Nabrežini. Medtem sva skupaj s člani obeh vodstev opravila veliko zakulisnega dela. Iskali smo primerne rešitve za določena vprašanja in jih za nekatera tudi našli. Skupna Prešernova proslava v Kanalski dolini je pokazala, kakšno naj bo nadaljnje sodelovanje tamkajšnjih društev, SKS Planika in Don Mario Čer-ne, ki sta se doslej gledala nekoliko po strani. V Terski dolini smo se z domačim društvom dogovorili za sistemsko pomoč, zato da ne bodo ti kraji finančno podhranjeni, kot so bili doslej. V Reziji računamo, da bomo letos odprli muzej rezijanske kulture, ki bo postal središče za večnamensko dejavnost. Z Inštitutom za slovensko kulturo smo se skupaj sestali in se dogovorili, da bomo storili vse, kar je treba, da bo kot osrednja organizacija dobila tisto potrebno pomoč, ki je doslej ni bila deležna. V teh dneh se bomo pogovorili z vodstvi naših glasbenih šol na Goriškem, da bi prispevali k rešitvi prostorskih in drugih odprtih vprašanj v duhu, ki sta ga na srečanju v Nabreži-ni izrekli predsednica GM Milena Padovan in predstavnica šole E. Komel Mara Černic, katerima se zahvaljujeva za izražene misli o nujnosti skupnega sodelovanja. Menimo se o izredni pomoči goriškemu Kulturnemu domu in centru L. Bratuž za nujna vzdrževalna dela; iš-čeva tudi rešitev za finančne zagate Novega glasa. Narodna domova v Trstu, Kulturni dom in Stadion 1. maj so v agen-di obeh krovnih organizacij in marsikaj se premika v pravo smer. Izreden prispevek za Stadion je bil mogoč, ker so predsednika krovnih, odbornik Tor-renti in slovenska deželna svetnika našli skupen jezik v dogovoru, brez nepotrebnih polemik in ne glede, če je nekdo Goričan, drugi pa Tržačan. Prednost smo dali skrbi, da bi v tržaškem mestnem središču nastal večji športno-mladinski center, ki bi ob svetoivan-skem Narodnem domu ter ob slovenskih šolah predstavljal utripajoče jedro naše prisotnosti. Skupaj si prizadevamo za nadgradnjo dobro nastavljenih načrtov in dejavnosti Tržaškega knjižnega središča (obe krovni bosta vstopili v lastništvo kot izraz novega časa). Novi tržaški pre-fektinji sva izročila spomenico z odprtimi vprašanji, ki naj bi jih obravnavali na rimskem vladnem omizju. Zdajšnje skupno predstavništvo v dialogu in ob umirjenih tonih išče potrebne rešitve za vprašanja, ki so skupnega interesa za našo narodno skupnost. Konstruktiven je dialog s člani Paritetnega odbora, zlasti z njegovo predsednico Ksenijo Dobrilovo. Še bi lahko naštevala pobude in načrte, ki so nastali v zadnjih mesecih in za katerimi stojita krovni organizaciji. To je bil duh Nabrežina in škoda, da ga vsi niso zaznali. Vsem nam je jasno, da naštete in še druge problematike bodo našle ugodno rešitev le pod enim pogojem: da delujemo usklajeno, v dogovoru in brez odvečnih napetosti in novih afer. Pretekla blokovska strategija ni rodila prav veliko sadov. Ne postavljajmo na kocko vsega dobrega, ki je nastalo. Imejmo odgovorno držo in pustimo za seboj odvečno nadvlako. Dobrodošle so kritike, vendar prišel je čas za dialog. Rudi Pavšič, Walter Bandelj, predsednik SKGZ predsednik SSO TDD predstavlja finančno krizo Novega glasa TRST - V televizijski rubriki TDD PREDSTAVLJA, ki bo na sporedu po slovenskem televizijskem dnevniku RAI, torej okoli 20.50, bo danes razgovor o hudi finančni krizi, ki pesti založbo Zadruga Goriška Mohorjeva in tednik Novi glas, ki izhaja v njenem okviru. Gost oddaje bo predsednik zadruge prof. Peter Černic. Z njim se bo razgovarjal Ivo Jevnikar, za režijo pa bo poskrbela Loredana Gec. Da ima časopis, ki je ravno praznoval 20-letnico izhajanja, saj sta se januarja 1996 združila njegova predhodnika Katoliški glas in Novi list, finančne težave, je bilo znano, vendar je v začetku marca prišla v javnost novica, da bo moral celo odpustiti nekaj zaposlenih, da bi preživel. To je spodbudilo iskanje rešitve tudi v širšem krogu. V Sežani Foto film festiva SEŽANA - Sežanski študentje iz Višje strokovne šole centra Srečka Kosovela bodo danes in jutri organizirali prvi fotografski festival Foto Film. Danes ob 13. uri se bodo predstavili z razstavo v avli šole na Kraški ulici 2, ob 20. uri pa bo odprtje še druge razstave v Kosovelovem domu. Jutri bo na šoli tudi fotografski sejem, na katerem bo možen tudi nakup fotografske opreme. Več bo tudi predavanj. O svojem delu bodo spregovorili fotoreporter Dela Matej Družnik, Jože Dolmark bo govoril o fotografiji v filmu, Srdjan Stanojevic pa o tem kaj je fotografija. Goran Devic bo predstavil svoj film Sretna zemlja o travmah polpretekle zgodovine. Več informacij na facebook strani www.facebook.com/sezanafotofilm PrimorskiD t I @primorsk¡D facebook frl tuuitber Petek, 1. aprila 2016 17 V Bahrajnu brez Alonsa MANAMA - Nekdanji svetovni prvak Fernando Alonso bo izpustil drugo dirko sezone svetovnega prvenstva v formuli 1, ki bo v nedeljo v Bahrajnu (ob 17. uri v živo po plačljivi televiziji Sky, ob 21.50 v posnetku po televiziji Rai). Alonso se je odločil za krajši premor zaradi posledic hude nesreče na uvodni dirki sezone formule 1 v Melbournu. Namesto Španca Alonsa bo za McLaren Hondo v elitni konkurenci debiti-ral rezervni voznik, 24-letni Belgijec Stoffel Vandoorne. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Yao podrl še en mejnik NEW YORK - Kitajski velikan Yao Ming, nekdanji center Houston Rockets, je bil kot prvi Kitajec sprejet v hram slavnih severnoameriške košarkarske lige NBA.Petintridesetletni Yao Ming je bil izbran kot prvi izbor na naboru 2002 ter je kot prvi Kitajec zaigral v ligi NBA. Doma na Kitajskem je postal prvi velikanski košarkarski in športni zvezdnik,poskrbel pa je za rekordno televizijsko gledanost košarke in lige NBA. V času aktivne kariere je bil s svojo impresivno višino 2,29 metra najvišji košarkar v ligi NBA. nogomet - Zadnji del sezone v evropskih nogometnih prvenstvih Stari in novi prvaki milan micussi Leicester? Kot če bi v Italiji zmagal Sassuolo Micussi navija za Claudia Ranierija Nogometni trener Milan Micussi spremlja skoraj vsa evropska nogometna prvenstva. V Beogradu je skoraj stalen gost na večnih der-bijih med Partizanom in Crveno zvezdo. Večkrat si ogleda tekme prve slovenske lige. Pa tudi hrvaška liga mu ni tuja. Vprašali smo ga za napoved... Juventus ali Napoli? Juve je bolj izkušena ekipa. Ker so izpadli iz lige prvakov, se bodo zbrali in dali vse od sebe za »scu-detto«. Napoli igra v zadnjih krogih bolj konstantno. Boj bo še zanimiv. Favorit je Juve, srce pa pravi Napoli. Bayern ali Borussia Dortmund? Borussia je znižala zaostanek. Bayern pa ostaja prvi kandidat za nemški naslov. Barcelona, Atletico Madrid ali Real Madrid? V soboto (jutri) bo »el clasico« (Bar^a - Real). Barcelona si lahko privošči tudi poraz. Katalonci so favoriti za osvojitev Lige. Leicester ali Tottenham? Polovica Anglije in drugi evropskih ljubiteljev nogometa navija za Ranierijev Leicester. Če bi zmagali Premier League, bi to bilo izjemno presenečenje. Kot da bi v Italiji zmagal Sassuolo. Verjamem pa v srečen konec Ranierijeve pravljice. Olimpija ali Maribor? Olimpija ima štiri točke prednosti, kar ni veliko. Maribor ima večje izkušnje. Odločilen bo še zadnji medsebojni obračun. Boj bo izjemno izenačen. Dinamo Zagreb ali Rijeka? Dinamo. Zagreb ima namreč preveliko politično moč v hrvaškem nogometu. Na Reki so z novim predsednikom Italijanom Volpijem ustvarili izjemno uspešno profesionalno ekipo. (jng) Leicester City (na fotografiji Robert Huth) vodi v angleški Premier League. Če bodo »lisjaki« zmagali, bo največje presenečenje na evropski sceni v zadnjih desetletjih ansa Pariški PSG, beograjska Crvena zvezda, ki je pred kratkim gostovala tudi pri Zarji v Bazovici, in atenski Olympiacos so že dejansko osvojili državne naslove v Franciji, Srbiji in Grčiji. V Španiji je glavni favorit Barcelona. V Nemčiji Bayern. Drugje bo zadnji del sezone veliko bolj pester in razgiban. V Italiji ... Na Apeninskem polotoku se bosta za »scudetto« borila Juventus in Napoli. »Stara dama« ima na lestvici osem krogov pred koncem A-lige le tri točke prednosti. Svoje bi težko še rekla Roma, ki ima že deset točk zaostanka za vodilnim. Na papirju ima Juventus nekoliko lažji spored. Ključen bo bržkone 25. april, ko se bosta v 35. krogu na rimskem Olimpicu spopadla Roma in Napoli. Isti dan bo v Firencah na sporedu derbi med »sprtima« Fiorentino in Juventusom. Pred tem imata vodilna na lestvici še dve težki preizkušnji. Črno-beli bodo v soboto, 9. aprila, na San Siru igrali proti Milanu. 17. aprila pa bo Napoli prav tako v Milanu gost Interja. Inter, Milan in Fiorentina se bodo borili za uvrstitev v evropsko ligo. Pri dnu lestvice čaka v boju za obstanek težka naloga videmski Udinese, ki bo v nedeljo ob 12.30 na domačem Friuliju gostil Napoli. Carpi in Palermo imata le tri točke manj na lestvici. Predzad-njeuvrščeni Frosinone pa štiri. Vrstni red: Juventus 70, Napoli 67, Roma 60, Fiorentina 55, Inter 55, Milan 49 (...). _ V Španiji ... Jutri zvečer bo na sporedu ena največjih nogometnih tekem na svetu, »el clasico« med Barcelono in madridskim Realom, ki tudi z Zidanom na klopi (in Cristianom Ronaldom na igrišču) sploh ne blesti. Točko več od tretjeuvrščenih nekdanji »galactisov« ima mestni tekmec Atle-tico, pri katerem se vse bolj uveljavlja slovenski vratar Jan Oblak. Bar^a, Real in Atletico so že zajamčili mesto v ligi prvakov. Četrta španska ekipa, ki bo igrala predkrog najbolj elitnega evropskega pokala, bo bržkone Villarreal. Za Celto, Sevillo in Athletic Bilbao pride v poštev evropska liga. Vrstni red: Barcelona 76, Atletico Madrid 67, Real Madrid 66, Villarreal 54, Celta in Sevilla 48. V Angliji ... »Manchester United, Manchester City, Arsenal in Chelsea so lahko leta in leta dosegali uspehe zaradi denarja,« je izjavil nekdanji nogometaš Nottingham Foresta Frank Clark. Letos (kot kaže) naj ne bi bilo tako. Obeta se ponovitev zgodbe iz leta 1978, ko je palček Nottingham Forest presenetil vse velikane in osvojil Premier League. Vlogo Davida (proti Goljotom) igra letos Ranierijev Leicester, ki ima pet točk prednosti pred Tottenhamom. Chelsea in Liverpool nista niti med vodilno šesterico. Vrstni red: Leicester 66, Tottenham 61, Arsenal (tekma manj) 55, Manchester City (tekma manj) 51, West Ham in Manchester United (tekma manj) 50, Southampton 47. V Franciji ... Pariški PSG je postal francoski prvak dva meseca pred koncem sezone. V »pole position« za ligo prvakov je še Monaco. Marseille in Bordeaux celo tvegata izpad v nižjo ligo. Vrstni red: Psg 77, Monaco 55, Nica 50, Lyon 49, Rennes 48, Caen 46. V Sloveniji ... Ljubljanska Olimpija ima štiri točke prednosti pred Mariborom. Do konca prvenstva je še deset tekem. V 33. krogu (7. maja) pa bo v Ljubljani večni derbi med Olimpijo in Mariborom, ki bo bržkone odločilen. Mariborčani, ki jih vodi izolski strateg Darko Milanič, bodo jutri ob 17.00 gostovali v novogoriškem Športnem parku. Gorica se bo v nadaljevanju prvenstva borila za tretje mesto, ki še vodi v predkrog evropske lige. Koper pa čaka hud boj za obstanek. Vrstni red: Olimpija 54, Maribor 50, Domžale 45, Gorica 41. Na Hrvaškem ... Letošnja prva HNL (hrvaška nogometna liga) je ve- 8 krogov, vključno z jutrišnjim in nedeljskim, je še do konca sezone v italijanski A-ligi. Zadnji krog bo v celoti na sporedu v nedeljo, 15. maja. Letošnje prvenstvo se bo namreč končalo prej, saj čaka nato reprezentance nastop na evropskem prvenstvu v Franciji od 10. junija do 10. julija. V Sloveniji se bo prvenstvo Prve lige Telekom Slovenije končalo 21. maja. liko bolj izenačena kot druga leta. Zagrebški Dinamo ima končno tekmeca v boju za naslov. To je Rijeka slovenskega trenerja Matjaža Keka in italijanskega lastnika (naftnega mogotca) Gabrieleja Volpija. Hrvaška nogometna liga se bo končala 14. maja. 19. aprila bo na Reki medsebojni obračun med Kekovim moštvom in Dinamom. Vrstni red: Dinamo Zagreb 63, Rijeka 61, Hajduk Split 50, Split 41. Drugje ... Na Nizozemskem ima Ajax dve točki prednosti pred PSV-ejem, ki brani lanski naslov. Feyeenord zaostaja za celih 19 točk. Na Portugalskem se bosta za prvo mesto potegovala Benfica in Sporting, ki ima dve točki zaostanka za moštvom iz Lizbone. Ukrajinski naslov bo domena med kijevskim Dinamom in Šahtjorjem (3 točke). V prvi ruski ligi moskovski Cska prednjači (+2 točki) pred presenetljivim Rostovom. V Turčiji ima Be-šiktaš štiri točke prednosti pred Fe-nerbahčejem. Galatasaray zaostaja za celih 25 točk. Bolgarski naslov bo bržkone osvojil Ludogorec, škotski Celtic, madžarski pa Ferencvaros. Zanimivo bo še na Poljskem (Legia +3 točke nad Gliwicami), Romuniji (Astra +3 pred Steauo in Pandurijem) in v Avstriji, kjer ima solnograjski Reb Bull Salzburg štiri točke naskoka pred dunajskim Rapidom. (jng) APrimorski ~ dnevnik atletika - Hitra hoja Veteransko EP: Ruzzierju kolajna po petih letih Po petih letih se je lonjerski hi-trohodec Fabio Ruzzier na evropskem veteranskem prvenstvu vrnil na zmagovalni oder. Zadnjič je zlato kolajno osvojil leta 2011 v belgijskem Gentu. Včeraj ni osvojil najbolj žlahtnega odličja. Vseeno pa se je veselil srebrne kolajne v hoji na tri tisoč metrov v dvorani (čas 15:35,73). »Za deset sekund sem bil počasnejši od Čeha Miroslava Fliegla. Sto metrov pred ciljem sem bil vsekakor še tretji in v finišu sem prehitel Italijana Alberta Pia. Čeprav nisem zmagal, sem vseeno zelo zadovoljen, saj sem se v prejšnjih dneh nisem počutil najbolje zaradi trebušne gripe,« je dejal Ruzzier, ki bo jutri zjutraj nastopil še na daljši petkilo-metrski preizkušnji. ALPSKO SMUČANJE - Mladinsko DP Caterina Sinigoi (SK Devin) 23. v superveleslalomu Včerajšnji dan na mladinskem državnem prvenstvu v starostni kategoriji deklic (under 14) v kraju Bardo-necchia je bil namenjen supervelesla-lomu. Smučarka združene ekipe ZSŠDI Caterina Sinigoi (SK Devin, letnik 2003) je v hudi konkurenci osvojila solidno 23. mesto (čas 45,95). Zmago je slavila Ginevra Trevisan (čas 44,29, letnik 2003). Sinigoieva je bila najboljša smučarka iz naše dežele. Od letnikov 2003 je osvojila šesto mesto. Divacše naprej v Sacramentu SACRAMENTO - Vlade Divac, legenda jugoslovanske in srbske košarke, je podpisal novo večletno pogodbo s kalifornijskim moštvom v severnoameriški košarkarski ligi NBA Sacramento Kings. Divac, ki opravlja tudi funkcijo predsednika Olimpijskega komiteja Srbije, bo torej še naprej tudi podpredsednik in generalni menedžer Sacramenta, moštvo pa želi ponovno popeljati vsaj do končnice prvenstva, saj je Sa-crametno že devet let brez play-offa. Odstopil športni minister RIO DE JANEIRO - Pet mesecev pred začetkom olimpijskih iger v Rio de Ja-neiru je zaradi politične krize odstopil brazilski minister za šport George Hilton. Hiltona, ki je bil minister od leta 2014, bo začasno zamenjal Ricardo Leyser. Upor ameriških nogometašic NEW YORK - Pet članic ženske nogometne reprezentance Združenih držav Amerike je vložilo tožbo proti ameriški nogometni zvezi, saj menijo, da si zaslužijo več enakosti z moškimi, predvsem kar se tiče plačilnih razmerij. Ameriške nogometašice so leta 2015 osvojile svetovno prvenstvo in za nagrado dobile dva milijona dolarjev. Ameriški nogometaši, ki so zadnje SP končali v osmini finala, pa so prejeli devet milijonov dolarjev. Kaznovani za eno leto NYON - Evropska nogometna zveza Uefa je lanskoletnega finalista evropske lige Dnipro Dnipropetrovsk zaradi kršitve finančnih pravil kaznovala z enoletno prepovedjo igranja v evropskih tekmovanjih. Enaka kazen je doletel še romunski Targu Mures in azerbajd-žanski Inter Baku. 18 Petek, 1. aprila 2016 ŠPORT Primorski ki Ji jadranje - Olimpijske kvalifikacije v razredu 470 na Palma de Mallorci Nagajal močan veter Včerajšnji predzadnji dan regat v zlati skupini v pokalu za 47. trofejo princese Sofie v španski Palmi de Mallorci ni minil, kot sta načrtovala jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki nastopata z italijansko izbrano vrsto. Fanta sta zasedla 24. in 18. pozicijo, kar ju je na skupni razvrstitvi potisnilo na 25. mesto. Z močnim vetrom se ni znašla niti ukrajinska posadka Švets in Matsujev, ki je zdrknila za dve mesti (15. mesto, včeraj 26. in 30.). Ukrajinska jadralca sta sicer še vedno v prednosti v boju za zadnjo olimpijsko evropsko vozovnico, ki jo bodo podelili po koncu današnjih zadnjih dveh plovov v zlati skupini. V boj zanjo so se aktivno vključili »azzurri«. Najboljša italijanska posadka sta Matteo Capur-ro in Matteo Puppo, ki sta 17. (13. in 7. mesto včeraj). Ukrajinca imata le tri točke prednosti (81:84). Farneti in Sivitz Košuta pa zaostajata 28 pik, kar ju še ne dokončno odreže iz boja za olimpijsko normo v razredu 470. Mimogrede: pravico do nastopa na olimpijskih igrah avgusta si izbori država, nato o potniku za Rio de Ja-niero določi domača jadralna zveza. Izkušena Gabrio Zandona in Andrea Trani sta po predzadnjem dnevu na 20. mestu (15. in 21.). Portugalska posadka Villas Boas-Camelo pa je 22. (25. in 36.). V močnem vetru sta se včeraj najboljše znašla Grka Mantis in Ka-gialis, ki sta obakrat zmagala. Skupno sta druga za Avstralcema Belc-herjem in Ryanom. Odločitev o zadnji državni, ki bo razred 470 kvalificirala na brazilske olimpijske igre, bo padla danes. V prednosti sta Ukrajina in Italija. (jng) Za krmarja Simona Sivitza Košuto in flokista Jaša Farnetija ter vse druge »azzurre« bo današnji dan odločilen: če ne bodo premagali Ukrajinca oziroma Portugalca, Italija ne bo dobila pravice za nastop na olimpijskih igrah v jadralnem razredu 470 hokej na rolerjih Polet Kwins za obstanek na Pikelcu Openski Polet ZKB Kwins bo v akciji že jutri. »Konje« čaka namreč prva tekma končnice za obstanek (play-out) v državni A1-ligi. Ob 20.30 bodo gostili ekipo Invictus Modena, ki je v A2-ligi zasedla 6. mesto. »Na papirju smo močnejši od emilijske ekipe. Igra se na dve zmagi. Za obstanek v A1-ligi moramo zmagati obe tekmi. Na Opčinah in drugo soboto v Mo-deni. V primeru neodločenega izida (1:1 v srečanjih), bo potrebna še tretja tekma na domačem igrišču,« je dejal predsednik Poleta Samo Ko-korovec. V Poletovem taboru ne želijo podaljšati sezone in bi Modeno radi premagali po hitrem postopku. »Seveda jih ne smemo podcenjevati. Čimprej bo treba zadeti,« je še dodal Kokorovec. Ekipa, ki bo izpadla, bo v prihodnji sezoni igrala v B-ligi, saj bo prišlo do reforme prvenstev. V A1-ligi bo igralo 14 ekip. zsšdi - Jutri zadnji letošnji seminar Po Gorici in Ptuju bodo krog sklenili v Trstu Od Gorice preko Ptuja in vse do Trsta. Letošnji izobraževalni seminarji, ki jih prireja Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, so prehodili kar nekaj kilometrov. 12. marca se je v prostorih dijaškega doma Simona Gregorčiča v Gorici zbralo preko 50 rutiniranih odbornikov, 80 mladih z Goriškega in s Tržaškega se je nato prejšnji teden mudilo na dvodnevnem rezidenčnem seminarju za mlade odbornike na Ptuju, cikel letošnjih strokovnih tečajev pa se bo zaključil jutri, 2. aprila, ko bo v prostorih dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu še drugi del seminarja za ruti-nirane odbornike. Doslej se je prijavilo že 54 odbornikov, ki izhajajo iz približno enakih društev kot v Gorici, veliko pa bo novih obrazov v primerjavi s prvim seminarjem. Delovno jutro se bo začelo ob 9. uri. Seminar bo odprl predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, nato pa bo ob 9.30 spregovoril Adriano Kovačič, ki bo svoje predavanje osredotočil na fiskalno problematiko pri športnih društvih. Po odmoru bo ob 11.30 Mi- tja Gialuz predstavil Barcolano kot primer uspešnosti na športnem področju, pestro delovno jutro pa bo sklenilo predavanje odgovornega urednika Primorskega dnevnika Aleksandra Korena (ob 13.10) o odnosih, ki naj bi jih društva morala imeti z mediji. »Ker se zakoni neprestano spreminjajo, so predavanja Adriana Ko-vačiča vedno zanimiva in aktualna. Mitja Gialuz bo nato predstavil organizacijo pravega športnega dogodka, ki povezuje tudi kulturne in gospodarske elemente, medtem ko bo Aleksander Koren društvom ponudil zelo praktične napotke,« pravi Ivan Pe-terlin, ki je zelo zadovoljen s potekom letošnjih seminarjev. »Sklenili bomo krog, ki smo ga začeli v Gorici, nada-ljevalipa smo ga na Ptuju. Vsem udeležencem smo med drugim posredovali anonimen vprašalnik, prejeli pa smo veliko dobrih ocen in nasvetov. Iz prejetih odgovorov je tudi razvidno, da so bili seminarji koristni in uporabljivi, kar je zagotovo odličen feedback,« zaključuje predsednik ZSŠDI. (av) košarka - Po tretjem mestu FJK na trofeji dežel v Bologni »Azzurri« Erika in Anna Goričanki Erika Bric in Anna Turel se bosta udeležili zbirnih treningov italijanske izbrane vrste Med glavne protagonistke odličnega tretjega mesta, ki ga je ženska deželna košarkarska reprezentanca dosegla na letošnji trofeji dežel v Bologni, sodita nedvomno Goričanki Erika Bric (letnik 2001) in Anna Turel (letnik 2002). Doprinos omenjenih košarkaric je bil ključen predvsem v odločilnih srečanjih. V četrtfinalu, ko je FJK premagala Veneto s 55:60, je Turelova prispevala kar polovico od skupnih točk (30), Erika Bric pa je 4 točkam dodala 15! skokov. Anna Turel je nato v polfinalu dosegla 21 od skupno 38 ekipnih točk, kar pa ni bilo dovolj za zmago proti Siciliji. V finalu za tretje mesto je bila Erika Bric ključna, saj je dosegla dvojni dvojček s 17 točkami in 15 skoki. Nastopi dveh goriških ko-šarkaric niso minili neopazno, saj sta bili obe takoj po zaključku turnirja vpoklicani na zbirne treninge državne reprezentance letnikov 2001 in 2002, ki bodo v Umbriji od 4. do 6. aprila. Obe perspektivni košarkarici obiskujeta šolo s slovenskim učnim jezikom, sicer Anna zadnji letnik nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici, Erika pa prvi letnik višješolskega zavoda Žiga Zois - smer turizem, do pred kratkim pa Erika Bric Anna Turel sta bili tudi soigralki pri goriški Arditi. »Po prvi polovici sezone sem sprejela povabilo miljskega Intercluba, s katerim nastopam sedaj v drugem delu prvenstva, tako za ekipo U16 kot za U18. V Milje pa se vozim od dvakrat do trikrat tedensko, peljejo pa me starši,« pravi 181 košarka - Breg, Bor in Sokol v gosteh, Kontovel doma Dom danes, Jadran v nedeljo, • « ■• • »VV • i • vsi ostali pa na igrišču jutri Košarkarji Brega se bodo vrnili na igrišče, potem ko so v četrtek, 24. marca, morali priznati premoč San Danieleja v finalu za osvojitev naslova pokalnega prvaka deželne C-lige silver fotodamj@n Po velikonočnem premoru se košarkarske ekipe ta konec tedna vračajo na igrišče. Če bo Jadran v državni C-li-gi gold nastopil šele v nedeljo ob 18. uri na Opčinah proti Arditi, Dom pa v promocijski ligi že danes ob 21.15 v Kulturnem domu v Gorici proti moštvu B4T Devotion, bodo vsi predstavniki v deželni C-ligi silver in D-ligi igrali jutri. Po porazu v finalu za naslov deželnega pokalnega prvaka C-lige silver se bo vodilni Breg Mediachem (36 točk) odpravil na gostovanje v Fagagno, kjer ga jutri ob 19.30 čaka dvoboj proti moštvu Blue Service. Domača ekipa je na prepihu med play-offom in play-ou-tom, v zadnjih sezonah pa je pravi trd oreh za Breg, saj so jo Carra in soigralci prvič po dveh letih premagali šele decembra lani v prvem delu prvenstva (81:77). Fagagna je med drugim neposredni tekmec za uvrstitev v play-off oz. play-out košarkarjev Bora Radenske (20 točk). Ti bodo prav tako jutri nastopili v gosteh, in sicer v tržaškem der-biju proti Don Boscu (28 točk). V prvem delu prvenstva je četa trenerja Oberdana gladko izgubila na Stadionu 1. maja (56:87), eno izmed najslabših predstav v letošnji sezoni pa sta nato dopolnila podpovprečno sojenje in izključitev Basileja, ki bo torej na jutrišnji tekmi zelo motiviran. V skupini za napredovanje v deželni D-ligi bo Sokol (10 točk) igral jutri ob 20.45 v Taržizmu. Tricesimo ima dve točki več kot košarkarji trenerja Va-tovca, na treh tekmah drugega dela sezone pa je zbral dve zmagi in poraz. V play-outu bo Kontovel (12 točk) igral jutri ob 21. uri v telovadnici na Rouni proti Portogruaru. Lisjaka in soigralce čaka na papirju najzahtevnejše srečanje v skupini, saj Portogruaro premočno vodi z 18 točkami na lestvici in je v bistvu že dosegel obstanek v ligi. (av) cm visoka Erika, ki igra v vlogi krila oz. centra. S košarko se ukvarja kakih 8 let, ta pa je njen že tretji vpoklic v državno reprezentanco. »S starejšimi košarkari-cami letnika 2000 sem se pred dvema letoma že udeležila zbirnih treningov, la-nipa sem se na treningih z letnikom 2001 poškodovala, tako da je letošnje potovanje v Umbrijo še večje zadoščenje,« pravi Erika Bric, ki se v prostem času ukvarja tudi z jahanjem. Svojo prvo izkušnjo z izbrano vrsto pa bo doživela leto mlajša Anna Turel. »Presrečna sem bila, ko nam je trener sporočil novico. Med šestnajsterico najboljših košarkaric letnika 2001 in šest-najsterico najboljših košarkaric letnika 2002pa smo štiri iz FJK, in sicer jaz, Erika in Tržačanki Francesca Leonardi ter Chiara Camporeale,« pravi 171 cm visoka organizatorka igre, ki tu pa tam pobere več kot kak skok. Anna trenira v Gorici od trikrat do štirikrat tedensko, trenutno pa še odloča o višješolski poti, saj je razdvojena med izbiro humanističnega ali znanstvenega liceja. Turelova že od četrtega leta starosti igra košarko pri goriški Arditi - dve leti je sicer igrala pri UGG -, odločitev, da izbere oranžno žogo, pa je bila skorajda neizbežna saj se v njeni družini dobesedno pretaka košarkarska kri: njen oče je nekdanji A-ligaš Davide Turel, njena mati Paola Ferrara je bila članica mladinske državne reprezentance, njen brat Mirko (letnik 1994) pa trenutno brani barve moštva Remer Blu Basket Treviglio v italijanski A2-ligi. Morda velja ohraniti še kak kanček upanja za goriško (žensko) košarko. Albert Voncina / Primorshi RADIO IN TV SPORED Petek, 1. aprila 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RAI MOVIE RETE4 CANALES 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Laura & Paola 23.45 TV7 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici Day Time 16.30 Nad.: Il segreto 17.10 Pome-riggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Ciao Darwin 0.30 Supercinema ITALIA1 6.0014.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Il tocco di un angelo 7.55 Serija: Un ciclone in convento 9.25 13.30 Rubrike 10.30 Cronache anima-li 11.001 fatti vostri 13.0017.45, 18.20, 20.30, 23.55 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Film: Pompei (pust., '14) IRIS 23.10 Serija: The Blacklist (i. J. Spader, M. Boone) 0.10 Troppo giusti _RAI3_ 6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 23.35 Blob 20.05 #TreTre3 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 L'erba dei vicini _RAI4_ 13.00 Rookie Blue 14.30 Teen Wolf 15.10 Fairy Tail 15.35 17.05 Streghe 17.00 Novice 17.50 Xena 18.35 Rai Player 18.40 Ghost Whisperer 21.10 Criminal Minds 22.40 Ray Donovan _RAI5_ 14.15 Wild Italy 15.00 Tree Stories 16.05 I luoghi del Giubileo 17.00 Tre citta, un secolo 18.25 Novice 18.30 20.45 Passepartout 18.55 This is Opera 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.35 Rai Player 21.15 Dok. film: Alla ricerca di Vivian Maier 22.40 Ubiq - Origine 23.05 Terza pagina 14.15 17.50 Rai Player 14.25 Film: Billy Bathgate - A scuola di gangster (det., '91, i. D. Hoffman, N. Kidman) 16.15 Film: Cool Dog (druž., '10) 17.45 0.55 Novice 18.00 Film: Orizzonti di gloria (voj., '57) 19.35 Film: Mozzarella Stories (kom., It., '11) 21.15 Film: La rapina perfetta (triler, '08, i. J. Statham) 23.10 Film: La congiura della pietra nera (pust., '10) RAI PREMIUM 11.25 Nad.: Un posto al sole 12.2019.15 Rai Player 12.30 Nad.: Il capitano 13.25 Ri... parliamone 14.15 23.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.00 Anica - Appunta-mento al cinema 15.05 Nad.: Cuori rubati 15.35 Nad.: Un medico in famiglia 17.30 Novice 17.35 Serija: Il commissario Rex 18.25 Nad.: Pasion prohibida 19.25 Nad.: Capri 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Nad.: Tutto puo succedere DMAX 6.10 Media Shopping 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabi-nieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial- 10 14.00 Lo sportello di Forum 15.35 Film: 11 grande sentiero (vestern, '64, r. J. Ford) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado nava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.25 Kviz: Taksi 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Kinoteka 6.35 Risanke in otoške oddaje 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.0017.55 L'isola dei famosi 13.20 Športna rubrika 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Nan.: Due uomini e 1/2 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Serija: The Flash 22.00 Serija: Arrow 23.05 Serija: The 100 13.15 Film: La poliziotta a New York (kom., '81) 15.05 Film: La rivincita di Natale (dram., It., '04, r. P. Avati) 16.55 Film: Occhio, malocchio, prezzemolo e finocchio (kom., It., '83) 19.15 Serija: Supercar 20.00 Serija: Walker Texas Ranger 20.55 Film: The Guardian - Salvataggio in mare (akc., '06, i. K. Costner, A. Kutcher) 23.20 Film: Dvojno Veronikino življenje (dram.) SLOVENIJA2 7.00 18.55 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 8.40 Točka 9.40 Na vrtu 10.35 Prisluhnimo tišini 11.00 17.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.10 Posebna ponudba 15.00 Umetnostno drsanje: SP, plesni pari 17.50 Kviz: Vem! 18.25 TV poroka 19.40 Infodrom 20.00 Film: Kvartet (dram.) 21.40 TV arhiv 22.35 Bučke 23.00 Polnočni klub _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Zvočno klasični 15.30 Vesolje je... 16.00 Perché noi: Callisto, Tullio, Franco e il cinema 17.00 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 17.25 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Je vse res 22.20 Arhivski posnetki 23.05 Dok.: Mister Gadget 23.40 Film: Nessuna verita (akc., '08, i. L. DiCaprio, R. Crowe) _LAZ_ 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile _LAZD_ 6.20 15.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.30 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Be-nedetta 11.20 SOS Tata 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 23.30 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 21.00 Ring 13.00 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.35 0.30 Cisl Informa 18.00 23.30 Trieste in diretta 18.45 Star bene in TV 19.00 Pronto, dottore... 20.00 Apriti cielo 20.05 Dodici minuti con Cristina _CIELO_ 12.30 13.45 MasterChef Australia 13.30 Novice 14.15 Junior MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Le eta di Lulu (erot., '90) 23.10 Road to UEFA EURO 2016 23.45 Nad.: Galebji otok _POP TV_ 7.00 Risanke 8.10 9.20, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.25 15.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.5016.55 Serija: Komisar Rex 11.05 14.30 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.20 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 16.30 18.55, 21.30 Novice 20.00 Bitka parov 22.05 Eurojackpot 22.10 Film: Predzakonske zdrahe (kom.) _KANAL A_ 7.0018.00, 19.55 Svet 7.55 11.50 Top Gear 8.55 Risanke 9.2515.20 Serija: Šola za prvake 9.55 15.50 Serija: Goldbergovi 10.25 11.35, 12.55 Tv prodaja 10.40 14.20 Serija: Puščica 13.10 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 16.25 Film: Ninja želve 2 (anim.) 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Klub 22.00 V živo iz hiše Big Brother 22.30 Film: 007 - Samo dvakrat se živi (akc.) PLANETTV 10.55 15.45 Nad.: Esperanza 11.55 Tv prodaja 12.25 Nan.: Prijatelji 12.50 Serija: Havaji 5.0. 13.45 Ellen 14.45 Zdravnik svetuje 16.40 20.00, 21.10 Bilo je nekoč 17.45 VREDNO OGLEDA HM Petek, 1. aprila UMI Rai 5, ob 21.05 Alla ricerca di Vivian Maier ZDA 2013 Dokumentarni film Režija: John Maloof, Charlie Siskel Vivian Maier velja danes za eno osrednjih slikark prejšnjega stoletja. Po njeni smrti so namreč odkrili več kot 100 tisoč fotografij, a o veliki ljubezni za to umetnost, Vivian ni nikoli spregovorila z nikomer. Večji del svojega življenja je preživela na domovih številnih newyorških družin, kjer je službovala kot varuška, v prostem času in ko se je sprehajala z otroki po mestu, pa je vsevprek fotografirala. Dokumentarni film pripoveduje o vsem tem s pomočjo intervjujev številnim Vivianinim znancem in tudi danes že odraslim otrokom, za katere je Maierjeva takrat skrbela. Nad.: Ena žlahtna štorija 19.00 21.45 Danes 19.40 Vreme in šport 22.15 Nad.: Ljubice 23.10 Film: Moja mala navihanka (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 11.15 Psihoaktualno: radijska srečanja s psihologinjo in psihoterapevtko Martino Flego; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.35, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika (pripravlja Matejka Grgič), sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 18.45 Postni pogovori; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istria-no; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. 12.30 Affare fatto! 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Gator Boys: gli acchiappalliga-tori 15.0519.30 Te l'avevo detto 15.55 Cat-tivissimi amici 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'asfalto 20.20 Affari a tutti i costi 21.10 Ultima fermata: Alaska 22.00 Oro degli abissi 22.55 Sbranato vivo SLOVENIJA1 6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.15 Kviz: Vem! 11.40 Ugriznimo znanost 12.20 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.4018.10 Otroški program: OP! 16.35 Duhovni utrip 17.30 Alpe-Do- DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V okviru Studia D po 11.00 bo na sporedu rubrika s klinično psihologinjo in psihoterapevtko Martina Flego, s katero se bomo delno navezali na jutrišnji dan, ki velja za svetovni dan zavedanja o avtizmu, problematiko avtizma pa bomo obravnavali v širšem kontekstu drugačnosti v smislu telesne oz. duševne prizadetosti. V oddaji Kulturni dogodki ob 18.00 pa so zaobjeti prispevki Maje Smotlak o objavi dopisovanja med Josipom Ostijem in Vero Zo-govič pod naslovom »Sarajevo med Ljubljano in Beogradom«, Robija Šab-ca o knjižnem delu Miljenka Jergoviča »Levija tkalnica svile«, Mirjam Drev o romanu Kristjana Novaka »Črna mati zemlja«, Primoža Sturmana o zbirki esejev Stanislave Repar »Agonija smisla«, Leva Detele o slovenskem kulturnem utripu na Dunaju in Gorazda Bajac o mariborskem zgodovinskem znanstvenem simpoziju »Slovenci in Londonski pakt 1915: politična, diplomatska in vojaška ozadja«. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 1. aprila 2016_VREME, ZANIMIVOSTI_ _dnevnik ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega tlaka. Vremenska fronta se zadržuje nad srednjo in zahodno Evropo. Nad naše kraje priteka od jugozahoda topel in razmeroma vlažen zrak. Spremenljivo oblačno vreme bo, več sonca bo na obali in v notranjih predelih hribovitega sveta. V predalpskem pasu ni povsem izključen kratkotrajen lokalen dež. V najhladnejših urah se bodo v spodnji nižini lahko pojavljale meglice ali krajevno megla. Danes bo delno jasno, na zahodu tudi pretežno oblačno. Še bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, v severnih krajih okoli 5, najvišje dnevne od 15 do 21, na vzhodu do 24 stopinj C. Zgodaj zjutraj bo v glavnem še spremenljivo vreme ob prisotnosti visokih kopren in ponekod nizke oblačnosti, zlasti v zgornji ravnini in v hribih. Čez dan pa bo prevladovalo skoraj povsem jasno vreme. Toplo bo. Na obali bo pihala zmerna burja, ki bo sredi dneva nekoliko oslabela. Jutri bo na Primorskem sončno. Drugod bo sprva pretežno oblačno, čez dan pa se bo delno zjasnilo. Prehodno bo nekoliko hladneje. Brez doma in lastnine LOS ANGELES - V Los Angelesu so zaradi velikega števila brezdomcev sprejeli zakon o omejitvi njihove lastnine. Po novem lahko mestne oblasti brezdomcem zasežejo stvari, ki stojijo na javnem mestu in katerih prostornina presega 227 litrov, kar je povprečna velikost zabojnika za smeti. Novi zakon mestnim oblastem dovoljuje, da zaplenijo šotore in podobna slabo narejena zasilna zatočišča, ki so že dolgo postavljeni na ulicah Los Angelesa, med 6. in 21. uro pa teh sploh ne sme biti na ulicah. Zagovorniki brezdomcev so zaradi ukrepa oblečeni v vrečke za smeti pred mestno upravo protestirali s sporočilom »Sem človek. Ne smet.« Los Angeles je znan po tem, da ima največje število brezdomcev v ZDA. Zdaj jih je okoli 26.000. Premier zapravil okoli 15 milijonov 12. RAZSTAVA IN PRODAJNI SEJEM vrt, park, urbano zelenje, ekologija, živlienie na Drostem URNIK: 10.00/20. 3. APRIL 2016 GORICA RAZSTAVISCE vstop prost V SODELOVANJU Z OBČINA GORICA TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA NOVA GORICA KUALA LUMPUR - Malezijski premier Najib Razak je zapravil okoli 15 milijonov dolarjev za osebne predmete. Za nakupe je uporabil denar z bančnih računov, na katere naj bi nezakonito nakazovali denar iz malezijskega državnega sklada. Med predmeti so oblačila, nakit in avtomobil, piše Wall Street Journal. Denar naj bi porabil v ZDA, Maleziji, Italiji in drugje. Časnik je že lani poročal, da so na Najibove bančne račune nakazali 673 milijonov evrov. Malezijsko tožilstvo je takrat ugotovilo, da ni šlo za korupcijo ali kaznivo dejanje, temveč za donacijo Savdske Arabije. indija - Nesreča v Kalkuti Nedokončan in slabo grajen ■ • V • I • • I v nadvoz se je zrušil na mimoidoče Iskanje preživelih med ruševinami kolapsiranega nadvoza ansa Medicinska sestra naj bi ubila trinajst bolnikov FIRENCE - V Italiji so zaradi suma umora 13 pacientov aretirali medicinsko sestro, ki je svojim žrtvam dajala zdravila, ki jim niso bila predpisana, predvsem preparat proti strnje-nju krvi, ki je v nekaterih primerih povzročil naglo smrt. Vse žrtve so bile na oddelku intenzivne nege v bolnišnici v Piom-binu, kjer je medicinska sestra delala, imele pa so različne bolezni. Žrtve so umrle v letih 2014 in 2015, stare pa so bile med 61. in 88. letom. Pacienti niso bili neozdravljivi bolniki, enega izmed njih so na oddelku sprejeli zaradi zlomljenega kolka. Aretirana medicinska sestra je stara 55 let, je poročena in ima dva otroka. V oddelku za oživljanje je bila zaposlena že celih 20 let. Preiskovalci so povedali, da je bolehala za depresijo, bila je tudi pod zdravniškim nadzorom. Aretirali so jo na letališču v Pisi, ko se je vrnila s potovanja z možem v Parizu. Ovadil jo je starejši pacient, ki ni mogel razumeti, zakaj je imel notranje krvavitve, ki jih ni bilo mogoče povezati z njegovo patologijo. NEW DELHI - V Indiji se je v mestu Kalkuta zrušil nadvoz, pri čemer je po zadnjih podatkih umrlo 20 ljudi, 92 je bilo ranjenih, številni pa so ostali ujeti pod jekleno konstrukcijo. Nesreča se je zgodila na gosto poseljenem območju z ozkimi ulicami, kar je otežilo delo reševalcev, saj težkih ruševin niso mogli dvigovati s stroji. Nadvoz, ki je bil še v gradnji, se je zrušil na avte, tovornjake, bližnje stavbe in mimoidoče. Reševalne ekipe so na kraj nesreče prišle s psi, da bi iskali preživele. Nadvoz so gradili od leta 2009 in zamudili že več rokov dokončanja. V Indiji so pogoste nesreče med gradnjo objektov. Strokovnjaki kot razloga zanje navajajo slabe materiale in pomanjkljiv nadzor nad gradnjo.