it H.ilvfcj a uUBLJAfc Poštnina plačama » golovtn} &J ''O 7 ■ llftft^ Domoljub V Ctufoilant, 1. septembra 1937 - Let® SO • Sle*>. 33 Moč slovenskega tiska Slovenci smo majhen narod; eden najmanjših. Naša zeraijae leži tako nerodno, da «hso ysem drugim večjim narodom, ki nas obdajajo, v napotje. Interesi raznih držav, narodov in kultur »e križajo ravno na slovenskem ozemlju. Zaradi tega je naš narod vedno veliko trpel. Stoletja so stare borbe našega naroda za obstoj in pravico. V teh borbah bi bil naš narod podlegel, če bi ne imel močnih opor, ki so ntu nadomeščale številčno šibkost. Poleg zvestobe do Cerkva in do vere svojih očetov nam je bila gotovo v tem boju najjačja opora visoka stopnja naše kulture, v kateri lahko tekmujemo z marsikaterim močnejšim narodom, Najzanesljivejše merilo za stopnjo izobrazbe je tisk, ki med narod prihaja, pa naj bo to knjiga aii pa časopisje vseh vrst. Na jesenskem velesejmu v Ljubljani bo 1. septembra odprta velik« razstava slovenskega časopisja, ki ima namen vzbuditi v najširših plasteh našega naroda zanimanje za časopisje, ki ga po pravici imenujejo najmodernejšo velesilo sveta — in pa zavest, da človek v novodobni hitrici življenja ne more biti več kos svojim velikim nalogam, če se ne bo opiral na to moderno velesilo. Poleg tega pa bo pregled našega časopisja jasno pokazal, da smo narod, ki nas naše preteklosti in sedanjosti ni treba biti sram. Ni nas treba biti »ram! Neznansko je dolga vrsta našega časopisja. Morda še predolga! Vsak stan in poklic, vsaka svetovnonazorna smer, vsaka politična skupina, vsak gospodarski pokret, vsaka kulturna struja itd, itd., ima svoje časopisje, ki skuša čim bolj služiti na-m'-n», zaradi katerega se tiska. Iz tega jasno •kdi, da je tudi pri nas že prodrlo prepričanje, se noben pokret, nobena misel ne more razširiti med široke plasti naroda, če nima »pore v časopisju, in da vsaka taka stvar kma-'u propade, ako je časopisje s svojim vplivom "e podpira, Cim bolj zna n. pr. politična stran-*a preplaviti svoje pristaše s časopisjem, tem Mnejša bo, kajti skušnja uči, da so ljudje, ki "'vesar ns bero, politično nezanesljivi. , Neverjetno velika je moč časopisja. Caso-K zlasti dnevnik, piše o vseh stvareh, za «tere se človek dandanes zanima, in različ-■j™ vprašanj, na prečudne načine zavitih, je «aes okrog vsakega, tudi najpreprostejšega človeka toliko, da jim aihče z lastno močjo ne ilustrirane dopisi,:«* sv. Cirll» io Metoda najcenejše dopisoraije m ?s»koga- Na vs®§ti samo Din 1'-. mora pravočasno dali pravilnega odgovora. Včasih ni časa, drugič pa ne prilike ali zmožnosti, da bi človek vse, kar se okrog njega in v svetu dogaja, pravilno pretehtal in zavzel pravo stališče. Na pomoč mu pride časopis, ki tako rekoč misli namesto njega ali mu vsaj iskanje resnice olajša. Seveda vsak časopis navaja svoje bralce na to, da bi mislili tako, kakor želi struja, kateri list pripada. Kapitalistični časopis zagovarja interese kapitalizma, delavski brani delavca, obrtniški obrtnika, strankarski svojo stranko. Velika večina našega časopisja je opredeljena tudi svelovnona-zorao. Protikatoliški tisk ruši s trdno dosled- nostjo vse, kar je katoliškega in zvesto služi svobodomiselstvu, katoliški tisk nasprotno aei ustrašeno zagovarja načela ver« in Cerkve in skuša svojim bralcem vedno biti tako močna opora, da bodo lahko kos onim, ki napadajo naše največje svetinje. Treba je torej, da se mi katoličani pcsebnO živo zavedamo, kaj nam pomeni naš tisk. 25 močnim svojim tiskom stojimo, brez njega pro« pademo. Vabimo vse naše prijatelje, naj si ogledajo veliko razstavo slovenskega časopisja aa ve« iesejmu v Ljubljani in da pri tej priliki p oseb« no pozorno pregledajo razstavne prostore, kjer, razstavljajo »Slovenec«, »Sloven. dom*, »Do* mcljub«, »Bogoljub« in pa podjetja, ki delujejo pod okriljem Katoliškega tiskovnega društv* v Ljubljani. Politična doslednost Zadnjič, smo povedali, da more le politično zaveden narod upati b& uspehe, d očim jo politično nezaveden te hlapec drugih, ki ga izrabljajo v svoje sebične svrhe. Vsaka živa stvar na zemlji ima vrojen nagon po obstoju in razvoju in to velja seveda tudi za narod, katerega nagon po razvoju se izraža zlasti v njegovem političnem programu. Ta program, ta narodni cilj mora živeti v vsakem posamezniku in gorje narodu, ki je pripravljen za skiedo leče, za kake trenutno ugodnosti zavreči svoj vodilni program. Tudi če je v narodu število politično nezavednih ali vsaj premalo zavednih ljudi preveliko, lahko postane to zanj usodno, ker bo vsak sovražni režim lahko dobil ob vsaki priliki vendarle neko večio ali manjšo skupino, ki bo pripravljena pasti v hrbet lastnemu narodu ter ga izdati v najusodnejših trenutkih. Sijajen, čeprav prežalosten vzgled zato imamo ravno Slovenci. Pri volitvah v ustavo-tvorno skupščino 1. 1921. so je pokazalo, da smo imeli pri nas tedaj politično res zavednih volilcev komaj dobro tretjino. Ti so oddali svoje glasova SLS, ki je že tedaj nastopila z jasnim in edino odrešilnim avtonomi-stičuim programom, saj so jo že tedaj očitno kazalo, kako si skoro vsi Srbi predstavljajo notranjo ureditev naSe Jugoslavije. Skoro dve tretjini tedanjih slovenskih volilcev so je pa daio kratkovidno in lahkomiselno preslepiti raznim Žerjavom, Pucljem, Kristanom, ki so nastopali tedaj na eni strani z nečuveno demagogijo, na drugi strani pa s praznimi frazami. Večina slovenskega ljudstva je tedaj v svoji nezavednosti nasedla tem ljudem in posledice ho bile naravnost usodne, saj jih nosimo že šestnajst let ia jih utegnemo nositi še dolgo. Poslanci, izvoljeni od nezavednih ljudskih množic so brezvestno izdali življenja ske koristi našega naroda in s Sem, da sa omogočili z glasovanjem za vidovdansko usta« vo ustoličenje najbrezebzirnejšega sentraliz« ma, povzročili vse gorje, ki ga nosimo Sloven-j ci že nad petnajst let iu ga bomo očividno šot nosili. Ako bi se bil tedaj ves slovenski narod zavedal svojega položaja in bi bil izvolil trdne, slovensko usmerjene poslance, nikoli bi ne bilo moglo priti do tedanjo ustave in vse naš notranji politični razvoj bi krenil v drugos nedvomno boljšo smer. Politična nezavednost naroda je torej njegov grob, a politično nezavedni posamezni-ki so tista nesreča, ki silno otežuje vsakemu narodu boj za pravico. Cim več je teh ne/.a-vednežev, tem težji je položaj za ostale. In če Slovenci že dve desetletji ne moremo priti ■. . ,7 ; .......... ..........■ * se ne jezimo toliko na Belgrad. kakor na on« omejene ali sebične iiezavetinež/e, ki omogočajo mandate raznim izkorinjencem, da nas tudi »zastopajo« v Belgradu, zaradi česar s« potem v Belgradu lahko vsak trenutek sklipt cujejo na te ljudi, češ, da zahteva po pravicah Slovenije vendarle niti pri samih Slovencih ni splošna in odločna. Toda vsa naša politična zavednost bi bila brez pravega haska, če bi ne bili obenem tudi politično dosledni. Jedro v3eh naših po« liličnih prizadevanj je boj za najširšo samo« upravo Slovenije v okviru demokratične Jugoslavije, kajti šele z dosego tega cilja bom« potem kaj ialiko satni uspešno rešili naša kulturna, gospodarska in socialna vprašanj«, ki nas danes tako zelo teže. Zato je samo ob' sebi umevno, da moramo temu temeljnemu in najvišjemu cilja podrediti prav vse dr««« in se brezpogojno izogibali vsemu, kar bi po« Zavarovanje za onemogimt9 starost Sm smrt eredno aii neposredno oteževalo dosego tega ciljn. Kaj pomaga, če se še tako ustirn o upravičenosti teženj slovenskega ljudstva po samostojnosti, če sem pa na drugi straui član »nacionalističnega; društva, ki z vsem svojim nastopanjem odkrito nasprotuje temu cilju ter enačaje »jjedinjenje« v JNS šinislu za svoj končni smoter. Kaj mi pomaga vse pridošanje ______že pa na drugi straui pridno nosim svoje trdo prislnžene groše'JNS-arskemu birtu, Kramarju itd, da bogatijo in vzdržujejo ■vso nam nasprotno gcijo. Tisoči sicer poštenih mož globoko obsojajo nemoralno, prolika-toBSko Ju protislovensko pisanje liberalnega ic socialističnega tiska, a ne vržejo ga skoz; vrata. Nedavno je odličen gospod toži i, da piše neki ljubljanski dnevnik' časih tako grdo, da ga ns more pustiti na mizi, kjer bi lahko prišlo v roke otrokom, ni pa toliko dosleden, da bi ga odpovedal. Pa pojdimo še dalje: Sem z vsem srcem za naš stevemski politični program. Pri občinskih volitvah je volja ljudstva kandidirala za župana odločno našega moža. a ker sva se midva pred leti nekaj s porekla, ga ne grem volit ter izpostavim našo listo nevarnosti, da bi utegnil zmagati nasprotnik. Meni ta iu draga stvar v občini ni všeč, ko pa me želijo imeti v občinski odbor, z vsemi mogočimi izgovori to odklonim, pač pa ob vsaki priliki zabavljam na gospodarstvo občinskega odbora. In tako dalje! Lahko bi našteli Se iia stotine primerov take politične nedoslednosti, ki tako zelo slabi edinstvo in udarno moč vsega naroda. Pri zloglasnih Jeftičevih volitvah, gre dolgoletni odboinik rasnih naših »stanov volit, eeg, da wt |® dotščBi Sandlidat ob čeki priliki ozdravil bolno kravo in da bi bilo zato -grdo, že bi ga ne volil, a g« ni prav nič zadrževalo dejstvo, da je nastopal dotični kandidat še v prejšnji Živkevičevi skupščini skrajno sovražno proti zahtevam našega slovenskega ljudstva. Dolgoletni naš župan se je pod prejS-mjirn (riiiMn pridno pajdaši! » tedanjimi ebi&ateflri, da bo tako najlaže dobil kake Rodnosti m svojo občino in da s tem tiiko-aaur ae škoduje, ker je bilo naše gibanje itak gopcitioma ^zatrto«. Da, kakor smo povedali še zadnjič, prvi pogoj za uspešnost političnih prizadevanj kakega naroda je, da se narod kot celota in vsak posamesntlk jaeno zavedajo svojih političnih ciljev, a Bič manj važno ni, da tudi prav vse »veje nastopanje uravnajo dosledno pod vidikom teh ciljev ne glede na vse malenkostne 4rcge ozire, želje, koristi itd. Samo s neizprosno doslednostjo bomo iztrebili iz našega javnega življenja vse »HMftonalisHčne«? orga-akacije, ki zastrupljajo naše ozračje in izločili tiste »politike«, ki so nam povzročili že toliko gorja in ki ao d« danes onemogočali, da ni prise! saš narod v v»sj petnajstletni težki kert* prav za prav le nikamor naprej. Stevfle pravih Mterinjenoev je uied našim slovenskim narodom tako malenkostno, da bi že ■Savno prepadSe vse njihove organizacije, če feS jih ne podpirali nezavedni onmbljftrci. Kar d«® vea to družbo pokonci, sta le nezavednost rn nedoslednost in od tod iiidi v«a naga nesreča, od tod tudi vprav predrzs« nesramnost naKii odkritih nasprotnikov. Vsaka sl«w»&ka »siSa lepšanj« aa imfbmteak HV VIMLA ia METODA. N* fffiti jfnšti samo V>Ib 1*—■„ Vse delodajalce in delavca obveščamo, da prične s 1. septembrom izvajanje zavarovanja za onemoglost, starost in smrt Delodajalce pozivamo, da vae zaposleno delavstvo prijavljajo pravočasne in s pravilnim zaslužkom. Kdor zaposluje po § 3. zakona o zavarovanju delavcev zavarovanju podvržene osebe in te do danes niso prijavljene, mora prijavo isvr&itl takoj, najkasneje pa v roku 8 dneh od dneva vstopa v delo. Če delavec ne bo prijavljen ali ne bo prijavljen s pravilnim zaslužkom, bo na stare dni ali pa v onemoglosti znatdo na pokojninah prikrajšan. Radi nekaj na ta način prihranjenih dinarjev pa delavcem ne smemo zniževali skromnih starostnih in ocemoglostnih rent. Dalj« pozivamo vse delodajalce, da naj točno iu zanesljivo izpolnjujejo prijavnice za elana. Točni podatki bodo za novo zavarovanje izredno važni, kajti samo po teh podatkih se bo ugotavljala in priznavala pravica do rent in podpor zavarovancem odnosno svojcem. In ker se bodo priznavale take rente in podpore šele čez pet, deset ali še več let, bodo imeli delavci radi netočnih in nepravilnih prijav in podatkov kasneje nepopravljivo škodo. Delavci sami naj se zanimajo, ali in kako so prijavljeni v zavarovanje. Črnogorski pravoslavni nadškof dr. Ga-vrilo Božič je na praznik Preobraienja imel v cerkvi govor, v katerem je odločno zavrnil one, ki sejejo v naši državi rezdor med pravoslavno In katoliško vero. Za verski razdor konkordat ne daje nobenega povoda, marveč so ga samo zlorabili ljudje, ki se vsiljujejo srbskemu pravoslavju in pravoslovju sploh kot advokati, pa jih ni za to nihče pooblastil. Ljudje, ki se nikoli niso brigali za sveto pravoslavno cerkev ter so v največjem nasprotju z njeno nravstvenostjo in zapovedmi, nimajo nobene pravice, da jo sedaj zagovarjajo, ker jih ne vodijo nobeni verski razlogi, ampak razlogi popolnoma drugačne narave. Govor dr. Božiču je napravil globok vtis ne samo v naši javnosti, ampak tudi v inozemstvu. Dr, Dožič je globoko izobražen in nravstveno nedotakljiv ter je po smrti po- Uresaičila se bo v kratkem lepa zamisel, naj bi se na Brezjah v spomin na svetovno vojno in na neznanega slovenskega vojaka postavil dostojen spomenik kot skupen poudarek naše velike ljubezni in spoštovanja do padlih sinov in očetov. V nedeljo 29. avgusta je ob navzočnosti inuj« slovenskih bojevnikov škof dr. Rozman blagoslovil temeljni kamen za spomenik. Po koačaaih cerkvenih obredih je biio aa prostem zberovanj« bojevnikov, pri katerem so bili navzoči tudi zastopnik kralja in kneza namestnika podpolkovnik Pavlič, nadškof dr. Ujčič, škof dr. Rožman in ban dr. Natlačen, I ki je bojevnike pozdravi) z daljšim nagovorom. . Zborovalce so pozdravili tudi drugi, tako u. pr. j zastopnik prostovoljcev, invalidov, radovljiški i Delodajalce in delavce prosimo, da ae v lastnem interesu zanimaj® aa novo zavarovanje, d® čitejo žlanke 9 tem zavarovanju, ki jih objavlja Okrožni urad v svojem glasilu ^Delavsko zavarovanje«) in v ostslib časopisih in da si zlasti vsakdo nabavi brošuro z naslovom »X*varevaaje za onemoglost, starost in smrt«, ki jo je izdal Okrožni urad in stane 2 dinarja. Na zavarovanju za onemoglost, starost in smrt morajo imeti prav poseben interes občine, podeželske in mestne, ker bo nosilec zavarovanja v bodoče nosil bremena starostne preskrbe delavcev. Dolžnost občin je, da s svojim vplivom in v svojem delokrogu podpirajo Okrožni urad prt praktičnem izvajanju zavarovanja. Urad opozarja delodajalce, da bo od 1. septembra 1037 dalje vsako opustitev prijave v zavarovanje ali vsako nepravilno prijavo {nepravilen zaslužek, napačen dan nastopa dela elc.), prijavil politični oblasti v kaznovanje, česar do sedaj ni prakticiral. Dolžnost. kulturne Slovenije je, da vse stori, da niti en delavec na svojih plačah iz naslova zavarovanja za onemoglost, starost in smrt bo bo niti malo prikrajšaš. Okrožni urad za zavarovanje delavcev bojnega blagega patriarha 'Dimitrija, čigar nazore in znosljivost je popolnoma delil, veljaj za najbolj vrednega kandidata za patriarhskt prestol. Pri volitvah je dobil samo dva glasova manj od pokojnega Varnave. V dosedanji borbi zaradi konkordata je nadškof dr. Dožič od samega začetka obsojal borbo proti sporazumu s katoliško cerkvijo in je z nekaterimi drugimi svojimi tovariši v svetem Sinodu delal na to, da se razmere ne poostrijo in da se doseže prijateljsko sodelovanje z vlado ter ne izziva verska borba. Kakor je videti, vztraja dr. Dožič na svojem stališču in njegov nastop bo gotovo dal poguma vsem, ki so za pomirienje našega notranjega življenja v blagor države in za resnično bratske odno-šaje med pravoslavjem in katolištvom po izreku: »Brat je mio, koje vjere bio-.-, ki se ga žalibog najmanj drže oni, ki ga itnajo neprenehoma na jeziku. župan sss dragi. Zlasti globoko so xadele v srca zborovalccv besede predsednika invalidov, ko je poudaril, da živiaa vejam žrtvsrn ne damo niti toliko kruha, da bi zmogli mimo preživljati zadnje dni. Naj še omenimo, da je imel ikof dr. fiož-mn pred službo božjo lep cerkveni govor, s katerim j* v izbranih beaedab poudaril a«®" dea pomen, ki so si ga bojevniki zastavili z zamislijo o postavitvi spomenika. Svoje pridigo ie gospodi škof koačai z željo, isaj bi ob blagoslovitvi temeljnega kamna vsi bojevniki, pa tudi ostalo slovensko ljudstvo, napravili v svo-I jih srcih trde® sklep in prisego, »i® bomo . ohranili svoj rod. Bog io Marija z sami is z našim narodom v miru io vojni! J JE NOV Podpisana Marija Kodrič iz Doba se zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali, ko mi je požar uničil hišo, V prvi vrsti se zahvaljujem Upravi »Domoljuba«, ki mi je prva priskočil« pomoč. Potem se zahvaljujem vsem sosedom in dobrotnikom iz Dob, Dobrave, Zabor-ijta, Kostanjevice in drugim. Bog vam povrni. Marija Kodrič. d 70-ieiuico k obhajal 31. avgusta t. 1. v Kranju častni kanonik in dekan v pokoju g. Matej Škerbes, Na mnoga letal d V ameriškem Leraoniu je hudo zbolel frančiškan g. p. dr. Hugo Bren, profesor bogoslovja. Naj blagi gospod skoro okreva! d Vei ket 5S0S !j«di je prišle v nedeljo na kmečki tabor na Zeplazu pri Čatežu na Dolenjskem. Tabor jo v vsakem pogledu sijajno uspel. To pa je naše nasprotnike iz »sračjega gnezda« tako razjezilo, da so po končanem taboru 20 minut od Zaplaza krvavo pretepli par naSih fantov. Ob tem zahrbtnem napadu, ki žal ni prvi, kar smo jih doživeli od naših nasprotnikov v zadnjem času, moramo enkrat že spregovoriti odločno besedo: Ako nas mislijo nasprotniki še naprej napadati iz zased 8 koli in noži, potem naj vedo, da nismo klavna živina, ki »e brez volje da pobijaii. Mi smo večiisa, mi smo slovenski narod in ne bomo več trpeli takih stvari, »e da bi poskrbeli za pošteno plačilo. Nasprotniki naj se zavedajo, da je pest našega kmeta trda! To je naša resna beseda, ki naj velja navzgor in navzdol! d Nad 3090 ljudi se je sfera!« preteklo nedeljo na prosvetnem taboru v Moravčah. Slovesnost se je pričela a krasnim sprevodom do cerkve. Sv. maso je daroval stolni kanonik dr. Opeka, ki je v svojem govoru povdaril, da bodi vsak katoličan cel junak, cel apostol. Po službi božji je bilo zborovanje pod predsedstvom domačega dekana g. Hafnerja. Govorila sta prosv. nadzornik profesor Ivan Dolenc ia Miloš Stare, ki je dobro povdaril, kako naši nasprotniki nastopajo proti nam z dinamitom, z nožem v hrbet, z gnojnico in z ovaduštvom, naše orožje pa je vedra pesem, molitev in naše prosvetno delo. Popoldansko telovadbo sta obiskala tudi ban dr. Natlačen in minister dr. Krek, ki je na koncu fante navdušeno nagovoril. Izkoreninjene! slovenskega naroda so z neko smrdeiino znmazali napise n? slavolokih namenjene gostom. Menili so pač da izvrše s tem veliko patriotično delo, pa so le sebe oblili z gnojnico. d Nad 600 deklet iz šmarske fakmnije se je sešlo preteklo nedeljo pri Sv. Roku nad Šmarjem. Ob lepih govorih in slovenski narodni pesmi so se dekleta navduševala za Kristusova načela. d V Božtanju ob Savi so v nedeljo blagoslovili nov prosvetni dom. Ob tej priliki je bil tam tudi mogočen prosvetni tabor, ki so se ga udeležili tisoči prijateljev katoliške prosvete i- Posavja in okolice. Dopoldne se je vil od Sevnice v Boštanj mogočen sprevod k službi božji, ki jo je opravil g. dekan Anžič. Po maši je graditelj doma, župnik boštaajski, blagoslovil novi dom, nato pa je bilo zborovanje, na katerem je govoril m in. dr. M. Krek, nadzornik Petja, g. Peršuh in drugi, Popoldne je mladina imela lep telovadni nastop, ki ja lepo zaključil začetek nove dobe za prosveto Posavja. d Siuton bratovščine sv. Kežajega Teles«. Bratovščina »v. Rešnjega Telesa v Ljubljani prireja leto za letom razstave cerkvenih oblačil, ki jih oskrbuje predvsem za ubožne cerkve ljubljanske škofije, po želji svojih do- Slovensks katoliška družina kupuje iu nporablja dopisnice s?. Cirila in Metoda. Na mld poŠti samo Dia 1—. brotnikov pa tudi za misijonske kraje. Leto« bo ta razstava v dvorani škofijske palače od nedelje 5. septembra do četrtka 9. septembra. Odprta bo vsak dan od osmih d? dvanajstih dopoldne in od dveh do Šestih popoldne. Raz« stavljeno bo velik® Število vseh vrst cerkve* nih oblačil. Kakor vsako leto, bodo tudi leto« vsi razstavljeni predmeti prav lepo izdelani in bodo služili kot vzorec temu, kar je primerno za božjo službo. Kdor le more, naj pride po-, gledat, kaj je storila ljubezen do božjega Zve«! ličarja, ki prebiva v naših tabernakljih. Posebno pozornost na razstavi zaslužijo ročna dela pridnih deklet iz Marijinih družb z dežele, katerih roke, vajene težkega dela, so izvršile mnogo lepega, preciznega in solidno izvršenega dela. v kvačkanju in klekiauju, d 55» kmete-delžnike. Ker se zdi, da so naši kmetje-dolžniki nezadostno poučeni glede plačevanja letnih obrokov svojim upnikom in imajo tako le sami škodo, smo se obrnili na merodajno mesto — na Privilegirano agrarno banko v Ljubljani s prošnjo, da nam da točna pojasnila glede plačevanja letnih obrokov. PAB je to rada ustregla in poslala v objavo našemu listu tole pojasnilo: I. Pravico do odložitve plačila vračil pri PAB je do I. avgusta imela PAB sama. Od 1. avgusta dalje ima to pravico pristojna davčua uprava. To velja za dolgove izpod 25.000 din. II. Kdor je pa dolžan uad 25.000 din, more prositi sodišče, da se mu prizna znižanje ujegovega dolga. Za koliko odstotkov, se mu bo priznalo, to je odvisno od sodišča. III. Vse vloge na PAB so kolka proste. Naši ljudje tega ne vedo iu vloge kolkujejo. d Na rasstavi v Št. Vidu nad Ljubljano so izžrebali št. 4595. Lastnik dobi lepo nagrado v mizarskih izdelkih. d Del ameriških Slovencev se je poslovil. Dne 23. avgusta se je z brzovlakom odpeljala iz domovine v Ameriko skupina ameriških Slovencev, ki se je mudila letos dobra dva meseca na obisku v Sloveniji. Je to skupina, ki jo je letos privede! v domovino g. Kol-lander, Skupina šteje 30 oseb. G. Koilander sam ostane še nekaj dni v domovini. Ameriški Slovenci potujejo čez Jesenice ter do Le Havre, odkoder potujejo čez ocean z največjo in najhitrejšo ladjo sveta >Normaridie< do Newyorka, s katero so pred dvema m®' _______ ^^^ .„, . « u. u HublMfflski ikof dr. Rožsaaa blagoslovil temeljni kamen aa spo- VmMo nedeljo j« MU m Brerjak «18» bojevnUka stovssnost, ko te ( (miikol„ ujčiča zas|opnik k««u aam««l»lk« P«^ P?1" «enik pzdlhz Enakim rojakom. Slavno. « ^^^t^SB^i^k^ žkoh ter fc«»JHkl arhidkkon Tovornik, Shk. W«Talk M, bas dr. Natlačen, ^jffig^JZSfijS* na fc|. Pr*4 «rk,l|o med govori V »Jutru« je te dni neki »dobri pozna-valeč« priobčil spis glede preureditve ljubljanskega kolodvora, ki je še vedno tak, kakor je bi! pred 100 leti, ko je biia Ljubljana še dolga vas. Pisec omenjenega članka s svojimi izvajanji naravnost nasprotuje pravi preureditvi ljubljanskega glavnega kolodvora, kakor so si jo zamislili slovenski inženirji. Pisec pravi, da za večjo preureditev ni denarnih sredstev. K tej trditvi »Trgovski list« dostavlja: Mi trdimo, da se ta denar more dobiti in da se tudi mora dobiti, kajti če se ja dobilo 100 milijonov za preureditev belgraj-skega pristanišča, se more dobiti tudi 100 milijonov za preureditev ljubljanskega kolodvora. Ce se je lahko dobilo 300 milijonov za pančevski most, se mora dobiti tudi 100 milijonov zs ljubljanski kolodvor, tem bolj, ker dolenjska, štajerska in sploh vseh vrat, kupita pri ecNTiuii' mtm * ijoitfjsni se celo uradno priznava nujnost tega vprašanja. Ia če se je sscgia> pogrešati 800 milijonov dinarjev, ki so se preveč plačali družbi BatignoSles, se bo moglo pogrevati tudi 100 milijonov din ta ljubljanski kolodvor. Z oziroia na »Jufrovo« trditev, da je treba aajprej rešiti po vojni porušene proge, dostavlja »Trgovski list« sledeče: Če bi g. član-kar le malo pogledal na železniško karto vzhodnih in južnih krajev ter novih prog, ki so bile zgrajene po vojni, potem bi videl, da je njegov dokaz silno šepav. Kajti vse polno prog je bilo zgrajenih, o katerih se večini ljudi pred vojno ni niti sanjalo, Ali je tudi te proge porušila vojna? Zato pa ni vide! železniške zveze, ki je člankarju pred nosom in ki jo je vojna v resnici porušila. In ta zveza je železniška zveza Slovenije z morjem! Pred vojno je imela Slovenija dve takšni zvezi; na Trst in na Reko, danes pa nima nobene! Zakaj se ta proga ne zgradi, če so res po vojni porušene železniške zveze na prvem mestu! Tu bi radi slišali odgovor! Slovenci so se v domovini prav dobro počutili ter izjavljajo, da odnašajo v Ameriko najlepše spomine in vtise. Prepričani smo, da bodo ti vrli in zavedni Slovenci v Ameriki tudi najbolj navdušeni slavilci in širitelji lepot »stare« domovine! d Zbaravanje lekarnarjev iz vse države bo 5. septembra v Ljubljani. Skrajni ras je že, «3a bi gospodje znižali ceno raznim zdravilom vsaj za polovico, d Misijonska razstava !&£}* v Ljubljani na velesejmu od t. do 12, septembra je nameščena v paviljonu G. Razstavo araniira misijonar Anton Vizjak sam, ki je prišel iz Indije, po lastnih doživetjih in bogatih izkušnjih. Razstava bo obsegala sledeče oddelke: Svetovni položaj Indije ia našega asisijena. Postojanke vseh naših misijonarjev v Indiji. Naša osrednja misijonska postaja v Bošonfi. Palača Ziraen-darja in bengalski trg, Bssegalako naselje (1:5). Bengalska hiša v naravni velikosti Indijska džungla (po naravi). Galerija slik. Indijska mitologija in kultura. Priarori fe misijonskega življenja. Sv. Frančišek Ksaverski. Slovenski zvonovi za Ragapur. Razstava te imela svojo popolno vrednost d Štefkeit se priče!« a&araki jmsskSuSM v ši. Vidu nad Ljubijgso. Zahtevajo sledeč®: 1. Doslej veljavna kolektiva® pogodbe saj ae v celoti obnovi z istimi piačssm, ki so bile predvidene doslej, čeprav je m«d tera draginja porasla skoraj za 2. Izvaja aa; se obstoječa socialna zakonodaja in zakonito predvideni delovni čas. d Nov® ispntMe pA cmrkvt sv. Dsažtae v Mostah so blagoslovili v nedeljo, 28. avgust«. d Vser&ii sejsts hsueljsje otvorii 20, maja v Zale« ban dr. Natlačen. V lepem nagovor« je povdaril, d» se banska uprava zaveda ogromne važnosti hmeljarstva ne samo za Savinjsko dolino, marveč za c®lokapno Kaže gospodarstvo ter bo zato storila vse, kar j« potrebno za okrepitev te važne gospodarske panoge. d Hud« neurjf na vzhodnem Pahorja. Dne 29. avgusta popoldne se je utrgal obisk nad vzhodnim Pohorjem in žalil vse kraje, ki ležijo na vzhodnem pobočju. Take nesreče ljudje ne pomnijo. V silnih množinah je voda 4' drla s pohorskih pobočij in hudourniki in potoki so takoj narasli za več metrov. Voda se je zlivala posebno proti polskavski, fram-ski in hoški dolini. Na cesti je voda ujela tudi več avtomobilov. Voda je ponekod zalila ceste zelo visoko in so se ljudje le s težavo in v življeiiski nevarnosti reševali. Med strašno nevihto je udarila v Hočah strela v gospodarsko poslopje posestnika Novaka, ki je kljub deževja zgorelo do Ud. Škoda Je sel® velika, ker so. hudourniki razrili vsa polja in tudi nižje ležeče vasi. d Z&aimir« ura. Posebne vrste uro, ki jo je nazva! svetovno uro, je izumil 50-!etni upokojeni železničar Aleksander Bašič iz Nove Retfaie pri Osijeku, S pomočjo nje je mogoče na prvi pogled ugotoviti, koliko Je ura na najrazličnejših krajih sveta. Izum je vsekakor zanimiv. Bašifi je bil te dni v Belgradu pri patentnem uradu, kjer je hotel izum patentirati. Vendar mu to ni uspelo, ker je nepremožeri človek, ki ae more plačat! zahtevano tozadevne pristojbine. Zato je stopil v stik k osiješkimi urarji. ki bodo skušali ponuditi ta imm Švicarskim urarjem v odkup. d Drva s« se jM&rafiis v zadnjem času. Menda je temu kriva tudi stavka gozdarskih delavcev. Cens je ponekod narastia za 30 do 40 odstotkov. Spomladi j« Italija kupila večjo količino lesa tudi za kurjavo in se je to pri nas na lesnem trga takoj poznalo. Drv je razmeroma mate, zato pa je povpraševanje vedno večje, zaradi česar se je cena tudi znatno dvignila. Vendar smatrajo, da ta cena tudi v bodoče sse bo ostala stalna, pač pa da bo še poskočila ne j manj za 20 do 25 odstotkov. Razumljivo je, zakaj se je v tej zvezi l^SpiT Napravil sem poskus r ia Osaa-eto pri breji svinji ia mladih pujskih in sem bii z uspehom popolnoma zadovoljen. Sresti veterinar F. Kullerar, Konjic«. Zakaj tudi Vi ne poskusite? Imeli boste no-vecaiie dohodke. Navodila daje zastonj: 16." d. d., Zagreb 6, poštni predal 50 umi, mi i .»»[»i .i» podražil tudi premog in sicer za nekako 300 do 500 dinarjev pri vagonu. d Za odkup zemljišča za mširiiev ljub-Ijansk« železniške postaj« je odobril prometni minister »eaek uad 3 miiijou« dinarjev. d 15 milijonov in 200.000 prebivalcev ima sedaj Jugoslavija, d 28.000 ruskih beguncev živi ta čas v Jugoslaviji. —. Pri Ijadefe višje starosti, ki trpe b» nerednem ftS&aja, nudi pogosto naravna »Fraas-Josefova« grenka voda, zaužita sko?,i osem dni dnevno po 3—4 kozarce zaželjeno odprtje in s tem trajno polajSanje. Zahtevajte povsod »Franz-joselovo* vodo Offi. reg. S. for. 59471/35. d Nov most čsfes Kassniško Bistrico. Na Beričevem pri Dol« bodo imeli prihodnjo nedeljo 5. septembra veliko elavnoet, Slovesno bo blagoslovljen novi žeiezobetonski most čez Kamniško Bistrico na banovinski cesti Ljubljana—Litija. Vse zasavske prebivalstvo, ki uporablja cesto Ljubljana—Litija, je lahko veselo novega mosta, saj novi most po svoji sestavi in izdelavi predstavlja res trajno vrednost. Prejšnji leseni most je bil v tako slabem stanju, d® so s« ga tovorni vozniki po pravici bali. Novi most, ki je močne železobetonske sestave, je tako zgrajen, da bo odgovarjal za dolgo let vsakemu prometu ia bo tudi uspešno kljuboval, kadar mu bo grozila narasla Kamniška Bistrica. Zasavsko prebivalstvo je hvaležno banu dravske banovine dr. Marku Na-tlačenu, ki s« je tako odločno zavzel, da «e je ta raoet v tako kratkem čaais zgradil. Mnogo se je trudil za novi js20.1t tudi ils.ii okrajnega cestnega odbora Matija Jeran, posestnik in gostilaičas v Beričevesn, d Narodnega poslanca s® ustrelili Dne Ti. avgusta popoldne me je poslanec Ramadan o-vič vračal iz Skoplja z avtobusom do Dulia, kjer je avtobusna postaja, od ondot je p« Sel peš v svojo vas Blae v podgorskem okraju. Y »jegevi družbi sta bila njegov sin pravnik ia neki občinski sluga. Kakih 200 m od njegove hiše je iz turščice nekdo sprožM vež strelov iz puške v Ramadanoviča to ga zadel v j»rei in grlo. Ramadanovič je čez 20 minut umrl. Umora ata osumljena Osrnan Džerin Antes šerif in Jupa Ibrahun; Jupo so zaprli. Osman Džerin je pa pobegnil in je izdana za »jim tiralica. Mislijo, da gre za krvno maščevanje. d Kje doživljaj® v Jugoslaviji največjo starost? Ta srečen krsj Je tesat. Kljub temu je doživel© v zadnjih tisočih letih samo deset ljudi starost 150 let. Od teh je bil naravnost neverjetno star neki Toni as Karlu, ki Je živel 20? let. Rodil se je leta 1381 (takrat, ko je bila bitka na Kosovem polju) in j® umrl leta 1588. Pravijo, da je preživel dvanajst angleških kraljev. d Radi vedno večjega Mezniškegs prometa je »tanj« slovenskih žetaižarjev na mnogih postajah postalo ne samo neznosno, ampak naravnost smrtnonevarno. Čeprav do-naSajo slovenske železnice državi največ dobička, izgled«, da železnifik« uprav« sa slo venske železničarje aajmanj skrbi. Ca bi bilo kje na jugu toliko prometa in tako malo železničarjev, bi so dogajale vsak dan nesreče. Samo neskončnem« trudu slovenskih železničarjev gre zahvala, da je v Sloveniji teko malo železniških nesreč. Značilna nesreča se je pripetila pretekli teden na Jesenicah. Zavirat: Martin Pergar iz Ljubljane, oče petih otrok je ustavljal tovorni vlak. Pri napornem delu „„ je naenkrat ua#a»o«eL Moral Je priti jfe-leznijardd adMtTOiiK, ki snu je nudi! prvo parno} in odredil prevos v ljubljansko bolnišnico. Ce no bi Pergatjevi tovariši »pasili ta nezgode, bi bilo sanj kmalu usodno, saj j« ie visel let javore ter bi e® kmalu smrtno ponesrečil. To pa j« samo on primer, kako je naše železniška osebja prezaposleno. d I« mažlevaal« je saaett! poinor. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestnika Mirka Eisaerja v Bp- Kadvanju pri Mariboru. Zgoreli ao tudi vsi letošnji pridelki in vse orodje z vcnovi vred. Škodo cenijo pa 60.000 dinarjev. Sprva so aumiii, da Je sažgsl kak breidotr.ee, ki j« prenočeval u& skednju ia Je vrgel ogorek cigarete v seno. Tekom popoldneva pa j« odločna orožniška preiskava spravila na dan, da Je sanetil požar 1%-tetni Jože Podgorlek. Fant I® bil od 5. Julija do 12. avgusta ee pautUija pri posalsniku Slane r ju, ker pa je izgubil nagobčnik za kravo, ga je poaesteik odpustil, obenem pa mu Je odtegnil za Isgttbo nagobčnika 10 din od plače. Fant je potem zahteval, da mu mora posestnik plačati hiaČe, ki mu Jih je krava požrla, ker pa tudi s tem ni uspel, je iz maščevanja zanetil požar. d S prepovedano »ahartasko kupčij« se Je bat i I pomožni delavec v SeleznlSkih delavnicah v Maribora Jožef Slker. Cariniki so našli pri njem 15 kg omenjenega gladila. Šiker je povedal, da Je kupil saharin od avstrijskih železničarjev po 320 din Za kg, prodajal pa ga je p® 450 diln, je torej zaslužil pri vsakem kilogramu 130 dinarjev. d. Zla dejaaja assssovičev. Po raznih vaseh ljubljanske okolice so zadnji Čas na vrsti razni nočni vlomi in tatvine. Leopold Pristavec ima stojo trgovino na J»z«u pri Podpeči, obilna TomiSelj. Prodaja razaa živila, kolonialno blago in podeželsko raanufakturo. Ponoči 20. t. sa. okoli polnoči je nekdo vdrl v trgovino in odnesel iz nje bogat plen. It ročne blagajne j« po-bril 3030 din gotovine, mnogo podplatov, 4 k g žjanc kave in več parov nogavic. Skupna škoda jc ocenjena na 4498 din. Najprej je bil tega vioma osumljen neki hkpec, ki je bil svoj čas zaposlen pri L. Pristavcu. Ta je tatvino zani-tal in orožniki iz Podpeči niso naSli pri njem ničesar sumljivega. — Posestniku Francetu Anžiču v Sneberjih, občina D. M. v Polju, je neznan tat odnese! iz kašče par čevljev, več steklenic domače marmelade, 2 kg sladkorja 'n druge malenkosti v skupni vrednosti 600 dinarjev. — Iz vete Šolskega poslopja v 2e- M&Mju ne mam holjševrikov Predttdnik italijanska vlade Mussolini je imal t« dni v Paternu na Siciliji velik govor o odffloiajih Italije do drugih driav. Ker *« to, kar g. Muisolini reče, rado sgodi, naj navedemo dv® tri iz njegovega govora: Q!*d« Jugoslavije j« Mu»»ollni izjavil, da «o se od meseca marca odno&aji m*d Italijo in Jugoslavijo »boljšali. Med Italijo in Francijo a: nobenih »novi sa kako lalošgro. Bili 1 haljah jt hib učitelju Andreju Flajsu ponoči 21. t. m, ukradeno popolnoma novo kolo znamke »Miele«, vredno 1750 din. — Poaeitniku Pavlu Medveščku v Blanci je bilo 23. t. m. a 2 leti robije, tonif.S pa na 5 mesecev strogega zapora nepogojno. Obema eo za dve leti odvzet« častne pravic«. d Nič ve« Ki olskvsj*® — »dMit* M z« soa&ao Dsbasciio! Nailcpii, naj^rijetaejli in najianimivsjll romarski avtotalet v ž»iuj in Split, ob najugodnejšem Času, ko v Dalmaciji vročina ponehava in grozdje dozoreva, 20^ d« 25. septemb'«, mora navdušiti vsakogar! Obiiif Jonkean te'.ara izobrazbo za vsako iljiio v gospodarskih ■vseh znamenitih kra «•• D»lnsac;;e t Ud.o na piei -t z :trc: od ministrstva in nudi v iCTn is-o p-is-arn-i .:." Svetnikih, r.otarj-.b. trgovcih itd. >.; z —aj!o Kitaro i.T.i'0 posebne ugodil*-- t ik: vorti. Pišite po brezplačna po--i ls --- . s izvest a na ravnateljstvo za- rodi <5 Mladeniči repsti! Oni, ki ste potrjeni k i(,}»m .mate pravico do osvoboditve, skraj-ucert roka službe, čimprejžnji vstop v ksder, oiiožiiev službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno' Ako je rok zamujen, se nt da ve/- polagati. Pojasnila daje proli malenkostnemu plačilu koncesijonirana pisarne Per Krane, kapetan v pok., Ljubljana, Maistrova ulica 7.e odgovor priložiti kolek ali znamko za 6 Din. fZ DOMAČE POLillKE d Na sestanek Male sveie v romunsko Si-najo je odpotoval naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Pravijo, da bo ta sestanek precej važen. d Ju^eh in rudnike Ojura Jankovič, ki je navajal da obžaluje, ker "skupino politikov, ki vod/jo gonjo proti Bedenji vladi, podpira i neznaten de) pravoslavne duhovščine. Olede konkordata pravi, da j* vda nja vlada r tem, da je konkordat predložila narodni »kupšeini v potrditev, hotela izvršiti samo dr- l)el masiite. ki so »brale na prosvetnem uboru i Moravčah. žasljansko voljo, da bi Hrvatje in katoličani v resnici občutili, da je Jugoslavija njihova država, ne pa stara Srbija. Sedanja vlada noče, da bi v sedanji Jugoslaviji Hrvatje in Slovenci mogli samo za trenutek misliti, da je Jugoslavija njihova mačeha in ne mati. Zato so pa tudi rušilci Jugoslavije oni, ki zaradi takega dela napadajo sedanjo vlado. Borba proti sedanji vladi se ne vodi zaradi konkordata. Borba je čisto politična ter sedanja vlada svojim nasprotnikom na to borbo laži in klevet odgovarja, da je njeno vrhovno načelo, da vodi tako politiko, ki bo Jugoslavijo ozdravila, ker Jugoslavija mora živeti. V dosego tega cilja je sedanja vlada storila že celo vrsto ukrepov, tako na gospodarskem kakor na socialnem, kulturnem in mednarodnem polju. Zato je bilo potrebno rešiti tudi versko vprašanje, da bi katoličani lahko videli, da je politika sedanje vlade splošno narodna in v resnici jugoslovanska. Minister Jankovič je končno še ugotovil, da sedanja 3mLk i&f ^ "'edil smer.šk. far...»r v Nesvburu. Ta prešič menda nima para ,,a svet,, 1® funtov. kar je po naše aekak« 725 kg. Pital ^ g„ j«, tako, da mu e »»k dajal po ve* litrov mleka in p« 2» ,i„ 30 jajr "1K • ua mu i« vlada ni mogla sprejeti samovoljnega tikala pravoslavne cerkvene oblasti. d »Vi pa ste jo spremenili v jamo raaboj-b*Im»v ...« Po nekaterih pravoslavnih cerkvah io na zborovanjih v boju proti konkordatu, nastopali tako govorniki in poslanci, kakor da bi bili na javnem političnem zborovanju in ne v božjem hramu. Koliko je nekaterim pra-voslavcem do svetosti hiše božje, nam kaže tudi sledeči dogodek. Pravoslavni duhovnik Stojanovič je tožil belgrajskega zdravnika dr. Milovanoviča zaradi tega, ker je ob priliki neke poroke v cerkvi .sv. Save imel na tem sveten; kraju prižgano cigareto, ki si jo jc na-žgal kar pri ccrkveni sveči. Ljudje, ki so v cerkvi to opazili, so se začeli zgražati, neka ženska pa je pristopila k dr. Milovanoviču, mu vzela cigareto iz ust ler jo vrgla na tla. Milo-vanovič jc za tem za nekaj trenutkov zapustil cerkev, pa se nato spet vrnil nazaj 8 prižgano cigareto v ustih. Sploh se ni prav nič zmenil za to, da so ljudje, ki so bili tedaj v ccrkvi, proti temu protestirali. Pa že tretjič je prišel nato v cerkev, to pot s klobukom na glavi. Sedaj se zagovarja, da jc bil pijan in da ni prav nič vedel, kaj dela. Sodišče ga je vseeno obsodilo na 900 din kazni aii na 15-dnevrii zapor. Cerkvi pa je moral plačati 200 din. (1 Jug. nae. stranka in njeni voditelji se vedno bolj zavedajo, da so bitko, ki so jo vodili zadnje ledne proti Stojadinovičevi vladi, izgubili. Fašistični in komunistični agitatorji se vračajo z dežele v Belgrad poparjeni, ker niso imeli uspehov t. razširjanjem laži in letakov s hujskajočo vsebino. Sami priznavajo, da se je igra opoziciji ponesrečila. Navidezno dobrohotni predlog ojjozicije Narodni skupščini, naj se konkordat odloži in poslavi na dnevni red za poznejši čas, ni imel samo namena, da bi opozicija pozneje mogla trditi, kako je Stojadinovičeva vlada slaba in konkordat umaknila, temveč je imela opozicija namen, da pomakne ratifikacijo konkordata čim bližje volitvam, tako, da bi lahko šla na volitve j*od geslom konkordata kajti JNS in drug dobro ve, da je v slovenskih in hrvatskih krajih pristaše izgubila in ve Iudi, da s temi lažmi in hujskanjem ni pridobila nobenega člana, pač pa je zgubila še one, kar jih je imela; kajti če kdaj, se je v zadnjih mesecih pokazalo, da je JNS zgrajena na la- želi iu je vedno v borbi ia korito. Tudi v krogih pravoslavne cerkve z vsakim dnem bolj uvidevajo, da se klic »živela sovjetska Rusija« v pravoslavnih svetiščih ne bo smel ponoviti. d Na odhod se pripravljajo. Kar nekam sc» utihnili tisti senatorji, ld jim letos poteče delovna doba, tako piše belgrajska >Samo-upravac To so senatorji, ki so se za f asa avtoritativnih režimov najbolj vneto oklenili Petra 2ivkoviča, poklonili so se pa tudi pokojnemu Milanu Srskifu, s katerim so se vojskovali trideset lei. Česa ljudje ne store zaradi tega, da bi prišli do oblasti?! Med ljudstvo si niso nikdar drzhili, pojavili so se tam šele sedaj, in sicer s kovčegi, polnimi letakov. NESREČE d Našla jc mrtvo sredi sobe. V četrtek, dne 26. avgusta okrog 15 je bilo nad Celjem silno neurje, med katerim je udarjala tudi strela, ki jo pretrgala mi več krajih telefon-.-ke ?iee in tudi električne, tako da je bilo mesto več kot tri ure brej električne razsvetljave. Isto popoldne so spravljali VoIunSkovl i/. O.-t rožnega pri Celju oves iz njive. Na poti domov jih je dobila ploha dežja, tako da so prišli docela premočeni domov Med njimi je bila tudi 25 letna hčerka Anica, ki je takoj doma šla v svojo sobo in se preoblekla. V l-item času, ko se je mudila v svoji sobi, je treščila strela v električni vod in ker je bila Anica vprav pod električno svetilko, jo je ytrMa na mestu ubila. Domači, ki so bili med tem v kuhinji, so takoj spoznali, da je treščila strela v elektriko, zato je stopila v Aničino -oho njena sestrs Marija, ki jo je našla že mrtvo sredi sobe. d Ob čebriček se je /»del. Pri Zttpanče-vilr v Gorenjem Hotiču pri Litiji se je pripetila httdn nesreča, ki ie družino letos že drugič močno prizadela. Pri Zupančičevem sosedu na vrtu kuhajo iz domačega sadja žganje. Pii tem sta zaposlena domača fanta, ki stalno sedita pri kotlu ter pazita na kuho žganja. Oni dan -pa je Zupančičev 5 letni Slavko igraje se tekal po vrtu z drugimi otroki, Nenadoma je po vrtu odjeknil Slavkotov krik. Otrok jo pri tekanju po vrtu po neprevidnosti zadel ob čebriček, v katerem je bila zmes za žganje. Padel je v čebriček s telesom naprej ter se strašno opekel po telesu, zlasti pa po ročicah, s katerima je zagrebel v vrelo vodo zmes, ki sta jo fanta bila pravkar stresla iz kotla. d Avtomobilska nesreča. Avto z osmimi potniki jo padel oni teden v 30 m globok prepad na cesti Kotor—Cetinje. Šofer in en potnik sta še pred padcem skočila iz avtomobila. Avtobus se je nato kotalil po strmini z" ostalimi potniki vred, ki so med potjo izpadali drug za drugim. Ostal je avtomobil na dvorišču nekega vaškega pravoslavnega duhovnika. Potniki so obležali na strmini, vsi težje ali lažje ranjeni. Prepeljali so jih v bolnišnico na Cetinje. Med poškodovanci so tudi polkovnik Milutin Vukotič, posestnik Ika Kalud/.eroviij iz Tesliča in načelnik kmetijskega oddelka banske uprave na Cetinju Tatar Mile. d ProveS se je prestrašil. Ono dopoldne s« je pripetila v tovarniških prostori]) Splošne stavbne družbo na Teznem pri Mariboru smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje očeta številno družine. Petek Janez je bil zaposlen Pil varjenju traverz z električnim varilnim aparatom, s katerim je na dvorišču upravljal elektrovarilec iu skupinovodja Maks Skalov-nik. Ko je začelo deževati, je naročil S kal o v-nik podrejenim delavcem, da spravijo varilni aparat pod streho. Petek je hotel odklopiti električno napeljavo aparata, ko pa je prijel za stikalo, je slučajno prišel s prsti v dotik z elektriko ter se je s krikom zružil nezavesten ua ila. Takoj so priskočili tovariši na pomoč, poklican je bil tndi zdravnik dr. Pi-lilar, ki je skušal nesrečneža obuditi v življenje z injekcijami in umetnim dihanjem. Vsi poizkusi pa so bili zaman ter je Petek umrl. Zdravnik je ugotovil, da ga ni zadela smrt od udarca elektrike, temveč najbrž od kapi. Zaradi stika z elektriko se je tako prestrašil, da ga je zadela možganska l;ap. iiHRnHaBalalaligHaHMiiSilKsaiiMeiiiesiHMsaMB« Sltmenskt ctoni JE NAS CENENI POPOLDNEVNIR, K! GA SVOJIM CITATEUEM TOPLO PRIPOROČAMO, IZHAJA VSAK DELAVNIK 08 12 IN 8TANB MESEČNO SAMO IS DINARJEV. ZA ONEGA, KI 8! NE MORE NAROČIT! »SLOVENCA« JU »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. «B«»HK«H»BH»B«MHB®HB»«*«SiB*ffl»HB*!!B d Smrtna nesreča hribolazca, V sredo, dne 23. t. m. 3ta se ob 9. dopoldne napotila iz koče na Kofcah 25-letni Ivan Kafka, brivski pomočnik iz Zagreba, in žena njagovega bratranca Antonija Grabnar na Veliki vrh. Kafka je šel naprej in zašel čez nekaj časa v tak položaj, da ni mogel ne naprej ne nazaj ter je tako rekoč obvisel na rokah. Spremljevalka, zavedajoča se, da mu ne more pomagati, je zavila po drugi smeri čez skale z namenom, da pokliče na pomoč. Tedaj ji ie on naročil, naj pozdravi mater in domače ter ji rekel: »Zbogom!« Nato je zaslišala valenje kamenja, vendar pa ni mogla ugotoviti, ali se je zrušilo kamenje ali pa je padel on. Klicala je, pa se na njen klic ni nihče odzval. Prenočila je na Korošici, od koder so na vse zgodaj zjutraj šli gledat na mesto nesreče, da bi našli Kafko, pa ni bilo nobenega sledu za njim. Drugi dan so se zopet napotili reševalci v severno steno Košute, med njimi Javornik Jože in Stransky, Ta dva sta imeli srečo in sta ob pol 4. našla mrtvega Kaflco na dnu 250 m globokega prepada. Od mesta, kjer sta ga našla, je do dna še 150 metrov. Pri tem je sam Javornik zletel po skalah in se precej pobil. Pomoči je moral iskati pri zdravniku, vendar je ostal v domači oskrbi. Truplo pokojnega Kafke so prenesli v Tržič in tam pokopali. d Pod motorno kolo sta prišla. Z motorjem sta se vračala iz Laškega proli Celju Lojk iz Celja in Turnšek iz Rečice ob Savinji. Ko sta privozila do ICošnice, sta jima prišla nasproti 34-letna Lamut Katarina in 33-letni Konjar Ivan, delavec iz Smlednika pri Kranju. Motor je vozil s precejšnjo brzino, imenovana dva sta se mislila, umakniti, vendar prepozno, tako da sta prišla oba pod motorno kolo. Na kraj nesreče je bil takoj poklican reševalni avtomobil, ki je oba prepeljal v celjsko bolnišnico. Lamutova je dobila pretres možganov, Konjar pa ima zlomljeno levo nogo v stopalu in večjo rano na hrbtu. d V novoporočeao je treščilo. Prime Ana od Žužemberka se je 17 let trudila po raznih mestih kot kuharica. Zaželela si je mirnega ko» tička. Poročila se je v nedeljo, 22. avgusta t..L, s Petričem Jakobom, posestnikom iz Pužč. VI četrtek, 26. avgusta jo je huda nevihta zajela zunaj na potu, treščila je vanjo, da je bila ta-, koj mrtva, d Smrt v službi Kot premika č je bil Grgu> rič Anton, doma iz Gorskega Kotarja, zaposlen pri premikanju vlaka na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Med premikanjem je stal Grgurič na stopnicah vagona, z rokami pa se je držal za ročaj ob vagonu. Pri tem se ie Grgurič nagnil ter omahnil pod kolesa premikajočega se vlaka, katera so mu hipoma odrezala obe nogi ter levo roko. Poklicani reševalni avtomobil je brž prepeljal ranjenca v bolnišnico, kjer so se sicer trudili, da b: nesrečnega delavca kljub veliki izgubi krvi ohranili pri življenju, vendar je Grgurič ponoči zaradi prevelike izgube krvi umrl. d Ko je vlival v svetilko petrolej. Oni večer ie prišel domov ua Brezovico od vojakov brat železniškega fcretuičarja Frana Barvica, ki je bil 1. 1890. rojen v Kosezah pri Ljubljani, ter je že več časa zaposlen na bazoviški postaji. Barvic je že spal. Svetila pa jo petrolejska svetilka, ki je pojemala. Braf-vojak je odvil svetilko in hotel priliti novega petroleja. Ko je vlival v svetilko petrolej, je mahoma in iz neznanega vzroka nastala eksplozija. Petrolej se je vžgal. Barvic je skočil s postelje ler začel z golimi rokami gasiti naglo po stanovanju se razširjajoči požar. Pri gašenju pa si je opekel prav hudo desno roko in desno nogo, pa tudi na levi toki je dobil znatne opekline in je moral v bolnišnico. d Ob priliki zadnje avtomobilske nesreče v C žicah je bil obenem z orožniškim poveljnikom generalom Jovanom Nadmovičem hudo ranjen tudi Slovenec Jože Dobrovoljc, doitfa na Verdu pri Vrhniki. Dobrovoljc je poveljnik orožn. postaje v Užicah in je na tem težkem mestu že nad osem let. V vseh Cžicah in v okolici uživa velik ugled. Poročen je 3 Slovenko iz Zelal pri Rogatcu. Pri tej nesreči mu je dvakrat zlomilo levo nogo pod kolenom, dobil je tudi sicer hude poškodbe po vseni telesu. Obenem z drugimi ranjenci so tudi njega prepeljali v Belgrad v vojaško bolnišnico. Njegovo stanje je precej hudo. — Pri ienivostt črev in slabem želodca z nerazpcložcBjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna >Franz-josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Ftvu. Sv. Cerkev je vladal 25 let, dva meseca in sedem dni. _ Sedanji Papež Pii XI. je 20J, papež, v redovni vr-za Sv. Petrom. Od SO papežev je bilo mučenih 29 izvzemši sv. Ijiomzija, kasneje so pre-J'»li mučeniSko smrt še !riJe. izmed 261 papežev j« bilo dosedaj k svetnikom prištetih 82; 104 pa-E. ev je bilo rojenih v '"mu, m so bili doma iz drugih krajev Italije, 15 g odo Francozov, devet ^kov, sedem Nemcev, P« Azije trije iz Afri-«e. osem Spancev, dva "Umatinca, po eden: Iz »leetine, Tbracije, Ho-"Ddske, Portugalske in *W''je. Vsak moSki ka ™n neoziraje se na , nie' je lahko izvoljen " Papeža, tudi če ni du-7'»k ali ikot. Ce bi bil JiMajao kak lajik ali na-■»oen duhovnik Izvoljen w Pnpeža, bi moral biti L. Ganghofer: 40 Mmiinj M oster Roman h začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Pozi« »Gabil Prav si povedal! Cim huje, tem boljSe! Kadar so Vacemanovi sinovi uzrli kje mojega dekleta, so zavpili: »Usrankak in so se je ognili. Kmetove oči so se svelile. >Ce bi bili vedeli, kaj se za to umazanostjo skriva, bi se mi dekle že davnaj drugačna vrnila domov, kakor je bila odšla!« Zdaj je brat zapopadei. Lice mu je zalila rdečica, stisnil je pesti In se ozrl čez gozd, tja dol proti Lokije-vemu kamnu. »Da, brat Vampo,< je jezno bruhnilo iz njega, »grdi kraji to, kjer je govuo edina pomoč, ki brani nedolžnost !« Položil je drhtečo dlan kmetu na laket »Potrpi, Grajnvalder, ta reč se bo prekrenila, pa če bi moral udariti tudi jaz sam z obema svojima rokama! Vacema-novim sinovom bomo zavrli to početje!« »Cas bi že bili« In da bi te svoje besede podprl, je začel Grajnvalder praviti, kaj so morali on in njegovi domači pretrpeti ta dolga leta od Vacemana in njegovih ljudi. »Pri mojem očetu so pričeli,« tako je končal svoje tožbe, »in zdaj so se spravili nad mojega edroka. Poglej tja, bogoslužeck Pokazal je na. smreko, ki je stala na samem brez vrha. »Tam še stoji smreka, na katero so za vrh privezali Vacemanovi hlapci tsrojega očeta, ker se je kot svobodnjak upiral, da bi hodil na tlako. Vrh je moj oče odseka), in suhi kol čaka v moji hiši na dan, ko bomo plačevali U Grajnvalderica se je prikazala na pragu, ;u ko je zagledala obe razgreti gM, se je v skrbeh ozrla od ene do druge. Potem je rekla Švajker ju: »Nuj, stopi malo noter, dekle mi ue da miru, venomer sprašuje po tebi!« švajker je skoči! v hišo. Ko je hotel Grajnvalder slediti za njim, ga je prijela žena za rokav in plašno vprašala: »Pa vendar nisi kaj otresal jezika na Vacemana in njegovo ljudi?« »Pa še kako!« »Nespameten človek!« je zajecljala Grajnvalderica v strahu. »Ce tujec zdaj to raznese!« »Ta? Bodi brez skrbi!« V tem ko sta onadva tako govorila, jo stopil Svajkeii v izbo, ki je bila obenem kuhinja. V nizkem prostoru jo bilo sicer le malo in bornega pohištva, toda iz lesenih' začrnelih sten je dihala topla domačnost. Okna so bil« zaprta z vetrnicami, in samo redki sončni žarki, ki so s« kradli skozi raze, so preprezali kakor bleščeče niti so-mračje, ki je vladalo v izbi. Iskajoče so je oziral Švajker naokrog. Tedaj je s šepetajočim glaskom zaklicala pasti« rica: »Ali me n« vidiš?« Poleg ognjišča se je prikazala v leseni steni leva, podobna podolgasti skrinji brez pokrova. V tej dolbini jfl ležala Hincula na senenl postelji, odeta s sivim gunjem, ua katerem so ji počivale roke. Švajker se je počasi približal; hote! je govoriti, tod« ustnice so »e mu gibale brez besed. Začudeno, skoraj prestrašeno so še upirale njegove modre oči v psstirieo, ki se mu jo čedno umita In počesana zdela spremenjena: kakor zakleta kraljičina ob koncu lepe pravljice. Oblečena je bila v brezrokavno krilce iz rumenkaste konop-Ijevine, io pod grobimi gubami te obleke se dihale mlado prsi; belo je odseval drobni obrazek pod plavimi lasmf in okrvavljeno prevezo, in nič manj belo gole lakti, kt jih sonce pod sivo skorjo, a kakršno so bile doslej pokrit^ ni bilo moglo ožgati. Boježfi se smehljajoč je gle«ala izroči!! v varstvo spominsko omarico z njegovimi knjigami ia >pisno knjigo z« obiskovalce. Oktet akademikov bo med tem Kapel nekaj narod niti pesmi. Spored: V soboto, 4. septembra zvečer bomo po vidnih krajih kurili kresove. V »iedeljo« 5. septembra dopoldne bo ob 8 v Sp, Loiah na domu Frana Msslja • Podlimbarskega govoril g. proi. Viktor Smole j; ot> 9 bo ma Brdu, na domu Janka Kersnika, govoril g. sodnik Franc Laser; ob 10 bo v Sp. Kosezah, «a domu Ivana Vesela-Koseskejjs, govoril g, proi. Cene Kranjc; ob 11 (po maši) pa bo v Moravčah, pred rojstno hišo pisatelja Deiele govori! ir. urednik dr, Tine Debe-liak. isti dan popoldne bo ob 3 v Mengšu Trdi-nova proslava (govori goc.p. prof. Franc Capuder), ob po! 5 v Repnjah proslava Kopitarja (govori g. urednik dr. Tine Debeljak)ob 6 p« v Kamniku v Kamniškem domu Medvedova in Japljeva proslava (govorit* gjf. proi. V. Smolej in dr. Tine I)ebeljak). Goste bo vozil iz kraja v kraj avtobus, va- bitno pa domačine, da se povsod udeleže proslave in s tem počaste svoje velike rojake. K. d. p. d. »Bistrica«. • iz raznih krnim® Itako. Pokojna jo bila mnogoletna poslrežnica račkih g. kaplanov. Večaa — Nssi is litje, ki m t» udeleiili prosvetnega tabor« v Rajhenburjjs ^ prešlo nedeljo v BoStanju in videli navdušenje, kot so ga bili vajeni v profilih dneh, vabijo v tvojo sredo vso dobromislee« ia korajžue tovariSe, ki s« hočejo v jesenski in zimski dobi pripraviti za nastop drujjo leto v Ljubljani. Besni®«. Mesec* junija je priredilo Prosvetno društvo dobrodelno loterijo, kaiera ja uspela v splošno zadovoljstvo. Drugače sedaj društveno delo sedaj ob času velikega dela na polju počiva. Se boiuo pa v >sezonk bolj vneto vrgli na delo. — Sadna letina letos dobro kaže. Da bi le ne bilo sedaj, ko sadje zori, kake nesreče! — V Sp. Besuici va-šSani gradijo moderno sadno sušilnico s pomočjo bonsko uprave, občine ia kmetijskega odbois. Prav imajo! — Do zime bi mors.lo biti pod streho gospodarsko poslopje mežnarije v Zg. Besailci. Zdi se nam, da je premalo korajže. Brez truda in žrtev pa to ne bo Slo! Le korajžot Ali bi ae kazalo sedaj, ko se bo popravljalo tudi stanovanjsko poslopje, Beričero. Vabimo k slovesni otvoritvi in bla;-Boslovitvi novega niosiu čez Kamniško Bistrico v Beričeveui pri Dolu, ki bo v nedeljo, dne 5. sept. Ob treh popoldne bo sprejem gostov pri Jeranu v Beriževein, nato sprevod skozi BeriSevo (godba; konjeniki, narodne noše) k novemu mostu. Ob pol 4 blagoslovitev most«, pozdravni govori in nastop domačega pevskega zbara, ki nac zapoje nekaj narodnih pesmi. Nato vrtna veselica pri »Jeramic In prosta zabava.. '■ • .■■> ©»tina. To nedeijo okrog 5; popoldan «e je nenadoma ulila huda ploha dežja. Bilo ga je tolilič, kakor že zlepa ne. Voda jer udirala v iUSje ležeče' shrambe, razdirala pota,' ajda. proso ia drugi poljski pridelki «o kar povaljani. Vmes p» je enkrat počilo, kot bl lovec ustrelil e puško, in takoj «o Ijudjo opazili, da je evhar»ti«n križ. 23 m visok, Jsi stoji ua griče Mira cerkvice sv. Janesa Krstnik«, raeklan od strel«. Zanimivo je, da js troSčil® nnra v vrh križa, kamor «o se vsedale vedno pogtolke, in se je strela ovijala okrog skozi do tal v zemljo. Sa&a pri Krškim. Elizj&oti Roje iz Blatnika se jo na >bo?.ji njivi« pridružila Marjeta Marušič iz toliko dozidati, da b! bil kak prostor na razpolasa za javne zadevo (predavanja, sejo itd.), ker'sed«i ni nobenega primernega prostora. Tudi za obcial oke seje bi bil prostor pripraven, ker je v uredi občine iu pri cerkvi. — V nedeljo, dne 22. t. m,, smo se v velikem Številu udeležili kmečkega labora v K-anju, ki je zelo lepo napel. Bog živi! Krake »fe Savi. Glavni romarski sliod v božje, potni cerkvi sv. Rozalije bo letos v nedeljo — au. gelsko nedeljo — ii, septembra. Zato je že v m. boto zjutraj pri sv. Rozaliji sv. maša ob 8; zvečer ob G je pridiga in pete litanije Matere božje. Po litanijah j« prilika za sveto spoved, kakor tudi v, nr-detjo zjutraj od petih dalje; nato je v nedeljo zjutraj ob 6 sv. maša z blagoslovom in cerkve, nim darovanjem in ob 10 slovesno opravilo, to je; pridiga, peta sv. maša z dvema blagoslovoma iti darovanje ?,h cerkveno potrebe. Muljava, Kedavno so zločinci vlomili v trgov, sko shrambo pri g. J. Zajcu ter naredili do 10.000' dinarjev škode. Orožniki iščejo tatove, pa doslej brez uspeha. V okolici Muljave je bilo vež manjših mimmmmmm&mmii^aas^immt^mimmam^mkit^iK Velik® mmgfmdm zrn obiskovalce razsiave 2. Kdor hoče sodelovati pri žrebanju, mori kupiti en izvod časopisov, ki bodo v našem paviljonu naprodaj., 3. Obenem s kupljenim časopisom bo prejel vsakdo brezplačno krasen proepeki z lepimi slikami v bakrotkku, ki ga je natisnila Jugoslovan« aka tiskarna. Prospekt bo opremljen s Številko in z ižigom nase uprave iu ga je treba dobro slira« aili. (Neoumeriran prospekt ho na razpolago tudi drugim obiskovalcem naše razstave.) 4. V nedeljo, 19. septembra bomo objavili iž-žrebane številke in vrste nagrade. Kdor bo imel aa svojem prospektu izžrebano številko, naj' prospekt a' svojim natančnim nsslovom pošlje it» ^Propagandni oddelek Slovenca« v Ljubljani, tia^ kar mu bomo list takoj začeli pošiljati. Onim, ki so že naročniki naših listov, pa bodo izžrefeaai, hortio odgovarjajočo aaročniuo knjižili v» dobr* »Uprava »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Uprava »Slovenca«, sSlovassfcega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« bo razdelila med obiskovalce razstave slovenskega časopisja e« ljubljanskem velesejmu 460 nagrad Dal« bo: IS ^»istovalccM »Slovtiics« cel® ietp brezplačna 20 obiskovalcem »Slovenca« 6 mesecev brezplačno J00 obiskovsicera »Slovenca«. I mene brczpJačeo 1« obiskovakc-iR »Slov.doss« cel® leto brezplačno 20 obiskovalces! »Slov. dom« 6 mesecev bre/plafc S 00 obiskovalcem »Slov, dc.au> 1 smsee brezplačno 100 obiskovalcem »Domolja^«'« celo leto brezplač. 100 obiskovalcem v Bogoljuba« celo leto brezplačao Nagrajence bo določil žreb. Pogoji; 1. Vsakdo, ki se hoče udeležiti sagradaega žrebanja, mora ob&kati paviljpn, v katerem razstavljajo podjetja, ki so v okrilju K. T. I). in kjer bo vsakdo lahko, dobil obširen pregled veega na' šega tiska, zlasti »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« iu »Bogoljuba«. Svajkerja. »Kajne, zdaj bo§ ostal še malo tu? Saj si moraš odpočili!« ■.,..,, r »Seveda,c je mencal, »seveda!« >Pa sedi malo, no!«, je dejala in se stisnila k steni, da bi mu napravila prostor na robu ozkega ležišča. 2e je stegnil roko po stranici in .hotel sesti. Tedaj je rahlo zadrhtelo v zraku in se prebilo skozi vrata in stene, zastrto odmevajoč, komaj še slišno, kakor bi klicalo od nekod prav daleč. Svajker se je zravnal in njegov glas je drhtel: >Ne smem dalje ostali, otrok — zvon me kličete Prestrašena se je vzpela Hincula na senu in segla z roko po bratu. Toda odkimal, je, da se mu je zamajala predivasta brada kakor val. Kakor da ji jemlje sapo, se je zdelo, in trajalo je nekaj čaka, preden je mogla spregovoriti: s Pa boš, kajne, zopet kmalu prišel in me obiskal?« Strmel je predse v tla in zamrmral: »Neverni« Hinculine oci so se napolnile s solzami. Boječe se je ozri v jKistirico in ko je videl, da so so njene trepalnice biserno orosile, mu je potegnilo glavo proti rami, kakor bi ga bil prijel krč v zatiiniku. Počasi je stegnii roko, pokrižal Hinculo po ranjenem čelu in zašepetal: >Pax tibi doitfaik In kakor bi so mu to voščilo, ki ga je bil vajen, zdelo prekratko in ne dovolj krepko, je Se dostavil: »Ljubi Bog naj te varuje in brani, otroki« Nato se je obrnil proti vratom. Zunaj sta ga preslregia gospodar in gospodinja. »Kaj je, bogosiužec?« je vpraSal Grajn-valder, ;inar že zopet odhajaš?« Molče je kornčil brat mirno njega, oklepajoč z obema rokama molek, ki ga jo imel m pasom, >Kaj rou je pa sinilo v glavo?« je vpra-fial« ženica začudeno in strmela za njim. 1 Mir gospodov s teboj! 7* Ko je prispel Svajker na piane košenice, je mlačno zavelo eez sončni gozd, in v vetru je ■ jasneje zadonel zvon. Vedno hitreje je hodil Svajker, iti ko je prišel do kraja, kjer se je nagnila hosta v strmino, je-začel teči. Pri Abi je obstal in se globoko oddahnil. Za nekaj časa so mu oči zazabljeno obstale na deročih valovili, nato je dvignil roke in zastrmel na prazno naročje. Pri tem je opazil posušene krvave madeže. Pripognil se je, zajel v peščico vode in začel umivati, dokler ni bila izbrisana zadnja sled krvi. Kakor bi ga bil ta posel utrudil, se jo spustil kraj vode na kamen, se podprl s komolci iu pritisnil obraz v svoje mokre dlani. Pred nogami mu je rahlo zapljuskala voda. Ne da bi Svajker opazil, se mu je izmuznil moleli izza pasa in se skotalil v vodo. Lesene jagode so zaplavale, vrtinec jih je zgrabil in zasukal; tu so zadele na kamen, tam obvisele ua šibici, viseči v potok: toda bister val je objisl jagode in jih igrajoče odnesel s seboj. 15 V opoldanskem soncu je jezdil gospod Vače čez še-navasko polje. Po nekaterih njivah so ljudje želi, po drugili je ležalo Se povezano snopje in čakalo, da ga odpeljejo. Kjer je gospod Vače jaha', so hiteli hlapci in dekle k njemu"iu mn s plahim ponavljanjem, poljubljali streme. Čim pa jo odjahal naprej in se ozrl, je videl, kako so postajali v gručah in stikali giuve. Pot ga je pripeljala mimo Kaganhartove domačije; vrata so biia zaprla in spokojna tišina je ležala nad ogradom Toda ko je gosod Vače zajezdil po klancu proti Sumam v dolini, g« je z naloženo krošnjo srečala Kagat-hsrtljn. Boječe je pogledala jezdeca in se umaknila med grmovje. Oči gospoda Vaceja so obstale na ženski, in te- poprej posvečen v Škofa, preden bi ga vstoličili :i!i Petrov stol. jbeseiiR obleka. Nemški general Goeriisg je ne: davno opozoril na to, bo Nemčija lahko imela vsega, kar potrebuje moderne. dežela, v izobilju. Kmalu bodo Nemci začeli izdelovati celo obleko it lesa. General »e ni InKal. Že sedaj lahko srečaš v Nemčiji ljudi, ki nosijo športno obleko iz lesa-Nemška tehnika in kemija sta namreč znali izkoristiti lesno vlakno in g Narod«, pač pa to, kar smo mi zapisali v »Domoljubu«, Samo še skromna pripomba: Odkrito povemo, da nas nič ne bi bolelo, če ravno bi šlo v sprevodu tudi 200 ljudi, ker to je prav skromno število, v primeru z ogromnimi sprevodi, ki se vrstijo nedeljo za nedeljo po raznih krajih naše dežele in ki jasno kažejo, kje je slovenska katoliška mladina. — Da g. Jevec deluje pri Sokolu že od ustanovitve, prav radi verjamemo. Kdor bo zvedel, da je naš Sokol, že v tretjič oživel pred štirimi'leti, se temu ne bo čudil. To pa seveda na trditvi, ki smo jo o g. Jevcu napisali, prav nič ne spremeni. Dobro vemo, kakšno zavednost je g. Jevec izkazoval Sokolu takrat, ko se je to viteško društvo v tretjič ustanavljalo. Co želite, smo mi pripravljeni odpreti predale in poiskati ustanovitvene »šiagerje«, ki starosti Jevcu ie bodo v čast. — Se par besedi o vlastodržcih v gasilski četi. Da je Brezovški Sokol moral iz gasilskega doma, ni krivda sedanjega režima, kakor tvdi »Na rod s pač pa je takrat še neomejeno sedel v vladi sam g, Jeltič, v odboru gasilskega društva pa sedanji in takratni sokolski starosta br. Jevec. — Pikal — Da pa ima tudi dopisnik slabo vest, se vidi tudi iz zaključka dopisa v »Narodu«. Zaključuje ga tako, da nam skuša z osebo, ki je bila vsem skupna In ljuba, in s farizejskim zavijanjem zapreti usta, G. dopisnik, malo več spoštovanja bi pa že lahko imeli do osebe, ki je položila na oltar domovine svoje življenje. Nikar ne omadežujte njenega svetlega spomina s tem, da jo vlečete v dnevno politiko. Ljudskim odrom priporočamo novo kmetsko igro »Tlačani«, katero se naroča na naslov: Ke-denšek Ivan, Domžale. Istotam se dobita igri: »Orna žeaac in v V, a gi-jut«. Franjo Ntubauer: Marijino mfaša?® Tvoj rejstni god med ljudski rod kot zarja je zasvetil — in upa žar za vsako stvar po zemlji vsej zanetil. Drhti glavar zvijač., prevar, bledi njegova suva; naj ve, da zdaj odprt no raj, a lijernu strta glava. Oj, dete Ti, odpri oči, , ki zarja v njih leskeče! Njen čisti svit naj zmagovit pripelje sonce sreče! Iz naših dm&tev Sv. Frančišek Ksaverij. V nedeljo, 12. sept. napoči za našo župnijo dolgo in tako težko pričakovani dao: blagoslovitev našega Prosvetnega doma. Dolgo in z velikimi žrlvami smo ga gradili, a smo ga vendar dogradili, da bo lahko začel služIti svojemu velikemu namenu: izobrazbi in prosveti naše mladine. Naš novi dom je prvi v Gornjesavinjski dolini, zato vabimo na to redko slovesnost vse Savinjčane in Zadrečane, da v obilnem številu prihite med nas. Bratje in sestre, ki ljubite katoliško prosveto, lepo slovensko pesem in pošteno razvedrilo, pridite! Naj se razvije naša slovesnost v velik ljudski tabor, ki bo jasen dokaz, da se Oornjesaviujčani zavedamo važnosti katoliške prosvete za naš čas. Svoboda, ki je zasijala po težkih in mračnih dneh. naj vzdrami in združi vise, kar je v naši dolini resnično ka:o!i-škega Sil slovenskega. Bog živil Sveta gora pri Litiji. Sončen in prav slovesen dan smo imeli to nedeijo. Deset dekliških Marijinih družb je imelo skupen i/.let in Marijansko zborovanje. Prišle so iz vsega Zasavja od Radeč do Vač m Trojan. Nikoli ne bomo pozabili govora g. kanonika in škofijskega voditelja Mar. družb. dr. Tomaža Klinarja'. Globoko pa razumljivo, prisrčno, pa odločno je prav vse povedal. Na taboru pred cerkvijo je govoril g. Kalan iz Zagorja, popoldne pa g. župnik iz Zagorja. Pa tudi devet govornic smo imeli. Te smo posebno radi poslušali) Lepa vrsia deklet je ta dan na novo stopila pod Marijino zastavo. Veseli smo jih in prav so n s red i le. Mekinje. V nedeljo, 5. septembra bodo me-kinjsko faro obiskali StaroloČani, med katerimi službuje naš rojak Karto Babnik. Starološki dijaški krožek, s sodelovanjem prosvetnega društva, bo ob pol 4 popoldne v Društvenem domu v Mekinjah uprizoril lepo' Medvedovo dramo r noše le c. Ker je igra vzeta iz kmetskega' in štu-dentovskega življenja, godi se pa v Neveljski fari, zato Stara Loka prav prijateljsko vabi vso okolico: Mekinje, Nevlje, Stranje, Tunjice in Kamnik — k obilni udeležbi. Med odmori bo oktet staroloških fantov zapel nekaj pesmi. St. Gregor. V nedeljo, dne 5. septembra ob 8 pop. vsi »a gregoreke višave! Naš jevaki zbor «e bo zopet ogtesil v prekrasnem gregorekem domu. Zapel bo tri lepe narodne pesmice in mladi igralci bodo pokazali svojo zmožnosti v petju in igranju Ta zavratna bolezen razsaja v vrstah Eskimov v toliki meri, da zna*a povprečna starost med njimi komaj 24 let. Stari Eskimi so naravnost redki. Zdravniki računajo, da bodo prebivalci severnih predelov tekom BO do 100 let docela iztrebljeni po zavratni morilki, če ne pride takoj izdatna pomoč in zaustavi naglo Širjenje jetike med plemenom. Uilelovanje neobdavčenega žganja omiljeno. Kot znano, 30 se glede izdelovanja domačega žganja v zadnjem času jiojavile ue-kalere težkoče. Na željo kmetijskih zastopstev je sedaj lin. min. omilil odredile, veljavne za izdelovanje žganja v domačo uporabo. Odredba, ki je objavljena po kmetijski zbornici; predvideva omi-'iCnje glede upravičencev, termina za izdelovanje, "porabe Izposojenih naprav in najemanja tujih delavcev. , V Novi Angliji je bila 'eto 1723 navada, če je kdo povabil svojega prijatelja na kako gostijo, P« dotičnik ni pr<šel, so 1"! njegovo porešj« na «0111 poslal). Dolšnik je tudi o Bo-žalosten. nek nasmeh mu je preletel ustnice. »Odkod, Hilmtruda?« je vprašal in pridržal konja, »S planine, gospod!« »Kje imaš pa gospodarja?« »On se vrne domov jutri.* »Ali je ostal na planini ali —< ko dve bodali so so zabliskale jezdečeve oči proti Hilmtrudi, »ali ga pa čaka morda še kakšna pot nocoj na noč?« »Pot, gospod?« je zajecljala ženska. »Ne vem, kaj imate v mislih.« . Gospod Vače je za čas molčal, nato 30 smehljaje so dejal: »Nosiš pa težko to zvrhano krošnjo robo. Ko odložiš doma, nikar ne pozabi, da mi je Kaganhart še od kresa dolžan polovico daček Hilmtruda je prebledela in ovila obe roki navzad okoli krošnje. »Poglej, poglej,« se jo zasmejal gospod Vače, »moj opomin ti je pregnal vso barvo z obraza' Ta živiž potrebujeta pač vidva sama, ah ne? Seveda, letos jo bila slaba paša. In jaz bi tebi in tvojemu to dačo popustil. Toda ena usluga, menim, bi bila vredna droge.« , .. »Kaj naj opravi za to?« je vprašala kmetica željno. »Ne dosti. Samo naskrivaj mi naj pove, za kdaj je pozvan na veče na Mrtolovecl« Hilmtruda je čez in fe* zardela. »Gospod,« je u-iecljala, »kako naj to naredi? VtSar vabi pod P»ff< 1 »Seveda! Potem boš pač morala odrajtati dačoi In še danee, ali bi t® 1» moral jutri opomniti po svojih Mričih!« Prijazno je pozdravil gospod Vače m odjezdil. Ni Se priSeVdo drevja v dolini, ko je pritekla n njm kmetica, brez krošnje. Z obema rokama se je prijela za "treme, in gospod Vače je pridržal ko ija. »Kaj hočeš še?« »Povedati vam, kar vem - ujela sem na uho!« e z bledimi ustnicami zašepetala ženska. »Pozvan je za d rev i, čim stopi luna v ščip!< »Drevi že?« se je zasmejal gospod Vače. »Potem se pa ne smem več muditi I« In izpodbodel je konja. »Gospod, gospod!« Je .siga la Hilmtruda in se oklepala stremena, da jo je vlekel konj za seboj. »Vašo besedo, gospod, vašo besedo, da ostane skrito, in da dače... dače.,.« Dalje ni prišla; da ne bi padla "zpenjajočemu se konju pod kopita, je morala izpustiti Btreme in je omahnila vznak med grmovje. Gospod Vaee se je pognal na vso moč v dir, pripo-gibajoč se pred visečimi vejami konju na vrat. Kmalu je dospel do Ahe in na široko jezdno pot, ki je vodila po rebri proti njegovemu domu. Na nekem ovinku se mu je čez drevje odprl razgled na ribičevo domačijo, odkoder so jasno odmevali udarci sekir. Gospod Vače je ustavil konja in si zasenčil oči; na Zigenolovem dvorišču je opazil štiri može pri delu. »Svoje planšarje je poklical domov in utrjuje ograjo!« Smejoč se je pognal zopet konja. »Le zabijaj kole in polagaj tramove! Ne bodo mi zapirali poli, ko odbije tvoja ara!« Ko se je gospod Vače približal grajskim vratom, mu j® prijezdila nasproti njegova hči Reka* bleda ko kamnita soha je sedela na svojem vrancu, oba belolisasta braka ste tekla pred njo, in v tem ko je držala z. levico za povodce, je imela na desnici svojega ljubljenca Edila, ki je negotovo in naSopirjen sedel na usnjati rokavici. Gospod Vače je iemno gledal svojo hčer, ki je komaj .opazno pokimala za pozdrav in hotela molče odhajati "mimo. Vroče mu je šinilo v čelo, v hipu je obrnil konja in zastavil Reki pot. »Obnašaj se proti meni kakor te je volja, to mi je vseeno! Toda uarosti pri lovu ne trpim!, Ob opoldanski pripeki, to ni čas, da bi lovila 8 sokolom.* (Nadaljevanj«.) 6» iT pretep! igri >Mala »iitt t petiii Cejijsjiis. Ker •Je igre fes v več krajtls arečms nspela, ttpesae, boste sestoveljat t«žneeti. 7»to pa b« revija »Ljudski odert ishajala v Sestui ivezkih po '10 strani, tako, da bs» obeegai eetotni letnik vsaj 240 štreni drobnega tisk«, m kar letne naročnina S!) dinarjev (pri naročilu 10 isvedov na ekupai nasiev ta vsakega 1« 60 dinarjev; in za inozemstvo S dolarje res ni pretirana. Najbolj dobrodoSlt boda pač teksti rsmih iger, nastopov, deklamaclj, ki bodo jtavzemaii v vsakem zvezku večino prostora. Pa tudi droge rubrike, ki o njih poroča prospekt, bodo prinašale kakor doslej gradivo, ki ga ne srečama sicer v nobeni slovenski reviji — Kdor deluje n« naših ljudskih odrih ali so sploh za gledališče zanima, mu bo branjo »Ljudskega odra« ne is v korist, ampak tudi v užitek. Zato ga toplo priporočamo. Naroča ea pri »Založbi ljudskih igerc, Ljubljana, ZarnškMa ul. 16, ki n* zahtevo pošlje abširni prospekt. n Kadar sami as veste ae kam, vam pomaga spteine dobrodelne društvo: kadar iščete službe, viaeaa mojstra u svojega »iu«, kadar »i v kateri koli zadevi ne mete ali ne morete ssmi pomagati is zadrege, s« zaupno obrnite na »Družino božjega svetas, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. n Sjm>«1» ;*«7atitv* JSaMjiaega »vettHa ae es ee be šepet eiovesno obhajal na Mali Stosrso. V torek, ob 1 svečer !» pri lurški votlini akademija, nato pa »recesija s svečami v cerkev, kjer bo govor, pete litanije i® blagoslov. Peneči od Si. de it. feo ura molitve * pridig«. Na praantk bodo svete maše od <9. zjutraj, »vato obhajilo pa e« začno deliti Se ure poprej. Ob pel 8. be cveta maša pred Najsvetejšim, pol 10. pa govor in slovesna sv. nisi«, nakar bo pri Utrški votlini shod lezi-jamskega eotrudeJva. — Popoldanska slovesnost ee zftžne cfc. jx»i 4. Komarji naj se peeHisžfjo poloviSne vasnina z* ljubljanski velesejem. Legitimacijo, ki jim obenem osje pravico m večkretnf vstop v ve!e-sejroake prostore, nakupijo na cdhodni postaji. n K«matr«ka slavam« stt $»ri Oljki. Vsem prijateljem eerkv* gore Oljke, sporočamo, da se hrt vršil letošnje leto romarski obod dne 10. septembra, in siter z «ek» pestrim sporedom. jPeboinost s® bo zažela Se prejšnjo soboto. Spovedovanje, pridiga, cerkveno ljudske petje. Spovedavale ee bo vso nož. V nedeljo br» vež »vetih maš. Ta dan bomo tudi občudovali nova okna, ki jih j« izdelala naša Slog« v Ljubljani kot posebni vzor cerkvena umetnosti. Vsi prijatelji, znanci ia ljubitelji pridite, da se okrepile duhovno in telesno in se na-vžijete čistega gorskega zraka in moči svetega Križa I n Za fiekSt/Ss® Ksešiassk* šfels pli aHulinkah r Škotji Loki bo otvoritvena služba božja 10. septembra cb 8, takoj nate pouk. Oejanke naj pridejo v zavod najkasneje 9, septembra. — Istega dne se pričenjata tudi zasebni trgovski teKaj in zasebni nemški tečaj, ki omogočata šoti odraslim dekletom višjo, za vsakdanje življenje prepotrebno izobrazbo. radio ljubljana Vsak d»o: 12 PSoŠfts, 1S.45 Vreme, poročile, iS Cas, spored, obvestila. 13.16 Plošče, 14 Vreme, borza. 19 io 22 fistt, »rame. poročila, spored, obvestila. Četrtek, 2. sept.: 13.15 Radijski orkester — 19.30 Nac, ura — 10.SO Plošče — 20.10 Zgodovinsko ozadje slovenske naroda« pesmi — 20.30 Večer operne glasbe — 22.15 Ciiaemtanov trio. — Petek, 3. sept.: 19.30 Nac. ura — 10.50 Preda- Af (Dev. Marija v Polju.) Iz preproste roke smo prejeli te dni obširen dopis, ki ga prioMujenso zaradi pomanjkanja prostora v zelo skrčenem obsegu. — Žuljeva roka poro?«: Zaloški levičarji so nam v težkih časih poskrbeli tudi za nekoliko zabave. Na dan se dali list »Kmetsko slogo«, baje v 4000 izvodili. Izda-jatelii, uredniki in odgovorni uredniki so prlpad • iuki'3 fronte«, ki je nastopita pri. zadnjih občinskih volitvah za zmago marksizma, a jo propadla, ker jo je večina delavcev in kmetov poljske obline z glasovanjem odklonila. Zdaj bi si radi z ,nestrankarskim« listom pridobili nove kmetske in delavske glasove za prihodnje volitve. Ne bo jim ufipelo, zakaj zavednost večine naših občanov nam je porok za to. Mi imamo že svojo -Kmetsko Slogo«, to je naša Kmetska zveza«, ki šteje že daues preko 00-tisoč organiziranih članov. Zato nas levičarska Kuetska sloga« pri volitvah propadlih zaloških marksistov prav nič :ie skrbi in se ne bomo prepirali s članki, ki jih je nekje prepisala neizkušena gosposka domišljija, čeprav jih zakončuje kmetski podpis. Zavedni kmetje poljske župnije, ki vedo ločiti ljubko od pšenice, bodo rdečo 'Kmetsko slogo sprejeli Jako, kot zasluži časopis. ki pravo slovensko kmetsko slogo razdira. Izjava, da bo zaloška >Kiuetska Sloga« spoštovala verski čut, je pri vseh nasprotnikih večine slovenskega naroda tako običajna in tako lažnjivo hinavska, da ji pravi Slovenec in pravi katoličan več ne nasede. Kakor vsi vemo, so zaloš' koža,! Izredno nežni, nensiljivi in trajni vonj p.-i Solea kremi in Solea mil« m najbistvenejšo, Čeravno dajejo mnogi prednost Solea ravno vsi«! »eh sijajnih lastnosti. Skrivnost uspeha Solea-kožne nege tiCi v presenetljivem ufiinkn aktivnega lccitina v Solea milu ia kožo krepibiega kolesferina v Solea kremi. Kožni hormoni te sestavine popolnoma vpijejo. (Opazujte sami, » kako lahkoto in kako hitro pronikae Solea krema pri masiranju v kožo!) Oboje drago drugemu prilagojeno, drugo hi drugo ustvarjeno. Mladostna ia sveža zunanjost, prožnost, čudovit« mehka, nežna in lepo dehteča koža - to je Solca-kožiia nega! > -milu tiikrema fere* trošarine B!H TO.-S.-3.- V VSAKO KATOLIŠKO HIŠO SPA1DA KATOLJ&KI CASOPiSS guverner zvezne države Tabasco, ki je dal svoje tri sinove na ta tri imena krotiti. Sc razume, da ne od katoliškega duhovnika. Radovedni smo, v kakem spominu bodo ti trije sinovi imeli svojega očeta, ko ho enkrat vihar sedanje revolucije mimo tel. Upajmo, da bodo to te doživeli. Najbrž se ga bodo sramovali. Ce pa ne, jih bodo drugi zasra-movali zaradi njega in s prstom kazali na živ spomin revolucije nesrečnega spomina. Ce. Perzijski general .ie pisal lacedemoriskemu vojvodi I.ysandru grozeča pismo: Ce vderem v Grčijo, pokončam vse z ognjeni in mečem. Lysan-(Jer mu je pa odgovoril z Mo besedo: »Ce ,..« Barometer. Gospodinja: Mici, ali ste vi premakni-« JRlo na barometru? Služkinja: Da, milostivs, Mri imam prost popol-in želim imeti lopo "enie, ta Evrope v Ameriko v r"1« urah. Skupina eov-JGtskih inženjn.rjev je gradila model letala, "s '"Sterim nameravajo do-bajne uspehe. Letalo f*. 1® Pri poizkusnem po-7« dvignilo baje 12.000 metrov visoko in je letelo cenih, tujih oblekah. Krdelo holandskih mornarjev je zakljufievalo sprevod; vsak izmed njih je imel polna usta tobaka z rjavo čedro med zobmi, ki jo je kadil v mrkem molku. Ribic je z grozo gledal ta čudni zbor; čakal je napeto, kaj se bo zgodilo, in to mu je dajalo pogum. Dolgo so stali tako okoli njega in dim iz njihovih pip se je dvigal nad njimi kot oblak, skozi katerega so žarele zvezde. Krog okoli Viljema se je vedno bolj zoževal, kadili so vedno silneje in oblak, ki je prihajal iz pip in ust, je postajal vedno gostejši. Skalar je bil neustrašen, predrzen možak, na vse pripravljen; ko pa se je ta nerazumljiva truma vedno bolj okoli njega zgrinjala, kakor bi ga hotela 8 svojo množino streti, mu je ie upadel pogum. Debele potne kaplje so mu stopile na čelo in mislil je, da mora od strahu umreti. Kako pa se je šele prestrašil, ko je slučajno obrni) oži in zagledal tik ob svoji glavi rumenega inožička, ki je sedel togo pokonci kakor takrat, ko ga. je prvič videl, le da je imel zdaj, kakor bi ves zbor zasmehoval, tudi on pipo v ustih. Smrtna groza ga obide, obrne ae k poglavitni osebi in vzklikne: »V imenu tistega, ki mu služite, kdo ste? In kaj zahtevate od mene?« Veliki mož potegne trikrat ia pipe, svečaneje kakor sicer, jo da potem svojemu služabniku in odgovori s strahotno hladnostjo: "»Jaz sem Alfred Franc van der Svelder, kapitan ladje Carmilhan iz Amsterdama, ki so je na povratku iz Balavije potopila na tej skalnati obali s posadko in tovorom vred; to so moji častniki, to moji potniki in oni tam moji vrli mornarji, ki so vsi obenem z menoj utonili Zakaj si nas priklical iz naših globokih domovanj .na dnu morja? Zakaj si kalil n»S mir?« »Kad bi izvede), kie leže Carmilbanovi zanladi « »Na dnu morja.« »Kje?« j V steenfollski votlini.« »Kako pridem do njih?« »Gos se potopi v globočirio, da dobi statiik«; ali niso Carmilhanovi zakladi prav toliko vredni?« »Koliko od tega dobim ?r »Ved, kakor boš kdaj porabil.« Rumeni možiček se je režal in ves zbor se je glasno zasmejal. »Ali želiš še kaj?« je vpraša! kapitan dalje, j »Ne. Pozdravljen!« »Da si mi zJrav! Do svidenja!« je odvrnil Ho-landec in se obrnil, da odide. Godci so stopili znova na čelo sprevoda, ki se je oddaljeval v istem red«, kakor je bil prišel, in z istim svečanim petjem, ki je postajalo vedno tišje in nerazločnejše, dokler se ni čez nekaj časa popolnoma izgubilo med šumenjem morskih valov. Zdaj je napel Viljem svoje poslednja moči, da se oprosti vezi; posrečilo se mu je, da ja potegnil eno roko ia ovoja in z njo razvezal vrvi, s katerimi je bil povezan, in se naposled ves izmotal iz kože. Ne da bi se ozrl, je hitel k svoji koči, kjer je našel ubogega Gašperja Grčo v globoki nezavesti na tleh. S težavo ga je zopet, oživil in vrli mož sa je zjokal od veselja, da se vidi pred seboj prijatelja iz mladih dni, o katerem je miblil, da ga je za vedno izgubil. Toda ta žarek sreče je hitro spet izginil, ko, mu je povedal, kako strahovito podjetje namerava sedaj izvesti. »Rajši grem na dno pekla, kakor da bi moral Sel dlje gledati te gole stene in to revščino. — Ce greš s menoj ali če ne greš, jaz grem.c S temi besedami j« IZ ŽIVLJENJA Kmečki tabor no Zapiaztt Včeraj se je vršil na lepi dolenjski božji poti ni Zaplazu pri Čatežu veličasten slavnosten kmečki tabor, ki ga je priredila okrajna organizacija Krneč-, ke zveze pri Novem mestu. Paš, na vozovih in « kolesi so prihajale tisočere množice z vseh strani. Pozdravljali so jih mlaji in sUvoioki. 2a lepo božje-potno cerkvijo je stala lepa tribuna, vsa oviia z venci in zastavami v narodnih in državnih barvah. Krasil jo je napis: »Kmečki stan, največji stan, kmečki dan, najlepši dan.t Najprej ee je vršila sa vse udeležence v cerkvi ev. inaia, katero je daroval ob spremljevanju Ijud-ekega petja mož in fantov čatežki župnik duhovni svetnik Henrik Povše. Takoj po sv. maši pa so se množico zgrnile okoli tribune, kakor živ venec pa jo jo ovilc- deklet* v oarodnih nošah. Bile eo to gojeoke iz Male Loke. Na tribuni so zavzeli mesta odličniki z mi-nistrtm dr. Kuloveem na čelu. Dalje so bili tam 5e banski svetnik D. Vettle in okrajni podnačelnik Presker. Zborovanje je začel župan g. Brulc, ki je najprej prečita) pozdravne brzojavke kraljevskemu domu, predsedniku vlade in voditelju slovenskega naroda, notranjemu ministru dr, KoroSeu. Nato eo govorili g. banski svelnik D. Veble, g. Brodar in minister K u lovec, ki je v lepih besedah nanizal krasne misli o ljubezni kmeta do rodne grude, ki je temelj njegovega zdravja in moč) Popoldne se je večina udeležencev zbrala še enkrat v cerkvi, kjer «0 bile pete litanije Matere Božje. ToSovaistvo izza pl&Sei Zs >Pon. Slovenec.* je poročal o za vratnem napadu političoib nasprotnikov na udeležene« kmečkega tabora na Zaplazu. Med govorom g. Brodarja ee je zbrala na zapadni strani zaplaSke cerkve ter oo množici iaborjanov skupina tantov iz okolico 6t. Lovrenca in Mirne, ki so znani pretepači. Zelo jih je jeziio, ker je množica tako navdušeno po-sdravljala gorenjskega kmečkega borca in sledila njegovim izvajanjem. Da bi motili govornika in poslušalce, so se zelo na glas pogovarjali in zbijali nečlane šale. Naenkrat pa »e oglasi is te skupine nekdo ter zafcliče: »Ali ga slišiš, kako lažal To ja sama laži« Na intervencijo gospoda, ki je stal v njihovi bližini, naj ne motijo ljudi, ao ga naenkrat obstopiU in se začeli t njim prerekati in mu groziti. Ponovno jih je opozoril, da naj poslušajo, ako so prišli ua tabor, »ko pa ne, naj se odstranijo. T« cvet šentlovrenške občino so tvorili Gorlšek Jože iz Malega Vidma St 2, Saje Ludvik, Žabjek 4, sin bivšega župana, in dalje Sajetov bratranec, za čigar krstno ime bomo še izvedeli. Ta je bil kolovodja. Dalje Orel Jože iz Mačkovca St. 8 in nekaj njegovih prijateljev iz Mirne. Okrog pol četrte ure so ee vračali iz čsieža trije fantje iz novomeške okolice na kolesih proti domu. Pred hišo Novaka pred Čatežem, v kateri točijo vino brez dovoljenja, so se nahajali ta Čas vsi gori imenovani pretepači. Vsakega, ki je čel mimo in nosil taborski zuafc, so izzvali, nekaterim p« strgali znake in jih pretepli. Ravno tako so naredili » fanti, ki aa m vračali na kolesih proti domu. Z debelimi gorjačami so jib metali e kole« in jih pretepali. Tefcke poškodbs so dobili Slak Ludvik iz Dobrave pri DobrciČah, ki ima veliko rano na glavi, ki je bila priz^dejan« z nožem, Beve Ivan iz Kija, občina St. Peter, ki je dobil težke telesne poškodbe na desni roki z nekim topim orodjem in bo delanezmožen najmanj mesec dni. Naknadno as bo še ugotovilo, ako nima zlomljeno roke. Medved Franc iz Mačkovca pri Novem vnestu je bil silno udarjen tudi z nekim topim predmetom. Obstoja nevarnost, da mu ne bo roka služila dalje časa. Zelo je bil pretepen tudi Smirk Miha iz Jelic pri St. Petru. Udarci bi bili vsi lahko smrtonosni, ako bi ziasti zadnji trije no parirsli udcrcev s rokami. Vsi zgoraj omenjeui se zaenkrat nahajajo v domači oskrbi pod nadzorstvom novomeškega zdravnika g. Marjana Polen&ka, ki jim je nudil tudi prvo pomoč. Fantje so bili vkljub močni naravi tako obdelani, da so jih morali z avtom spraviti na njih domove. Tndi nekaj drugih fantov jo bilo zavratno napadenih, ki pa so odsll brez težjih poškodb. Ko so videli zavratne napadalce, ki so namenoma izza zasede napadali mirne fante, in ko jih jo razjarjena množica domačinov začela pritf. ekati proti hiši Novaka, tedaj jo je nečak bivžeS šentlovrenskefca župana Saleta iu pa kolodvodja, ki se je izdajal za Jraneeta Bulca iz Mirne, odkuril! Ugotovilo pa ee ie, da mlrmiskl pretepač ni bij podoben Francu Bulcu is Mirne. Preiskava pE )*> dognala, kdo jo tudi ta junak noža. Sitno hitro ee je raznesla po vsem Čatežu vest o zavratnem na-padu. Na lice mesta so prihiteli na Čatežu se nahajajoči areski pristav gospod Preskar, banovinski svetnik g. Veble, ki sta v zadnjem hipu rešila Goriška Jožeta, Sajeta Ludvika in Korelea Jožeta, ker bi lih razbesnela množica domačinov prav gotovo linčaia Ker Se ni bilo orožniška patrnlic se je tisti čas še nahajala na Zaplazu, pristav g. Preskar napovedal vsem tren ter jih s pomočjo množice zaprl v hišo Nt .,.. ..er s« napadalci niso hoteli legitimirati, jih je izročil oroinižtvu ter so jih takoj naio pričeli zasliševati. Ranjencem je nudil prvo pomoč tajnik novomeške gasilske župe g. Ferdo Av«ec, ki Je pr«? tisti {aa pregledal gasilsko četo Čatež. Napadalca GoriSek in Koreic sta na prvi pogled izgledal* kakor mesarja vsa obrizgana od krvi, ko pa ju [e izpral, je ugotovil, da sta krvava od krvi nedolžnih žrtev. Ob« pu imata le majhne rane, Saje je izšel iz iign pretepa neiaujeu. Od 3. do 9. septembra 1937. Vsak p9BA«ieljek: veliki tržni dan v Kraniii (prodaja sc lahko vse). Vsako sredo: veliki trlni dan v Ljubi tam In v Tržiču. Vsako soboto: tržni dan v Domžalah, v Kamniku, v Ljubljani, v Skofji Lok! ia v Tržiču. 7. eepS. gov. v Topoloveu. živ. in kram. i Zagradeu, in v Žirovnici v Logaškem okraju in t kranju (ker je 8. sept. rojstni dan kralja). — S. sept.: živ. in kram. v Bučeči vasi, v Gritdacu, v Lukoviri pri Kamniku in v Vel. LaKah, Opomba: Da ustreieino velikemu Številu na-Sih naročnikov, smo vpeljali pod posebno rubriko sejme. Ne moremo pa jamčiti ua danes, ne v lio-* doče za točnost v vsakem pogledu. Občinske uprave, pa tudi vse sp©Slov»,n3 čitatelje »Domoljuba* prav lepo prosimo, naj nam sporoče inorebitns spremembe in napake. Saj je v korist občin in ob-čanov, prodajalcev in kupcev, sla so sejmski podatki kar najbolj zanesljivi. vzel Viljem baklo, kresilo in vrv in naglo zapustil kočo. Gašper je hitel za njim, kar so ga noge nesle, iu ga je našel, ko je že stal na skali, ki mu je bila zadnjič nudila zavetje proti viharju, pripravljen, da se spusti po vrvi v kipeče črno žrelo. Ko je videl, da je ves trud zastonj, da bi blaznega tovariša pregovoril, se je pripravljal, da bi šel za njim, toda Skalar mu je zapovedal, naj ostane in drži vrv. S strašnim naporom, za katerega mu je mogla vliti dovolj poguma in moči le popolnoma razbesnela lakomnost, je splezal Skalar v votlino doli in stopil naposled na skalo, ki je molela iz pečevja; pod njo so bučeč drveli in se prelivali čfni valovi z belo penastimi grebeni. Pohlepno je zri okoli sebe in zagledal naposled tik pod seboj v vodi nekaj ble-stečega. Odložil je baklo, strmoglavil v globino, zgra-bii nekaj težkega jn se s tem zopet povzpel kvišku. Bil je železen zabojček, poln zlatnikov. Naznanil je tovarišu, kaj je našel, ni pa maral poslušati njegovih iskrenih prošenj, naj se g tern zadovolji in pride žopef gori. Skalar je bil mnenja, da je to komaj prvi sad njegovega dolgega prizadevanja. Še enkrat se je vrgel v globočine — zadonel je glasen krohot iz Rlor ja in Viljem Skalar se ni nikoli več prikazal na površini. Gašper je šei sam domov, toda popolnoma spremenjen. Vse, kar je doživel čudnega, je iako pretreslo njegovo ubogo glavo in občutljivo srce, da se mu je zmešalo. Ni se zmenil za nobeno stvar več na svetu in hodil podnevi in ponoči okoli, srepo predse ftfrmeč; vsi njegovi prejšnji znanci so ga poimlovall m se ga izogibali. Neki ribič je trdil, da je v viharni noči spoznal sredi moštva Carmilhana na Oferežju Viljema Skalarja ia tiato noč je izginil tudi .Gašper Grča. 5" Iskali so ga povsod, toda ni bilo ne duha ne sluha za njim. Pravljica pa pripoveduje, da so ga videli često poleg Skalarja med moštvom začarana ladje, ki se je odslej v rednih presledkih prikazovala ob steenfollski votlini. »Polnoč je že davno minula,« Je dejal študent, ko je mladi zlatar končal svojo povest, »zdaj pač ni nobene nevarnosti več, in jaz vsaj sem tako zaspan, da bi vam vsem svetoval, da se vležete in brez skrbi zaspi te. r »Pred dvemi zjutraj bi jim jaz vendar le še ne zaupal,« odvrne lovec; »pregovor pravi: od enajstih do dveh je čas tatov.« »Tako mislim tudi jaz,« pripomni šestilar, »kajti če nam hočejo kaj storiti, je za to najpripravnejši čas po polnoči. Zato sem mnenja, naj bi studiosus nadaljeval s svojim pripovedovanjem, ki ga še nI popolnoma dokončal.« »Ne branim se,« pravi le-ta, »čeprav naš sosed, gospod lovec, začetka ni sliša!.« »Si ga moram pač v mislih dostaviti; kar začnite,« vzklikne lovec. »Dobro,« hoče študent pravkar začeti, ko zaslišijo pasje lajanje. Vsi postanejo pozorni in prisluhnejo; tedaj plane iz grofičine sobe eden izmed strežajev in pove, da prihaja deset do dvanajst oboroženih mož od strani proti krčmi. Lovec seže po puški, študent po svoji pištoli, rokodelčiča zgrabita vsak svojo palico, voznik pa potegne- iz žepat dolg nož. Tako so stali in se gledali, ae da bi vedeli, kaj naj začno. (Nadaljsvanj« prlh.J s povprečno brzino 800 kilometrov na uro. V letalu i*> posebne dihalne priprave, stene so izolirane. Letalo se ne ziblje in plove visoko nad oulak! in viharji v takozvanl stratosferi. Po naziranju inzeujerjev Je samo vpra-Sanjo časa. da bodo Ia letala postala običajna i" bodo izpodrinila za daljšo proge dosedaj v prometu «o nahajajoča. Smešni«« is Rusije. Zakaj tako akrbno čuvajo Stalinovo mater? — 1,a bi ne rodila Se enega takega Slalina. — Sest Stalinovih naukov se glasi; 1. No misli! 2. Če si kal mislil potem ne povej t 8, če si že povedal, potem toga nikar ne napisi; 4. Co si se spozabil in si napisal, potem ne pusti, da bi m natisnilo! »• u-je po nesreči prišlo v tisk. potem pazi in H'?" nikar no podpiši s svojim imenom! (i. Ce si bil P» tako neumen, da si podpisal, potem pa tajil — » sovjetskem zakonu: ^ so hoče« ločiti od svoje ime, potem pojdi naJf; lezniško postajo, tnui svojo ženo v prtW nioo in glej, da takoj > ■ gubiš izkaznico! -predavanj gospe Cernavi nove.) MOŠKE oblek« trpežne iz hlafevin« FANTOVSKE tlolge h laže močne, vzorčasle ' KRATKA ZIMSKA suknja i« volnene j tkaniae ? MOŠKE Hlače, močno in solidno izdelane FANTOVSKE obleke a kratkimi hlačami Priljubljen .HIJBERTUS' plašč regšstr, zadruga z mam, zavezo v lastni palači obrestuje hranilne vloge f!«fSi! obrestuje po 4%, proti odpovedi po 5°/0 Hranilne vloge obrestuje po dogovoru do 5 % 3aa:sl*» presega večkratno »rednost vseh vleg Iiailfet ii lissiiiii regiatrovan« zadruga z neomejeno zavezo v Kamniku Šutna štev, 22 Sv lastni hiši) Kmečki tabor ® Zagorja ob Savi Kmetje! Samo par dni nag 8« loti od velikega praznika, jco bomo na kmečkem taboru v Zagorju V ni?d«ljo, dne 5. septembra lahko jasno izpričali n; m o v ako zavcat in politično zrelost. Naj bo slo sa ta dan to, da ne ho nihče Izmed na6 ima, da •• bomo vsi z vnemi tvojimi prija-znanci strnili na ta dan v Zagorju, da bo naš ,r rc* velika in lepa manifestacija, vredna naše-stanu. Začetek »lovesnoeii nam bo v soboto oznanilo pokanje topičev, na naših gričih pa bomo zažigali kreiovt, ki se bili aaSim prednikom znak bližajoče fe nevarnosti, nam pa bodo simbol vere v lepšo in boljšo bodočnost našega stanu, V nedeljo ob 9, se zberemo prav vsi na trgu pred cerkvijo, od koder se bo pomika! sprevod, v katerem bodo vozovi, konieniki in kolesarji, narodne noše in geeilci, proti svepovni in od tod na-t»j k cerkvi, kjer bo ob 10. sv, maia, ki jo bo daroval domačin milostni sjosp. novomeški proSt Karel čerin, pridigival pa domačin ravnatelj gosp. Hra-ete-j iz" Maribora. Po «v. maši bo kmečki tabor, na katerem govore naši voditelji in zastopniki kmečkega stanu. Popoldne bo ob 3. na Stadionu velika in bogaia tombola. Dne 5. septembra vsi na na* tabor. Podrtižuic* Zvez* absolventov kmetijskih Sol v Mariboru sporoča, da bo ob priliki kmetskega tabora v Zagorju ob Sovi. dn« b. septembra sestanek vseh absolventov kmetijskih šol iz litijskega in laškega okraja. Sestanek, ki bo popoldne ob d\sh v gostilni Ranzinger, je velike važnosti ta vse absolvente omenjenih Sol. Zato se ga naj vsi b-tz izieine udeležijo! Poročala bo6ta predsednik in tajnik mariborske podružnice. Obrtniški tabor pri Sv. Jošltt Zve/a slov. obrtnikov v Ljubljani priredi dafc 8 septembra I. gorenjski obrtniški tabor pri Sv. 5oš'u nad Kranjem. Spored: Zbirališče ob 7. pred kolodvorom v Kracju. Ob 9. sv. tnaSa pri Sv. Joštu, katero bo daroval j. župnik Fr. Ks. Finžgar. Po maii tabor pred cerkvijo, na katerem govore borci obrtništva: fig. Ogrin Ivan, predsednik O. Ud. rbontice TOl, Kavka Karet, predsednik Zveze slo", obrtnikov iz Št, Vid* in drugi. Po taboru koncert kranjske godbe in pevske tofke. _ , , Na »videnje na Mali Šmaren pri Sv. Joštu. Naj živi pošteno obrtništvo! Frsnio Netihatier: V dežja Mračno ie nad nami, težke so noči, drevje le se drami, Z listov dež šumi. V zrak strmi vejevje žalostno, brez nad, pada nanj deževje, z njega pada sad. Jutro vstaja mlado, a zavito v mrak, nad goro, livado — megla in oblak i!uša kmet nalive, v mrak skrbi zavit: Kdaj bo epet čez npve sonca svit razlit?! Košnje travnik čaka, ali sonca ni, potok ga namaka, ki iz strug kipi. In na vitutke griče «pč gornik skrhan. Sonca, sonca! Klič« gora l«i ravan! '3g. Cvetka Milan in Ssjjavic 5vae nista več upravičena sklepati kakorSnihkoli poslov m Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani niti nista upravičena inkasirati kakorSnihkoli zneskov za njen račun. ¥ijuemna mmmmmm v LjiiKjaiiL V VSAKO KATOLIŠKO HISO SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI y ObiSGte m®mm ummu m« * urnimi % javlja, da obrestuj* vse na aev« viaiee« vloge počenJi «„ od !. septembra 1937 dali« »." J« vezane vloge pa po dogovoru Podeljuje kratkoročna posojila proti zaznambi na aluifeme prčiiiake ter proti porettvu. ia espcraBt® poučuje pismenim potom po zelo nizki eeni Jesikafs* 4«ptsssa šola na Jesenicah Zahtevajte proapek' i FriSo/.ite znamko sa odgovori v veliki izberi in po ugodnih ceuah nudi za jesen Sfeiaiilaits m St@w§$iis, UHbliam Tyrševa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze) Do preklica nudimo raznovrstno manufakturo tudi na hranilne knjižice članic Zadružne sveže. iBŠ^dTft^FdS* 9rn,ne- kozje, polhove. Kože vseh JT®, "SJP majjjvjafin kupuje celo leto ZDRAVIC, trgovin* usnja, Ljubljana, Stari trg. Msidii velike zaloge ifofov za moške obleke, za moške in ženske površnike, fafttovske obleke, za moške delavne hlače i. t. d. prodajalno z 20«/o p0pMlgf OIW dokler traja zaloga. Izkoristite ugodno priliko ter se sklicujte na danaSiiji inserat. Pri nakupu boljše moške obleke dobite še svilen« kravato zastonj. f. L GORICAH UmUMA Sv- B®efcrisa cesta S® ' Mted kupuje OROSLAy DOLENEC, Ljubljana, Wotfova ulica 10. HM* samopomoč v liriora naznanja vsem svojim eenj. članom iri občinstvu, da s« preseli s i. septembrom s svojimi po slovitimi prostori v lastno zgradbo ua Aleksandrovi cesti št. 47, nasproti glavnemu kolodvoru. semensko pšenico, rj, ječmen -----„._ Ia zimtko grahom dobit« najceneje v javnih skladiščih pri tvrdki FRAM P08A&KK tia o. z.. UU3U1NA fy,ieva (Dunajska) nesla »tev. 33 O Ljabljana Kom enakega ul, i TotafoE ti. UU Cr.Praiae »ergsE« fef-plmiij \iris?. it?, T f. OriHaura? U.—L Vsaka drobna vrstica ali nje prostor vetja za enkrat Dm 5"—. Rara*niki »Domoljuba« plačajo »'lino polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke aU iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov aH vajencev in narobe m note oglate m n&tttei. s tretjim teletom,preda Pilpah, Kandr.se, pošta Vače, najbcljSih nemških tovarn, kupite najceneje pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah. Tako poceni ne kupite nikjer drugje. SDK mmi ;femi. kanja prodam in 18 polnih A. Z. panjev sedaj v čebelah in s polnimi medišči. Crr.ugelj Anton. Gabrovec št. 18, pošla Metlika. Klanra vajenega vseh amm poljskih del, sprejmem. Naslov pove uprava Domoljuba pod štev. 18.779. Mil U; takoj prodam. Tenner, Besnica 5, p. Hrušica pri LJubljani. Ms nptispii- ka-fsj da s® obJečste "■'"-i dobro in poceni, nudi staroznana tvrdka Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. SfifStlit iPHig okvirje, plošče, podstavke, stebrišča ia ograje i. t. d. dobite pod ceno pri F. Mežnar, Ihau pri Domžalah. iiiiiii «t«ji„Ffiff" čevljarski, levoročni in krojaški ter ženski za ceno 1200 Din prodam. um si m.i tmi in opravljati vsa bišna deia, išče službo pri krščanski družini. Naslov v upravi »IJonio ljuba« pod štev. 18.873 Ljubljana, Gradaška 8. Lipa tata """doika, prav dobra mlekarica, s četrtim teletom naprodaj. Vrlačnik, Vič 44 is^Mprnifilla izvežbaoega, sprejmem «a stalno, 7, oskrbo. — Travnik, Trebnje. Ea stalna sinite rabim močnega, poštenega 25—30 let starega fanta h konjem za prevažanje moke in ki se razume tudi na vsa poljska dela. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Industrijski mlin, Domžale. 1 Mapsa ^n 30'ef/va6 jena vseh kmetskih del, poštena, pridna in krščanska sprejmem. Naslov v upravi »Domoljuba« pod štev. 13.88! F?!lfa 17 do 18 let sta-rraira rega> sprejmem na kmetijo. — Šmartno ob Savi št. 12. «aff||, BSA 500 OHiV fflSlOS' 3p0rt tudi zn prikolico, prodam v izvrstnem stanju. Naslov v upravi »Domoljuba« pod štev. 18.722. m Sgvii p§ii»v za mešana dela se takoj sprejme. — Jernej Ber-toncelj, Dobrava pošt« 1'odnart. Delo stalno, lirana in stanovanje lahko istotam. iisstra v"ifineK« HJ-lilBjlSCI 8kih dei jn konj, sprejmem s l.okt. Plača po dogovoru. Na-slav v upravi »Domoljuba« štev, 13.480. Esosfgiievaiilsffs mi pritlično, na Bledu, 2 minuti oddaljena od jezera, pripravna za čevljarja, krojača ali podobno, ugodno prodam. — Franc Svetina, Mlino 15, Bled I. Eflosmevaisiska mi z elektriko in vrtom naptodaj. Bizovik 115. Poizve se v nedeljo. popusta naicles-nlei, p»robr«dih. Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 'i — KozsUva »indija*. - Materi m etreSta. ■ tetassi - f »arsšm, - f kzmm H&ke. Zoo. Male domače živali. Industrija, obrt. Tekmovanje harmonikarjev 12. septembra. tess® ssteiHe, štrlela, popoldanske predstava zastonj. Vabimo Vasi Vrednostne papirje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10 Telefon 37-52 Za jesensko dobo Vam nudi FB. STOPICA trgevina s ieSejiii«« in poljedelskimi alreji v Ljubljani, GosposveUka ee»ts t litoželezne, bakrene, brzoparilne in žganjalske kotle, pluge in brane, črpalke za vodo in gnojnico, vodovodne cevi in armature, slansoreznice, mlatilnice, žitočistilnike, stiskalnice za grozdje in sadje, peči in štedilnike, okovje z« stavbe in pohištvo ter ven stavbni materija!, kuhinjsko posodo, kompletne opremo za kopalnice, razatreljiva, čebelarske potrebščine ln dr. — Nakup starega želez« in drugih kovin. — Nizke cene, tofr.a postrežba. Brili |e novo oddaja po ugodni c«ni Iva« Jelsčin, Ljubljano, Emontaka cesta 8. vrednostne papirjo vnovfuje po najboljši ceni ia takojšnem izplačilu, S£jptOSlH|g v9° bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje AL. PLANINŠEK, trg. ag. bančnih poslof Ljubljana, Beethovnova ul. 14./1. Telefon Sulic Me, inesi® mm ln fižol kupuj« sever & ttemp., ijaftSjst«« SN!@vesle m ianinšl Oglejte si na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu F, (kjer je tudi razstava pohištva) krasno razstavo odej, zastorov, platna in posteljnega perila i. t. d., katero razstavlja nova trgovina F. I. GOR I CAR, Ljubljana Sv. Petra cesta 29 V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! hranilne vloge vseh denarnih zavodov -------proti takojšnji gotovini zelo «žodB* Rudolf Zor«, Ljubljana, Gledališka 12. Tel. 38-10 »Domoljub« stane 88 Din za celo ielo, za i"07;"^ stvo 60 Din. - Dopise In spise sprejema uro« ništvo »Domoljuba*, naročnino, inserate In «■«« macij, pa uprava »Domoljuba«. — 2g, , Vured-računavajo po poBebuem ceniku. lejelon ništva In upravo: 29-92, S04B, 29-94, - Izdajatelj: Dr. Gregorij Pečjak. - Vream* Jože KoSičok. — Za Jugoslov. tiskarno: a- "