The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
m	«-----»-war- .......•—- ••	------trr—--------immn ■ ■ " *	^m^^ •	"""" —>m>	"	^
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za vrvico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 166.
CHICAGO, ILL., TOREK, 29. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST 29, 1933.
LETNIK (VOL.) XLII
UREDITEV PROMETA S PŠENICO. — OMEJITEV IZVOZA IZ DRŽAV, KI PŠENICO PRIDELUJEJO. — ZNIŽA-NJE CARINE UVOZNIH DRŽAV. — DOLOČITEV ENOTNE CENE PŠENICI. — ZNIŽANJE KOLIČINE PRIDELKA PRIHODNJE LETO.
London, Anglija. — Po po^j gajanjih, ki so trajala štiri me-' j sece, je večina držav, ki pridelujejo pšenico za izvoz, podpisala koncem preteklega tedna pogodbo, po kateri se obvezujejo, > da bodo znižale količino pridelka pšenice prihodnje leto, in sicer v svrho, da se bo s tem preprečila nadprodukcija in se bo mogla obdržati cena temu pro-1 duktu na primerni višini.	U
Glavne dežele, ki pridejo v'j poštev, so Zed. države, Kanada, >r Avstralija in Argentina. V teh s štirih je pšenični pridelek naj-1 j večji in je torej izvoz iz njih j glavni. Skupno je pristopilo k r sporazumu 21 držav, med njimi j, tudi Jugoslavija in Čehoslova- g ška. Rusija je sicer podpisala, i vendar pa s pridržkom, se e njen podpis lahko razveljavi od T sovjetske vlade tekom prihod- : njih 15 dni. Argentina sicer v j polni meri soglaša s pogodbo. I Vendar je podpisala ni, in sicer } V$ed tega, ker je njen zastopnik ( prišel prepozno. Pričakuje pa se \ ] njen podpis tekom prihodnjih l< par dni.	3
Glavna določba v pogodbi je tista, po kateri se gori omenje-1 j ne štiri države, glavne pridelo-!] valke pšenice, obvežejo, da bodo'; letošnji izvoz omejile na 560 mi-1, lijonov bušljev. Podonavske dr-J; žave pa so pristale na to, da < skupni njih izvoz bo znašal samo 50 milijonov bušljev. Na izvozno omejitev je pristala tudi Rusija. Nasprotno pa so se obvezale države, ki pšenico uvažajo, da bodo znižale carino na u-; voz tega pridelka; vendar pa je k temu dostavljeno, da bo to znižanje podvrženo določbam zakona v posameznih državah, in te določbe se bodo ravnale po razmerah v teh državah. Dalje so se izvozne države zedinile. da bodo držale ceno pšenici na i enotni višini, in sicer na 63 zla-! tih ameriških centov za bušelj, kar je približno 91 sedanjih papirnatih centov. Sedanja cena je okrog 87 do 89 centov.
Važen sporazum v pogodbi je tudi ta, da bodo države, ki pridelujejo pšenico, znižale svoj po-^ sevek za 15 odstotkov prihodnje i leto. K temu sporazumu pa Rusija ni pristala.
-o-
i
ROPARJI OPLENILI URAD 1
Chicago, 111. — 40 uslužbencev podjetja Oscar Mayer & Co., 1241 Sedgwick st., je moralo biti v ponedeljek popoldne Pokornih štirim banditom, ki so oboroženi vdrli v pisarno in u-sPešno izvršili svoj nameravani rop. Oplenili so družbo za okrog $2000. Uslužbenci, med njimi tudi predsednik družbe sam, so morali vleči na tla in dva bandita sta jih z revolverji v ^kah stražila, dočim sta ostala (lva izvrševala svoje delo. Tele-^°nska operatorica, ki je skuša-Ja Poklicati policijo, je bila s si-° vržena na tla. Ko so banditi ^ežali, so srečali med vrati ne-e8a voznika truka in ga mimo-8rede udarili po glavi, da se je
Osvestil.
k
PLAVI OREL NA BELI HIŠI
TEXAS	j
23. DRŽAVA
Suhači v Texasu temeljito po- D raženi pri glasovanju.
-O-
Dallas, Tex. — V soboto se je vršilo v tukajšnji državi gla- č; sovanje o preklicu 18. amend- p menta. Suhači so pred volitva- v mi samozavestno napovedovali, ji da bo to prva država, ki bo na- b pravila vrzel v vrsti držav, ka- n tere so se do zdaj izrazile za z preklic. Po izidu glasovanja pa p so bili suhači neprijetno razo- s čarani. Volilci so se namreč sko- r | raj v razmerju 2 proti 1 izrazi- b [ li proti suhaškemu 18. amend- z mentu. S tem je postala država I ! Texas 23. država, ki je odobri-jla preklic. Potrebnih je skupno 36 držav.
-o-
|	NASILNI SNUBEC 1<
v-
1 Chicago, 111. — 26 letni Ra-| ioul Garcia, 919 So. Halsted st.,1^ je bil pretekli petek aretiran
•	pod obdolžbo nasilnosti. Grozil
i je namreč 20 letni Mary V ar- ^ j gas, 1042 Blue Island ave., da is I jo bo ubil, ako ne bo pristala na1 to, da se omoži z njim. Vsled J podobne nasilne grožnje je bil i " Garcia obsojen že leta 1927 na j $200 globe, kakor je ugotovila ^ policija.	T
WALEŠKI PRINC VARČUJE \
j London, Anglija. — Zdi se, J ■ da je tudi na angleškega presto- 1 i1 lonaslednika, waleskega princa, i ['pritisnila depresija. Prodal je|:
•	j namreč svojo veliko farmo v j 1
•	Nottinghamshire, kjer je imel^
-	četo plemenskih jelenov. Iz kro- ! -j gov, ki stoje blizu princa, se tr- :
-	di, da je to storil zato, ker mu ' i primanjkuje sredstev, da bi mogel farmo vzdrževati.
i
INSULL ARETIRAM
Amerika ponovno zahteva, da "e ii iz; oči Samuel Insull. — Grčija postavila moža pod nadzorstvo.
Atene, Grčija. — Zed. drža-! ve so znova podvzele korak, da ' jim Grčija izroči bivšega ame-1 riškega magnata Samuela In-sulla, v svrho, da se proti njemu 'podvzame kazenska obravnava Kakor znano, je Amerika pred meseci že vložila pri Grški enako zahtevo, a jo je tozadevna sodna porota v Atenah odbila, češ, da ameriške zahteve po ' ekstradiciji niso dovolj utemelje-' ne. Tedaj se je obtožba proti njemu glasila na podlagi zakona za sleparstvo in zaroto. ■1 Ker je bila prejšnja zahteva ' na imenovani podlagi ovržena : od Grčije, je Amerika točasno '; napravila drugo obdolžbo, in si-i1 cer o ki"šitvi federalnega zakona o bankrupciji.
Zahteva po izročitvi Insulla •! je bila izročena grški vladi v | •' petek od pomožnega ameriškega )' generalnega pravnika. Grške. -'oblasti so takoj odredile, da se -' stari Insull postavi pod nadzor- ( stvo policije. Vendar pa mu je
-	bilo dovoljeno, da je ostal še na-!
-	dalje v svojem stanovanju v ho-
1	telu. Vsled njegovega slabotnega
-	zdravja pa je bil pozneje od-
-	pravljen v neko kliniko in pred -1 vrata njegove sobe je postav-1
2	ljen detektiv, da ga straži in mu
3	onemogoči morebitni pobeg.
Priprave za ponovno zahtevo i po njegovi izročitvi so se vršile o tako tajno, da ni imel Insull ni-e H pojma o njih. Domneval je, s. da je po svoji zmagi, ki jo je do-a I segel pri zadnji ameriški zahte--1 vi, popolnoma varen v Grčiji, i, Zato pa ga je skrajno presene-.- tilo, ko so mu grške oblasti na-e povedale aretacijo. Za starega moža je bil to udarec, ki je oči-e vidno vplival na njegovo zdrav-. je, da je moral biti prepeljan v kliniko.
Obravnava za izročitev se bo
e i
pričela v kakih dveh tednih. Ni j še gotovo, ali bo Amerika pri njej zmagala. Grško javno mne-jnie je v splošnem proti izročitvi.
i-	—o-
& SLOVENSKI POSETNIKI RAZSTAVE
le
!o Koncem zadnjega tedna so i- nas obiskali: Mr. in Mrs. Šteli fan Stonich iz Chisholm, Minn, •g s svojim sinom Štefanom. Mr. ni Stonich je znan rojak na Chis-so holmu in po Ameriki kot pro-?a dajalec starokrajskih kos tei v trgovec z železnino na Chishol-la mu. — Iz Milwaukee, Wis. je e- nas obiskal te dni Mr. Johr a- Viderger, seboj je prinesel svo u- jo umetnino, namreč v galon^ iti ski steklenici sestavljen cel ol e- tarček, kar je vrlo zanimivo. — o- Iz Shearstona, Ia. pa je nas ob je iskal rojak Mr. Fr. Pal. Vsen hvala za prijateljski obisk!
v	s
ŠKANDAL V KANSASU]
Državni zakladničar aretiran !
1.1
in zaprt.
( - I i
Topeka, Kans. — Ze svoje- I j 5asno je bilo poročano, da je ^ prišla na dan v državi Kansas velika korupcijska afera, ko se ^ je na debelo sleparilo z raznimi ( bondi. Prihaja pa se še vedno j na nova odkritja in goljufije, j znašajo na milijone. Najlepše I ( pri tem pa je, da so bili pri teh' ^ sleparijah udeleženi državni u-^ radniki najvišjih mest. Tako jej bil v soboto zvečer aretiran in zaprt državni zakladničar, Tom B. Boyd. : --o-
UGRABITELJA ZADEL KONEC
San Francisco, Cal. — 31 ji letni bandit Henry Jennings je t bil pretekli petek ubit od poli- i cista po razburljivem lovu za j njim, ki je vznemiril trgovce : po celem Market st. Jennings je imel že od ponedeljka prejšnjega tedna zaprtega in ujetega 45 letnega W. F. Wooda,' bratranca bivšega predsednika [ Tafta. Omenjenega dne ga je prisilil, da je odšel z njim na , banko, kjer je imel Wood svoje vloge, in prisilil ga je tudi, da j mu je Wood izročil v gotovini in bančnih knjižicah okrog $10,000. Ko sta se vračala z banke, sta se ustavila na trgu, kajti Jennings je hotel kupiti nekaj orehov. Za trenotek je pozabil paziti na Wooda in v tem ( trenotku je Wood obrnil nanj : |pozornost nekega policista, naj kar se je pričela gonja. Jennings je med begom obstrelil nekega policista in neko žensko, na kar je njega zadel smrtonosni strel.
KRIŽEM SVETA
—	Havana, Kuba. — Iz mesta Santiago se poroča, da so tamkaj v soboto čutili tri močne potresne sunke. Vesti pa ne vedo povedati o nikaki posebni škodi.
—	Pariz, Francija. — V francoski koloniji St. Pierre Et Miquelon, ki leži kot otok v bližini Nove Fundlandije, so v soboto izbruhnile demonstracije v protest proti nameravanemu zvišanju davkov.
—	Philadelphia, Pa. — Ker
i se je Wm. Rodenhaver bal, da 1 | bi ga njegova 21 letna hči Pauline zapustila in se omožila, je 1 šel in najprej njo nevarno ob-strelil ter nato še sam sebi pognal kroglo v glavo.
—	Wildberg, Nemčija. —
i Znani nemški letalec R. Poss I in njegov tovariš sta bila v soboto ubita, ko se je njun aero-plan pri nizki vožnji zaletel v stolp neke cerkve.
j	-o-
DEKLICA UBILA ENAJST ,
GADOV
Gallipolis, O. — Bessie Fife,' hči nekega farmarja, se je spo-' taknila ob gnezdo gadov, na kar je razkačena golazen švignila iz njega. Korajžna deklica pa se ni ustrašila. Pograbila je palico in pričela mahati po njih ter jih pobila enajst, dočim je sama ostala nepoškodovana.
[j VEDNO VEČ Pl 3 SET NI KOV
j Chicago, 111. — Udeležba pre-i tekli petek na svetovni razstavi
i
| je presegla vsak dosedanji re-
! kord. Tekom tega dneva je nam-
| reč plačalo vstopnino nič manj
s i kakor 267,723 oseb. Da je bilo
toliko posetnikov, je pripisovati
;'temu, ker je bil to otroški dan,
; kakor vsak petek, ko imajo o-
"jtroci vstop za skrajno znižano
; i ceno; dalje se je vršil isti dan
^ | tudi dan za dečke skavte in za
~ i državo Arizono. Skupna ude-
i ležba se je koncem preteklega
a | tedna približevala že 12 milijo-
" i nom. i
-o-
207 ZLOČINCEV OBSOJENIH
Chicago, 111. — Kampanja za pobijanje zločinstva in iztreb-ljevanje zločinskih elementov se L j že skozi tri tedne v polnem raz-e jmahu 'nadaljuje. Tekom tega - časa je bilo obsojenih 207 zlo-a jčincev, kar je rekordno številc e za prej znane počasne obravna-s ve na tukajšnjih sodiščih. Od teh i- je bila nad enim zločincem izre-s- čena smrtna obsodba. Med obso-i, 'jenci je tudi Slovenka Mrs. Ve a'ra Carl, roj. Grilec, nad katere e je bila v petek izrečena kazer a 114 let v ječi. Obsojena je bila e ker je stala v zvezi s umorom a j ki se je izvršil nad njenim moli jžem preteklo leto v njih domu g 2511 So. Crawford ave. Dvf z druga udeleženca pri umoru x, namreč Verin brat, Ivan Grilec ti in njen ljubimec, John Milošič j- sta bila pred par dni obsojen; n na dosmrtno ječo, dočim se b( lj !obravnava proti ostalima dve laima, ki sta tudi sodelovala pr i-i umoru, namreč Jos. Fess, ki j< e- 'umor izvršil, in Edward Vesel o, ika, vršila prihodnji meesc. Mrs ni,Carl se je izrazila, da želi na I stopiti svojo kazen čimprej.
Slika kaže administratorja NRA, H. S. Johnsona, ki je na :em, da stopi v Beli hišo h konferenci s predsednikom Roose-reltom. Smehljaj mu je izvabil pogled na emblem plavega >rla, ki ga je zapazil na vratih in ki zriači, da Bela hiša ku->uje svoje potrebščine samo od tistih tvrdk, ki so podpisale *4RA pravilnik.
t% J«£g€*$lavffe*
STRAŠNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA V SLOVENSKI KRAJINI. — MOŽ ZADUŠIL SVOJO ŽENO IN SE NAZADNJE ŠE SAM OBESIL. — RAZNE NOVICE, NESREČE IN DRUGE VESTI IZ STAREGA KRAJA.
Žalostna posledica družinskih i prepirov
Dolnja Lendava. — Močno i je razburila prebivalstvo straš- i na novica, ki se je naglo raz- ; širila po trgu, da je neznan I moški v potoku Črncu zaduši! i neko žensko. Cele trume ljudi I so hitele na kraj nenavadnega i zločina, da se prepričajo na lastne oči. — O žalostni tragediji je znano sledeče: Zakonca Špilak iz Male Polane sta se zjutraj odpravila z vozom v Lendavo in oddala zrnje v mli-, nu. Nazaj grede sta se ustavi- i la v vinogradu v lendavskih j goricah, da pogledata, kako kaže grozdje in od tam zavila J t>o začasnem potu ob potoku Črncu proti domu. Med potom sta se na vozu celi čas prepira- , [la in se dejansko spopadla. ' Ko je žena videla da postaja položaj čezdalje resnejši, je skočla z voza in hotela uteči | čez potok. Mož je pa pustil voz j in tekel za njo in jo dohitel na j sredi potoka, kjer je zopet prišlo do ruvanja med obema ^lož, ker je bil močnejši, je že-(no obvladal in jo tako dolgo (tiščal pod vodo, da se je zadušila. Krave so odšle z vozom same naprej proti domu, za katerimi je po strašnem dejanju stekel Špilak in doma povedal otrokom in sosedom, kaj je na-.pravil. Otroci so hiteli h poto-,ku in začeli silno jokati, ko sc !videli strašno resnico. Sosedje | so takoj ves dogodek naznanili orožnikom, ki so Špilaka ukle-■ nilj in ga zaprli na okrajnem sodišču v Lendavi, kjer so ga ' našli drugi dan obešenega. — 1 Tako se je žalostno končala 1 .družinska tragedija, ki je pre-' tresla ves okraj. Pokojnika za-1 'puščata pet otrok, katerih naj-' (mlajši je star šele poldrugo le-'to.
| Omenjeni Špilak je bil zelo [ razburljiv, žena pa poštena in •pobožna, a je bilo malo dni, da |je ni pretepal. O'ba sta bila ne-, kaj časa tudi v Ameriki, odko-~jder sta prinesla precej denar-^ ja. — Pripovedujejo, da je oče Inesrečnega Špilaka tudi izvršil 3 'samomor, enako so mislili tudi _'o materi, pa jo je baje Špilak 1 sam obesil. Tudi o Špilakovem _ 'sorodniku pripovedujejo, da ima že dva uboja na vesti.
-o--
u	Rešen iz Save
n Iz Zagorja se je namenil na l, jBled po zaslužku krojaški po-l, močnik 20-letni Franc Zupan, i- ker doma ni bilo dela. Potoval i, je peš in ko je prišel do Kra-a^ja, se je hotel po napornem i, potu v Savi nekoliko ohladiti, i, šel se je kopat tik nad savskim 5, gostom. Tam je pa voda pre-a jcej deroča, struga naenkra! o prehaja iz plitve v globoko j- Kakor hitro je skočil v vodo, st ri mu udje nenadoma odpovedal ie in ker mu je pod nogam 1- zmanjkalo tal, ga je deroča vo s. da zanesla naprej, da se je ta i- jkoj potopil in sicer tako, da j< ina glavi stal v vodi in si n
mogel pomagati. Šteti so že bili njegovi trenutki, ko je po-tapljajočega opazil Majdičev .uslužbenec Leo Kovačič, ki je prihitel in ga z naporom izvle-ikel iz vode. Ko si je Zupan nekoliko opomogel, je hote! svojemu rešitelju od svoje skrom (ne imovine odstopiti malo nagrado, kar je pa rešitelj odklonil.
--c-
Novi kon'vikt čolskih sester
V Zg. Šiški so šolske sestre I pred kratkim otvorile svoj kon-ivikt, v katerega bodo spreje-jinale v popolno oskrbo dijakinje, ki obiskujejo srednje in j druge šole v Ljubljani. Zavod je higijensko urejen in leži v zdravi okolici. Šolske sestre ^bodo gojenkam po potrebi nudile tudi pomoč pri učenju.
--o-
Velik požar
Na Vrhlogi, pri Slov. Bistrici
.je začela goreti kolarniea posestnika Alojzija Čelofiga, odkoder se je požar razširil na sosednja poslopja. Radi pomanjkanja vode je zgorelo vse; hiša, kolarniea, hlevi in šupa, z vsem gospodarskim orodjem |in pridelki. Pri gašenju sta se ;nevarno ponesrečila dva kmeta, na katera je padlo goreče jtramovje. Poses-ftnik Čelofiga, jki je pred dvema letoma na jenak način pogorel, je šele lajni.na novo vse sezidal. Škoda je velika.
-o-
Smrtna kosa
V	mariborski bolnici je umri Franc Poštrak, posestnik iz Vurberga, star 49 let. — V Ljubljani je umrl Emerik Malovrh, višji žel. inšpektor v po-
' (koju star 67 let. — V Celju je ' | umrla Ana Kovačičeva, stara 51 let. — V Ptuju je umrla Marija Vuk, viničarka iz Loči-' ča, stara 52 let.
1	-o-
Rekorden mesec
Mesec julij, tako poročajo iz " i Ljubljane, je bil kar se tiče bol-" ^ikov v resnici rekorden mesec, ; !kajti v tem mesecu je bilo pri-1 peljano v ljubljansko bolnišni-1 co nič manj kakor 2033 bolni-v kov iz raznih krajev Slovenije, i	-o-
Hiša je zgorela
V	Valterskem vrhu je zgorela hišica posestnika Jožefa Koširja. V hišici ni nihče stanoval
i	in sosedje so ogenj opazili šele
-	takrat, ko ni bilo več mogoče , pomagati. Le nekaj živil in o-1 prave so rešili, kar je bilo last
-	Jurija Buha, ki je sorodnik last-ti nika hišice.
i,	-o-
n	S Koroškega
V	Lipi nad Vrbo je ogenj u-,( ničil TenČkovo in Jagrovo hišo >. z gospodarskimi poslopji vred. o Le živino se je posrečilo rešiti, li — V Celovcu je nedavno praz-li novala osemdesetletnico rojstva >- vdova revizorja slovenskih po-i- sojilnic, Magdalena Farjančiče-e va. Izmed 13 njenih otrok jih
ii	Jživi še 10, ki so vsi preskrbljeni.
Btftta B
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 29. avgusta 1933.
Pred začetkom šolskega
leta
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
TARZAN IN ZLAT! LEV"

6 1031, by Edgar Rice Burroughs. Inc. All nghu rcttrvtd.
Ko se je približal koči, je začul glasno prerekanje. Slišal je, kako je neka ženska ugovarjala v ostrem tonu moškemu. Vse to je slišal iz notranjosti. Slišal je tudi glas, ki se mu je zdel podoben glasu Estebana, ki je v Florini družbi predstavljal Tarzana od opic. /enskin glas pa se mu je zdel podoben glasu Flore Hawks. Ako bi Kraški ne poznal Estebana po glasu bi ga imel za pravega Tarzana.
Ves poraščen in raztrgan je prispel iCraski do njune koče. In ko se je približal ju je nagovoril: "Ali me ne poznata, jaz sem Kari Kraški!" Flora se je hotela iztrgati iz rok Estebana in teči h Kraskiju, toda močne roke Estebana so jo pridržale. "Pomagajta mi, jaz sem skoro na koncu, več dni že nisem jedel." — "Tu ni mesta za tebe, poberi se naprej," je zaklical Esteban.
Okrog poldne je prišel Kraški do neke vode. Kmalu je začul ob vodi neke človeške glasove. Šel je malo ob vodi in kmalu zagleda malo kolibo. Približal se je bližje in ko je prisuškoval je zdaj jasno zaslišal angleško govorico. Zvese-lil se je tega, kajti bil je že čisto izmučen in kot tak bi ne mogel dolgo nadaljevati na svoji poti. Našel je na primernem kraju plitvo vodo in jo prebredel.
Taval je na to ves dan. Lačnega in žejnega je zajela noč. Splezal je na visoko drevo, se vse-del na visoko vejo, se stisnil h deblu. Bila je jasna hladno noč, da se je tresel na veji od mrzle sape, ki je vlekla od severa. Tista noč je bila za Kraskija silno dolga. Ko se je razpršila tema :in je začela prodirati jutranja zarja je Kraški zlezel z drevesa in začel nadaljevati svojo pot v smerj proti zapadu.
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ............................$5.00
For half a year ____________________ 2.50
For three months ____________________ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year______$6.00
For half a year___3.00
For three months__________1.75
IN ŠE O LEMONTSKI SLAVNOSTl
AMERIKANSKI SCOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski u , list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Lzhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ______________________$5.00
Za pol leta______________2.50
Za ■četrt leta_____,------------1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto___$6.00
Za pol leta______3.00
Za četrt leta------1.75
^^^^MtMB SR
Sil _ /j^*1 *"W« DO OUR PARI
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
U.:
Šolske počitnice so že skoro minule. Še dobrih par dni in šolska vrata se bodo zopet odprla. Zopet bo zaživelo otroško ( življenje okrog naših šol.	i
Katoliško časopisje ponavlja leto za letom: katoličani svoje 1 otroke v katoliške šole! Ta vabilni klic katoliškega tiska ni brez | pomena. Katoliški tisk se globoko zaveda te svoje dolžnosti. Kaj- * ti šola je tista tvornica človeških značajev, ki utisne s svojimi j nauki Človeku svoj značaj v dušo in srce. Zato ni vseeno, v kako 1 šolo hodi naš otrok. V kakoršno šolo bo hodil, talc bo in kar mu -1 bodo v šoli utisnili v dušo in srce, takega prepričanja bo.
Katoliška cerkev brez svojega in brez po svojih načelih j vzgojenega naraščaja bi ne imela v ljudstvih tiste neomajene ^ podlage, kakor je. Vzgojen naraščaj po strogo katoliških nače- x lih, ki jih je določila Cerkev za vzgojo svoje katoliške mladine, je j neomajan, zanesljiv in stanoviten. Zato se Cerkev opravičeno ] zanima kot skrbna mati svojih vernikov za katoliško mladino, in ^ njeno vzgojo.	<
Zlasti mi katoliški Slovenci v Ameriki imamo dvakratno ] dolžnost v tem oziru do svoje mladine. Ni jo dežele na svetu, j kjer bi bila tolika mešanica raznih narodnosti in ver, kakor baš j tu v Ameriki, kamor so se izselili številni narodi vseh ver in pre- : pričanj. Kakor hitro otrok shodi in pride na ulico, se že meša in občuje z deco raznih drugovercev in mnogih brezvercev. Že ^ tu je izpostavljen tujemu uplivu, ki se ga kaj hitro prijemlje. Le , pazite na svoje otroke, pa bote videli če ni res tako. Zato pa so katoliški starši dolžni, da dajo svoje otroke edino le v katoliško i šolo, da jim vsaj šola vcepi globoko versko prepričanje in poznanje vere. Le v katoliški šoli vzgojeni otroci morejo v taki me- ; sanici vstrajati pri svojem prepričanju — drugi pa so omahljivi in so le redke izjeme, da ostanejo zvesti in zanesljivi katoličani, ko odrastejo.
Zato slovenski starši, svoje otroke v katoliško šolo! Bodite pravi Slovenci v tem oziru! Dajte svojim otrokom vsaj vero svojih očetov in mater, če jim že drugega ne morete in največje bogastvo jim bote pustili.
Onim pa, ki so dovršili navadne osnovne šole pa ta le apel: Kdor more, naj pošlje svojega sina ali hčer v višje šole. Marsikje je to težko, ker manjka denarja. Toda kdor more naj ne po-mišljuje. Vsak cent, ki ga starši vložijo za šolanje svojih otrok je najbolje naložen. Najboljša dota, ki jo morete dati otroku, je izobrazba. Bajte svojemu sinu izobrazbo, da mu ne bo treba vihteti krampa in lopate, kakor so jo morali slovenski izseljenci, ki so prišli v to deželo, pa mu bote dali več, kakor bi mu zapustili tisoče denarja. Denar izgine, se lahko zapravi in mnogokrat, če ga človek sam ne zapravi, mu ga drugi uničijo in zapravijo. Znanje v glavi pa ostane in je zaklad, ki se najbolj obrestuje. Kdor že ne more na noben način poslati svojih otrok v višje šole za višje poklice, dajte pa svoje otroke vsaj naučiti kakega dobrega obrtnega poklica. Tudi to jim bo koristilo, da se bodo lažje preživljali, kakor smo se mi starejši. Karkoli bote svojemu otroku dali v oziru šolanja, vam bodo otroci enkrat hvaležni in ko bodo prišli enkrat v tok realnega življenja, ko se bodo morali sami preživljati
IZLET NA CALUMET, MICH. Ir
Milwaukee, Wis.!c
i
Mr. Muhich pravi: Pojdimo na Calumet, je že štirinajset , let, odkar nisem bil tam. All ] right. Lepa prilika za me, tudi ] bi že rad videl, kakšen je ta . Copper-range. V ponedeljek ^ zgodaj zjutraj vstanemo, kar ( takoj po četrti uri. Treba je pri- 3 prave za tako dolgo pot. Auto ■ se je svetil, zglancan, seveda ■ Muhicev. Zadaj kuferček poln, sandvicev in vsega, česar je za , na pot potrebnega. » AH aboard, Mrs. Muhich še 1 enkrat, pregleda ako je vse v redu. O. K. go ahead. Ravno ob , pol šestih jo odrinemo iz mesta. ; Rudie, ta najmlajši, je bil nas. ' šofer. Lepo vreme, mlad šofer, kara "in tiptop condition," Mr. i in Mrs. Muhich zadaj, šofer in jaz pa seveda pri kolesih. Brez vseh špasov, mesto za mestom je ostalo za nami. Prva posta-1 ja je bila Crivitz. Tukaj biva ! več slovenskih družin, smo se " malo oddahnili. Napojili maši-; no, pa tudi na sebe ne pozabi-1 lj. Zopet naprej. V Iron-Moun-1 tain smo zavžili nekaj naših sandvičev. Tu je res lepa oko-' lica. Pa se že pozna, da smo . proti Calumetu. Crystal Fals, i tam je zelo« prijetno, potem pa " zopet sama puščava. Tukaj ima 1 Mr. Ford svoje gozdove; nad ^ pedeset milj nič drugega raz-JI ven gozda.
>	Nekako ob štirih pridemo na
>	Copper-Range, Slovenski Calu-
-	met, Mich. Tu postavimo svoje
-	šotore; jaz pri Father Sprajcar-i ju, Muhicheva družina pa pri , Lenaršichu; Mrs. Lenaršich je
njegova sestra: Še isti večer me i. je odpeljal Father Sprajcar na
-	Eagle Harbor, kjer sem videl
-	prvič v življenju1 Baragovo cerkev.
: Torek je bil dan; obiskov, e ravno tako tudi sreda, Mr. Mu-hich, star Calumetčan, je hotel k obiskati svoje znance. Od zju-e» traj do večera smo se vozili od ;i hiše do hiše, povsod smo bili pri-J jazno sprejeti. Večkrat sem že e slišal o gostoljubnosti Calumet-a čanov; sedaj sem se pa sam e prepričal, da je vse gola resni-5 ca. Obiskali smo tudi razne na-e selbine; Mohawk, Copper t- Harbor, Gay, Lake-Linden, /- Ilougton, kjer deluje Monsig-li nor Režek že leta in leta. Han-i cock je zelo prijetno mesto, ti Oceola, Laurium, Red-Jacket,
ramarack, to se pa vse skupaj \ Irži. Sama prijaznost, kjer se c •lovek pokaže.	s
Vrhunec presenečenja je bilil / sredo zvečer. Nekako ob sed-, t nih zvečer se zopet vstavimo £ pri Lenaršichu. Ljudje priha- 1 jo, vsak ima nekaj pod pazdu- i ho. Kaj pa to? Jaz pa še ne; 1 abrit. Takoj dobim vse potreb- s no in ajns evaj, sem bil gotov. < Danes je "Surprajz parti" za 1 Milwaučane. Mislil sem si, Mu- ' hichevj so poznani, saj je zanje. ■ Tudi za vas, ker ste nas prvič obiskali, so nekteri rekli. Pre- : cej je prostorna Lenaršicheva • hiša, pa je bila vse premala. Zabave je bilo dovolj do zgodnjega jutra. Našteti vsa imena, : vzelo bi preveč prostora. Opro- : stite, da se vam skupno zahva-limo. Ne bomo vas pozabili. ' Ko je prišel čas smo se razšli, kamor smo že spadali. Jaz sem ; prenočil dva večera pri Mrs. Gazvoda; Father Sprajcar je : bil po opravilih v Iron-Wood.
Prijazna je Calumetska na- > selbina, lepa je cerkev sv. Jožefa; lahko ste nanjo ponosni. Zelo ste bili gostoljubni in pri- ' jazni do naše kompanije, Bog vam povrni. Da bi se še delo , odprlo. Na svidenje.
Izletniki iz Milwaukee.
-o-
KDO IMA DOBIČEK OD NRA
Milwaukee, Wis.
Delavci v Milwaukee nimajo veliko ali nič koristi, nekateri drugi pa celo precejšnjo škodo od National Recovery Act. Korist pa imajo razni trgovci, gro-| ceristi, mesarji itd., ki dvigajo cene z vsakim mesecem. Ne bo dolgo, ko bodo cene vsemu blagu kot so bile štiri leta nazaj, ko je bila še prosperiteta v deželi. Seveda, trgovci ne poslušajo delavcev in jim ni mar, koliko ti zaslužijo po novem sistemu. Pač pa pridno gledajo v angleške časopise, kjer venomer trobijo o došli prosperite-ti, kar pa ni niti polovico res, kar tam poročajo. Časopisi namreč poročajo, da se prosperiteta vrača in da bomo- kmalu tam, kot smo bili pred štirimi leti. — Ako katera kompanija poroča, da je vzela na delo 50 delavcev, uredniki takoj pripišejo še eno ničlo, da lepše izgleda, in to gre vedno tako naprej. Nikoli pa angleški časopisi ne poi'ocajo koliko delavcev katera kompanija odpusti
od dela za nedoločen čas. Niti ne poročajo, kako se ravna z delavci po tovarnah, kjer morajo delati nad svoje moči in za sramotno nizke plače. Vsakdo mora delati za dva, če hoče da bo njegov "bos" z njim zadovo-J ljen, če pa ne, pa ven z njim, na cesto med tisoče, in najme drugega. Tako je dandanes povsod po milauških tovarnah. — Kdor dela pač sam najbolje ve.
Že celj mesec se je pisalo, kako strogo se bo postopalo s tistimi delodajalci, ki ne bodo sprejeli Rooseveltovega programa do 15. avgusta. — Zadnji teden se je poročalo, da bo okoli 500 oseb, moških in ženskih, hodilo od tovarne do tovarne preiskovati razmere med delavci in delodajalci. Meni se zdi, da je bilo to samo na pa-: pirju. Na W. Bruce St., kjer tudi jaz delam, je industrijski street, kjer je največ tovarn in lesnih skladišč, pa nimajo še nikjer na oknih plavega orla. Razmere po teh tovarnah so
■	sedaj take kakor so bile in tudi plače so še vse po starem.
t Nobenega znamenja pa še ni,
-	da bi bile kake spremembe. . Kakor vse izgleda, bo kmalu
■	vse potihnilo in bo ostalo vse
-	po starem. Delavec bo pa veli-i ko na slabšem kakor je bil . pred par meseci, ko so bile .živ-. ljenjske potrebščine veliko ce-, nejše kakor so sedaj. Kateri
-	ima družino, bo moral delati . skoro celi dan, da bo svojo dru-. žino enkrat na dan nasitil s , krompirjem, kajti "pek" tega i stane (50 do 70c v Milwaukee, . vreden pa ni niti 30c. Kje sc ; pa potem še druge potrebščine? Srečen je danes ta, ki ima
. stalno delo pri samaritanskih . "bosih", ki so sprejeli Roose-, veltov program, od katerega . imajo tudi delavci dobiček.
•	Kaj bo s temi delodajalci, ki
*	dosedaj še niso sprejili in nočejo nič slišati o plavem orlu
■	in Rooseveltovem programu. Kaj bodo storili z njimi, narr
1 bo pokazala bodočnost in bon . pozneje kaj poročal.
' Zadnjo pomlad je governei 1 Schemeden izjavil, da v tem le-} tu ne bo imela država Wiscon-" sin razstave, kakor jo je imek druga leta, s čimer bi prihra
-	nili $25.000. Sedaj so pa mož e je v Madison že drugega nine
I	nja. Oni pravijo, da so se čas
-	že izboljšali, zlasti v Wiscon v sinu in jako lepo bi bilo, ko' b
-	imeli razstavo kakor druga le '> ta. Zato bo letos, kakor vsaki
II	leto zopet razstava, ki se za 0 čne 27. septembra in bo tra
jala en teden, kakor po navadi Tudi našemu županu se sla 3> ba obeta. Njegovi nasprotnik d so dobili 40.000 podpisov o< volilcev, katere bodo izročil u sodni ji s zahtevo, da se v jese 'i ni vrše volitve za župana, če a tudi ima še tri leta predno po 0 teče njegov rok. Mr. Danie i- W. Iloan se čuti užaljenega ker so v njegovem kabinetu ta i- kj njegovi nasprotniki, ne pc )- mislijo pa ne, da bodo izvan J- redne volitve stale kakih $75 ti 000", kar nikakor ni mala svotč
r---..-f ^
in vzdržavati, se bodo s hvaležnostjo spominjali vas, da so imeli dobre in skrbne starše, ki so gledali' in skrbeli za bodočnost svojih otrok.
Predvsem pa še en klic ameriškim Slovencem: Dajte svojim otrokom kjerkoli to mogoče katoliško šolo! Po naselbinah pa, kjer imajo slovenske farne šole, ni mesta za slovenskega otroka v drugih šolah, kakor v teh. Za Slovence so zgrajene slovenske farne šole in Slovenci bi se morali tega zavedati. Bodimo zavedni katoličani in podpirajmo svoje — to kar je naše, kar je slovensko, kar je katoliško!
Slovenski starši ne prezrite svoje velike dolžnosti, dati svojim otrokom katoliške vzgoje.

Lemont, 111. L<
m
Takoj ko je prišlo v javnost, k j da smo preložili slovesnost bla- z goslovitev lurške G rote od 27. d avg. na 3. september, so pri-i čeli prihajati izrazi obžalova- n nja zavoljo preložitve. Mnogi o pravijo, da so imeli vse urejeno ri za polet v Lemont 27. avg., C nedeljo pozneje pa da ne bodo n mogli. Mnogi dostavljajo, da d jim je jako žal, ker bi iz srca si radi prisostvovali naši slavno- k sti.	t<
Odkrito povedano, tudi nam n je skoraj žal, da smo prestavili, s-Nismo pa mislili, da bomo s d preložitvijo tako malo ustregli, s Toda sedaj se več ne da poma- u gati. Kdor ne bo mogel priti k n nam to nedeljo, bo pa skušal najti drugačno priložnost, da pride na naš grič.
Sicer se pa zdi, da tudi dru- c gače ni vse tako kot bi želeli £ mi in naši prijatelji. Mi bi radi r pokazali takrat nekaj lepega t in to ne samo grote, ki se sicer r ' dobro obnaša, temveč tudi raz- g ne nasade okoli nje, ziasti pa j J i čedno preurejeno jezero. Zato i
delamo tam okoli s polno paro | te zadnje dni. Ali mori nas ( grozna suša in uničuje zelenje 1 in cvetje vsenaokrog, da ne mo- } . remo doseči uspeha kot bi radi. ^ . Tudi jezerce, ki bi imelo po na- j črtu pokazati prav lepo sliko, ] zadnje čase precej hitro usiha. ( Doslej je dobro držalo vodo in se vidi, da v normalnem poletju
]
' ne bi izgubljajalo vode. Letoš- . ' nje leto je pa tako suho kot do- ^ slej še ni bilo nobeno, kar smo
i
v Lemontu.
L	. ]
Tako vidite, nam gre s pri-
pravami za blagoslovitev kar i i precej navskriž. Kljub temu m ^
onemu hočemo vztrajati do
i konca in storiti, kar se storiti
-	da. Morebiti bo pa končni : i uspeh boljši kot se da pričako- i • vati po teh slabih znamenjih. i i Naj še omenimlo, zakaj se-
i	nam je zdela nedelja pred
L" — Skoro bi bilo boljše še po- i
-	čakati za volitve do drugega :
" leta.
\
Mestni odbor je dal poročilo
-	o uspehih pri novoustanovlje-
-	nih pivotočilnicah v Milwaukee,
ii	ki ima sedaj 2.300 pivotočilnic,
-	ki morajo plačati za dovoljenje ii točenja piva po $100.00. Dela-!- jo pa že načrte za višji davek o na licence za točenje piva v
prihodnjem letu in sicer na t- $500.00. Pravijo, da pride i. "wiska" nazaj in potem ne bo t- preveč $500.00 za licenco. Pi-:i votočilci pa pravijo, da bo po-d tem še slabše, ko pride wiska ii nazaj. Mogoče. Sedaj kateri še lahko goljufa pri munšajnu, ?- katerega si sam kuha in potem )- prodaja, ali ga pa poceni do-;1 bi. Če pa pride "wiska" nazaj, i, bo predraga in enako bo pre-i- draga tudi licenca, kar bo po-)- žrlo vse, kar bi pivotočilec do-i- bil lahko za svoje delo in mu .- nb bo za trud nič ostalo. — Toil. rej, kakor se sedaj govori, se
ibor Day zlasti primerna za ašo proslavo. Ena stvar je to, er smo mislili, da bodo ljudje avol[jo državnega praznika rugi dan lažje prisostvovali ečerni rimski procesiji. Pa to i vse. Rekli smo že enkrat, da b tej proslavi mislimo pouda-iti idejo svetega leta. Sveti »če ob proglasitvi svetega leta, iso mislili samo na duhovne obrote svetega leta, temuč s že v pričetku letošnjega jta poudarili, da upajo od 3ga svetega leta tudi izboljša-je gospodarskih razmer, zlati več dela in več zaslužka elavskim slojem. Vse kaže, da e ta napoved svetega Očeta resničuje, čeprav ne kar čez
LOČ.
Prav primerno je torej, da e ravno Labor Day ali nedelja »red njim v tem svetem letu ibrne v nekak zahvalni dan. 'e cela leta so razni preroki lapovedovali prihod prosperi-ete, češ, da že čaka za oglom, )a se niti njena senca ni hotela kloniti izza ogla. Sveti Oče ob iroglasitvi svetega leta niso nogli naprej videti, kako se bo /se preobrnilo v javnosti, ven-lar so z zaupanjem na pomoč )ožjo v svetem letu napovedali ioljše čase. Priznati moramo /saj to, da so nekaj zadeli. Zato je na mestu, da se o priliki de-avskega praznika ta misel pou-Jari.
Udeleženci naše slavnosti laj bi torej imeli to pred očmi n na ta način, čeprav tako zelo' laleč od Rima, doživeli v srcih vsaj nekoliko svetoletnega L-azpoloženja. To bo popolnoma v smislu papeževih namenov, zavoljo katerih je bilo sve-;o leto proglašeno.
Kdor more, naj pride in postane takorekoč svetoletni romar. Spričo te ideje so razni drugi oziri le malenkost.
Oo. frančiškani.
Ig nič ne obetajo dobri časi z«1 naše pivotočilničarje. — Pozdrav vsem ki berejo Ameri-kanskega Slovenca.
G. W. R-
-o-
MORATORIJ ZA MACHA-DOVE DOLGOVE
Havana, Kuba. — Državni zakladničar je napravil n» predsednika Cespedes apel. naj proglasi moratorij na vs« dolgove, ki jih je za državo napravil bivši diktator Macha-do. Država je v skrajno zmedenem finančnem položaju! nihče pravzaprav ne ve, kolik1 so njeni dolgovi; vendar, kolikor se more dognati, znašaj0 obresti in amortizacija mesečno do poldrugi milijon dolarjev, kar je strahovito breme obubožano deželo, katero skuša zdaj nova vlada gospodai*' sko obnoviti.
-c,-
Najzanimivejše vesti «o * A.ir.er. Slovencu: citajfe k» I
DENAR
pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
Za $ 3.00 ............ 125 Din	Za $ 5.00 pošljite....? 5.75
Za. $ 5.00 ............ 215 Din	Za $10.00 pošljrtc....$10.^
Za $10.00 ............ 455 Din	Za $15.00 pošljilc....!^0
Za $11.00 ............ 500 Din	T.a $2tf00 pošljite....^'
Za $20.00 ............ 940 Din	Za $25.00 pošljite...^-^
Za $21.75 ............1000 Din	Za $40.00 pošljite.-^
Za $5.0.00 ............2355 Din	Za $50.00 pošljite...^1-2
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
John JericH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO,
t*2)]
Torek, 29. avgusta 1933.
AMERICAN SKI SLOVENEC
Stran 8
'BELGIJSKA VAS" NA RAZSTAVI.
SIROM JUGOSLAVIJE
Eno najlepših mesi na chicaškj svetovni razstavi je takozvana belgijska vas, posnetek
belgijskih krajev. Slika kaže del tega razsiavnega prosto: a.
Ti'iipelce otroka v vod: ! r
PolsnSki otroci so v Rinkaii j n v Savi našlj trupelca otroka, ki r je gotovo ležalo že več clni v j vodi. Po raznih zapiskih, ki sol jih napravili litijski orožniki so' ugotovili, da je utopljenka 21 ^ mesecev stara Maricka Peter-nelova, hči kurjača iz Vikert " pod Šmarno goro. Dekletce ki je padlo v Savo so doma- že j' več dni pogrešali.	;
-o-
Vodovod grade
V	Prapetnem pri Hrastniku grade vodovod, ki ga bodo naj- t brže letos dogradili. Vodovod 1. bo stal občino 200.000 Din. Za 1' približno toliko je občina pro- č dala Inatovo graščino, da ne bo ^ treba ljudem prispevati tako svote, ker že tako trpe pomanjkanje.
-o--
Radi nesrečne ijub^jsni j«
V	nekem vinotoču na Mi- i klavškem hribu blizu Oc»ljn ri t je pognal 201etni trgovski vaje- < nec Tonček Guzej iz Celja ' kroglo v glavo na desno stran t senc, da mu je na drugi strani < izstopila. Baje je tega kriva ne- A srečna ljubezen.	1
-o-
Padec z drevesa
Iz Ptuja poročajo, da je v Vurbergu padel na domačem vrtu s hruške mlinar Jožef Horvat in se zelo nevarno poškodoval.
Duhov ska vest
Na župnijo Žiri je bil pred kratkim umeščen za župnika on-dotni kaplan Ivan Pečnik.
-o-
Nesreča otroka
V	vasi Kumnišču pri Šmarju nižje Ljubljane so pri posestniku Erjavcu rezali slamo. Okoli slamoreznice se je vrtela domača triletna hčerka, katero je ' stroj zgrabil za krilce in jo pričel vrteti ter jo večkrat zasukal
I okoli, preden so jo mogli rešiti, i Pri tem se je otrok večkrat zadel ob železno ogrodje in zaclo-j bil hude notranje in zunanje po-, škodbe.
t
■---o--
Obsojena
Na dve leti strogega zapora je bila pred mariborskim sodi- j ščem obsojena Antonija Grd j a J iz Cogetincev. Omenjena je bi-! la zaposlena pri Jožefu Frasu v Vanetincih, kjer so pretakali vino. Približal se ji je Jakob Par, ki je silil vanjo. Dekle je v jezi hotelo zamahniti z moti-ko po roki vsiljivca, pa je mo-tika zadela glavo, nakar je sledila kmalu smrt.
-o-
Napaden
Matevža Janko iz Bršljina
Begunje, v augusta. — Prelep; gorenjski kot okoli Radovljice se je nadvse skrbno pripravil za veliki praznik, ko je nadškof dr. Jeglič ponovil v svojem rojstnem kraju Begunjah biserno sv. mašo. Sprejem nadškofa pa je bil tako lep, tako prisrčen in tako navdušen,
kakor podobnega tukaj še niso
zlepa doživeli. Tekmovalo je
kljub delavniku, ko je sedaj j lajveč dela na polju. Nadvse, menitno pa so se postavili vrli gorenjski fantje, ki jih je bilo j )koli 150 v tipičnih gorenjskih narodnih nošah. Fantje so pri. iezdili na okrašenih konjih ter 50 obenem s skupinami deklet, oblečenih v narodne noše, ki so bile na vozovih, nudili prav pestro sliko. Fantje v narodnih nošah in na konjih so bili iz Radovljice, Begunj, Mošenj in nekaterih drugih vasi. S pristnim gorenjskim ukan jem so fantje prihajali na leški kolodvor. Ko pa je privozil ljubljanski vlak in je nadškof dr. Jeglič izstopil, ni bilo navdušenih pozdravnih klicev ne konca ne kraja.	J
Nadškofa dr. Jegliča, ki ga je] spremljal generalni asistent Jezusove družbe p. dr. Pre-šern, je pričakovala na peronu skupina duhovnikov radovljiške dekanje ,z dekanom g. Jakobom Faturjem na čelu ter postanjenačelnik g. Žurelc. Ko je nadškof dr. Jeglič izstopil, mu je izrekel dekan g. Fatur prisrčno dobrodošlico, izražajoč veselje ob njegovem prihodu na domača tla, in ga pozdravil v imenu duhovščine radovljiške dekanije, ki ga ima v neizbrisnem spominu.
V imenu begunjskih fantov
je ob prihod«' na peron pozdravil nadškofa g. Jože Resman iz Žgoš, ki je bil tudi oblečen v narodno nošo. Krasni pozdrav pa je nadškofu izrekel v narodno nošo oblečeni akademik g. Gojmir Fister iz Radovljice:
"Prevzvišeni, oče naš, apostol miru in življenja, glasnik ljubezni in vstajenja, Gorenjci vas toplo pozdravljamo. Oče — ne beseda — vsa tiha pesem v nas, pesem ljubeča, znojna pa živa — naj bo vam iskrenosti naše priča. Še več kakor oče ste — duša naša — svetilnik ob morju življenja, ki kažete k Bogu nam pot odrešenja! Naše srce ste, vir moči in si-eče, ki lajšate ure nam težke, trpeče. Naš razum ste: celo je nase življenje v molitvi pravo čutenje, v Bogu večno vstajenje. O, v nas ste ves in mi z vami, pa vsi v Bogu — velikem očetu.
ni mašnik, škof in rojak, is- 1 kreno pozdravljen sred rodnih trat!" Dalje so napisi: "Lepa Vaša vsa so biserna dela, vedno v Slovencih bodo živela!" Na župni cerkvi pa je napravjjena velika letnica iz zelenja 1873-1933, pod njo pa je napis: "Kristusu Kralju, Zveličarju src kot Vaša naj vsa nam ljubezen velja !"
Doma!
Sredi vasi je mala deklica Tinca Gašperinova pozdravila nadškofa z daljšo in lepo dekla-movanko. Nato je prisrčno pozdravil v imenu vse fare nadškofa župnik g. Franc Gornik,; dalje župan Dobida, dalje učitelj Bulovec, v imenu Katoliške-akcije in Katoliškega prosvetn nega društva organist Zrnec, nato pa tudi posamezni prebivalci. Nadškof se je takoj spo-; mnil pri tem ali onem, češ, "saj. smo sosedje'. Pri sprejemu je bila zbrana vsa šolska mladina, četa gasilcev v uniformah in članstvo cerkv. organizacij in kongregacij. Po prijaznem razgovoru je nadškof z vso duhovščino in vsem prebivalstvom na- J daljeval peš pot proti župni cerkvi sv. Urha, ki je bila vsa okrašena z venci zelenja. Pred j cerkvijo je nadškofa pričako-, vala večja skupina deklet v narodnih nošah, ki so nudile izredno pestro sliko. Pri prihodu v cerkev, ki se je takoj napol-' nil a s prebivalstvom, je domači cerkveni zbor krasno zapel nadškofu: "Mašnik biserna, pozdravljen." Pred Najsvetejšim so sledile kratke molitve, ki jih je molil naprej župnik g. Gornik., nato pa je nadškof podelil vsemu prebivalstvu svoj škofovski blagoslov.
Nadškof se je nato malo odpočil v žiupnišču, še nocoj pa j je obiskal svojo rojstno hišo, ! katere domače ime je pri "Po-gorevčku."
Za današnje slavnosti — biserna maša bo ob 10 — se prebivalstvo z vso vnemo priprav«
PO REVOLUCIJI POBESNELA HAV ANA
so prepeljali v kandijsko bolnico vsega poškodovanega po glavi in životu. Zlomljeno ima tudi rebro na levi strani. Nihče ne ve, kdo ga je tako zdelal.
--o--
Pridelke kradejo
Kmetje v okolici Celja ceh-noči straži j o svoja polja, ker neznani tatovi kradejo z njih
razne pridelke.
-----------
Nezgoda
Franc Šinkar, 30letni gozdni čuvaj iz Marija Gradec, jc na potu skozi gozd ta^o nesrečno padel, da se mu je sprožila puška in mu je šla krogla skozi leve. roko.
Riziko dela
Iz Babnega polja pri St strem trgu na Notranjskem so pripeljali v ljubljansko bolnico .'.-> letnega tesarja Tonete ča, ki si je s pkmkačo rsridal koleno.
ČudodeUa zdravnik »opež zdravi
Poročali o je že bilo o čudodelnem zdravniku inž. Kaudi iz Zagreba, ki je brez zdravil ozdravljal bolnike, dokler mu 'oblasti niso tega prepovedale. Zagrebški meščani in kmetje iz okolice so pa pri banski upravi dosegli to, da Bauda zopet zdravi. Bauda zdravi brezplačno, in brez zdravil.
WOMIWS FAIR j SOLDIER FIELD
STABTS FrMuy Aiterawoa n«*! Twice BJwIly *« Septt. J o
I 55,800 egc
SEATS	.
Jezdeci-prvaki iz vseh delov Zed. držav in Kanade bodo nastbpili pri vsaki predstavi,
•	da postanejo deležni nagrad,
znašajočih $50,000. Vsa pota vodijo do Soldiers F-ielda.
....................min m.....i wipww——i— i min...............
I	_ ^ ||M| ' ^ ........| |
NOVI ZEMLJEVID JUGOSLAVIJE
•	ki kaže novo politično raz-; predelbo Jugoslavije, v ba-| novine je na razpolago v_ na-I si knjigarni. Zemljqvid kaže
! j banovinske meje, kar je važ-" j no za vsakega, da vidi, ka-1 j! ko je njegova rojstna domovina razdeljena v nove poli-
i
lične uprave. Mnogi med na
1 mi v Ameriki nimajo niti poj-
' ma o novih banovinskih i ;
upravah. Ta zemljevid jim bo vse pokazal in pojasnil v tem oziru. Stane s poštnino vred samo 30c. Naroča se pri Ksajigarna Amerikasski Slovenec, lS49-West Cermak Rd. Chicago, 111.
Društvo
'Si IRONSMA'
V oradii "Amer, Slovenca'
—lahko kupite Money Or dre od American Express Company;
—lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu;
—lahko plačate vaše račune sa luč in plin;
—lahko •dobite raznovrstne informacije kot:
—o potovanju v stari kraj, cii kamor kolip
—o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj i-/ starega kraja;
—o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških;
—izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik
Se priporočamo!
Amerikanski Slovenec
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURQ, PA.
Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovcnee in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ,ko oboli, naj sc. takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob uri popoldne v lastnem prostoru.
Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Tlcustan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16. Strabanc, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa.
Slika kaže prizor pred neko pekarno v Havani, Kuba, in sicer neposredno po padcu TPflachada. Lačne množice so navalle na pekarno in jo oplenil e.
1S49 WEST 22nd ST.,
CHICAGO, ILL.
........~ ' f
Tvoj nedeljski tovariš. |
TEDENSKI KOLEDAR.
4	Pondeljek — Sv. Roza Viterbska.
5	Torek — Sv. Lovrenc, škof.
6	Sreda — Sv. Elevterij, opat.
7	Četrtek — Sv. Regina, dev., m;uč.
8	Petek — Rojstvo BI. Device.
9	Sobota — Sv. Peter KI aver. 10 Nedelja — Sv. Nikolaj.
Rev. J. C. Smoley:
TRINAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Kristusu Gospodu so nekoč iz daleka prosili deseteri gobavci in klicali: "Jezus, Sin Davidov, usmili se nas!" In Gospod jim je rekel: "Pojdite in pokažite se duhovnom!"
Zakaj jih je pač poslal k duhovnom? Bila je Mojzesova postava, da je moral vsak gobavec, ki je, bil ozdravljen, se javiti duhovnom, cla so ga proglasili zdravim in čistim. Gospod je hotel, da se temu zakonu gobavci pokore; zato pokorščino so dobili tudi plačilo: "In zgodilo se je, ko so šli, so bili očiščeni."
Še sedaj pošilja Gospod vsakega, ki je v kakem grehu, k duhovnom. Lahko bi bil ustanovil odpuščanje grehov drugače: J Kdor greši, naj v duhu spozna svoje grehe pred menoj, pa mu j i bom odpustil. Pa ni tega storil; oblast grehe odpuščati je dal J duhovnom: "Komur bote grehe odpustili, so jim odpuščeni', in 1 "Karkoli razvežete na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih".
K duhovnom pošilja Gospod človeka-grešnika; ta hoja, ta . spoved je pa za marsikogar kamen izpodtike. Nočejo hoditi kp spovedi. Zakaj? Vzroki so razni: napačna sramežljivost, pomanjkanje pravega kesanja, ponižnosti in trdnega sklepa.
Napačna sramežljivost ovira mnoge, da ne gredo k spovedi. Mnogi bi radi šli k spovedi, radi bi se otresli grehov, pa jih je sram pred ljudmi, da bi jih videli pri spovednici. Skratka, sramujejo se Kristusa Gospoda. Kako napačna, kako nesrečna sramežljivost! Odlaša in odlaša, dokler končno ni prepozno, čaka : na bolniško postelj. . . Drugi se sramujejo zopet duhovna, boje se njemu povedati svoje grehe. Cemu bi se bal duhovna? Vsaj mu ne poveš nič novega, duhoven ne pričakuje, da bo v spovednici kaj lepega slišal, pač pa je pripravljen poslušati tvoje grehe. On je zdravnik, ki ti hoče ozdraviti dušo. Ni se sramovala Marija Magdalena, da je prišla v farizej evo hišo in padla k nogam Gospodovim, ni bilo sramota za Petra in Pavla, da sta spoznala svoje grehe. Tako tudi nas ni treba biti sram, da se spovemo svojih grehov.
Mnogokrat ljudje nimajo pravega kesanja in ponižnosti; imajo same sebe za dobre, poštene ljudi, vsaj jim — tako si pravijo — vest ničesar ne očita, česar bi se morali spovedati. Ti so Sodobni farizeju, ki se je bahal: "Gospod zahvalim te, da nisem, i 4akor drugi ljudje, kakor prešestniki, razbojniki, ali kakor je ta cestninar. Sv. Janez pravi: "Če pravimo, da nimamo greha, goljufamo sami sebe."
Drugi pa nimajo trdnega sklepa, da bi se poboljšali in radi tega ne hodijo več k spovedi. Mislijo, da imajo čas za poboljša-nje. Kedaj? Ko bodo stari? Bodo li dosegli starost? Na smrtni postelji? Takrat hoče človek svoje življenje poboljšati, ko že gre iz življenja. Morda se kdo zanaša na to, da se bo spo-koril, kakor se je desni razbojnik? Sv. papež Gregor pravi: "Ta Gospod, ki je skesanemu grešniku obljubil odpuščanje, ni obljubil zakrknjenemu grešniku jutrišnjega dne."
To so ovire, ki branijo človeku, da ne gre k spovedi. Videli ste, kako so malenkostne in nevarne. Pojdite in pokažite se duhovnom, kliče Gospod. Hodite radi k sv. spovedi, da bote ostali čisti in dosegli svetost življenja.
NADŠKOF DR. JEGLIČ V SVOJI ROJSTNI FAEJ
Navdušen sprejem v Lescah, Hlebcah in Begunjah — Mladina se zgrinja okrog nadškofa
■	vse, staro in mlado, -možje in
•	žene, fantje in dekleta do naj-
•	mlajših in najmanjših, da pri-i pravi nadškofu dostojen spre-r jem, takšen, kakršnega njihov
■	največji rojak t,udi zasluži.
t K prihodu vlaka, ki prihaja - ob pol 6 na Lesce, se je zbralo.
več tisoč ljudi
1 iz Radovljice, Lesc, Begunj in i drugih sosednih krajev. In to
1 dfii do JUGOSLAVIJE
z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU
BREMEN • EUROPA
POSEBNI VLAK ob parniku v Bremorhavenu u:.;£i ::ido udobno potovanje v LJUBLJANO. Izbomc železniške • t-.^i iz Cherbourga. — Ali potujte z ekspresnira parmkom CDLUiVi-BUS.
Za podrobnost! vprašajte kateregakoli -fofejncvn«»•!••» »li
NORTH GERMMl 1L0Y&
S5SSS 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL.
Z vami gremo — da jutri dari- j tev spet obnovimo — daritev, slovenskega naroda Bogu."
Tako kakor pred kolodvo-i rom, tako je stala tudi sredi trga Lesce velika množica ljud-; stva, ki je navdušeno vzklikalo j nadškofu. Nadškof je prijazno odzdravljal ter je blagoslovi!! množico.
Iz Lesev se je mecl ivonenjem zvonov razvr: krasen sprevod skozi vas Hlebce v Begunje. Spredaj so jahali postavni gorenjski fantje v narodnih nošah in na iskrih konjih. Nad-, škof se je peljal v okrašeni kočiji. Za njegovo kočijo so se pe-. ljali vozovi s fanti in dekleti v narodnih nošah, sprevod pa je zopet zaključila konjenica v narodne noše oblečenih fantov. V sprevodu je jahalo okoli 150 fantov.
Pred vasjo Hlebce je stal krasen mlaj z napisom:
"Pozdravlja Te tisočkrat naša domača vas!"
Sredi vasi je bilo zbrano prebivalstvo in pet malih deklic je nadvse ljubko deklamiralo pri-godno pesmico ter mu izročilo lep šopek lilij. Nadškof se je prijazno razgovarjal z mnogimi vaščani, s starimi in mladimi, in. se sem in tja tudi pošalil. Ginljiv je bil prizor, ko je bila nadškof a predstavljena najstarejša vašČanka, 97-letna Marjana Valantova, po domače Vog-nikova. Škof se je prijazno razgovarjal z njo in blagoslovil nadvse srečno ženico.
Že v Lescah so igrale nadškofu na licih solze. Nadškofa ginjenost pa se je stopnjevala ob sprejemu v njegovi domači vasi, v Begunjah. Begunje so vse v mlajih in napisih. Vsaka hiša je okrašena s cvetjem in zastavami. Najvišji mlaj je visok 45 metrov in so se begunjski fantje pošteno potrudili, da so spravili to ogromno smreke v vas. Ob prihodu v vas je nadškofa pozdravil napis: "Biser-
lja in obljublja biti ta proslava ena največja, kar jih je katoliško bivalstvo Gerenjslce zadnje .čase priredilo.
-o----
ki jih ima v zalogi Knjigarna Am. Slovenca. SLOVENSKI MOI.ITVENIKI
"BOGU KAR JE BOŽJECA". priredil F. S. Finžgar,
Zelo pripraven molitvenik za moške, zl. obreza ... 85c
KAM GREŠ, trde platnice z zlato obrezo...................... 1.00
MC LITE BRATJE, velik tisk, zelo pripraven za starejše ljudi, vendar primerne oblike za moške za
v žep. V usnje vezan z zlato obrezo........................................................1.25
l?nde>'a obreza ...........................................1........................................85c
Umetno usnje trde platnice, zL obreza........................................1.00
Umetno usnje vatirane plat., zl. obreza........................................1.00
Pristno šagren gladko usnje, zl. obr..................................................1.50
Pristno prešano šagren usnje, zl. obr..................................1.50
V	platno vez., zlata obreza........................................................................................75c
V	usnje vez., zlata obreza ........................................................................................1.00
Vatirane platnice, zlata obreza ........................................................................1.25
Bele koščene platnice, zl. obreza................................................................1 25
MARIJA VARH1NJA:
V	platno vezan ................................................................ 75c
Fino usnje, vatirane platnice ........................................ 1.S0
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
SLAVKO SAVINSEK
Povest z gorenjskih planin
Izpod Golice
Srečno so prispeli vrh sedla v pičlih dveh lirah, ko bi bil človek samotež prišel seveda dvakrat hitreje. Ali z ranjencem je križ. Mati Meta in Cilka spremita nosilnico še četrt ure čez mejo, kjer je strmina najhujša. Ko pa pot postaja složnejša, se poslovita tiho in hitro, ali tem prisrčneje.
Še precej časa gledata ženski za nosilnico in v srcih molita za srečno pot. Šele ko utihnejo koraki in vesta, da ima nosilnica najtežji del pota za seboj, se obrneta in odideta proti Suhemu vrhu, kjer dobita Terpino. Vsi trije skupaj zavijejo na Dobravo.
Bog je dal srečo tisto noč: srečno sta Tilen in Matija prinesla Matevža domov k sestri Majdi, srečno sta Meta in Terpina pripeljala Cilko nazaj na Hribarjevino. Ko je drugi dan Matija, ki se je podnevi vrnil s Koroške, proti večeru prišel k Hribarju in povedal Cilki o srečnem prenosu Matevževem, je blažen smehljaj spre-letel dekletov obraz in na Hribarjevini je zavladala sreča, ki je že dolge dni ni bilo .
DEVETO POGLAVJE.
Poletje je seglo s cvetočo in solnčno roko gori v gorenjske planine.Ali poznate poletje v go-liških pašnikih, pa dalje čez Rožico v Dovške Rovte in na drugo stran prav pod Lepi vrh do Medjega dola pod Stolom? O, če ga poznate, poznate raj na zemlji! Mehka, zidana, za dve pedi visoka trava požene in dozori po razsežnih senožetih; kakor žametaste zelene in pisane preproge leže posamezni parti med obrobij a jočimi jih gozdiči in grmovjem; vsaka trata je kakor z vencem ovenčana mlada deklica, razbrstena in razcvetena; črički čričkajo v njej v mraku in se v svate vabijo za noč. Drobne mušice se v rojih preletavajo nad njo in komaj slišno brni pesem poletnega večera nad planinami. Nebo, jasno in vse oblito s kraljevsko solnčno lučjo, se nizko doli sklanja na planine, odete v plašč poletja, kakor bi hotelo poljubiti vsako trato posebič, vsake travice posebej se dotakniti z rožnatimi ustni, v vsak grm posebej poseči n zlatim pogledom večerno zarje, v vsako vejo zase zazveneti srebrno pesem večerne zarje. In zjutraj, ko vsa dolina spi in se megle vlačijo po njej, je na planini že solnce, rosne kapljice na tratah bliščijo ko biseri in se smejejo v solnce, v jutranje solnce, v luč! Iz doline se kadi. Tu gori med skalami, ki leže razmetane sem-tertja med travo, pa vriska v zlato jutro mlada Četa koscev, druga na sosednjem rovtu, ji odgovarja veselo, sveže kakor bi vriski vreli iz naročja zemlje, iz naspane, z lužjo in toploto prepojene zemlje, iz prsti, ki so jo gore rodile in planine iz svojih skala nadrobile. V solncu zapleše kosa in šviga kakor biserna kača nad travo semintje. Ni smrtna pesem naravi, pesem kose. Je le pesem novemu življenju, ki že poganja pod dozorelo travo. Ker na planinah smrt ni smrt, ampak novo življenje. Ker so planine bliže nebu bliže božjemu obličju, bliže Bogu samemu in mu naravnost v oči rasto. Zato pa je Bog dal gorenjskim planinam poletje rovtov in poletje koscev in grabljic, dal večno pesem in sam vrisk, dal luči in solnca, kakor nobeni drugi zemlji ne in je ta gorenjski planinski svet svet božji. Kakor mehka, prosojna božja dlan je, vsak vrh je prst na njej, vsaka trata, vsak rovt majhna znojnica, ki skozi njo diše mati zemlja v zrak in solnce. Počivaš zato na rovtu kakor na božji dlani. Nate gleda
nebo in raz njega Bog in se raduje lepote, ki jo je v poletnem snu razmetaf na ta prelepi svet in pustil, da smeš stopiti nanj ti in na njem počivati!
Na vsakem rovtu so svisli za seno, poleg pa mala kočica kot kuhinja in shramba za posodje. Kar je Dolenjcu vinograd z zidanico, je Gorenjcu rovt s pislimi. Dolenjec hrani v zidanici vino, Gorenjec v svislih seno. Dolenjec pije v zidanici vino, Gorenjec solnce in božjo luč in vonjave posušenih rož in trav. Vriskata pa oba ves dan in prepevata, da odgovarja vrisk vrisku in pesem pesmi. Preden ležeta, eden v svisli na seno, drugi v zidanico na trdo postelj, pa molita oba k istemu Očetu, ki je obema dal: enemu od ognja in opojnosti vina, drugemu od ognja in sladkosti in opojnosti luči in cvetja. Ker ljubi oba enako in je dal govoriti obema najlepše; slovensko. In tudi da! obema moliti enako: otroško. Ali Gorenjec ljubi Boga za darovane rože in trave bolj od Dolenjca; šel je više gori, bliže k Njemu, da mu bolj iz bližine more gledati v dobroti j i vo obličje. In morda je Gorenjcu dal Bog zato trdo besed6 in hrastovo skorjo v zunanjost in obraz, da se ne prevzame vsled božje bližine in ostane kakor otrok v svoji otroški jecavi!
Z drugimi so tudi Hribarjevi v rovtu pod Jeklom. Najete imajo, ker oče in Janez sama košnje ne zmoreta, Cilka ne sama spraviti in grabiti. Mati so ostali za varihinjo. Zato so dali Cilki gospodinjiti na rovtu po mili volji in Janez pravi, da zna bolje od matere. Se pa tudi žene, da je veselje ž njo. Treba je. Saj mora skrbeti za roke, ki so vajene težko vzdigovati in jim prazna žlica ne gre rada v usta, ker je roka niti ne čuti. Zato pa tudi hvalijo Cilkino gospodinjstvo kar vsi vprek: Tinica, Polonica, Metka, Micka; pa še bolj Janez, Miha, Ciril, Štefan. Se očetu uide vesel pogled po otroku in se jim srce smeji, ko se kosajo z mladimi in se ženo ko dvajsetleten za koso v breg in je red za njimi kakor z britvijo pokošena. — Danes so pokosili in posušili gornji del desne plati. Pa ne samo to. Vse je že v svislih. Kako so pa tudi vlačili fantje vlake proti svislim. Vse močnejše vejevje na spodnji strani je okleščeno, veje porabljene za vlake. Vidiš, ravno se pelje Štefan z zadnjo vlako. Krepko drži daljši veji v močnih dlaneh, za njim pa se pelje na vejah cela gora sena, da misliš, zdaj zdaj se bo zavalilo nanj in ga pokopalo pod seboj. Toda Štefan trdno drži nazaj v seno naslonjen in spretno drsi v izglajenih čevljih vprek proti svislim. Če ga gledaš, meniš, da mu mora brzina vzeti sapo. Ali čuj; Štefan ti še vriska spotoma kakor bi balo vozil in pri svislih okre-ne celo vlako tako, da bi mu bil komaj kos kolesar na ravni cesti!
Pričeli so se zbirati okrog bajte. Iz nje se ne kadi več, ker je že do žerjavice pogorelo in je večerja že kuhana. Cilka je pogrnila široko senensko rjuho po travi, pripravila za osem oseb žlice in vilice ter vsakemu kos rženjaka, pa kozarec za mošt. Fantje se šalijo, dražijo dekleta, ona jim vračajo in kličejo Cilko na pomoč, če le katera ne more prav fantove pre-grizniti. In če še Cilka ne zmore, ali ne utegne, pritegnejo v pomoč očeta Hribarja, še rajši pa Janeza, ki mu nocoj teče jezik kot že davno ne.
Posedejo okrog rjuhe. Vsak na svoje mesto, že včeraj določeno. Oče molijo naprej, drugi za njimi.
(Dalje prih.)
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred« no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
NEBESA NAŠ DOM:
V	platno vezan ................................................................ 75c
Fi..o usnje, vatirane plat., zl. obreza..;..':!.:........ ....... 1.50
OČE NAŠ: Vatirane platnice, zlata obreza.................... 7jc
Bele koščene platnice, zlata obreza............................ 75o
RAJSKI GLASOVI: V platno vezan ............................ 75c
SLAVA MARIJI, spisal Rev. K. Zakrajšek, debelejši tisk. Vezane v umetno usnje, zl. obr......................1.00
Fino usnje vatirane plat., zlata obreza.................... 1.50
SVETA URA: V platno vezan ........................................ 85c
V	fino usnje, zlata obreza .......................................... 1.50
MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE:
SVETA POMLAD: Lepo vezan, zl. obreza.................. 75c
VEČNO ŽIVLJENJE, spisal Gregor Pečjak, doktor bogoslovja. Lepo vezan z zlato obrezo. Zelo praktičen molitvenik .................................................... 1.25
VODITELJ V SREČNO VEČNOST: V platno vezan .................................................................................. 75c
ZDRAVA MARIJA, molitvenik lepe oblike izdelan in vezan na več načinov in stane:
Mala oblika, zlata obreza ........................................................................................85c
Večja oblika, zlata obreza ....................................................1.00
Bele koščene platnice, zlata obreza........................................................1.00
Zlate platnice .....................................................................1.50
Vez., rdeča obreza ....................................................................................................................75c
HRVATSKI MOLITVENIKI
SLAVA BOGU, fine usnjate vatirane platnice, zl. obr. 1.75
UTJEHA STAROSTI, fino vezan, zlata obreza............ 1.50
VRTIČ GOSPODINJI, usnjate vatirane platnice, zlata obreza, pripravne oblike za v žep.......................... 1.50
Koščene -latnice, zlata obreza .................................... 1.50
ZVONČEC NEBEŠKI, fine usnjate platnice, zlata
obreza .................................................................................. 1.50
ANGLEŠKI MOLITVENIKI
TKE DEVOUT CHILD, (za otroke), male oblike.... 15c Boljša vezava s sliko na platnicah ............................ 25c
I ITTLE COMMUNICANTS PRAYER BOOK,
(za otroke) ....................................................................... 4SC
MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, (za
rnl-jše in starejše), zlata obreza .............................. 1.00
KEY OF HEAVEN, (za mlajše in starejše), v usnje
vezan, zl. obreza ............................................................. 7SC
V	boljše usnje vezan, zlata obreza............................ 1.00
Tino usnje, mehke vatirane platnice ........................ 1.50
Koščene platnice, zlata obreza, z lepo sliko na
platnicah ...................................................................... j 5Q
Koščene platnice s sliko na platnicah, znotraj na platnicah vdelan lep križ, lep molitvenik............ 1.75
THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE, v fino usnje vezan, zlata obreza ............................................................ 2.50
Usnje, rdeča obreza ........................................................ 2.00
Ko naročate molitvenike, vedno omenite, kako vrsto vezavo želite, da b j tako mogoče po želji ustreči vašemu na-ročilu. Naročilom je pridejati potrebni znesek v Money Orderu, bančnem draftu, v znamkah, ali v gotovini. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL
se obeta parnemu avtomobilu lepa bodočnost.
-o-
V RUSIJI JE 190 NARODOV
Po najnovejših podatkih živi v sovjetski Rusiji 190 raznih narodov. Pri tem so šteti tudi narodi, kj nimajo niti 1000 duš. To so n. pr. Gagauzi, ki so jih našteli v Rusiji 844. Narod Voda ima 705 duš, Negitajci 783. Docklani 556 in Sajoti samo 229. Poleg tega so našteli tudi narode, katerih število lahko izraziš z dvema številkama; tako je n. pr. Ajnov 32, Črnjenr skih Tatarov 12, Bošev 31, Ba-cijev 7. V seznamu je tudi en član plemena Buduhov. Nad 52% vsega prebivalstva je Rusov, Ukrajincev je 22%, Belo-rusov 3%, Judov 1%. Tatarov je v sovjetski Rusiji 3 milijone, to je 2%, Čuvašev 1.5 milijonov, Jermenov 2 milijona, Turkov okoli 2 milijona, Kazakov okolj 4 milijone, približno prav toliko Uzbekov, 2 milijona Gruzinov. Na daljnem severu živi 15.460 Samojedov, 163 Ostjakov-Samojedov, 240.000 Jakutov, 38.000 Tunguzov. Nemcev je v Rusiji 1.5 milijona.
NAJVEČJI DOK SVETA
Dne 26. julija, se je angleška kraljevska dvojica pripeljala an svoji jahti "Victoria and Albert" v Southampton. Tekom doopldneva sta prisostvovala krstu največjega doka sveta, v katerem bodo lahke gradili ladje do 100 tisoč ton. Krst je opravila angleška kraljica, angleški kralj pa je imel otvoritveni govor, ki so ga hkra-tu oddajale oddajne postaje. Novi dok je posebno uspela mojstrovina angleških inženjer-jev. Dolg je nad 1100 čevljev širok pa okoli 130 čevljev.
---o--
Z ELEKTRIKO NAD KOMARJE
Nekdaj so lovili škodljive žuželke z navadnimi svetilkami ter jih uničili. Kasneje so uporabljali obločnice in reflektorje ter končno tudi svetilke na živosrebrni plin. Doseženi uspe-
oddaja klic SOS. Uporaba te! oddajne postaje je silno enostavna. Zadostuje, da pritisneš na gumb in postaja že prične oddajati klic na pomoč. Postaji je dodana priprava, ki po svoji zunanjosti spominja na računski stroj in ki v treh do štirih sekundah določi zemljepisno lego ladje in jo oddaja na valu 600. Iznajdba se je pri poizkusu izvrstno obnesla.
•-o-
LADJE SE NE BODO ZIBALE VEČ
Na nekem francoskem par-niku delajo poizkuse z novo pripravo, s pomočjo katere bo mogoče preprečiti zibanje ladij in s tem tudi morsko bolezen. Priprava sestoji iz ogromnih plavuti, ki so pritrjene ob parnik pod vodo in ki jih lahko poveljnik ladje raztegne z električnim spojem. V trenutku, ko se prične ladja nagibati na stran, razširi kapetan plavut na nasprotni strani in ,s tem postavi ladjo zopet v ravnotežje. Izumitelj porablja pri tem isto načelo, ki ga že uporabljajo pri letalih.
-o--
Višje bitje. — Lahkomiselni otrok," je blagohotno pokara župnik svojo mlado služkinjo Angelico, ki jo je presenetil pri tatinskem sladkanju v jedilni shrambi, "ali veš, kdo je ono višje bitje, ki vse vidi in vse ve? Saj me razumeš, koga mislim?"
"Farovško kuharico Agato," se odreže Angelica.
NEKOLIKO O BRZOPARNI-KU "REX"
Parnil: REX, ki zadnje čase roži in nepretrgano redno do-važa prišlece preko morja, je uvrščen mea najnitrejše svetovne parnike in je eden izmed največjih svetovnih potniškin parnikov. Njegov tonaža znaša 51.075 ton. Ta parnik, ki ga tudi imenujejo krsliro italijanskih pomorskih ladij, je dolg 880 čevljev in 102 čevlja visok jambor. Štiri neodvisne grupe parnih turbin visoke napetosti, ki imajo 130.000 konj-
hi so bili v splošnem skromni, skih sil, ki gonijo štiridelne pro-Zadnje čase pa je imela Fran- pelerje, kateri ženejo ladjo do cozinja Germaine Gourdon ve- sedaj nedosegljive hitrosti, s like uspehe s kremenčevo sve- katero je parnik prevozil At-
tilko v zvezi z nekim drugim (izvrstnim) sredstvom. Gourdo-nova je namreč opazila, da privabi vsaka valovna dolžina oddajne postaje določene vrste žuželk. Pri mestecu Camargue v dolini reke Rone je delala poizkuse in posrečilo se ji je uničiti v teku 126 ur 140 milijonov komarjev. Pri drugem sličnem poizkusu, ki so ga napravili v državi Massachusetts so uničili tekom 5 ur kar 30 milijonov I komarjev. Gourdonova je izra-| čunala, da bi se dalo z izdat-| kom 300.000 frankov očistiti | pokrajino \i jzmeri 75.000 hektarjev! Priprava deluje 10 km daleč. To so brezdvomno krasni uspehi in upamo, da bomo imeli v kratkem moderno sredstvo proti škodljivim gozdnim in poljskim žuželkam, pred vsem pa proti nevarnemu povzročitelju "malarije. -o-
KJE SE ŽIVI NAJCENEJŠE?
V kateri evropski državi je danes življenje najcenejše? Na to vprašanje odgovarja neki francoski list takole: Živila so najcenejša v Španiji, obleka pa v Nemčiji. Če primerjamo Franciijo in Angllijo, moramo
lantik. v petih dneh in je končal svojo vožnjo nazaj v Italijo v šestih in pol dneh kljub temu, da se je vstavil v Gibraltarju v rivijeri Villefranche. Parnik ima 14 parnih kotlov, katere kurijo s tekočim gorivom. Njegova maksimalna po-sku&nja vožnja ni bila oficijel-no nikjer objavljena, vendar je znano, da je znašala nad 29 morskih milj.
Niti pa ni bila njegova hitrost niti njegova velikost, katero so mnogi občudovali. Največjega občudovanja in zanimanja v New Yorku je bila njegova brezhibna konstrukcija in enako zunanja, kakor tudi notranja. Javni prostori na parniku REX so izmed najlepših, da enakih nima noben drugi parnik. Zabavni saloni v prvem razredu, od velike dvorane pa do plesalne dvorane, enako tudi ozadje jedilnice in pa krov, je največji, kar jih je videti na sedaj vozečih prekooceanskili parnikih.
Parnik REX ima enajst krovov, po katerih lahko in udobno kreta 2000 potnikov štirih razredov kot; prvi, posebni-turistovski in tretji. Izdelan je bil od Ansaldo Ship Works v
reči, da je Anglija cenejša, vsaj
za obleko, dočim so v Franciji j Sestri, poleg Genove in je najcenejši čevlji. V Angliji je ce-
nejša tudi zelenjava, meso in nekatei-e vrste sočivja. Sladkor in premog sta v Franciji dvakrat dražja nego na Angle, škem. Meso je v Franciji za 10 odst. dražje kakor pred vojno, čeprav je padla cena živini za 25 odst. Ribe so v Franciji razmeroma dražje kakor 1. 1914, izjemo tvori edinole morski jezik.
-o--
SOS
Ruski inženjer Lanskov je sestavil radijsko postajo, ki avtomatično kliče na pomoč, to je,Roma.
večji potniški parnik ki je bil izdelan na sredozemskem morju. Podladje, ali temelj je bil postavljen 27. aprila 1930. V morje je bil pa REX izpuščen 2. augusta 1931 in je napravil svojo prvo vožnjo iz Genove v New York 27. sept. 1932.
Poveljnik parnika je Francesco Tarabotto, ki je popreJ poveljeval parniku' "Agustus. -največjemu motornemu parniku. Njegov glavni inženjer je poveljnik Luigi Riso, blagajnišk1 šef pa kapitan Luigi Presents j ki je bil poprej na parniku
Torek, 29. avgusta 1933. ^
'Bditi
AMERIKANSKI SLOVENEC
-nr
O TEM IN ONEM
AVTOMOBILI NA PARO
Zadnje čase so bili doseženi znatni uspehi v konstrukciji , parnih avtomobilov. Posrečilo se je konstruirati posebne parne avtomobile in avtobuse v taki obliki, da se na zunaj skoraj sploh ne razlikujejo od navadnih avtomobilov. Pri parnih avtomobilih rabijo kotle visoke napetosti, od 50 do 100 atmosfer, za gorivo pa služi ceneno olje. Parni avtomobili imajo kakor druga parna vozila več prednosti, motor se malo obrabi, ker deluje stroj z manjšim številom obratov, tek je zelo tih in miren, avtomobil lahko hitro poženemo, kar je važno zlasti v mestih, olja se porabi manj, paro pa lahko pozimi za segrevanje. Seveda pa imajo
parni atvomobili tudi svoje ne-jdostatke, ki pa njihovega pomena ne morejo dosti zmanjšati.
| Pri Dellingovih osebnih avtobusih na paro v Ameriki se nabere potrebna količina pare že v nekaj minutah. Ker znaša tlak v kotlu 45 do 50 atmosfer, tlak v valjarju pa 10 do 11, in ker je kotel smotreno izoliran, 'je enkrat segreti motor tudi j pri dolgem čakanju takoj zrno-1 .žen vožnje. Hentschel ima kotel [sistema Hiram Marini na 100 jatmosfer. Voda se za kotel znova pridobiva potom kondenza-Jcije v hladilniku, nameščenem slično, kakor hladilnik vode v navadnem avtomobilu. Ker se pri navadnih avtomobilih porabi mnogo bencina, ki je drag,