Poštnina plačana v gotovini
Sped. In abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Uto VIII. — Štev. 9 (151)
UDINE, 16. - 31. MAJA 1957
Izhaja vsakih 15 dni
Kitajski zidovi
v
Ze dolgo časa nam je bilo na jeziku, da bi spregovorili o zadevi, ki je za Beneško Slovenijo prav res življenjskega pomena. Ob tem imamo v mislih vprašanje obmejnega življenja in prometa.
Mi, katere je usoda postavila, da živimo ha mejah dveh narodov, se nehote spomnimo na tisto zgodovinsko zgodbo o nastanku kitajskega zida: pred preseljevanjem narodov je kraljeval na Kitajskem mogočni cesar Si-hu-ang-ti. Tako mogočen se je zazdel samemu sebi, da je mislil, da njegovo kraljestvo ne potrebuje °d nobenega soseda prav nikake pomoči; ®oto je zgradil ogromni kitajski zid, ki je odrezal »cesarstvo sredine« od vsega osta-kga sveta. Posledica je bila, da so Kitajci kulturno in gospodarsko zaostali, ker tiso smeli preko zidu in niso vedeli, kaj k pri sosedih dobrega in novega, še več : sam jim je vcepil mnenje, da je onkraj vse slabo in zanič, da žive na oni strani sami ničvredni sovražniki.
Nekaj sličnega kot za časa Šihuangtuja se je zgodilo tudi v Evropi, ko je prevladal slepi in sprva egoistični nacionalni dut, potem pa iz njega porojena strupena in napram vsakemu sosedu sovražna nacionalistična mržnja. Takrat in to je kilo po prvi svetovni vojni so se države ki narodi obdali z mejami, strateškimi in zastraženimi kakor s kitajskimi zidovi. Prehod iz države v državo je bil otežkočen °ii skoraj nemogoč. V žepu si moral imeti mogoče papirje, izkaznice in potne listino, pa saj je tako še danes.
Deli srca in žep
Ne samo, da se s papirji in pečati izka-H da si ti res tv, ampak tudi carinske meje so že od nekdaj, kakor tudi marsi-kod še danes, ovirale promet in gospodarstvo. Znano je, da so mitnice in carinarnice, dacarji in jinancarji v predrevolucijski Franciji in v stari Avstriji pregrajevali poti za vsako vasjo in mestom. Povsod izkaznica in dac! Seveda je vse gospodarsko življenje hiralo.
Ko so po prizadevanju ekonomistov, podobno kot so bili v Italiji znani Genovesi itl drugi, padle carinske meje in so države Vsaj v notranjosti tvorile carinske in davčne enote, so pa politiki postavili še hujše plotove med narodi.
S strogo neprehodnimi mejami so v nušem stoletju ločili duhove in srca, kot 40 v prejšnjem delili gospodarstvo in žepe.
najbolj so meje prizadele Slovence, ki k*Ve takorekoč na pragu med romanskimi *n slovanskimi narodi; meje, ki so jih potegnili preko nas po prvi svetovni vojni. Mišo sicer to bili visoki in široki kameni-« kitajski zidovi. Ponekod le tenka železna žica ali samo pobeljen kol loči srca in *čpe. Meje so razdelile sorodnike, ki so le slučaj daleč vsaksebi stanovali, a se niso leta in leta mogli pomeniti in uredili družinskih zadev. Sredi njive je zapičen hol kazal mejo in prisilil orača, da je do polovice oral, potem pa je moral plug obrniti in morda dve uri daleč na okrog pre-meje voziti, da ga je na drugem koncu njive zastavil v brazdo in zaoral še ostate Polovico do tistega nesrečnega mejnega ho la.
Ljudje so se smejali nad skoraj nevid-n°, a vendar res skoraj železno in nepro-^irno mejo. Take meje niso razdvajale le °°spodarstva in dobro sožitje obmejnih L^ebivalcev, ampak so tudi psihološko nalivale na politične in kulturne odnose držav in narodov.
Tako zastrupljeno ozračje je viselo kot temačen oblak zlasti na teh mejah med Jtalij0 in Jugoslavijo skoraj deset let.
Pamet in potreba zmaguje
Trav oddahnili pa so se vsi prebivalci ^mejnih krajev, tako Italijani, Furlani *°É Slovenci, ko je pri odgovornih oblastnih zmagal zdrav razum in nujna po-ireb>a. Ko so po dogovorih v Vidmu odprli °bmejne bloke, se je življenje tudi po na-
h krajih in vaseh na mah v vsakem ozt-Tn spremenilo. Brž se je pokazalo, da je *te Beneška Slovenija, zlasti Nadiška
kotlino in Kobariškim kotom gospodarsko tesno povezana. Deželani z obeh krajev so hodili na medsebojne sejme. Kobarid-čani so z ozkotirno železnico imeli boljše stike s Čedadom kot z Gorico. Cvetela je obrt in kupčija, sklepala so se poznanslv i in družinske vezi. Slovensko - beneška imena dobiš po Bovškem, kobariška pa pri nas.
Treba je, da se dobro sožitje ob mejah v interesu miru, gospodarstva in medsebojnega spoznavanja zdaj še poglobi. V tem času, odkar so prehodi čez bloke odprti se je sicer že mnogokaj izboljšalo.
Marsikaj pa je potreba še izpopolniti. Predvsem naslavljamo na odločujočo oblast prošnjo, da bi se tudi Videm z okolico vključil v obmejni pas kot sta Trst in Gorica. Shema deset kilometrov pač ni odločujoča spričo drugih tehtnejših vzrokov. Predvsem bi se poživil obojestranski turizem. Z medsebojnim obiskom sledi spoznavanje, psihološka pomirjenost, sovražno gledanje dveh šosedcv se bi umaknilo trezi:emu razsodku in prijateljski soseščini v kulturnem in gospodarskem oziru.
Predpogoj za vse to je pa seveda izboljšanje prometnih cest in sredstev za obmejno službo. Obenem tudi uslužno postopanje na obeh straneh napram vsem prehodnikom blokov.
Ko se bo še vse to pametno in brez srda uredilo, ne bo meja več pregrada in kitajski zid, ampak kar bi morala v naši dobi biti — most med dvema narodoma, ko le sosed ne sovražnik bo mejaš!
4. kongres Zveze borcev Slovenije obsoja proces proti borcem odporniškega gibanja
V Ljubljani se je sestal tretji kongres Zveze borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Kongres, kateremu so med številnimi delegati prisostvovali tudi Edvard Kardelj, Leskošek, Marinko ter gostje iz Slovenske Koroške, Trsta in Gorice, je v posebni resoluciji soglasno obsdil proces, ki se pripravlja proti 50 pripadnikom bivšega briško - beneškega partizanskega odreda.
Resolucija poudarja med drugim: »Trinajst let po koncu druge svetovne vojne reakcionarne sile v Italiji ponovno prirejajo sodne procese proti antifašstičnim borcem, ki so se borili proti sovražnikom svobode, napredka in prijateljskih odnosov med narodi in žrtvovali vse, kar so imeli, im tudi svoie življenje.«
»V času, ko se je zdelo, da so pozabljena določena zgodovinska dejstva, ki so škodovala odnosom med jugoslovanskimi in italijanskim narodom, in ko se poglabljajo vezi med sosednima državama, so se ponovno pojavili glasovi v italijanskem tisku, da se po dvanajstletnih pripravah pripravljajo na proces proti 50 borcem bivšega briško-beneškega odreda. Z ogorčenjem ugotavljamo, da ta proces ni samo nadaljevanje sodnega postopka proti bivšim pripadnikom oboroženega odpora, pač pa pomeni s svojimi hudimi obtožbami in daljnosežnimi cilji, po katerih teži, izzivanje, ki presega vse meje, ki so si jih povzročitelji današnjih sodnih procesov dovolili. Medtem ko so prej obtoževar
li partizane za posamezna dejanja, ki naj bi po njihovi konstrukciji morala imeti splošen zločinski značaj, sedaj obtožujejo celotno delovnaje partizanskih borcev v času vojne. Antifašistične borce obtožujejo najhujših dejanj, veleizdaje, čeprav je znano, da so se ti borci vključevali v borbo na poziv v tedanjem času edinih zakonitih predstavnikov Italije, da sodelujejo z narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije v skupni borbi proti sovražniku. Svoje obtožbe naslanjajo skoraj izključno na izjave ljudi, ki so v tistih hudih časih sodelovali z nemškim okupatorjem. Iz take splošne obtožbe izvajajo uprizoritelji procesa proti briško-beneškemu odredu kazensko odgovornost za dejanja, ki so bila v neposredni zvezi z oboroženo akcijo proti skupnemu sovražniku Združenih narodov od jeseni 1943. leta, pa tudi same Italije.
Obtožba veleizdaje zaradi sodelovanja z jugoslovansko zavezniško vojsko ni sa-mo očitna kršitev čl. 16 mirovne pogodbe, ki zabranjuje vsako preganjanje italijanskih državljanov, ki so se borili za stvar zavezniških sil, pač pa tudi blati brezmejne napore in žrtve jugoslovanskih sil v pretekli vojni in je naperjeno odkrito proti naši državi.«
»V času, ko smo v duhu medsebojnega razumevanja, strpnosti in dobre volje rešili in uspešno rešujemo druga medsebojna sporna vprašanja, predstavlja omenjeni postopek nadaljevanje tiste kampa-
iii|i|iiiiiiii|i|i')l!!i!niii!M'i!MrMIII:i;ii!lllll:lir,rliii.iiiiiiinii!itiiirillli .l.millimnilll milimi milliiiiiiimitllllHliilllliiiimillliiimn
Aktivirajmo gospodarske organizacije
«ioli
no. z Zgornjo soško dolino ter Bovške
Mi beneški Slovenci smo vsi direktni obdelovalci zemlje (coltivatori diretti). Pri nas v Beneški Sloveniji ni ne meza-drov, ne kolonov, ne bračantov. Kar imamo zemlje, jo vsi sami obdelujemo. Zadnja leta jo obdelujemo bolj slabo, ker be-že vsi odrasli ljudje, ki so sposobni za delo, v Francijo, Belgijo, Nemčijo in druge evropske dežele. V tujini zaslužijo med 50 do 100.000 lir preračunano v našo valuto. Vsi naši pozivi v našem »Matajurju«, vse spodbude provincialnega agrarnega inšpektorata, vse premije za boljše hleve, za boljšo živino, za izboljšanje travnikov in senožeti, vse je to govorjenje v veter toliko časa, dokler znaša pri nas v kmetijstvu naš reddito od 7 do 12.000 mesečno, nasproti 80.000 za delo v tujini. Ljudje pravijo, da se ne splača več saditi konce in krompirja, da rak požira kostanj. Njive se spreminjajo v travnike, še dobro, da prihajajo Unejci, ki za majhen denar pokosijo travo in opravijo najnujnejša dela.
Naši bratje po narodnosti in sosedje v Goriški provinci goriški Slovenci so drugačni. Nekaj od njih je kolonov, toda večina so tudi oni coltivatori diretti. Vse-rod imajo svoje organizacije direktnih obdelovalcev in gledajo, da si s temi organizacijami čimbolj pomagajo. Posebno v veliki modemi vasi štandrež pri Gorici imajo agilno društvo direktnih obdelovalcev, ki skrbi za nabavo semen, umetnih gnojil in skupnih kmetijskih strojev. Tudi pri nas v Beneški Sloveniji imamo društvo direktnih obdelovalcev, toda o njih delovanju ne vemo ničesar. Ne »Gaz-zettio« in ne »Messaggero Veneto«, ki pišeta nadrobno o vsaki malenkosti iz Beneške Slovenije, o vseh načrtih in sestankih naših županov pod komando Can-dolinija ali pa Pellizza, ne vesta ničesar povedati o delovanju organizacij naših direktnih obdelovalcev.
V aprilu je bil v Rimu že XI. kongres direktnih obdelovalcev. Zbralo se je iz vse Italije okoli 50.000 delegatov in članov. Tudi iz Beneške Slovenije so verjetno poslali koga na ta kongres. Razpravljali so važne stvari, ki se tičejo naših kmetov. Kako bodo vpeljali pokojnino za stare kmete? Koliko bo pomagala država s svojo podporo za plačevanje v fond za pen-
ziie? Kako se bo izvajal zakon o brezposelnosti na kmetih? Kako izboljšati sedanje bolniško zavarovanje? Kakšne naj bodo cene kmečkih pridelkov, da se bo kmetom izplačalo obdelovati zemljo?
Pri nas v Beneški Sloveniji so vse organizacije samo na papirju. Za nekatere organizacije posebno nekaterih političnih strank je bolje, da so samo na papirju. Vsaj škode ne naredijo nobene. Toda nimamo nobenih pravih gospodarskih ali pa zadružnih organizacij, če pa so, so samo na papirju. Naš človek, naš kmet, naš delavec, naš obrtnik so sami sebi prepuščeni. Res pa je tudi, da ni pri nas nobenih aktivnih organizacij tudi zato, ker so bile lokalne oblasti zmeraj proti vsem organizacijam, ki so hotele poma-
gati našim ljudem na kulturnem, narodnem, socialnem ali pa ekonomskem polju. Mi nimamo prosvetnih društev, ker jih oblasti ne marajo, mi nimamo gospodarskih organizacij, ker ne dišijo lokalnim padronom. Imamo take organizacije, kot so organizacije direktnih obdelovalcev, ki nič ne delajo in ki so le za število politični stranki na oblasti. Mi beneški Slovenci moramo iz teh organizacij narediti to, kar so napravili goriški Slovenci, da jih vzamemo v svoje roke, da bodo delale v korist naših kmetov in ne samo nekih političnih sekretarjev. Zakon nam daje možnost, da z organizacijami dosežemo resnično izboljšanje naših vasi in ne samo kot doslej vbogajme in sramotne podpore.
nje sovražnosti, o kateri smo bili prepričani, da spada v preteklost in pozabo.«
»Italijanski reakcionarna krogi se pripravljajo, da obsodijo kot poskus vmešavanja v notranje zadeve ogorčenje naših narodov zaradi prve vesti o procesu proti borcem briško-beneškega odreda, ki je prišlo do izraza tudi v pismu tovariša Velimira Stojniča italijanski napredni javnosti ter v izjavah predsednika Zveze borcev Jugoslavije tovariša Aleksandra Ran-koviča pred poldrugim letom. Jugoslovanski narodi, a posebno še borci narodnoosvobodilne vojne, so prepričljivo dokazali med vojno in po vojni svojo privrženost ideji neodvisnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Toda ne moremo ostati brezbrižni, če posamezni in neodgovorni postopki ogrožajo prijateljske odnose med sosednima državama. Ce danes v svetu ini v naši bližini ponovno dvigajo glas ljudje, ki mislijo, da so pozabljene grozote in zločini v zadnji vojni, naj vedo, da bodo naleteli na odločno budnost in nezmanjšano odločnost naprednega človeštva, ki je tudi prej popolnoma onemogočilo njihove protiljudske načrte.«
»Mi, delegati Zveze borcev Slovenije, organizacije, ki šteje nad sto tisoč članov, na svojem kongresu ogorčeno protestiramo proti izzivalnemu sodnemu postopku proti borcem Briško-beneškega odreda. Pozivamo italijansko napredno javnost, posebno pa bivše borce odporniškega gibanja, da obrzdajo elemente, ki bi hoteli z novimi napadi kaliti ozračje miru in prijateljstva med sosednima državama. Predlagamo centralnemu odboru Zveze borcev narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, da o pripravah na proces, ki pomeni nezaslišano izzivanje italijanskih profašističnih elementov, obvestijo Svetovno zvezo bivših borcev.«
Pravda za Mussolinijev zaklad
Ko je bil odložen proces zaradi Vilme Montesi, ki je več mesecev držal v napetosti italijansko javnost, se je v Padovi začel proces proti partizanom iz čete, ki je ujela Mussolinija in ga usmrtila. Obdolženi so, da so se polastili Mussolinijevega zaklada (več sto milijonov lir in razne zlatnine) ter si v mestecu Dongo ob Komskem jezeru razdelili to veliko bogastvo. Proces ima politično ozadje.
  ni ud mi iiiiiiinnii iminiiii iia im iiiJiiiiiiiiiii.irnii iiiiiiinciiinri iiinnii: ninnili n umili imiiiiiiiiiimiiim
I H I H III I I M I II I llllll Illuminili
Drobiž iz naše historijo
Triumfalna zmaga prof. Trinka
Prve komunske in provincialne volitve po prvi svetovni vojski so bile 10. oktobra 1920.
Koga so imeli naši ljudje najrajši in za koga so dali svoj glas? Za tistega, ki ga imajo še zmeraj najrajši, pa čeravno že leži pod zeleno rušo. Naši ljudje so glasovali samo za prof. Ivana Trinka. Dobil je 5.901 glasov, več kot vsi ostali poslanci skupaj. Prof. Franc Musoni iz Spetra je tudi kandidiral, toda je spravil samo toliko glasov, da je bil s težavo izvoljen. In še vsi tisti glasovi za Musoni j a so bili samo naši slovenski. Pri teh volitvah je po desetletjih gospodovanja propadel v naših krajih italijanski liberalizem.
Pred 37 leti je torej naš Ivan Trinko imel vse naše glasove in tudi sedaj imamo shranjen v srcu najlepši spomin nanj. Pred 37 leti smo spoštovali našega profesorja, ko še nikjer ni bilo nobenega tistih ljudi od »comitatov«, ki so prirajžali po zadnji vojni k nam. Zdaj so se tisti od »comitatov« že precej stopili, jih je vsako leto manj in čez nekaj let ne bo nobenega več. Mladim ljudem bo treba praviti, kdo so bili tisti, ki so vlekli niti comitatov,
Sicer ne bo vedel nobeden zanje. Spomin raj bolj svetel. Vsi smo za njega in se držimo tega, kar nas je učil.
Politična borba v Reziji /
Na velikonočni ponedeljek 1. 1921 je bila v Rgvenci huda bitka. Fašisti še niso imeli državne komande in tako so se takrat ljudje še upali, da so se jim postavili v bran. Fašisti so zbežali v gostilno Letiča in okoli so se zbrali socialisti, komunisti in drugi antifašisti ter oblegali fašistične pretepače. Kamenja je pri nas dosti in tudi kakšna ročna bomba je letela proti gostilni, kjer so se skrivali fašisti. Pokale so puške in revolverji ter je bilo nekaj ranjenih, kot pišejo žurnali iz tistega časa.
Mažuh v Brezjah
Hudi časi so bili za naše Brezje poleti in na jesen leta 1921. Izbruhnil je mačuh (tifo) ter je zbolelo kar 200 ljudi. 12 mladih ljudi je umrlo. Ni bilo ljudi, da bi pobrali krompir in druge poljske. Rasla je trava in ni bilo kosca, da bi jo pokosil. Dobri ljudje iz Kmahte so prišli pomagat, da so podelali tista dela, za katera se je najbolj mudilo. Ljudi je ta epidemija še
toliko bolj zadela, ker so že med prvo vojsko dosti pretrpeli, izgubili najboljše ljudi in se namučili kot begunci po Italiji in pod avstrijsko vojaško okupacijo.
Zadružne organizacije v Sv. Lenartu
V Sv. Lenartu so imeli leta 1922 hranilnico in posojilnico, konsumno društvo in mlekarno. Sedaj po 35 letih pa ni skoraj nobenega zadružnega delovanja. Namesto, da bi napredovali, so še nazadovali. To je toliko težje, ker je prenehala delati cementna tovarna in je zaslužka manj, brezposelnih pa zmeraj več.
Slavia Italiana pod fašizmom
Leta 1923 je v špetru delovala »Unione Turistica della Slavia Italiana«. Vodili so turistično društvo prof. Franc Musoni, dr. Anton Cucavez, Rina Podrecca, Marij Gujon in Josip Podrecca. Leto 1923 je bilo prvo leto pod fašizmom, ko so fašisti najbolj divjali in noreli. Pa vseeno so celo fašisti eno stvar pustili, česar sedanji falsi democrati ne pustijo. Naše kraje so celo fašisti imenovali po starem historij-skem imenu »Slavia Italiana«, zdaj pa novi demokrati slabe sorte imenujejo na-(Nadaljevanje na 2. strani)
Stran 2
»MATAJUR«
Štev. 9
PODBONESEC
NOV URNIK OBČINSKIH URADOV
Na zadnjem zasedanju občinske seje so sklenili, da bo za občinske urade veljal od 13 maja do 30. sept. t. 1. tale urnik: vsak delavnik od 7—14 ure, župan pa bo sprejemal vsak dan razen ob sobo-tak od 10—11 ure.
TiPANA
VE 'MAMO’ ŠE MI DIRIT ŽIVITI
Prejšnjo nedejo e vizitóu našo dolino deputat Vittorio Marangone taz Vidma. Z njim so paršli še drugi ugledni kulturni an politični raprežentanti od Fa-riula.
Deputat Marangone e te parvi bót par-šou tu naše kraje an kar e vidu kako no muorejo živiti našje judje e jasno povje-du kuó to mà narditi Protestati, protestati tu Tipani, protestati tu Vidme, protestati tu Romi, protestati pousode, zak' to je na hnjila vergonžija, ke no nahaj-ta takolé zapuščene vasi, ke dan bót te mogio tu njih živiti, živiti to se kapi ne tu bondanciji, ma te se živilo. Anjelé, s progresom, to ne more še tega ne.
Judje iz naših vaših, kar so zvjedali, ke to je dan deputat, ke e je paršou hledat, so mu se zbližali an mu jasno povjedali: »pomajta nam, povjedejte tjeu Romi ke-kó to se z nami stopa, an so dodali, ke če governo u ne bo uzeu provedimente, čez 10—15 ljet, par nas to če beti puošta kuj za uóuke, zak’ judje no zapuščajo masou-no tole zemjo.
Takalé na je situacjon par nas, tu tele kondicjoni so nas parpejale naše mini-štracjoni kumunal an naši šindiki. No veliko resposabilitat no majo ta na njih kušjenci! An od governa, kuó to mà rej-či. Te desat ljet, ke o ubečuva nebesa na telej zemji, a faté njesmo šnje vidali. President miništracjoni provincial, ke to je dan domačin e se popounoma uzabu na njeà vasi, na judi, ke so najbuj dali zanj an za njà famejo.
A ve moremo šnjč takole indavant iti? Ne, ne moremo! »Ali, ke no nam muorejo dati možnost za živiti ta na naši zemji, ali ke to mà nekej pokniti!«
FOJDA
MRAZ NAPRAVU NAD 50 MILIJONU ŠKODE
Pretekli ponedeljek je temperatura u naši okuolici padla na 5 gradu pod ničlo. U buj visoko ležečih krajih je zapadlo nekaj snega, našo okuolico pa je pokrila debela slana. Škoda, ki smo jo utarpjel za-voj neparčakovanega majskega mraza, znaša nad 50 milijonu lir.
U naših krajih, kakor znano, dobro uspeva venjika, zatuó je največ škode u ronkah. Tudi sjerak an krompir, ki je naša usakdanja jed, je zlo poškodovan. Ne-katjeri kmetje sada djelajo dim po njivah, de bi takuó preprečil morebitno novo slano, a venčpart pardjelka je že uničenega. Kakuó borno preživjeli ljeto? Na-5e kamunske oblasti so zaprosile govemu pomuoč, ki naj bi bla dana narbuj potr-jébnim kmetom.
m
/ml/A/
N
n
H
K
BRDO
Obmejni trafik
Sčarso no pasuajo judje kunfin tu Bje-lem potoce! Prejšnji mjesac te šlo iz našega kraja tjeu te drugi kraj kunfina 30 judi, iz Jugoslavije pa te jih paršlo na tele kraj 60. Tuole te zarjes malo, če ve pen-samo kaj judi to e tu Terski dolini, ke na majó derit se sarvijati tesere de kunfin. An s tega drugega kraja to hodi malo judi tah nam.
Reči no stoje takolé: judje iz Bovškega no ne bojo maj hodili tah nam fin ke to ne bo kake kurjere, ke na vozi judi. Justo tuo to veja še za naše judi. Kako u more dan Bovčan priti tu Tersko dolino, če ve pensamo, ke z Gorico an Trbižem
na velika škoda an ve se zlo marvejuamo, ke autoritadi nu ne se interesajo za odpr-jeti še na naš kraj pašač. Tu nje rat, ke u bodi kunfin odpert, ma to koventa, ke no oré ložita korjere, ke no pokomodajta poti anu zat judje no če pohajati tje anu sem.
AVTOBUS VISKORŠA centa
BRDO -
Smo čuli pravič, ke na dita taz Cente ne prežentala Inšpektoratu od motorizacije domando za lošti oré avtobus, ke u če partiti tu Viskorši, iti skuozdre Brdo an Njivico an priti tu Cento duakrat podne.
O nagobarnosti slane
Nepričakovan val marzlega ajarja an mokar sneg sta močno poškodovala tudi vinograde a sadovnjake. Cepru se je temperatura uzdignila, je na-gobarnost slane še nimar precej velika. Razni strokovnjaki za sadjarstvo an kmetijstvo sadà dosti pišejo o škodi, ki bi jo lahko še naredila slana, an o tjem, kakuó naj se kumetje pruot njej borijo.
Kdaj lahko slana narbuj škoduje sadnemu drevju
Mraz je narbuj nagobaren, kadar je sadno drevje u cvetenju. Narbuj občutljivi so cvetni brstiči. Pelodni prah prenese tud temperaturo do minus 10“ C, brazda an plodnica pa le do minus lc C. Zatuó je odprt cvet dosti buj občutljiv od zaprtega an mu temperatura, ki je buj nizka kot minus 3,5“ C, že škoduje.
Nekatjere varste sadnega drevja so za mraz buj občutljive. Breskvam škoduje temperatura minus 2° C, jabukam minus 2,5° C, vinjiki pa že minus 1° C.
Slana je lahko buj ali manj močna. Od 0° C do minus 3° C je še lahka slana, zmerna slana je od minus 3° C do minus 5° C an škoduje narbuj mladikam, če pa pade temperatura pod minus 5°, je škoda zlo velika.
Kako preprečiti slano
Najbuojš za se branit slane je dobro gnojenje sadnega drevja, ker je drevje takuó buj odporno pruot mrazu. C e boste pru obrezoval drevje med rastjo, pa boste preprečili, da se pod tež o snega ne bojo lomile veje.
Mraz je buj močan u ozkih dolinah, kjer se ga je tud buj težko varovat. U tjeh krajih si kumetje pomagajo z dimjenjem. U sadovnjakih, kjer je visoka trava, pa morajo preča pokositi.
Ali bi slana lahko napravila drevju še škodo?
Ker je u naših krajih drevje že odcvetelo, škoda ne bi bila. več zlo velika. U krajih, ki ležijo visoko u hribih, pa bi bila škoda še velika. Vsedno pa je trjeba imjet še nimar odprte oči a n biti previdni. Tam, kjer je slana naredila škodo na drevju, je treba poškodovane veje porjezat, rane pa dobro namazat s cepilno smolo.
an z Čedadom u ma dvje anu tri kurjere usaki dan, ke no a pejejo. Anu zat to nje koj tuo. Kuó u če priti djelat Bovčan tu Tersko dolino, če u ne more iti tu Cento, ke to e centro u katjerem u bi mogu prodati njea pardjelke ali se kupiti tuó, ke u ma bizunjo. ZZatuó no rajši redo judje tu Čedad, Gorico ali Trbiž. Tale na e zarjes ■iiiiiiiiiiiiitiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinitiiiimiinimmininiii,! im imuni 11111111111111111 u minimum immmi.iiiim
Drobiž iz naše historije
(Nadaljevanje s 1. strani)
še kraje »Valli del Natisone«, samo da ne povedo, da je tu pri nas stara Slavija Beneške republike, stara Slavija Napoleonove Italije in stara Slavija zedinjene Italije do druge svetovne vojske. Zdaj po njihovem nismo Slovenji, ampak nekak čuden »miscuglio«, ki naj bi govoril nekak prastar slovenski jezik in ki je vseeno italianissimo, še tega, kar so nam fašisti v prvih letih svojega režima dovoljevali, še tega nam ne pustijo: našega imena, našo Slavijo in našo slovensko narodnost. Ali mislijo, da smo mi in drugi ljudje po svetu taki ignoranti, da ne bi vedeli, kaj je bilo komaj včeraj?
Sjovenska vabila na ples
V juniju 1924 so bili nalepljeni po vseh dolinskih vaseh v Nadiški dolini slovenski plakati, ki so vabili na ples v Tolminu, ki so ga tamkaj priredile fašistične oblasti. Mimo plakatov so šli fašistični miličniki, pogledali in nič rekli. Prišli so karabinjerji, pogledali in nič rekli. Vse je bilo prav, noben od governa se ni zaradi teh slovenskih plakatov razburjal.
Ko so pa isto leto slovenski duhovniki nabili na cerkvena vrata dvojezične avize, v italijanščini in slovenščini, da bo bo procesija in processione, spoved in confessione, pridiga in predica, so pa takoj prišli karabinjerji in agenti pred cer-
kvena vrata, pogledali, strgali in beste-mirali ter delali preiskave. Vsa dolina se je tresla. Ali je sedaj kaj bolje v tem ps-gledu, kakor pod fašizmom?
Lipova vejica v Beneški Sloveniji
Na volitvah dne 6. aprila 1924 so Slovenci volili vsi skupaj v 5. volivnem regio-nu: Slovenci iz Beneške Slovenije skupaj s Slovenci iz Unejskega: iz Soške doline, s Krasa, iz Trsta in Istre. Starejši naši ljudje se še spominjajo, kako so bile tiste volitve hude, ko je vserod komandiral fašistični manganello. In vendar je bilo tudi pri nas nekaj sto glasov za slovensko listo z lipovo vejico. Rajnki Mussolini je rekel slovenskim poslancem v rimskem parlamentu, naj se ne bojijo in da bodo ljudje tako volili, kot se jim bo zdelo prav. Od nimar vemo mi beneški Slovenci, koliko take obljube držijo. Tudi če so se ljudje bali, da bodo morali popiti deri-cinovo olje in da jih bo pobožal manganello, pa je vseeno bilo v vsakem našem komunu dosti slovenskih glasov. Prišli so nato karabinjerji, preiskovali in zasliševali ljudi: kdo je volil izmed beneških Slovencev za svojo slovensko listo. Pri karabinjerjih je bila čirkolara, ki so jo dobili od oblasti, močnejša od postave. Ali je sedaj pri volitvah kaj drugače? Ali ne. krožijo tudi sedaj tajne uradne čirkolare, kako bi morali voliti?
TU TERU SO JUDJE SAMI N ARDILI ŠKUOLO
Po svjetu, tu Taliji anu von iz nje, škuole publike u simpri naredi stato. Tle par nas, paj, to nje itako. Ce kukanjo, ke naši governanti no majo z našimi judmi! To nje rat, ke no plačuvajo tase s souti, ke so uadinjali uoz Talije, to nje rat, ke tu škuoli to se uči otroké tu jeziku, ke no ne a kapišajo, ne, še škuolo no jim narede škuožej zadibant. An takoviš te točalo tu Teru, ke za narditi škuolo so oré ložli »cantiere di lavoro« an djelouce plačuvali po 500 do 600 lir podne. An zat no djejo, ke smo sóusje »cittadini« ’dna-ki. No provajta djelati tej, ke no djelajo z nami s temi, ke so tu Romi.
Konkors za narbuojše naloge
Videmska »Cassa di Risparmio« je razpisala konkors a premio za tiste učence, ki so napisal narbuojšo nalogo o varčevanju. Naloge je pregledala posebna komisija, ki jo je imenoval šuolski provedito-rat. Med učenci, ki so prejel drugi premijo, ki obstoja u hranilni bukvici za 2.000 lir, je tudi dosti učencu iz naših kra-jeu an ti so:
Martinello Silvia iz Brda, Bernardo Bruno iz Prapotnega, Toppani Carlo an Degano Bruno iz Fojde, Sturma Remo iz Vizonta, Miscòria Dino iz Prosnida, Mar-seu Carlo iz Tamora pri Dreki, Garjup Angela iz Topolovega, Zuanella Pasquale iz Tarčenta an Colomba Bruno iz Rezije.
GORJANI
NOVI KONSEJ KUMUNAL
Dne 5. maja so be par nas votacjoni kumunal. Malo judi te šlo tele bót votuat Od 927 votantu upisanih tu registre, h jih šlo koj 492. škuažej 500 votantu t* mančalo an tuó so judje, ke ne se obrefr čejo po svjetu s trebuhom za kruhom.
Tej, ke smo že pisali, par nas njeso postavili partidi nikakšne liste. Dvje grup« votantu so predstavili listo. To nje b° propagande an nančej manifeste. Možje so bli sóusje domačini, poznani od usjelt zatuó kuó z manifesti an s propagando-Usaki naš človek e vjedu kea u ma zbrati. Ne uérbala parva lišta, ta ke no nosila za simbul gorjanski turan, a kapo tikerf e bi Isola Sebastjan. Ma te šlo za mal® vode. Infatis ta parva ne mjela 227 vode, ta drua ne mjela 186. Konsiljerji, ke s° bli zbrani so tezjele:
Isola Sebastjan, Zanitti Olivo, Lucartò Renzo, Ermacora Ernesto, Toniutti Et-tore, Placereani Antonio, Mico Cesarti Iueardi Fortunato, Isola Antonio, Sorti-v:.aro Pietro, Zanitti Luigi, Fratte Carl», Isola Alfonso, Ridolfi Valentino, Frati1 Pietro.
Tu tim novim konseju u nje bi vota® majedan Slovenj iz Brega ali Flipana se ben, ke tezjele no raprežentajo 25 par čent popolacjoni od kumuna.
Judje no čakajo od novega konseja dosti dobrih reči, predusem pa to, ke to ra* finiti narditi škuole tu Sv. Heleni. To e še dosti drugih reči za narditi, a ve vje mo, ke karvi uoz pejči no moremo uzeti! naš kumun u e božac, u njema š čem se pomati. Djelati konte kuj ta na tase to ne more, zak’ te no ne baštajo nančej z* plačati naše impjegade. Tle no muorejo skočiti na pomuoč Videm an Roma, dr® gač ne moremo zljesti.
Judje, posebno težje taz Viskorše, no če beti zarjes kontenti kar to bo tuó nareto. Iz Brda, Viskorše anu ve moremo lošti notre še Zavrh, to nje majedne povezave z Cento, zatuó ve marnò zlo škomudo.
ZAVRŠKE JAME
Završke jame so škuažej usaki dan naordane oré po giornaljah. Posebno videmski no pišejo od njih. Te rjes, no me-ritajo, zak’ tu Fariule ve njemamo ’dna-cih. A na žalost to pride malo judi tah nam ještes. Turisti tu današnjih dneh no ledajo use komoditati, vas Zavrh pa na ne more jih kontentati. Te takoviš, an no njemajo nančej tuarta. Težje, ke tu ne-deji no redo no gito djelat, no bi tj eli radi iti ejtu, ke no obrenčejo usea. Tu Zavrhu no ne obrenčejo vero nič. Sóuse tuó, ke ve marnò tle, so dvje boe oštarije, ke učasih no njemajo kuj te kap vina za ponuditi.
Bal to par nas se nardilo kej, tuó to se pravi bal u keteri naredu kak ljep albergo, to bi tjelo beti sigurno drugač. A kuó čemo narditi, če par nas to nje judi, ke no mejta soute za postaviti oré dan albergo. E dan forešt u ne bo tah nam parSóu špenduat njea sdute, zak’ u ma dosti an dosti druzih ljeuših puo-Sté za je impjegati. To rječ no bi muorle autoritadi uzeti tu roke, če no jim zarjes stoje par sarcu naše vasi. Governo u bi muoru financijati take iniciative, drugač to ne bo maj nič. No se špendajo miliardi an miliardi za aminištrati Somalio, zatuó, če no le če, no bi mogli soute obrjesti še za našim vasem pomati. A na žalost to nje itako. Mi, če ve čem0 živiti, ve muore-mo se je sami obrjesti an tuó, ke to e najpjes na e, ke ve muoremo po svjetu, tu Francijo, tu Belgijo ali tu Germanijo iti, če ve čemč se panjot uodinjati. Tle u Taliji no nam njeso maj dali pušibili-tat se uodinjati kroh.
SV. PETER SLOVENOV
Mraz unita 80% pardielku
Val mraza, ki je zadù pretekli tjedan naše kraje, je nardiu veliko škodo u vinogradih, sadounjakih an poljih. Računajo, de je slana nardila u Nadiški dolini an okuolico za 350 milijonu lir škode, saj je uničenega okuol 80% pardjelku.
Mraz je narditu največ škode vinjikom, ki so glih u tjem, času u cvetju. Cvetni grozdiči so popounoma poparjeni a zatuó je pardjelek skoraj pousod popounoma uničen.
U Roncu u podboneškem kamunu so ljudje zlo žalostni, kjer breskve, ki so edini vir entrat so tudi zlo poškodovane.
U drugih krajih naše dažele kot u Dreki an Srednjem so zlo poškodovane jablane »sevke«.
Tudi krompir je biu poškodovan od slane. Ta bo morebit še za enkrat ozelenu, a pardjelek bo zlo slab. Glih takuó je tud s fižolom. Tega bodo še enkrat usjal, Če imajo sjeme. Tudi sjeraka an ušenice ne bo Ijetos skoraj nič, kjer je use požgala slana an po nekatjerih krajih potukla tudi tuča.
Naši kmetje hodijo tele dni žalostni p® puojih, vinogradih an sadoujakih an s souznimi očmi gledajo škodo, ki so P utarpjel. Več ku kajšna družina bo mu® rala ljetos lakot tarpjet, kjer bojo že ita# slabi pardjelki ničevi.
Pred sedeži katnunou stoje ljudje 11 dougih varstah, de dou dajo škodo, ki ji® je zadau mraz, de bojo potle kamunsk« oblasti zaprosile za pomuoč državi. Dosti ljudi misli iti u inozemstvo, de bi si ta® zaslužili usakdanji kruh an zatuó so tudi oficihi za djelo pouni prosilcev.
Vreme je še nimar hladno an ljudje se boje, de jim bo mraz uniču še to malo. kar je ostalo.
NATEČAJ ZA POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI ZEMLJE Tudi letos je ministrstvo za agrikoltu-ro razpisalo natečaj za povečanje pr0-duktivnosti zemlje. Za nagrade u videmski pokrajini je namenjenih 5 milijon^ lir. Kdor se namerava udeležiti tega natečaja naj takoj vloži prošnjo inšpekt®-ratu za agrikolturo.
cedad
Premeščeni učitelji Iz an u Benečijo
Šolsko skrbništvo (Provveditorato agli studi) za videmsko provipco je s posebnim dekretom določilo, de bojo u prihodnjem šuolskem ljetu 1957-58 s 1. oktobrom t. 1. premeščeni u ali iz naših kra-jeu tile učitelji:
Barberi Laura iz Podbrda (Brdo) u Gonars; Bargellini Teresa iz Liščec v Reziji u Basedo (Chions); Bertoni Arbeoo iz Faularo u Tipano ; Cantoni Mirella iz Fri-sanco u Brdo; Catalano Lucia iz Ramandola u Corgnclo (Porpetto); Cimbaro Concetta iz Flipana (Gorjani) u sv. Juri (Gorjani); Cossi Carolina iz Stolbice u Alesso (Trasagis); Costaperaria Rina rojena Manzini (Sv. Lenart) u Gorenji Barnas (Špeter); Del Fabbro Adele iz Vizonta (Neme) u Ramandol; Donati Vilma iz Gorenjega Tarbija (Srednje) u Mažerole (Tavorjana); Farina Rita rojena Di Vora iz Saurisa u Osojane (Rezija); Filipič Alojz iz Viskorše dipana) u Cussignacco (Videm); Freschi Enza rojena Moretti iz Gorenje Crneje (Neme) u Pagnacco; Debellis Anita poročena Izzo iz Tipane u Villaorba (Basiliano); Lombardi Vilma iz Stolbice (Rezija) u Rondover (Porcia); Martina Derna rojena Masutti iz Sv. Jurija (Gorjani) u Ra-tinj ; Molaro Marija rojena Di Lenaro iz Brega (Gorjani) u Grions del Torre; Paesani Silvana rojena Palma iz Krnic u Gorenjo Crnejo; Palazzolo Annamaria rojena Menon iz Platišč u Tipano ; Fet-toello Olimpia rojena Bassi iz Stolbice
(Rezija) u Majano; Pizzo Dora iz Osoj»? (Rezija) u Cemeglons (Remanzacco), Tomaže tič Ezio iz Gorenjega BamaS® (špeter) u Čedad; Tonelli Franca rojen® Nardini iz Podbrda v Terski dolini u Sodila (Centa); Trainittt Liarosa iz DOi? njega Tarbija (Srednje) u Klastro (Sv-Lenart) an Venturini Rosina rojena A® dreussi iz Sv. Helene (Gorjani) u Ratini-OBMEJNI PROMET
Mjesca aprila je bluó skuoz obmej1® bloke u Nadiški dolini 10.453 prehodu, kaf pomjeni, de se promet normalno razvija, čeglih je odšlo zadnje čase venčpart nar šiL mož an deklet u inozemstvo. Največji promet se varši sevjeda nimar skuc* štupco, kjer je prešlo pretekli mjesa® mejo 2.036 italijanskih an 4.077 jugoslovanskih državi j anou; skuoz blok u Bele® potoku 34 italijanskih an 60 jugoslovanskih ; skuoz Most na Nadiži (Ponte Vittorio) 212 italijanskih an 1538 jugoslovanskih ; skuoz blok na Polavi pri Ceplatiščib 130 italijanskih an 702 jugoslovanskih' skuoz Solarije pri Dreki 366 italijanskih an 860 jugoslovanskih; skuoz Mišček p®* 245 italijanskih an 213 jugoslovanskih državljanov.
Z dvolastniško propustnico je preš® skuoz povjedane bloke 528 italijanskih e? 72 jugoslovanskih državljanov, ker so h tjem času obdjelovali svoja polja. U namjen so pretekli mjesac odprli tud* blok u Topolovem na Buketi, u Robediščih an na brjegu Kum.
Štev. 9
■ »MATAJUR«
Stran
Apno v vrtnarstvu
Apno potrebuje vrtna zemlja pa tudi vrtne kulture. Posebno dosti apna porabijo kapusnice.
Apnjenje izboljšuje fizikalne lastnosti v zemlji. Apno, kakor tudi humus, ustvarjata v zemlji dobro strukturo ali zlog. Brez strukture ni dobrega zračenja, niti dobrega gospodarjenja z vlago, posebno v težkih zemljah. V vrtnarstvu se upošteva živo apno v obliki apnenega prahu.
Ce ni bilo že več let gnojeno z apnom, ne bo napak, če daste na 1 ar 80 kg apnenega prahu. Važno je pa vedeti, da je živo apno razmeroma močan lug in ga je zato treba uporabljati v toliki količini le v jeseni. Kjer nimate izrazito apnene zemlje potrosite vsako leto 5 kg apnenega prahu na 1 ar.
če ni apnenega prahu, uporabljajte raz-ne apnence. Ce ste v jeseni zamudili ap-nenje, apnite v zgodnjih pomladanskih mesecih z apnencem. Ne pogrešite mnogo, če potrosite vsako drugo leto na 1 ar SO kg zmletega apnenca.
Dobro je, če apnite tople grede za presajanje z apnenim prahom, ostalo vrtno zemljo pa z apnenci, če je v zemlji dovolj apna, se prepričate če zemljo polijete s solno kislino. Zemlja, ki vsebuje apno, polita s solno kislino, šumi.
E
0
É1
ŽIVI
Mnogokrat govedo oboli zaradi krmljenja s pokvarjeno krmo. Zato ne bo odveč, če o tem nekaj napišem iz lastne izkušnje in dam nekaj nasvetov, ne kot živinozdravnik, temveč kot praktični živinorejec.
H pokvarjenim krmilom prištevamo: zmrzlo korenstvo, poplavljeno seno, plesnivo slamo ali seno, zatohlo deteljo ali seno, oprhle otrobe, žaltave in splesnele oljne pogače, nagnito korenstvo, posebno krompir itd.
Popravljene travnike ne smemo tako dolgo pokositi, dokler jih dež dobro ne opere. V kolikor pa tako blatno travo le pokosimo, obrnimo tako seno večkrat dnevno z vilami in tako, da prah in blar
mili m 11 m iiiiiiniiin in iiiiiiiiiiiiiin imi i li i ni; I n mn in ni 11 ni t ti 1111111111111 ii i i.iii.i un 11 III i ■ immuni
11 Mleko in limone so zelo koristne
Ponavadi pravijo, da plača mati rojstvo vsakega otroka z enim zobom. Na tem je nekaj resnice, če mati ne pazi dovolj na svojo prehrano. Otrok črpa iz materinega organizma vse, kar potrebuje za rast in. razvoj, in sicer ne glede na to, ali bo materinemu organizmu potem primanjkovalo te snovi ali ne. Prav zaradi tega mora vsaka bodoča mati skrbeti, da bo v njeni prehrani čim več take hrane, ki vsebuje kalcijeve snovi. Na prvem mestu naj omenimo mleko in vitamine. Največ vitaminov je, kot je znano, v limonah in pomarančah. Ce bodoča mati ne more uživati tega sadja, naj gre po nasvet k zdravniku, ki ji bo zapisal tiste vitamine, ki jih potrebuje njen organizem v času nosečnosti, in to v večjih količinah.
Važno pa je tudi, da je vsaka bodoča mati pod stalnim nadzorstvom zobnega zdravnika, ker ravno v času nosečnosti obstoja nevarnost, da zobje obolijo in začnejo razpadati. Ako pa je pravočasno na mestu zobozdravniška pomoč, se zobje dajo v tem kritičnem času obvarovati.
Zdravstveni kotiček
Kamilice — najboljši domači zdravnik
še pomnite, kako so nas mati takrat Zdravili, takrat pred več leti, ko še niso poznali ne injekcij in ne viaminov in ne teh najrazličnejših tablet, s katerimi se danes zdravimo. Zdravili so nas z zdravilnimi zelišči in različnimi rožami, ki so
jih nabirali po travnikih, gozdovih, v gorah, nekatere pa so zrasle tudi na, vrtovih. Med temi zavzema in tudi zasluži eno najvidnejših mest naša domača ponižna — kamilica. Ta skromna rumeno-bela rožica je bila nekoč in ostaja še danes, ko je tudi zdravilstvo zelo napredovalo — naš vsestranski, dobri domači zdravnik. Pri čem vsem nam pomagajo kamilice?
Osladkan kamilični čaj dajemo dojenčku že v prvih mesecih njegovega mladega življenja, da mu preženemo zaprtje. Kamiličen čaj nam pomaga pri želodčnih in črevesnih krčih, katarjih prebavil, želodčnih in črevesnih obolenjih. S kamilicami izpiramo gnojne rane, vnete oči, usta, grlo. Pri vnetju jajčnikov, maternice, ledvic, mehurja, hemeroidih itd. nam učinkovito pomagajo sedežne kopeli z vročimi prekuhanimi kamilicami.
Tudi v kosmetiki so kamilice zelo koristne in jih mnogo uporabljajo. Ce se umivamo s kamilično vodo, ostane naša polt gladka, čista in sveža. Kamilice poživljajo krvni obtok, krepijo in čistijo znojnice, izravnavajo gube, odstranjujejo suhi lišaj, izpuščaje, vnetja, zdravijo rane, ozebline in drugo. Uporabljamo jih povsod tam, kjer bi nam voda preveč dražila kožo. Svetlolaske, ki hočejo ohraniti svoje lase svetle in blesteče, si jih umivajo s kamiličnim čajem. Da, na tisoč načinov so nam koristne kamilice, te drobne, skromne, belorumene rožice. Tako koristne so človeštvu, da res ne srae-
to iz sena čim bolj stresemo. Pri spravljanju takega sena dodajmo vmes vedno nekaj soli. Ko tako seno pokladamo živini, dodajmo nekaj močnih krmil, da se doseže pravo razmerje med dušičnatimi in brezdušičnatimi snovmi.
Pokladanje zmrzlega korenstva je lahko usodno zlasti za breje krave in telice. Zmrzla klaja povzroča drisko, napenjanje in zvrženje. Tudi pri pokladanju silaže moramo biti v zimskem času zelo previdni. Nekaj zmrzle silaže visoko breji kravi lahko takoj povzroči zvrženje. Kake posledice so to, lahko vsak živinorejec sam ve. V zimskem času vzemimo silažo že zvečer iz silosa in jo dajmo v krmilnico ali hlev, da se do jutra segreje. Zmrzle pese, korenja nikoli ne pokladajmo. Vso zmrzlo klajo je treba preje otaliti. Ker je taka otaljena klaja manj okusna, jo malo posolimo. V poznih jesenskih dneh ne spuščajmo živino na pašo, ko je še slana; tudi taka paša nam lahko povzroči zvrženje.
Ne dovolj suho, vlažno seno je pravo leglo za plesnobne glivice. Zato pazimo, da bomo seno vedno dobro presušili. Plesnive oljne pogače, žaltavi otrobi ter pokvarjeno žito, nam povzročajo naslednja obolenja: vnetje ledvic, katare dihal, drisko in napenjanje. Seveda pa lahko nastopijo tudi druge vrste obolenj. Da takega pokvarjenega krmila ne bi čisto zavrgli, se je treba ravnati takole: plesnivo žito operemo v topli vodi, nato ga posušimo na soncu. Ce je žito premočno pokvarjeno, ga po pranju opražimo ter nato skuhamo za svinje. Pokvarjene otrobe prekuhamo in jih nato v polovičnem obroku z zdravimi pokrmimo svinjam.
Pokvarjene oljne pogače so pravi strup zlasti za govejo živino. Na nekem prejšnjem mojem službenem mestu mi je kravar z dobrim litrom pokvarjenih pogač zastrupil zelo dobro mlekarico. Kako se je zgodilo? Leto prej smo dobili 3000 kg oljnih pogač. Mlekaricam smo jih v predpisanem obroku redno krmili. V nekem zaboju pa je ostalo pol pogače, ki je bila vsa plesniva. Kravar je obrisal plesen in pogačo dal najboljši kravi. To je bilo do-
jo manjkati v prav nobenem gospodinjstvu, v nobeni hiši. Pridelamo si jih lahko na domačem vrtu ali pa jih kupimo v trgovinah ali lekarnah, kjer so vsak čas na razpolago. Poslužujte se jih tudi vi, ker kmalu boste spoznali njih dobre lastnosti.
volj za zastrupljenje. Kasneje sem dobil malo več plesnivih pogač po zelo nizki ceni. Pokrmil sem jih, ne da bi živali obolele, ker sem jih pred krmljenjem prekuhal ter jih polagal v manjših obrokih pi-tovnim svinjam.
Med nevarno krmo prištevamo tudi piv-ne droži. Ako pravilno ne ravnamo z njimi, se v kopici vnamejo. Da to preprečimo, takoj sveže zalijemo z mrzlo vodo. Na hladnem se nam potem drže še precej dolgo.	Milan Veršec
tlIHll 111 III IIII llITlilllll lllilll I l!l l;l;l 1:11 M lil l.l I lil l l:M M11111
Breskov molj
Breskov molj je ličinka majhnega metuljčka, velika kot cd jabolčnega zavijača in napada vršičke breskovih poganjkov. Zaje se od zgornje strani po strženu v poganjek. Ko opazite, da je vršiček ovenel in se pobesil, je črv že zlezel iz njega. Jeseni, ko breskev več ne odganja, pa napada ta črv plodove kot pri pečkatem sa-dju jabolčni zvijač.
Ta škodljivec ima v enem letu tri rodove in se zelo razmnoži, ker vsaka samica znese 200 do 250 jajčec. Kjer se močno pojavlja, ni mogoče gojiti poznih, v septembru zorečih breskev, ker uniči vse plodove.
Brandte se ga tako, da prizadete vršičke porežete takoj, ko zapazite, da pričenjajo veneti, za kar pa je treba imeti ostro, izvežbano oko, ker sicer drugače opazite napadeni vršiček prepozno, ko ga je škodljivec že zapustil. Tudi napadene plodove morate zbirati in sežigati.
1111111111111111111111111111111111111111111111111111 UKM
Breje krave
Pravilno je, da krava presuši (neha dajati mleko) 2 meseca pred telitvijo. Za uspešen razvoj plodu in za obilno molz-nost po telitvi ji pokladajte v tem času poleg vzdrževalne krme tudi dodatno krmo.
Krave, od kaerih pričakujete v naslednji molzni dobi obilnejšo molznost, krmite izdatneje, po istem načinu. V zimskem času je glavna krma za breje krave dobro sladko seno, detelja ali lucerna. Pese pokladajte največ 10 do 15 kg na dan, silaže pa največ do 10 kg. 15 do 10 dni pred
telitvijo prenehate krmiti s šilažo, pese pa dajete še do 10 kg na dan do zadnjega tedna pred telitvijo.
Prve dni po telitvi krmite krave s prav dobrim senom in z nekoliko otrobi. Do konca tedna postopno povečujte obroke tako, da daste krave v desetem dnevu po otelitvi že polni obrok, ustrezno molzno-sti, ki ga pa še toliko povečate, kakor da bi krava dajala 2 do 3 kg mleka na dan več, in to toliko časa, dokler mlečnost raste.
Rudninskih snovi in soli jim dajute toliko kot molznicam.
Najvažnejši podatki o gnojilih
	Vsebuje •/			«			J V * . .
Gnoj ilo					Kakšno je	. Deluje	Opomba
		fos- fora					
	dušika		kalija	apna			
Apneni dušik .	16-22	—	—	60	temnosiv prah	počasi	
Čilski soliler . .	>6	—	—	—	bela sol	zelo hitro	Gnojimo z malimi koiičnami
Apneni soliter	15-16	—	—	28	bela 9oI	zelo hitro	večkrat v obrokih
Apneni amonijev . soliter	20,5	—	—	33	umazan« sol	hitro j	
Amonijev solfat .	20,5			—	—	brezbarvna sol	hitro	Domač izdelek Je rdeče alf zelene barve
Superfosfat . . .	-	16-18	-	6	siv prah	'hitro	Gnojimo pred setvijo
Tomaževa žlindra	—	16-18	—	40-50	temnosiva težka moka	počasi	
Kosina moka	—	28	—	56	belkast zdrob	počasi	
Kalijeva sol . . .	%	—	38-42	—	umazanobeia sol	hitro	
Kalijev sulfat . .	—	— !	48-52	—	bela sol	hitro	priporočan za krompir, vinograde sadovnjake
Apneni prah . .	—	—	—	70-90	bel prah	počasi	Apnimo vsake 3-4 leta
FRAN MILČINSKI:
Ptički brez gnezda
Čevljar Pirc ni utegnil, pa je šla čev-1 jarka k dolenjski teti po sina in ga srečno pripeljala domov. Plaho se je oziral objokani Tonček po novem, tesnem domovanju in po novih, skoraj tujih mu ljudeh, ki jima naj odslej reče ata in mama. Hudo mu je bilo pri srcu in le malo je čul in razumel lepega nagovora, ki mu ga je privoščil njegov svečano oblečeni roditelj, ki je bil pravkar namenjen z doma.
»Zdaj si doma, fant,« je rekel, »jaz sem tvoj oče, mama so tvoja mati in nič ti ne bo hudega, če boš priden. Drugače pa bo Pela palica. Jesti boš imel dosti, nič se ne boj, ampak ubogati moraš — kdor ne uboga, ga tepe nadloga! Hodil boš v šolo, da ne ostaneš zabit taliček, in, ko jo dovršiš, boš sedel tu pri meni na stolu in žival in si lahko še kdaj srečen.«
Za mojstrom je stal vajenec Peter. Tu-on je hotel pozdraviti novodošleca in ker hi smel z besedo vmes, je govoril z znamenji: vtaknil je v usta oba kazalca, Vsakega v en kot, s palcem si je potegnil spodnji očesni veki navzdol, spačil obraz in pokazal Tončku jezik.
Tončku se je že tako ves čas nabiral jok: samo čudnega pozdrava Petrovega j® bilo še treba, da se je pričel strahovito dreti, umikal se je in z očmi iskal vrata
— ušel bi bil rad.
»Cernu se dereš,« je jezno vprašal ata Pirc, »ko ti dajem dobre nauke.« Že je stegnil roko, nemara bi k plohi solza prišlo še kaj toče, da ni ročno priskočila Pirčeva, ki je na štedilniku ravnala kavo.
»Pusti ga no !« je rekla, »saj vidiš, da je še ves zbegan! Pa glej, da prideš o pravem času domov! — Ti si pa solze obriši, fant, in nos, saj ti že v usta lezeta sveči!
— Pa ne v rokav, pujs! — Ali res nimaš rute — križ božji, pri kakih ljudeh si pa bil? Na!« In obrisala ga je v svoj predpasnik.
»Torej,« je še enkrat povzel besedo mojster! Pirc, pripravljen n» odhod, »fant, priden bodi in ubogaj, samo tebe imava, vse dobiš za nama, če boš po tem! Drugače pa že veš.« Okrenil se je, da si vzame izza omare palico in gre, pa je ta hip zalotil vajenca pri čudnih pozdravnih ceremonijah.
»Av!« je zakričal vajenec in si pokril ušesa z rokami; toda mojster ga je le uničujoče pogledal, vzel palico in odšel. Danes je bila nedelja, počivalo je delo pa se tudi ni imel za zavezanega, da se ukvarja z vzgojo vajenca — to je rešilo Petrova ušesa.
Tak je bil prvi sprejem in nič veselejši niso bili malemu Antonu Pircu naslednji
dnevi. Jesti mu res ni manjkalo, dasi mu jed ni tako dišala kakor ona kmečka, ki je je bil vajeni. Ali pogrešal je vsega, kar je ljubil. Teto — za mamo jo je klical — in njeno žuljavo roko, ki je pa vendar tako prijazno božala, in široko, obokano, sajasto kuhinjo in v kuhinji dim in duh po butaricah in prostrano, vedno toplo hišo.
Pogrešal je hlev in živino, v kotu hleva je imel svojo ogrado bacek — njegov bacek ! Ni se smel spomniti backa, kar zalile so ga solze. Pogrešal je vrt in sadno drevje in uljnjak. Za hišo je tekel studenček, nikdar ni usahnil in gonil je Tončku kolo in stope. In kužek Rjavček, ki ga je spremljal vedno in povsod, celo do šole! Noter v šolo si Rjavček seveda ni upal, bal se je učitelja, starega gospoda Fran-keta, ki je sedel pred tablo in imel poleg sebe fižolovko, tako dolgo, da je segel z njo v vsak kot učilnice in se mu ni bilo treba ganiti s stola. Pa so ga imeli radi, gospoda Franketa, zaradi obilnih prostih dni; naj ga je obiskal kdorkoli, pripeljal je gosta v šolo in rekel : »Otroci, vstanite ! Danes ste deležni posebne časti:	špan-
skega kralja je pripeljala pot skozi našo ubožno vas in se je ustavil, da si ogleda šolo. Tukaj stoji poleg mene, krono je že naprej poslal s pošto. Hvaležni mu bodite, otroci, za čast, zakličite trikrat »živio« in potem pojdite domov in povejte, da danes ni šole!«
Pogrešal je gospoda Franketa. In pogrešal je staro Rozalo, že štirideset let je slu-
žila pri hiši in mu je večer za večerom pravila lepe štorije o divjem možu, o razbojnikih, o grofinji, ki je zajedla devet graščin na samih kurjih kožah, in pesmic jp znala nešteto.
In po pastirju mu je bilo dolg čas, ki je za stavo lešnike tri z glavo, kadar je bil natrkan, in po kovaču onkraj ceste: pinkate punkate se je glasilo ves dan.
Iz tega ljubega mu sveta ga je iztrgala tuja reke. in mu dala v nadomestek tesno, temno sobo in drugega nič. Starši so mu bili tuji in težko mu je šlo z jezika »ata« in »mama« in ga je bilo sram teh besedi kakor laži in hinavstva. Starši so to čutili in jih je bolelo. Ljubila sta ga roditelja s pametjo: najin, edinec je, vzgojiva ga, da bova na stare dni imela poleg sebe svojega človeka! Ljubila ga pa še nista s srcem, ker jima je bil tuj, tuj po govoriti in naglasu, po kretnjah in navadah, tuj po vsebini svojih in njunih spominov. Niti nista razumela njegove duše: ogorčena sta se čudila, kako more iz mesta hrepeneti nazaj na kmete, zahtevala sta od njega ljubezni, ki ji niti sama še nista bila kos — in na koncu koncev je bila sodba mojstra Pirca taka, da je fant pokvarjen in da bo stalo še dosti truda, da ga poboljša.
Tako se torej Tonček ni počutil nič kaj debro v ozki sobi svojih roditeljev in oddahnil se je, kadar se je smel za pol ure umakniti strogim očetovim pogledom na dvorišče.
Z Nančo se je bolj hitro sprijaznil ka-
kor z roditeljema. Spričo njegove preprostosti se ni bala, da bi jo zasmehoval in mu je zaupala. Njega pa so zanimali njeni obilni stiki z življenjem, ki ga je bil vajen pri teti. Imela je majhne purice, ki jih je bila kakor vsako leto dala izvaliti koklji in jih je zdaj krmila z nasekljanim rmanom in trdo kuhanimi jajčki. Rad jo je poslušal, kadar je pripovedovala o par-,t.u v Mestnem logu. Kako ga je zanimala ona povest o prepeličkah, dan na dan !-> ie slišal, pa je še vedno rad napeljal pogovor nanjo in Nanča je pravila: »Enkrat so naši kosili na portu pa so rekli mama: »Ana, nesi koscem južino!« Pa niso bili mama, temveč mačeha. Res grem, pridem tja, dam južino. Pa prinese kosec nekaj v roki in pravi: »Gospodična Ana, ali hočete tale gnezdek?« Pogledam pa je bilo trinajst prepeličjih jajčk notri. Jaz jih vzamem iz gnezda, jih dam v žep in jo mahnem proti domu. Ko pridem na pol pota, naenkrat pravi v žepu takole: »Tk, tk, tk.« Poslušam, potipljem, pa so bile že tri prepeličke žive. Pridem domov pa brž vse v posteljo! Slišiš, zjutraj je bogata, tačas kupuje magistrat majniko-ve hrošče po grošu kilo. Pa vama ne bo treba ponje hoditi v gozd, doma bosta postrgala ščurke, za en mernik jih bo gotovo, na magistratu ne pogledajo tako natanko, ali je tak kukec ali drugačen, m bosta imela denarja kakor smeti!«
Tožilo se je torej Tončku po tovariših iz živalstva, zato je Sultanovo tuljenje in
OTON ZUPANČIČ:
Divji mož
Coprnice
Petelinček in jarčka gresta lešnikov brat. Petelinček skoči na lesko, jarčka čar ka spodaj. Petelinček obira lešnike, jarčka mu reče:
»Petelinček, vrzi še meni kobulico lešnikov.«
Petelinček odtrga kobulico in jo vrže — joj — jarčki naravnost v oko.
»Joj, petelinček, v oko si me!« potoži jarčka.
— Petelinček, zakaj si jarčko v oko?
»leskov grm mi je hlače raztrgal.«
— Grm leskov, zakaj si petelinčku hlače raztrgal?
»Koza me je vsega objedla!«
— Koza ti snedava, zakaj si ves grm objedla?
»Pastir me je premalo napasel.«
— Pastir nesrečni, zakaj si kozo premar lo napasel?
»Gospodinja mi hlebčka ni spekla.«
— Gospodinja skopulja, zakaj nisi pastirju hlebčka spekla?
»Mlinar mi ni namlel moke.«
— Mlinar počasni, zakaj nisi gospodinji namlel moke?
»Medved mi je vso vodo popil.«
— Medved požrešni, zakaj si mlinarju vso vodo popil?
»Žejen sem bil.«
In ker je bil medved žejen, ni vode, ni moke, sta lačna pastir in kozica, petelinček brez hlačk sedi, a jarčki siroti oko se solzi.	Ljudska
9
A
•I1IMII lili lil 11.1,11 I I 111I IM I I I I I1I M I immilli MiliMilllllllilil» MIMIMMIIIIIMlllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllil'Iil ■ ! I KI I'llllllll
Kokošje	so	n
Grahka, Čopka in jarčka Belka so našle nekoč tri pšenična zrna. Hotele so jih vsejati. Poklicale so mačko, gos in prašička. Vprašale so jih:
»Kdo nam bo pomagal zrna vsejati?«
»Mi že ne!« so rekli mačka, gos in prašiček.
»Bomo pa same opravile,« so rekle kokoške in so zrna vsejale.
Iz zrn je zrasla pšenica. In kokoške so vprašale :
»Kdo nam bo pomagal pšenico požeti?«
»Mi že ne!« so rekli mačka, gos in prar šiček.
»Bomo pa kar same opravile,« so dejale kokoške in pšenico požele. Potem so vprašale :
»Kdo nam bo pomagal klasje omlatiti?«
»Mi že ne!« so rekli mačka, gos in prašiček.
»Bomo pa kar same opravile,« so rekle kokoške in so pšenico omlatile. Nato so vprašale :
»Kdo nam bo pomagal zrna zmleti?«
»Mi že ne!« so rekli mečka, gos in prašiček.
»Bomo pa kar same opravile,« so rekle kokoške in so pšenico zmlele. Potem so vprašale :
»Kdo nam bo pomagal speči kolač?«
»Mi že ne!« so rekli mačka, gos in prašiček.
»Bomo pa kar same opravile,« so odgovorile kokoške in spekle kolač. Ko je bil
P
-!41!tLUt_
Divji mož, kosmati mož tri doline je ogradil: r>To bo vrt moj, vanj si rož in sočivja bom posadil.«
Pluga nima, ne brane,
kar z rokami prst rahlja si —
kar storile so roke,
to z nogami potepta si.
Divji mož, kosmati mož hišico si je sezidal:
»Tukaj mirno živel boš, kdo ti ne bo zdaj zavidal!«
V izbico vesel je šel, ali ko se v nji zravnal je, v strop z glavo se je zadel in ves dvorec mu razpal je.
šel na jezero je pit, a na brado je pozabil — mož vovodni v kotu skrit, za kodeljo ga je zgrabil.
»Joj,« zajavka divji mož,
»za nezgodo gre nezgoda!«
A vodnar: »E, kaj si boš!
Ne nezgoda, le neroda!«
-
kolač pečen so vprašale:
»Kdo nam bo pomagal kolač pojesti?« »Jaz, jaz, jaz!« so zavpili mačka, gos in prašiček.
Grahka, Čopka in jarčka Belka so jim odgovorile :
»Same smo morale sejati, žeti, mlatiti, mleti in peči. Bomo pa še kolač same pojedle!«
F. Roš
lajanje koj obrnilo nase vso njegovo pozornost. Pes je v hiši — to mu je bilo v veliko tolažbo! Prežal je nanj in se mu je posrečilo o pravi priliki priti na dvorišče; v žepu je imel pripravljeno kost, zagnal jo je psu, ki z gospodarjem vred ni bil nikdar dodobra sit in ki jo je s hvaležnim renčanjem pobral, potem pa, nekajkrat s# ozrši po mladem, neznanem pokrovitelju, stekel za starim Korenom. Nanča je, stoječa na stopnicah, opazovala nezaslišani dogodek in prestrašena zavpila: »Tonček, beži, te bo!« In tačas se je zgodilo, da je stari Koren, ki je mrmraje čakal pri vrtnih durih, dvignil glavo, začudeno pogledal po dvorišču, zagledal pod hodnikom ob stebru dečka in zaklacal s svojim hripavim glasom: »Tonček, Tonček!« Pa Tončka je postalo strah in je zbežal v sobo.
Ali drugič je zopet čakal na Sultana in Sultan ga je že poznal in tudi brez vabila s kostjo prijazno pritekel k njemu, da ga ovoha. Tončka se je držal še kmečki duh : dehtel je po tratini, po soncu, po gozdu — Sultanu so se zbudili stari spomini, bilo vse živo. — Ko so bile velike, sem pa vse prodala in sem dobila za tisti denar židano ruto, dva para nogavic, en par čevljev — ja! — pa židano ruto in pa en par nogavic. Prav zares!«
Tako je pravila Nanča. Tonček jo je zvesto poslušal, rastlo ji je zaupanje vanj pa mu je razkazovala še svoje žepne no-žičke, kar pet jih je imela, vse je nosila 8 sabo, in tako so bili ostri, da so v zra-
ku rezali papir. Razkrila mu je polagoma svoj izum, na katerega je bila zelo ponosna, namreč, da je treba napojiti nove podplate s terpentinom, kolikor ga popijejo — potem drže še enkrat tako dolgo. In slednjič mu je celo zaupala, kako se da podeliti čevljem tisti čudovit blesk, ki jo zanj zavida pol mesta, in z navdušenjem ji je obljubil, da jo bo s svojih potov do-našal domov onih neznatnih končkov od smotk — zaničevani so, zavrženi leže na cesti, pa jih vendar ni moči pogrešati pri ustvarjanju imenovanega čudovitega bleska.
Se drugo prijateljstvo je bil skleril čevljarjev Tonček na novem domu : s starega Korena starim Sultanom. Kolikor je bilo pri teti domačih živali, vse je poznal, vsem je bil prijatelj ; še golobe je imel preštete in se ga niso nič bali, iz roke so mu zobali, Pri starših pa nič. Nič — razen ščurkov; teh je bilo pač dovolj, zlasti v gorkem kotu pod štedilnikom, in mojster je resno razkladal sinu in vajencu: »Čakajta, da pride maj, tačas bosta obadva pomigal je z repom in čudno zatulil.
Popoldanski pouk je bil končan in z vikom in krikom je drvela mladina iz šole. Pa tistim, ki se jim je najbolj mudilo iz šole, tistim se je najmanj mudilo — domov, v manjših ali večjih glasnih gručah so se sukali po cesti.
Enih teh gruč je načeloval naš znanec Likar, ki je že tretje leto študiral tretji razred, ker mu preobilni drugi posli žal niso puščali toliko časa za šolske reči, ka-
kor so to želeli učitelji'. Knjigo je imel spravljeno za srajco, da mu ni motila rok. Pričkali so se zaradi igre.
Tonček je prihajal iz šoel med zadnji-mg. Ni se maral prerivati. Plah je zaostajal za tovariši, bal se jih je, ker so ga dražili zaradi njegovega dolenjskega narečja.
»Stoj, boter,« ga je ustavil Likar, »posodi mi gumb!« In preden se je Tonček zavedel, kaj bo, že je potegnil Likar iz žepa pipec in mu odrezal spredaj s suknje zahtevano posojilo. »Zdaj pa malo počakaj, da ga dobiš nazaj! Kako zija! Ali me ne poznaš? Saj sva žlahta!«
»Eja!« se je začudil Tonček.
»Seveda! Moj oče in tvoj sta si jezik kazala čez planke.«
Tonček je premišljal to novo vrsto sorodstva. Likar pa je potegnil z nožem po tleh črto in šest korakov od črte četverokotnik, ki ga je križ delil v štiri polja. »Hola! Kdo gre meat v ris?«
»Jaz,« se je oglasil Kocmur. In ker slab zgled koj najde posnemovalcev, si je tudi on takisto izposodil od presenečenega Tončka gumb v vihamo veselost ostale družbe.
Tonček je stal in strmel. Ni razumel ne prisilnih posojil ne čudnega sorodstva pa si je mislil: mora že tako biti1, v mestu |e pač drugače nego na kmetih — in kakorkoli: zdaj je treba, da čaka in dobi nazaj posojilo.
Likar in Kocmur sta torej bližala. Likar je pogodil bliže k črti, zato je njemu
še preden sva z dedom prišla na prejo, bila je govorica o coprnicah in strahovih. Vsi so trdno verovali vanje, samo Matevž Koželjnik je svojo trdil, da jih ni.
Vprašali so tedaj mojega deda, ki so bili med tem pipo nažgali: »Kaj pa vi menite, oče, ali so, ali niso?«
»Kdo? Coprnice? I, to se ve, da so. Rajnki gospod fajmošter so enkrat, spominjam se še, kakor bi danes bilo, s pestjo ob leco udarili in rekli: »Zelške babe ste vse coprnice.« Tako so dejali gospod v pridigi. Zakaj bi bili pa veleli: coprnica, ako bi coprnic še na svetu ne bilo?«
Nato se oglasi Koželjnikov Matevž: »Jaz pa tako pravim, da jih ni in jih ni, recite drugi, kar hočete. Nekateri misli, da jih vidi, pa si jih sam dela. Hudir, jaz že gotovih šestdeset let redke močnike srebljem po svetu, pa coprnic se nisem še nikdar bal in tudi mi niso ničesar prizadele in videl jih nikoli nisem. Kako bom kleka videl, ko jih ni! Pri moji kuhalnici, da ne!«
»Nekoč,« pravi dalje Koželjnik, »sem šel od Zmezneta jaz, le-ta škopnikov France pa le-oni Andrejček, saj ste ga poznali: vsi trije smo bili malo vinski. Ko smo čez travnik šli, bilo je tako oblačno, da se ni prav nič videlo kakor nocoj. Ko pridemo čez brv, primeta me onadva vsak za eno ramo, treseta se od strahu in mi pravita: »Matevž, pojmo nazaj!« »I, zakaj bomo nazaj hodili,« pravim jaz, »kaj vam pa je, ali sta iz uma ali šele bosta?«
»Ali ne vidiš coprnic?«
»Kje so, šleva neumna?«
»Tamle pod lipo; precej tukaj le, vidiš?«
Jaz gledam In gledam tako debelo, da sem mislil, oči mi bodo stopile izpod čela, pa za vraga coprnic nisem videl in
nobene stvarce drugega kot meglo; pod lipo se mi je zdela megla ravno ko tik mene.
»Ali ne vidiš treh lučic zelenih?«
»Jaz ne vidim nič. Ce gresta nazaj, le pojdita, da bi vaju coprnice ujele.«
Nazaj nista hotela iti, z menoj sta šla. Vsako uro sem bil zunaj, ponoči ali podnevi, nikoli me ni bilo strah drugega kakor hudobnega človeka. Pa ko bi me le kdaj strah bilo, tačas bi me bilo. Potlej sem večkrat premišljeval: zakaj sta se onadva tako tresla kakor šiba na vodi in jaz ne? Dejal sem: tisti vidi coprnice in strahove, ki si jih sam dela.«
Josip Jurčič
0 miški in jabolki
(Iz večernih pravljic)
Tekla je miška po stezici med listjem in pritekla do starega vodnjaka. Kamnita ograja mu je že razpadla in le za ped visoko je še bilo vode v njem. Radovedna miška spleza na rob ograje in zagleda na dnu vodnjaka lepa, rdeča jabolka,
»Hop,« pravi, »eno jabolko bo moje. Ogrizla ga bom.«
Skoči miška v vodnjak, hlastne z drobnimi zobmi — v prazno. V vodi ni bilo nobenega jabolka. Preplašena miška plava, brca in milo cvili na pomoč.
UTVA:
Nasa češnja
Naša češnja je res smešna. Komaj cvetje je dobila, že je goste povabila.
Prišle drobne so čebele, čmrlji in pa sitne ose, da bi se napili sladke rose.
Prišle ptičke so siničke, vrabci usiljivi, drozgi ljubeznivi.
Kosi pa so sporočili: da z družino, kakor po navadi, prišli bodo na trgatev tudi letos radi.
Mimo pride kozliček. Žejen je in se skloni, da bi se napil. Zagleda miško:
»Kaj delaš v vodi, miška?«
»Jabolko sem iskala, pa ga ni.«
»Kvišku poglej, miška.«
Pogledala je miška navzgor in zagledala rdeča jabolka na veji. Ob vodnjaku je rasla jablana in njegovi sadovi so se ogledovali v vodi.
»Pomagaj mi. kozliček, na suho !«
Kozliček je pomolil glavo v vodnjak, miška mu je splezala po gobčku nia ro~ žičke in se rešila iz vode.
Kristina Brenkova
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
sodilo, da vrže gumba v ris. In je dobro vrgel — v bližanju je bil odličnjak — gumba sta priletela v ris, še prožiti ju ni bilo treba s palcem. Kocmur je bil ob gumb. Ako je hotel nadaljevati igro, kaj mu je preostajalo drugega, nego da si je izposodil od Tončka še enega! In smeh in odobravanje mladih gledalcev sta mu bila tako všeč, da je metal nalašč slabo in izgubljal, potem pa obiral Tončka, ki je zaupljivo čakal na povračilo rastočega posojila, pa je v svojo grozo moral gledati, kako se mu gumb za gumbom poslavlja s suknje in za suknjo še s hlač : z rokami jih je držal kvišku, da mu niso ušle.
»Na!« je slednjič rekel Likar. »Tu imaš tisti knof, ki si mi ga posodil. Fantje, vi ste priče, da sem ga pošteno vrnil.«
»Jaz hočem vse nazaj,« je zastokal Tonček.
»Kar tam jih išči, kamor si jih dal !« ga je poučil Likar. »In ne pozabi in povej očetu, da ga dam po oslu pozdraviti!« Namignil je Kocmurju in izginila sta proti Mirju. Bil je petek, šla sta pred tobačno tovarno, da se pomešata med berače, ki so po navadi ta dan in to uro bili tam okoli.
Tonček je klavrno krenil domov z rokami v hlačnih žepih. Cim bolj se je bližal domu, tem huje mu je bilo pri srcu; ko je stopil v vežo, je pričel ihteti, v stanovanje je pritulil.
»Križana nebesa ! « je vzkliknila mati, »kaj pa je fantu?« Prijela ga je za roko
in zasukala. Mojster je vstal s stola, Tonček sl je z drugo roko potegnil po solzah — in že so mu zdrsnile hlače in tako podale razbistriti položaj. Pirčeva mama je hitro spoznala, da je fant brez gumbov in da je to vzrok njegovemu tuljenju.
»O ti pokora, kam si pa dal vse gumbe?« je vprašala. »Odgovori, nič se ne cmeri!« Mojster je stopil bliže. »Ali si jezik tudi zapravil kakor gumbe? Alj boš. govoril, kaj? Ali ti naj pomagam? Kje so gumbi?«
Tončku ni bilo prav nič za ponudeno pomoč in je pohitel, da odgovori, toda v hitrici in bojazni ni zadel posebno srečnega odgovora, ko je jecljaje povedal: »Gumbi... gumbi... posodil sem jih...«
Ostrmela sta oba roditelja, mama je pogledala kvišku in s ploskom sklenila roke, atu Pircu pa so se zaiskrile oči. »Kaj,« je zakričal, »ti zapravljivec, razpo-sodil si jih?« In z desne in leve je pričel ploskati po licih ubogemu Tončku, da je fant, prijemši se za glavo, kar počenil in si je škodoželjni vajenec nehote pokril ušesa.
Pristopila je mama, smilil se ji je otrok, in ga je branila. »Nikar ga po glavi, ata! Ce mu stopi bolezen v glavo, še za beračenje ne bo« — in da umakne fanta očetovi roki, ga je vlekla v kot k postelji in mu dala druge hlače, da se preobleče.
»Nak, ne enega knofa nima več na obleki, kaj takega pa še ne vse moje žive dni!« je ugotovila Pirčeva.
(Nadaljevanje sledi)