Riina Vuorikari Stefano Kluzer Yves Punie Pri petem sklopu črtkana puščica prikazuje povezavo med primerom uporabe in ravnjo kompetentnosti, saj je podan le en primer za Novi četrti sklop je označen z rdečo raven in kompetenco. Na splošno je peti sklop piko. To bralcu pomaga, da laže opazi prikazan stopnjevalno, v obliki »kaskadne vljane Kako se znajti? novi posodobljeni del. strategije«: pri kompetenci 1.2 je podan primer za prvo raven, pri 1.3 za drugo raven, pri 2.1 Za razumljivost je uporabljenih več načinov Primeri umetne inteligence, dela za tretjo raven itd. grafičnega prikaza, ki so pojasnjeni spodaj. na daljavo in digitalne dostopnosti so označeni z (UI), (DND), (DD). tenc za drža DigComp 2.2 ompe Vsako področje kompetenc (1. sklop) je Okvir digitalnih obarvano s svojo barvo, s katero so obarvane tudi posamezne kompetenc digitalnih k kompetence področja kvir (2. sklop). za državljane O Z novimi primeri rabe znanja, spretnosti in stališč omp 2.2Cig Raven doseganja kompetentnosti (3. sklop) Primeri rabe znanja, spretnosti in stališč so D je prikazana z odtenki iste barve. označeni z grafičnimi simboli: znanje s knjigo, Prvič izdano v angleščini leta 2022 kot: DigComp 2.2 - The Digital spretnosti s kolesom in stališča s srcem. dvig digitalne Competence Framework for Citizens (https://publications.jrc. kompetentnosti ec.europa.eu/repository/handle/JRC128415), Joint Research Centre, European Commission Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Prirocnik_DigComp 2.2_hrbet_7mm.indd 1 1. 08. 2023 10:30:53 DigComp 2.2: Okvir digitalnih kompetenc za državljane. Grafična priprava: Art Design, d. o. o. Z novimi primeri rabe znanja, spretnosti in stališč Izdajatelj in založnik: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Angleški izvirnik: DigComp 2.2 − The Digital Competence Framework Predstavnik: dr. Vinko Logaj for Citizens Avtorji: Riina Vuorikari, Stefano Kluzer, Yves Punie Spletna izdaja Ljubljana, 2023 Oblikovanje: Valentina Barsotti, Takk.studio (www.takk.studio) Publikacija je eno od poročil Znanosti za politiko (Science for Policy), ki ga Publikacija je dosegljiva na: www.zrss.si/pdf/digcomp_2_2_okvir_digitalnih_kompetenc.pdf je pripravilo Skupno raziskovalno središče (Joint Research Centre, JRC) pri službi Evropske komisije za znanost in znanje. Njen namen je procesu © prevod v slovenščino Zavod RS za šolstvo, 2023 oblikovanja evropskih politik nuditi z dokazi podprto znanstveno podpo- Prevod je izključna odgovornost organizacije, ki ga je izdala. Evropska ro. Predstavljeni znanstveni rezultati ne odražajo nujno stališč Evropske komisija ni odgovorna za prevod ali nadaljnjo uporabo tega dokumenta. komisije glede politik. Niti Evropska komisija niti kdor koli, ki deluje v imenu Komisije, ne odgovarja za kakršno koli uporabo te publikacije. Informacije o metodologiji in kakovosti, povezane s podatki, ki so bili uporabljeni v tej Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni publikaciji in niso bili pridobljeni od Eurostata ali katere od drugih služb knjižnici v Ljubljani Komisije, naj uporabniki pridobijo od navedenih virov. Uporabljene oznake in predstavitev gradiva na zemljevidih ne izražajo nobenega mnenja Evropske COBISS.SI-ID 159443715 Unije glede pravnega statusa držav, ozemelj, mest ali območij ali njihovih ISBN 978-961-03-0794-5 (PDF) oblasti oziroma njihove razmejitve ali določitve mej med njimi. © Evropska unija, 2022 Okvir digitalnih kompetenc za državljane Okvir digitalnih kompetenc za državljane (DigComp) podaja enotno razlago digitalnih kompetenc. Pričujoča publikacija je sestavljena iz dveh glavnih delov: v celostnem okviru DigComp 2.2 je podanih več kot 250 novih primerov rabe znanja, spretnosti in stališč, ki državljanom pomaga- Priznavanje avtorstva jo, da samozavestno, kritično in varno uporabljajo digitalne ter nove in Prevod: Roman Šimec, s. p. nastajajoče tehnologije, kot so denimo sistemi, ki jih poganja umetna inteligenca (UI). Okvir je dostopen skladno s smernicami za digitalno Strokovni pregled prevoda: dr. Andrej Brodnik, Amela Sambolić Beg- dostopnost, saj je ustvarjanje dostopnih digitalnih virov danes pomembna anović, mag. Andreja Bačnik, mag. Andreja Čuk, dr. Liljana Kač, prednostna naloga. Drugi del publikacije podaja hiter pregled obstoječih dr. Nina Novak referenčnih gradiv za DigComp, v katerem so strnjene prej izdane Jezikovni pregled prevoda: Tine Logar publikacije in reference. PREVODU NA POT Prevod okvirja DigComp 2.2 vsebuje nekaj novosti in sprememb, med katerimi so Prevod vsebuje tudi nekatere dopolnitve, ki jih ni bilo v izvirniku. Te dopolnitve so najpomembnejše naslednje: predstavljene v obliki sprotnih opomb, ki so bile vključene v prevod z namenom pojasniti ali razjasniti določene pojme, izraze ali reference, ki se pojavljajo v okviru a. Za podnaslov: »Novi primeri rabe znanja, spretnosti in stališč« smo se DigComp 2.2 ter bralcem zagotoviti boljše razumevanje vsebine in konteksta. odločili zaradi ustaljenosti besedne zveze in ekonomičnosti zapisa. Za- vedamo pa se, da bi bil bolj natančen in ustrezen prevod: »Novi primeri Vizualna struktura in povezave med različnimi elementi DigComp 2.2. so prikaza- izkazovanja znanja, pridobljenih spretnosti in oblikovanih stališč.« ne v “Kako se znajti”, ki se v originalu nahaja na straneh 8 in 84, je v tem prevodu b. V DigComp 2.2 so ravni doseganja kompetenc preimenovane v ravni prenesena na zadnjo stran dokumenta. Ta odločitev je bila sprejeta z željo, da se kompetentnosti. Ta sprememba je bila sprejeta zaradi ustreznejšega bralci lahko hitreje in enostavneje seznanijo z zasnovo dokumenta. prevoda, saj se opisi ravni nanašajo na lastnost posameznika. c. Namesto prejšnjih izrazov za ravni kompetentnosti (raven nebogljenosti, preživetvena raven, raven premagovanja ovir, raven mojstrstva), ki so bile prisotne v prevodu DigComp 2.1, so bile uvedene nove ravni s krajši- mi in bolj konkretnimi nazivi (osnovna raven, srednja raven, visoka raven in mojstrska raven). Ta sprememba je bila uvedena z namenom jasnej- šega opisa ravni kompetentnosti. d. Med DigComp 2.1 in DigComp 2.2 so se pojavile nekatere razlike v pre- vodu 3. sklopa (npr. Kompetenca 4.3 Varovanje zdravja in dobrega po- čutja v Skrb za zdravje in blagostanje). Spremembe so bile uvedene za boljšo usklajenost z ostalimi prevodi referenčnih okvirjev (npr. z okvirjem LifeComp) ter za izboljšanje razumljivosti in natančnosti prevoda. e. Prevod „attitudes“ v „stališča“ namesto „odnos“ smo uporabili zaradi lažje prevedljivih oz. razumljivih besednih zvez. Ob tem se zavedamo, da običajno prevajamo „attutude“ v odnos, ki kot nadrejeni pojem vključuje stališča, prepričanja, motivacijske usmeritve, občutek za lastno učinkovi- tost, vrednote itd. I KAZALO PREDGOVOR ................................................................................................................................................ 1 4. Varnost ..................................................................................................................................................... 35 4.1 Skrb za varnost naprav .......................................................................................................... 35 POVZETEK ...................................................................................................................................................... 2 4.2 Varovanje osebnih podatkov in zasebnosti ................................................................. 37 1. UVOD ........................................................................................................................................................... 3 4.3 Skrb za zdravje in dobrobit .................................................................................................. 39 4.4 Varstvo okolja .............................................................................................................................. 41 2. OKVIR DIGITALNIH KOMPETENC ZA DRŽAVLJANE ................................. 7 5. Reševanje problemov ....................................................................................................................... 43 CELOSTNI OKVIR DIGCOMP 2.2 ............................................................................................................ 8 5.1 Reševanje tehničnih težav .................................................................................................... 43 Kako se znajti? ................................................................................................................................................. 8 5.2 Ugotavljanje potreb in opredelitev tehnoloških odzivov ...................................... 45 1. Informacijska in podatkovna pismenost .................................................................................... 9 5.3 Ustvarjalna uporaba digitalne tehnologije .................................................................. 47 1.1 Brskanje, iskanje in filtriranje podatkov, informacij in digitalnih vsebin ........ 9 5.4 Prepoznavanje vrzeli v digitalnih kompetencah ....................................................... 49 1.2 Vrednotenje podatkov, informacij in digitalnih vsebnin ........................................ 11 3. VIRI ............................................................................................................................................................ 51 1.3 Upravljanje podatkov, informacij in digitalnih vsebin ............................................ 13 2. Komuniciranje in sodelovanje ........................................................................................................ 15 3.1 ORODJA ZA SAMOOCENJEVANJE, SPREMLJANJE IN POTRJEVANJE DIGITALNIH KOMPETENC ........................................................................................................................ 51 2.1 Interakcija z uporabo digitalnih tehnologij .................................................................... 15 2.2 Deljenje z uporabo digitalnih tehnologij ....................................................................... 17 Življenjepis Europass .................................................................................................................................. 51 2.3 Državljansko udejstvovanje z uporabo digitalnih tehnologij ............................. 19 Digital Skills and Jobs Platform ........................................................................................................... 51 2.4 Sodelovanje z uporabo digitalnih tehnologij ................................................................. 21 DigCompSat ..................................................................................................................................................... 51 2.5 Spletni bonton ............................................................................................................................. 23 MyDigiSkills ...................................................................................................................................................... 52 2.6 Upravljanje digitalne identitete ......................................................................................... 25 Indeks digitalnih spretnosti ..................................................................................................................... 52 3. Ustvarjanje digitalnih vsebin ........................................................................................................ 27 Certificiranje na področju digitalnih kompetenc .......................................................................... 52 3.1 Razvoj digitalnih vsebin ............................................................................................................ 27 3.2 POROČILA IN VODNIKI ZA IZVEDBO DIGCOMP ................................................................. 53 3.2 Umeščanje in poustvarjanje digitalnih vsebin ........................................................... 29 DigComp v dejanja: prepusti se navdihu, poskrbi, da se zgodi ........................................... 53 3.3 Avtorske pravice in licence .................................................................................................... 31 DigComp in zaposlovanje ........................................................................................................................... 53 3.4 Programiranje .............................................................................................................................. 33 DigComp in zaposlovanje, vodnik za izvedbo ............................................................................... 53 II 3.3 PREGLED MEDNARODNIH ORGANIZACIJ, KI VKLJUČUJEJO DIGCOMP ............... 54 6. VIRI IN LITERATURA .................................................................................................................. 65 Unescov inštitut za statistiko: Globalni referenčni okvir za spretnosti digitalne pismenosti za kazalnik CTR 4.4.2 .................................................................................... 54 7. ZAHVALA ............................................................................................................................................... 66 UNICEF: Digitalna pismenost za otroke: pregled definicij in okvirov ................................ 54 PRILOGE ........................................................................................................................................................ 67 Svetovna banka: Digitalne spretnosti: okviri in programi ....................................................... 54 3.4 PREVODI IN PRIREDBE DIGCOMP ............................................................................................. 55 A1. METODOLOGIJA, NA KATERI SLONI OKVIR DIGCOMP IN NJEGOVE POSODOBITVE .......................................................................................................... 68 3.5 DIGCOMP V KLASIFIKACIJI ESCO IN PREVODI .................................................................. 56 DIGCOMP 1.0 .................................................................................................................................................. 69 3.6 STROKOVNA SKUPNOST DIGCOMP .......................................................................................... 57 POSODOBITEV 2.0: KONCEPTUALNI REFERENČNI MODEL (SKLOPA 1 IN 2) ........... 70 4. DRUGI OKVIRI .................................................................................................................................. 58 POSODOBITEV 2.1: RAVNI KOMPETENTNOSTI (3. SKLOP) IN PRIMERI RABE 4.1 MEDNARODNE ORGANIZACIJE .................................................................................................. 58 (5. SKLOP) ......................................................................................................................................................... 70 UNESCO: Media and Information Literacy Framework ............................................................. 58 POSODOBITEV 2.2: PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ (4. SKLOP) ........... 72 UNESCO Digital Kids Asia Pacific: Digital Citizenship for Kids .............................................. 58 EntreComp, Okvir podjetnostne kompetence ............................................................................... 59 A2. INTERAKCIJA MED DRŽAVLJANI IN SISTEMI UMETNE LifeComp ........................................................................................................................................................... 60 INTELIGENCE (UI) ............................................................................................................................... 77 SEJO ..................................................................................................................................................................... 60 A3. PRIMERI DELA NA DALJAVO ....................................................................................... 83 Kompetence za demokratično kulturo .............................................................................................. 60 4.3 DRUGI KOMPETENČNI OKVIRI JRC (Skupnega raziskovalnega središča) ............ 62 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA. .............................................................................. 84 DigCompConsumers .................................................................................................................................. 62 1. INFORMACIJSKA IN PODATKOVNA PISMENOST ...................................................................... 85 DigCompEdu ................................................................................................................................................... 62 2. KOMUNICIRANJE IN SODELOVANJE .............................................................................................. 91 DigCompOrg .................................................................................................................................................... 62 3. USTVARJANJE DIGITALNIH VSEBIN ............................................................................................. 103 4. VARNOST ................................................................................................................................................... 111 5. SLOVAR ................................................................................................................................................... 63 5. REŠEVANJE PROBLEMOV ................................................................................................................. 119 1 PREDGOVOR Že več kot desetletje Okvir digitalnih kompetenc za državljane (DigComp) podaja denimo napačne in zavajajoče informacije, so privedli do novih in povečanih potreb po enotno razlago digitalnih kompetenc v EU in širše, ker nudi temelj za oblikovanje digitalni pismenosti državljanov. Vse večja je tudi potreba po upoštevanju okoljskih politike na področju digitalnih spretnosti. DigComp je že dobro poznan kot okvir na in trajnostnih vidikov uporabe digitalnih tehnologij. Posodobljena različica DigComp ravni EU za razvoj in merjenje digitalnih kompetenc. torej upošteva potrebna znanja, spretnosti in stališča državljanov, ki jih narekujejo te spremembe. Tudi v prihodnje ima lahko DigComp ključno vlogo pri doseganju naših smelo zastavljenih ciljev na ravni EU glede digitalnega izpopolnjevanja celotnega Pomembno je tudi, da je bilo v pripravo posodobljenega okvira DigComp 2.2 prebivalstva in pri snovanju Evropskega potrdila o obvladovanju digitalnih spretnosti vključeno posvetovanje z velikim številom najrazličnejših deležnikov, med drugim (angl. European Digital Skills Certificate). V Digitalnem kompasu za evropsko digitalno tudi s strokovno skupnostjo (Community of Practice), ki je bila vzpostavljena v desetletje si je EU zastavila smele cilje politike, da bo do leta 2030 najmanj 80 ta namen. Poleg tega je ves čas njegovega nastajanja potekal odprt postopek odstotkov njenega prebivalstva usvojilo osnovne digitalne spretnosti in da bo imela validacije, in sicer prek spleta in interaktivnih delavnic, ki so vključevale velike 20 milijonov strokovnjakov za digitalne tehnologije (DT). mednarodne organizacije, kot so ILO, Unicef in Svetovna banka. Takšna široka vključenost deležnikov in podpora je ključnega pomena za nadaljnje priznavanje in Prvi od teh ciljev izhaja prav tako iz akcijskega načrta za evropski steber socialnih uspeh Okvira digitalnih kompetenc. pravic. Naš namen je, da bi po tej posodobitvi državljani še naprej uporabljali okvir DigComp Odkar je bil sprejet okvir DigComp, nudi na znanstvenih dognanjih temelječo kot koristen pripomoček za učenje, delo in udeležbo v družbi ter da bi bil uporaben in tehnološko nevtralno osnovo za enotno razumevanje digitalnih spretnosti in za oblikovanje politik EU in evropske digitalne strategije, vključno s pobudami, kot oblikovanje politike. Vendar se na digitalnem področju stvari odvijajo hitro in veliko so Program znanj in spretnosti za Evropo (angl. EU Skills Agenda), Akcijski načrt za se je zgodilo, odkar je bil leta 2017 okvir nazadnje posodobljen. Natančneje, digitalno izobraževanje (angl. Digital Education Action Plan), Digitalno desetletje nastajajoče tehnologije, kot so umetna inteligenca, navidezna in razširjena resničnost, (angl. Digital Decade) in Digitalni kompas (angl. Digital Compass) ter Evropski steber robotizacija, internet stvari in upodatkovanje (ang. datafication), ter novi pojavi, kot socialnih pravic (angl. Pillar of Social Rights) in ustrezni akcijski načrt. Manuela Geleng Mikel Landabaso Alvarez direktorica direktor EMPL B - Jobs and Skills Direktorat B - Skupno raziskovalno (Delovna mesta in spretnosti), središče (JRC), Generalni direktorat za zaposlovanje, Direktorat za rast in inovacije socialne zadeve in vključevanje Evropska komisija Evropska komisija 2 POVZETEK Okvir politike zaposlitve omogoča, da ocenijo svoje digitalne kompetence in to oceno vključijo v svoj Digitalne spretnosti za delo in življenje so med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami življenjepis. evropske politike. Cilj strategije EU za pridobivanje digitalnih spretnosti in z njo povezanih pobud politike je okrepiti digitalne spretnosti in kompetence za uspešnejšo digitalno Sorodno in prihodnje delo Skupnega raziskovalnega središča (JRC) preobrazbo. Program znanj in spretnosti za Evropo (angl. EU Skills Agenda), ki je bil Delo JRC, ki se nanaša na referenčne okvire za razvoj kompetenc posameznikov, vključuje sprejet 1. julija 2020, podpira digitalne spretnosti za vse, med drugim tudi tako, da podpira Okvir podjetnostnih kompetenc (EntreComp – Entrepreneurship Competence Framework), cilje Akcijskega načrta za digitalno izobraževanje, katerega prednostni namen je 1) Evropski okvir za osebno in socialno ključno kompetenco ter kompetenco učenja učenja krepitev digitalnih spretnosti in kompetentnosti za digitalno preobrazbo ob 2) spodbujanju (LifeComp – Personal, Social and Learning to Learn competence framework) in Evropski razvoja visokozmogljivega sistema digitalnega izobraževanja. V Digitalnem kompasu za okvir za trajnostnost (GreenComp - European Sustainability Competence Framework). Po-evropsko digitalno desetletje in akcijskem načrtu evropskega stebra družbenih pravic si je leg tega Evropski okvir digitalnih kompetenc za izobraževalce (DigCompEdu – European EU zastavila smele cilje, da bo do leta 2030 najmanj 80 odstotkov njenega prebivalstva Framework for the Digital Competence of Educators) podpira krepitev digitalnih kompe-obvladalo osnovne digitalne spretnosti in da bo imela 20 milijonov strokovnjakov za digi-tenc na poklicnem področju posameznika, medtem ko Evropski okvir digitalnih kompetenc talne tehnologije (DT). za izobraževalne ustanove (DigCompOrg – European Framework for Digitally-Competent Educational Organisations) podpira krepitev zmogljivosti v izobraževalnih ustanovah. Posodobljeni okvir DigComp 2.2 Okvir digitalnih kompetenc za državljane, skrajšano DigComp, podaja enotno izrazje za Hitri pregled opredelitev in opis ključnih področij digitalnih kompetenc. Gre za orodje na ravni EU, na-Ta publikacija je sestavljena iz dveh glavnih delov. V prvem delu (poglavje 2) je predstavljen menjeno izboljšanju digitalnih kompetenc državljanov, nadaljnje pomoči odločevalcem pri okvir DigComp 2.2 z novimi primeri rabe znanja, spretnosti in stališč. Ti primeri predstavlja-oblikovanju politik, ki podpirajo krepitev digitalnih kompetenc, in načrtovanju pobud za izo-jo nova prednostna področja, katerih namen je državljanom pomagati, da samozavestno, braževanje in usposabljanje, da se izboljša digitalna kompetentnost določenih ciljnih skupin. kritično in varno uporabljajo digitalne tehnologije, ki so v rabi v vsakdanjem življenju, pa V tem poročilu je predstavljena različica 2.2 Okvira digitalnih kompetenc za državljane. Do-tudi nastajajoče tehnologije, kot so denimo sistemi, ki slonijo na umetni inteligenci (UI). polnjen je z dodatnimi primeri rabe znanja, spretnosti in stališč. V publikaciji so predstav-Za vsako kompetenco je podanih 10–15 primerov, katerih namen je motivirati izvajalce ljeni tudi najpomembnejši referenčni dokumenti, povezani z okvirom DigComp, v podporo izobraževanj in usposabljanj, da z njimi posodobijo učne načrte in gradiva za spoprijemanje njegovi izvedbi. z današnjimi izzivi. Vendar ti primeri ne pomenijo izčrpnega pregleda, kaj vse zajema vsaka od kompetenc. Priloge vključujejo v celoti dostopno različico celovitega okvira DigComp 2.2. Implementacija okvira DigComp Poglavji 3 in 4 predstavljata referenčne dokumente, ki se nanašajo na okvir DigComp. Že od leta 2013 se okvir DigComp uporablja za najrazličnejše namene, zlasti na področju Vključujejo orodja za samoocenjevanje in spremljanje razvoja digitalnih kompetenc zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja ter vseživljenjskega učenja. ter povezave do navodil in poročil, ki so v pomoč pri vpeljavi okvira DigComp v različne Poleg tega se uporablja v praksi na ravni EU za oblikovanje kazalnika digitalnih spretnosti namene, denimo pri delu ali na mednarodni ravni. Pomembno je tudi, da je podan kratek (angl. Digital Skills Indicator, DSI), ki se uporablja za določanje ciljev politik in za spreml-pregled prevodov in prilagoditev okvira DigComp okoliščinam v različnih državah, vključno janje indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (angl. Digital Economy and Society In-s povezavo na Evropsko klasifikacijo spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (angl. dex, DESI). Uporabljen je tudi v življenjepisu Europass (angl. Europass CV), ki iskalcem European Skills, Competences, Qualifications and Occupations), v nadaljevanju ESCO. 3 1. UVOD Pričujoča nova publikacija predstavlja posodobljeno različico 2.2 Okvira digitalnih kompetenc za državljane. Gre za celovito OKVIR 1: V četrtem sklopu okvira DigComp so podani izbrani primeri rabe znanja, spretnosti in stališč. referenčno gradivo za okvir DigComp, ki podaja strnjen pregled prej izdanih publikacij in navodil za uporabo. ZNANJE Digitalne kompetence uvrščamo med ključne kompetence, potrebne za vseživljenjsko Znanje je rezultat pridobivanja informacij z učenjem. Znanje je skupek dejstev, učenje. Prvič so jih opredelili leta 2006, po dopolnitvah v skladu s Priporočili Sveta iz načel, teorij in praks, povezanih z delom ali učenjem. leta 2018 pa zanje velja naslednja opredelitev: ➔ V DigComp 2.2 so primeri znanja podani z izrazi: Se zavedam, Poznam, Razumem, da …, itd. »Digitalna kompetenca vključuje samozavestno, kritično in odgovorno upo- rabo digitalnih tehnologij in njihovo vključevanje pri učenju, delu in družben- em udejstvovanju: Vključuje informacijsko in podatkovno pismenost, komu- SPRETNOSTI niciranje in sodelovanje, medijsko pismenost, ustvarjanje digitalnih vsebin Spretnosti pomenijo sposobnost uporabe znanja pri izpolnjevanju nalog in (tudi programiranje), varnost (tudi digitalno blagostanje in kompetence v reševanju problemov. V smislu evropskega okvira kvalifikacij so spretnosti opisane kot kognitivne (ki vključujejo uporabo logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega zvezi s kibernetsko varnostjo), vprašanja intelektualne lastnine, reševanje razmišljanja) ali praktične (ki vključujejo ročne spretnosti ter uporabo metod, problemov in kritično mišljenje.« (Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah materialov, orodij in instrumentov). za vseživljenjsko učenje, 22. maj 2018, ST 9009 2018 INIT). ➔ V DigComp 2.2 so primeri spretnosti podani z izrazi: Znam Kompetence so kombinacija znanja, spretnosti in stališč – povedano drugače, ses- narediti …, Sposoben sem narediti …, Poiščem … itd. tavljajo jih koncepti in dejstva (tj. znanje), opisi spretnosti (npr. sposobnost izvajanja postopkov) in stališča (npr. nagnjenja, v ukrepanje usmerjena naravnanost (gl. OKVIR STALIŠČA 1). Ključne kompetence razvijamo vse življenje. Pojmujemo jih kot motivatorje za delovanje, temelj trajnega zanesljivega Operacionaliziranje digitalnih kompetenc skladno s Priporočilom Sveta iz leta 2006 se delovanja. Mednje spadajo vrednote, težnje in prioritete. je začelo leta 2010. Leta 2013 je bil izdan prvi referenčni okvir DigComp, v katerem so bile digitalne kompetence opredeljene kot kombinacija 21 kompetenc, razvrščenih ➔ IV DigComp 2.2 so primeri stališč podani z izrazi: Odprt sem v pet glavnih področij (SLIKA 1). Od leta 2016 so ta področja naslednja: informacijska za …, Zanima me …, Pretehtam razmerje med koristmi in in podatkovna pismenost; komuniciranje in sodelovanje; ustvarjanje digitalnih vsebin; tveganji … itd. varnost; reševanje problemov (SLIKA 3). Metodologija je podrobneje predstavljena v PRILOGI 1. 1. UVOD 4 Referenčni okviri, kakršen je DigComp, so odraz dogov- orjene vizije, kaj v zvezi s kompetencami je potrebno storiti, da premagamo izzive, ki izhajajo iz digitalizacije Informacijska in 1.1 Brskanje, iskanje in filtriranje podatkov, informacij in digitalnih vsebin na skoraj vseh področjih sodobnega življenja. Njihov podatkovna 1.2 Vrednotenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin namen je ustvariti enotno razumevanje, temelječe na pismenost 1.3 Upravljanje podatkov, informacij in digitalnih vsebin dogovorjenem besedju, ki ga lahko dosledno uporablja- mo pri različnih nalogah, od snovanja politik, postavl- 2.1 Interakcija z uporabo digitalnih tehnologij janja ciljev do načrtovanja, ocenjevanja in spremljanja 2.2 Deljenje informacij in vsebin z uporabo digitalnih tehnologij pouka. Seveda pa je od uporabnikov, institucij ali sno- Komuniciranje in 2.3 Državljansko udejstvovanje z uporabo digitalnih tehnologij valcev pobud odvisno, v kolikšni meri bodo referenčni sodelovanje 2.4 Sodelovanje z uporabo digitalnih tehnologij okvir prilagodili svojim potrebam pri snovanju ukrepov 2.5 Spletni bonton (npr. pri oblikovanju izobraževalnih programov), da 2.6 Upravljanje digitalne identitete bodo ustrezali potrebam ciljnih skupin. Več o uporabi okvira DigComp lahko izveste v 3. POGLAVJU. 3.1 Razvoj digitalnih vsebin Ustvarjanje 3.2 Umeščanje in poustvarjanje digitalnih vsebin digitalnih vsebin 3.3 Avtorske pravice in licence KAJ JE NOVEGA V POSODOBLJENEM 3.4 Programiranje OKVIRU? 4.1 Skrb za varnost naprav 4.2 Varovanje osebnih podatkov in zasebnosti Posodobljeni okvir 2.2 se osredotoča na »primere Varnost 4.3 Skrb za zdravje in dobrobit znanja, spretnosti in stališč, ki se nanašajo na 4.4 Varstvo okolja vsako od kompetenc« (4. sklop). Za vsako od 21 kompetenc je podanih 10–15 izjav za ponazoritev 5.1 Reševanje tehničnih težav aktualnih in dopolnjenih primerov, ki izpostavljajo ak- Reševanje 5.2 Ugotavljanje potreb in opredelitev tehnoloških odzivov tualne teme. Kot tak posodobljeni okvir ne spreminja problemov 5.3 Ustvarjalna uporaba digitalne tehnologije opisov v konceptualnem referenčnem modelu (SLIKA 4.4 Prepoznavanje vrzeli v digitalnih kompetencah 1) in ne spreminja prikaza ravni doseganja kompetenc (3. sklop). Tudi primeri rabe, predstavljeni v 5. sklopu, ostajajo nespremenjeni. Celostni okvir DigComp je SLIKA 1: Konceptualni referenčni model okvira DigComp predstavljen v 2. POGLAVJU. 5 Več kot 250 primerov osvetljuje nove in porajajoče se teme, ki so se pojavile od zadnje posodobitve. Ti novi primeri bodo uporabni denimo za tiste, ki so odgovorni za načrtovanje in posodabljanje izobraževalnih programov, in za tiste, ki razvijajo programe usposabljanja ali vsebine tečajev na področju digitalne kompetentnosti. Te primere lahko uporabijo za obravnavanje tem, ki so aktualne v današnji družbi, med njimi denimo: Naravoslovje, • napačne in zavajajoče informacije v družbenih medijih in v novičarskih spletnih tehnologija, inženirstvo, medijih (npr. preverjanje informacij in njihovih virov, lažnih novic ali globokih pon-matematika aredkov), povezane z informacijsko in medijsko pismenostjo; (ang. STEM) Digitalne • upodatkovanja spletnih storitev in aplikacij (npr. osredotočanje na to, kako se Večjezičnost kompetence izkoriščajo osebni podatki); • interakcija državljanov s sistemi umetne inteligence (sem so vključeni s podatki povezane spretnosti, varovanje podatkov in zasebnosti, pa tudi etična vprašanja); Ključne Osebnostna, • nastajajoče tehnologije kot npr. internet stvari (ang. Internet of Things); družbena in Pismenosti kompetence • skrb za okolje in trajnostni razvoj (npr. poraba virov zaradi rabe IKT); učna kompetenca • nove in nastajajoče okoliščine (npr. delo na daljavo in hibridno delo). Kot pojasnjuje že sam izraz »primer«, te nove navedbe ne pomenijo, da gre za izčrpen seznam tega, kar vključuje posamezna kompetenca. Pomembno je torej poudariti, da novih primerov rabe znanja, spretnosti in stališč v okviru DigComp ne bi smeli pojmovati Kulturna Državljanske kot sklopa učnih rezultatov, ki se pričakujejo od vseh državljanov. Lahko pa so uporabljeni ozaveščenost in kompetence izražanje kot podlaga za pripravo konkretnih opisov učnih ciljev, vsebin, učnih izkušenj in njihovo Podjetnostne ocenjevanje, čeprav to zahteva več načrtovanja, poučevanja in izvedbenih aktivnosti. kompetence Drugič, primeri niso podani za posamezne ravni doseganja kompetenc. Tudi če lahko opazimo nekaj heterogenosti in razlik v njihovi kompleksnosti (nekateri primeri morda opisujejo najosnovnejšo raven novega znanja, drugi pa lahko prikazujejo bolj kompl-eksna opravila), to ne pomeni, da so uporabni kot orodje za ugotavljanje doseženega napredka. Za vsako kompetenco je v 3. sklopu podanih osem ravni njenega doseganja. Končno, novi primeri znanja, spretnosti in stališč niso podani kot orodje za ocenjevanje ali samoocenjevanje razvoja kompetenc posameznika. O validirani metodi samoo- SLIKA 2: Digitalna kompetenca je del ogrodja ključnih kompetenc za cenjevanja lahko izveste več v POGLAVJU 3.1. Vseživljenjsko učenje in je prepletena z drugimi kompetencami. 1. UVOD 6 MEDSEBOJNA POVEZANOST KLJUČNIH KOMPETENC V priporočilu o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje so opredeljene ključne opredeljena kot “sposobnost dostopanja do medijskih vsebin v tradicionalnih in novih kompetence, ki so bistvene za osebno izpolnitev, zdrav in trajnosten življenjski slog, oblikah ter njihovega kritičnega razumevanja in ustvarjanja, pa tudi sposobnost ra-zaposljivost, aktivno državljanstvo in družbeno vključenost državljanov (SLIKA 2). zumevanja vloge in pomena medijev v demokratičnih družbah” . Rečemo torej lahko, Vse ključne kompetence se dopolnjujejo in so med seboj povezane. Povedano dru-da se medijska pismenost, ki je bila kot nova tema leta 2018 dodana opredelitvi di- gače, kompetence, ki so ključnega pomena za eno področje, bodo podpirale raz- gitalnih kompetenc, umešča na presečišče državljanskih in digitalnih kompetenc. Več voj kompetenc tudi na drugem. Enako velja za razmerje med digitalnimi in drugimi o komplementarnosti digitalnih kompetenc ter medijske in informacijske pismenosti ključnimi kompetencami. Spodaj so predstavljene nekatere pomembne medsebojne lahko preberete v POGLAVJU 4.1. povezave, čeprav niso edine. Njihov namen je opozoriti na to, kako se lahko ta kom- Osebnostna, družbena in učna kompetenca so pogosto omenjene tudi v DigComp plementarnost pokaže v digitalnih okoljih. 2.2, denimo na področju upravljanja lastnega učenja in poklicne poti (DigComp kom- Za branje besedil na papirju ali zaslonu so denimo potrebne nekatere kompetence s petenca 5.4) in pri skrbi za lastno telesno in duševno dobrobit (DigComp kompetenca področja bralne pismenosti. Priporočilo glede ključnih kompetenc za vseživljenjsko 4.3). učenje bralne pismenosti vključuje npr. “sposobnost razlikovanja in uporabe različnih Podjetnostna kompetenca je usmerjena v ustvarjanje vrednosti v današnjem sve-vrst virov ter iskanja, zbiranja in obdelave informacij” . Te spretnosti so potrebne pri tu. Ob hkratni uporabi digitalnih kompetenc, zlasti ustvarjalni uporabi digitalnih teh-vrednotenju spletnih vsebin in njihovih virov, kar je kompetenca, ki je sestavni del nologij (DigComp kompetenca 5.3), laže preidemo od zamisli k ustvarjanju vrednosti informacijske pismenosti v današnjem medijsko bogatem okolju (DigComp kompe- zase in za druge. Spletni bonton (DigComp kompetenca 2.5) po drugi strani temelji na tenca 1.2). ključni kompetenci kulturna zavest in izražanje, a tudi na večjezičnosti (sobivanju Po drugi strani ena od kompetenc DigComp opredeljuje državljansko udejstvovanje z različnih jezikov na družbeni ali individualni ravni) ter raznojezičnosti (dinamičnem in uporabo digitalnih tehnologij (DigComp kompetenca 2.3). Državljanska kompeten-razvijajočem se jezikovnem repertoarju posameznega uporabnika/učečega se), med ca je v okviru ključnih kompetenc opredeljena kot “sposobnost ravnanja kot odgo- katerima razlikuje Skupni evropski jezikovni okvir. voren državljan in polne udeležbe v državljanskem in družbenem življenju” . Z novimi Z novimi primeri v okviru DigComp 2.2 želimo bolje ponazoriti, kako so lahko kompe-primeri skušamo to medsebojno povezanost ponazoriti s poudarjanjem znanja, spret- tence med seboj povezane v digitalnih okoljih (zgoraj predstavljeni primeri medsebo- nosti in stališč, ki se na teh področjih dopolnjujejo. jne povezanosti niso edini). Več o drugih okvirih ključnih kompetenc EU gl. v POGLA-Poleg tega se državljanske kompetence navezujejo na medijsko pismenost, ki je VJU 4.2. 7 2. OKVIR DIGITALNIH KOMPETENC ZA DRŽAVLJANE V okviru DigComp so digitalne kompetence razvrščene Prva tri področja vključujejo kompetence, ki so povezane s specifičnimi dejavnostmi in opravili. Po po petih področjih: informacijska in podatkovna drugi strani sta četrto in peto področje (varnost in reševanje problemov) bolj prečni, saj te kom-pismenost; komuniciranje in sodelovanje; ustvarjanje petence potrebujemo pri izvajanju najrazličnejših aktivnosti, povezanih z uporabo digitalnih tehnologij. Zlasti za reševanje problemov velja, da je tako ali drugače sestavni del vseh kompetenc, digitalnih vsebin; varnost in reševanje problemov. vendar je bilo opredeljeno kot posebno področje, da se poudari pomen tega vidika za usvajanje digitalnih tehnologij in njihovo uporabo v praksi. Informacijska in Komuniciranje in Ustvarjanje Varnost Reševanje podatkovna pismenost sodelovanje digitalnih vsebin problemov Izražanje informacijskih Interakcija, komuniciranje in Ustvarjanje in urejanje digitalnih Varovanje osebnih podatkov in Prepoznavanje potreb in potreb, iskanje in priklic digitalnih sodelovanje z uporabo digitalnih vsebin zasebnosti v digitalnih okoljih problemov, reševanje konceptualnih podatkov, informacij in vsebin tehnologij ob hkratnem zavedanju problemov in problemskih situacij kulturne in generacijske Izboljševanje in vključevanje Skrb za telesno in duševno v digitalnih okoljih Presojanje zanesljivosti virov in raznolikosti informacij in vsebin v obstoječe zdravje ter zavedanje pomena njihove vsebine znanje ob hkratnem razumevanju, digitalnih tehnologij za družbeno Uporaba digitalnih orodij v Shranjevanje, upravljanje in Udejstvovanje v družbi z uporabo kako je treba spoštovati in dobrobit/blagostanje in družbeno inovativnih procesih in proizvodih organiziranje digitalnih podatkov, javnih in zasebnih digitalnih uporabljati avtorske pravice vključenost informacij in vsebin storitev in licence Ohranjanje koraka z digitalnim Zavedanje vplivov digitalnih razvojem Upravljanje digitalne navzočnosti, Znati dajati razumljiva navodila tehnologij in njihove uporabe na identitete in ugleda računalniškim sistemom okolje SLIKA 3: Področja digitalnih kompetenc (1. sklop) FIG.1 Slika 3: Področja digitalnih kompetenc (1. sklop) 2. OKVIR DIGITALNIH KOMPETENC ZA DRŽAVLJANE 8 CELOSTNI OKVIR DIGCOMP 2.2 V tem poglavju je podrobno predstavljen posodobljeni okvir DigComp 2.2. Novi četrti sklop je označen z rdečo Pri petem sklopu črtkana puščica Grafična postavitev je takšna, da je vsaka kompetenca podrobno pred- piko. To bralcu pomaga, da laže prikazuje povezavo med primerom stavljena na dveh straneh po posameznih sklopih. opazi novi posodobljeni del. uporabe in ravnjo kompetentnosti, saj je podan le en primer za raven in Kako se znajti? kompetenco. Na splošno je peti sklop Primeri umetne inteligence, dela prikazan stopnjevalno, v obliki »kaskadne Za razumljivost je uporabljenih več načinov grafičnega prikaza, ki so po- na daljavo in digitalne dostopnosti strategije«: pri kompetenci 1.2 je podan so označeni z (UI), (DND), (DD). jasnjeni spodaj. primer za prvo raven, pri 1.3 za drugo raven, pri 2.1 za tretjo raven itd. Vsako področje kompetenc (1. sklop) je obarvano s svojo barvo, s katero so obarvane tudi posamezne kompetence področja (2. sklop). Dodatno je na voljo v celoti dostopna različica Raven kompetentnosti (3. sklop) je Primeri rabe znanja, spretnosti in stališč so za branje z zaslona prikazana z odtenki iste barve. označeni z grafičnimi simboli: znanje s knjigo, v PRILOGI 4.. spretnosti s kolesom in stališča s srcem. 9 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • prepoznati svoje informacijske potrebe, poiskati podatke, informacije Na osnovni ravni in ob in vsebine s preprostim iskanjem v digitalnih okoljih, 1 VEN podpori drugih znam: • ugotoviti, kako dostopati do teh podatkov, informacij in vsebin in krmariti med njimi, A • opredeliti preproste osebne strategije iskanja. VNA R Na osnovni ravni znam • prepoznati svoje informacijske potrebe, SNO samostojno in ob • poiskati podatke, informacije in vsebine s preprostim iskanjem v digitalnih okoljih, O 2 primerni podpori, kadar • ugotoviti, kako dostopati do teh podatkov, informacij in vsebin ter krmariti med njimi, je to potrebno: • opredeliti preproste osebne strategije iskanja. • pojasniti informacijske potrebe, Pri samostojnem • z jasno opredeljenimi in običajnimi načini iskanja poiskati 3 reševanju enostavnih podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih, 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VENA problemov znam: • pojasniti, kako do njih dostopati in med njimi krmariti, 1. INFORMACIJSKA A R • pojasniti jasno opredeljene in običajne osebne strategije iskanja. IN PODATKOVNA Samostojno, skladno • ponazoriti informacijske potrebe, s svojimi potrebami, PISMENOST SREDNJ • organizirati iskanje podatkov, informacij in vsebin v digitalnih okoljih, 4 znam pri reševanju jasno opredeljenih in • opisati, kako dostopati do teh podatkov, informacij in vsebin ter krmariti med njimi, neobičajnih problemov: • organizirati osebne strategije iskanja. 2. SKLOP • KOMPETENCA • odzivati na informacijske potrebe, 1.1 BRSKANJE, Poleg tega, da usmerjam • uporabljati funkcije iskanja za pridobivanje podatkov, informacij in vsebin v digitalnih okoljih, 5 druge, (se) znam: • pokazati, kako dostopati do teh podatkov, informacij in vsebin ter kako krmariti med njimi, ISKANJE IN VEN • predlagati osebne strategije iskanja. FILTRIRANJE A A R • oceniti informacijske potrebe, PODATKOV, Na visoki ravni znam, • prilagoditi svojo strategijo iskanja, da najdem najustreznejše skladno s svojimi INFORMACIJ IN podatke, informacije in vsebine v digitalnih okoljih, VISOK 6 potrebami in potrebami • pojasniti, kako dostopati do teh najustreznejših podatkov, DIGITALNIH VSEBIN drugih, v kompleksnih okoliščinah: informacij in vsebin ter kako krmariti med njimi, • spreminjati osebne strategije iskanja. Jasno izražanje informacijskih potreb, • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se navezujejo iskanje podatkov, informacij in vsebin Na mojstrski ravni na brskanje, iskanje in filtriranje podatkov, informacij in digitalnih vsebin, v digitalnih okoljih, dostopanje do njih VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da in krmarjenje med njimi. Oblikovanje in usmerjam druge pri brskanju, iskanju in filtriranju podatkov, informacij in digitalnih vsebin. dopolnjevanje osebnih strategij iskanja. A R TRSK • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se JS Na najvišji mojstrski 8 navezujejo na brskanje, iskanje in filtriranje podatkov, informacij in digitalnih vsebin, MO ravni znam: • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 10 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 1. Vem, da dostop do nekaterih spletnih vsebin v rezultatih iskanja morda ni odprt ali prost OSNOVNA RAVEN 1 in je treba morda plačati ali se naročiti na storitev, če želimo do nje dostopati. ZNANJE 2. Zavedam se, da so spletne vsebine, ki so uporabnikom na voljo brezplačno, PRI ZAPOSLOVANJU: iskanje zaposlitve pogosto plačane z oglaševanjem ali prodajo uporabnikovih podatkov. 3. Zavedam se, da na rezultate iskanja, zaporedje dejavnosti na družbenih medijih in priporočene Ob pomoči zaposlitvenega svetovalca: vsebine na internetu vpliva vrsta dejavnikov. Med te dejavnike spadajo uporabljeni iskalni izrazi, • Na seznamu prepoznam portale za zaposlovanje, okoliščine (npr. geografska lokacija), naprave (npr. prenosni računalnik ali prenosni telefon), lokalni ki mi lahko pomagajo pri iskanju zaposlitve. predpisi (ki včasih narekujejo, kaj se sme ali ne sme prikazovati), vedenje drugih uporabnikov (npr. • Portale za zaposlovanje najdem tudi na svoji priljubljena iskanja ali priporočila) in preteklo spletno vedenje uporabnika povsod na internetu. pametni napravi v trgovini z aplikacijami, dostopam do njih in med njimi krmarim. 4. Zavedam se, da iskalniki, družbeni mediji in vsebinske platforme pogosto uporabljajo algoritme umetne inteligence (UI) za ustvarjanje odzivov, ki so prilagojeni posameznemu uporabniku (npr. uporabniki • Na seznamu generičnih ključnih besed za iskanje nenehno videvajo podobne rezultate ali vsebine). Za to se pogosto uporablja izraz »personalizacija«. (UI) zaposlitve, ki so na voljo v blogu o iskanju zaposlitve, prepoznam tudi ključne besede, ki so koristne zame. 5. Zavedam se, da algoritmi UI delujejo tako, da jih uporabniki po navadi ne opazijo ali razumejo zlahka. Za to se pogosto uporablja izraz odločevalska »črna škatla«, ker je lahko nemogoče ugotoviti, kako algoritem kaj predlaga ali napove in zakaj. (UI) STI 6. Izbrati znam iskalnik, ki najverjetneje zadovolji moje informacijske potrebe, saj lahko pri uporabi različnih iskalnikov z isto poizvedbo pridemo do različnih rezultatov. 7. Rezultate iskanja znam izboljšati z uporabo naprednih funkcij iskalnika (npr. s točno določeno besedno zvezo, jezikom, regijo, datumom zadnje posodobitve). SPRETNO 8. Kadar uporabljam glasovne pomočnike ali pametne govorce (npr. Siri, Alexa, Cortana, Google Assistant), znam oblikovati iskalne poizvedbe tako, da pridem do želenega rezultata in se pri tem zavedam, da PRI IZOBRAŽEVANJU: priprava na skupinsko delo s mora biti poizvedba nedvoumna in jasno izgovorjena, da se lahko sistem ustrezno odzove. (UI) sošolci 9. Znam uporabiti informacije, ki so prikazane kot hiperpovezave, v nebesedilni obliki (npr. Ob pomoči učitelja: diagrami poteka, zemljevidi znanja) ali v dinamičnih ponazoritvah (npr. podatki). • Na seznamu v e-učbeniku prepoznam spletna mesta, 10. Razviti znam uspešne metode iskanja za osebne (npr. za brskanje po seznamu najbolj bloge in digitalne podatkovne baze, s pomočjo priljubljenih filmov) in službene potrebe (npr. za iskanje ustreznih oglasov za delo). katerih iščem literaturo s področja vsebine poročila. 11. Vem, kako se znajti v poplavi informacij in »infodemiji« (tj. povečanem številu lažnih ali zavajajočih • Literaturo s področja vsebine poročila prepoznam tudi informacij med izbruhom bolezni), tako da prilagodim svoje metode in strategije iskanja. na teh spletnih mestih, v blogih in digitalnih podatkovnih bazah ter do njih dostopam in med njimi krmarim. A 12. Namerno se izogibam vsemu, kar odvrača mojo pozornost, in se pri dostopanju do informacij, • S pomočjo seznama generičnih ključnih besed podatkov in vsebin ter krmarjenju med njimi poskušam izogibati poplavi informacij. in oznak, ki so na voljo v mojem e-učbeniku, 13. Cenim orodja, ustvarjena za varovanje iskalne zasebnosti in drugih prepoznam tiste, ki bi bile uporabne pri iskanju STALIŠČ literature s področja vsebine poročila. pravic uporabnikov (npr. brskalniki, kot je DuckDuckGo). 14. Pretehtam koristi in slabosti uporabe iskalnikov, ki jih poganja UI (npr. lahko uporabnikom pomagajo najti želene informacije, vendar lahko ogrozijo zasebnost ali osebne podatke ali pa izpostavijo uporabnika komercialnim interesom). (UI) 15. Skrbi me, da veliko informacij ali vsebin morda ni dostopnih osebam s posebnimi potrebami, denimo uporabnikom, ki se za glasno prebiranje spletnih strani zanašajo na tehnologije bralnikov zaslonov. (DD) 11 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Na osnovni ravni in ob • prepoznati verodostojnost in zanesljivost običajnih virov 1 VEN podpori drugih znam: podatkov, informacij in njihovih digitalnih vsebin. A VNA R Na osnovni ravni znam SNO samostojno in ob • prepoznati verodostojnost in zanesljivost običajnih virov O 2 primerni podpori, kadar podatkov, informacij in njihovih digitalnih vsebin. je to potrebno: • analizirati, primerjati in ovrednotiti verodostojnost in zanesljivost Pri samostojnem jasno opredeljenih virov podatkov, informacij in digitalnih vsebin, 3 reševanju enostavnih 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VEN • analizirati, interpretirati in ovrednotiti jasno opredeljene A problemov znam: podatke, informacije in digitalne vsebine. 1. INFORMACIJSKA A R IN PODATKOVNA Samostojno, skladno s svojimi potrebami, • analizirati, primerjati in ovrednotiti vire podatkov, informacij in digitalnih vsebin, PISMENOST SREDNJ 4 znam pri reševanju jasno opredeljenih in • analizirati, interpretirati in ovrednotiti vire podatkov, informacij in digitalnih vsebin. neobičajnih problemov: 2. SKLOP • KOMPETENCA • ovrednotiti verodostojnost in zanesljivost različnih virov 1.2 VREDNOTENJE Poleg tega, da usmerjam 5 podatkov, informacij in digitalnih vsebin, druge, znam: PODATKOV, VEN • ovrednotiti različne podatke, informacije in digitalne vsebine. A INFORMACIJ IN A R Na visoki ravni znam, DIGITALNIH VSEBIN skladno s svojimi • kritično presoditi verodostojnost in zanesljivost virov podatkov, informacij in VISOK 6 potrebami in potrebami digitalnih vsebin, drugih, v kompleksnih Analiziranje, primerjanje in kritično • kritično presoditi podatke, informacije in digitalne vsebine. okoliščinah: vrednotenje verodostojnosti in zanesljivosti virov podatkov, informacij • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se navezujejo na analiziranje in vrednotenje verodostojnih in zanesljivih in digitalnih vsebin. Analiziranje, Na mojstrski ravni virov podatkov, informacij in vsebin v digitalnih okoljih, interpretiranje in kritično vrednotenje VEN 7 znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja podatkov, informacij in digitalnih A ter da usmerjam druge pri analiziranju in vrednotenju verodostojnosti in vsebin. A R zanesljivosti podatkov, informacij in digitalnih vsebin ter njihovih virov. TRSKJS • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi Na najvišji mojstrski dejavniki, ki se navezujejo na analiziranje in vrednotenje verodostojnih in MO 8 ravni znam: zanesljivih virov podatkov, informacij in vsebin v digitalnih okoljih, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. NOVO V 2.2 12 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ 5. SKLOP • PRIMERI RABE 16. Zavedam se, da spletno okolje vsebuje najrazličnejše vrste informacij in vsebin, vključno z napačnimi in OSNOVNA RAVEN 1 zavajajočimi informacijami, in da četudi se neka tema pogosto pojavlja, ne pomeni nujno, da vse v zvezi z njo drži. ZNANJE 17. Razumem razliko med zavajajočimi informacijami, katerih namen je zavajati, in napačnimi informacijami, katerih namen ni nujno zavajati ali slepiti. PRI ZAPOSLOVANJU: iskanje zaposlitve 18. Vem, kako pomembno je ugotoviti, kdo se skriva za informacijami, ki se pojavljajo Ob pomoči zaposlitvenega svetovalca: na internetu (npr. v družbenih medijih), in preveriti različne vire, zato da prepoznamo • na seznamu portalov in aplikacij za iskanje in razumemo stališča ali pristranskost virov določenih informacij. zaposlitve, ki ga je neki moj prijatelj našel na spletnih 19. Zavedam se morebitne pristranskosti informacij, ki jo povzročajo različni dejavniki (npr. straneh urada za zaposlovanje, prepoznam tiste, podatki, algoritmi, uredniške odločitve, cenzura, osebne omejitve posameznika). ki jih ljudje pogosto uporabljajo, ker v njih najdejo 20. Vem, da se izraz »globoki ponaredki« nanaša na slike, videoposnetke ali zvočne posnetke, verodostojne in zanesljive ponudbe za zaposlitev. dogodke ali osebe, ki jih ustvari UI in niso resnični (npr. govori politikov, obrazi slavnih oseb na pornografskih posnetkih). Včasih jih je nemogoče ločiti od resničnih ljudi in dogodkov. (UI) 21. Zavedam se, da algoritmi UI morda niso oblikovani tako, da nudijo le informacije, ki jih želi pridobiti uporabnik; lahko posredujejo tudi poslovno ali politično sporočilo (npr. da bi spodbudili uporabnike, da ne zapustijo spletnega mesta, da si kaj določenega ogledajo ali kupijo, da delijo določena mnenja). To ima lahko tudi negativne posledice (npr. poustvarjanje stereotipov, delitev napačnih informacij). (UI) 22. Zavedam se, da so lahko podatki, od katerih je odvisna UI, včasih tudi pristranski. Če so, lahko uporaba UI to pristranskost samodejno ohranja in še poglobi. Rezultati iskanja o poklicu lahko denimo vključujejo stereotipe o moških in ženskih delovnih mestih (npr. moški vozniki avtobusov, ženske prodajalke). (UI) STI 23. Pri besedilnem in zvočnem iskanju skrbno preučim zgornje/prve rezultate iskanja na seznamu, saj morda odražajo tržne in druge interese, namesto da bi bili najustreznejši glede na poizvedbo. 24. Sponzorirane spletne vsebine razlikujem od drugih (npr. prepoznam oglase in trženjska sporočila v družbenih medijih ali iskalnikih), čeprav niso označene kot sponzorirane. PRI IZOBRAŽEVANJU: priprava na skupinsko delo s SPRETNO 25. Analizirati in kritično ovrednotiti znam rezultate iskanja in tokove dejavnostih v družbenih medijih, sošolci da ugotovim njihov izvor, da ločim med dejstvi in mnenji in da ugotovim, ali rezultati odražajo Ob pomoči učitelja: resnico oziroma so kako okrnjeni (npr. se za njimi skrivajo poslovni, politični ali verski interesi). • Na seznamu blogov in digitalnih podatkovnih 26. Najti znam avtorja ali vir informacij, da preverim, ali so verodostojne (npr. baz z razpoložljivo literaturo, ki sem ga da gre za strokovnjaka ali avtoriteto na določenem področju). našel v svojem učbeniku, prepoznam tiste, 27. Zavedam se, da nekateri algoritmi UI lahko okrepijo obstoječa stališča v digitalnih okoljih, tako ki jih ljudje pogosto uporabljajo zaradi da ustvarijo »sobe z odmevom« ali »filtrirane mehurčke« (npr. kadar je zaporedje dejavnosti njihove verodostojnosti in zanesljivosti. v družbenem mediju bolj naklonjeno določenemu političnemu prepričanju, lahko dodatna priporočila to prepričanje okrepijo, ne da bi ga izpostavili nasprotnim argumentom). (UI) A 28. Nagnjen sem k zastavljanju kritičnih vprašanj, da bi ovrednotil kakovost spletnih informacij, skrbi me tudi glede namenov v ozadju širjenja in krepitve zavajajočih informacij. 29. Pripravljen sem preveriti dejstva glede določene informacije in oceniti njeno točnost, zanesljivost STALIŠČ in nespornost, pri čemer primarne vire informacij izbiram raje kot sekundarne, če je to mogoče. 30. Skrbno preučim možne posledice, preden kliknem na povezavo. Nekatere povezave (npr. privlačni naslovi) so lahko »klik vaba«, ki usmerijo uporabnika k sponzoriranim in neželenim vsebinam (npr. pornografskim). 13 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • ugotoviti, kako v digitalnih okoljih na preprost način organizirati in Na osnovni ravni in ob 1 shranjevati podatke, informacije in vsebine za bodočo uporabo, VEN podpori drugih znam: A • ugotoviti, kje v strukturiranem okolju jih na preprost način organizirati. VNA R Na osnovni ravni znam • ugotoviti, kako v digitalnih okoljih na preprost način organizirati, SNO samostojno in ob O 2 shranjevati in ponovno pridobivati, informacije ter vsebine, primerni podpori, kadar je to potrebno: • ugotoviti, kje v strukturiranem okolju jih na preprost način organizirati. Pri samostojnem • izbrati podatke, informacije in vsebine, da jih bom v digitalnih okoljih 3 reševanju enostavnih na ustaljen način organiziral, shranjeval in ponovno pridobival, 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VENA problemov znam: • le-te v strukturiranem okolju na ustaljen način organizirati. 1. INFORMACIJSKA A R IN PODATKOVNA Samostojno, skladno s svojimi potrebami, • organizirati podatke in vsebine, da jih lahko zlahka shranjujem in ponovno pridobivam, PISMENOST SREDNJ 4 znam pri reševanju jasno opredeljenih in • organizirati informacije, podatke in vsebine v strukturiranem okolju. neobičajnih problemov: 2. SKLOP • KOMPETENCA • ravnati z informacijami, podatki in vsebinami tako, da jih laže 1.3 UPRAVLJANJE Poleg tega, da usmerjam 5 organiziram, shranjujem in ponovno pridobivam, druge, znam: PODATKOV, VEN • organizirati in obdelovati podatke v strukturiranem okolju. A INFORMACIJ IN A R Na visoki ravni znam, • prilagajati upravljanje informacij, podatkov in vsebine DIGITALNIH VSEBIN skladno s svojimi VISOK tako, da jih čim laže prikličem in shranim, 6 potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih • prilagajati jih tako, da jih lahko organiziram in obdelujem okoliščinah: v najustreznejšem strukturiranem okolju. Organiziranje in shranjevanje podatkov, informacij in vsebin za bodočo uporabo • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se navezujejo na upravljanje podatkov, informacij in vsebin za njihovo organiziranje in v digitalnih okoljih. Njihovo organiziranje Na mojstrski ravni shranjevanje za bodočo uporabo v strukturiranem digitalnem okolju, in obdelovanje v strukturiranem okolju. VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge pri upravljanju podatkov, informacij A R in digitalnih vsebin v strukturiranem digitalnem okolju. TRSKJS • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki Na najvišji mojstrski se navezujejo na upravljanje podatkov, informacij in vsebin za njihovo organiziranje MO 8 ravni znam: in shranjevanje za bodočo uporabo v strukturiranem digitalnem okolju, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 14 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 31. Zavedam se, da številne aplikacije na internetu in pametnih napravah zbirajo in obdelujejo podatke OSNOVNA RAVEN 2 (osebne podatke, podatke o vedenju in okoliščinah), do katerih uporabnik dostopa ali jih pridobiva, da ZNANJE bi denimo spremljal uporabnikovo spletno dejavnost (npr. klike v družbenih medijih, iskanje v Googlu) in nespletne dejavnosti (npr. štetje korakov, vožnja z avtobusi v javnem potniškem prometu). PRI ZAPOSLOVANJU: iskanje zaposlitve 32. Zavedam se, da morajo biti podatki (npr. številke, besedila, slike, zvoki) najprej primerno Doma skupaj s sestro, ki jo lahko vedno zaprosim za digitalizirani (npr. digitalno kodirani), da jih lahko obdelujejo programi. pomoč: 33. Vem, da so podatki, ki jih zbirajo in obdelujejo npr. spletni sistemi, lahko uporabljeni za prepoznavanje • prepoznam, kako in kje lahko v zaposlitveni aplikaciji vzorcev (npr. število ponovitev) v novih podatkih (tj. drugih slikah, zvokih, klikih z miško, spletnem (npr. www.indeed.com) na svojem pametnem telefonu vedenju), da se lahko izboljša optimizacija in personalizacija spletnih storitev (npr. oglasov). organiziram in spremljam zaposlitvene oglase, da jih 34. Zavedam se, da senzorji, ki se uporabljajo v številnih digitalnih tehnologijah in lahko med iskanjem zaposlitve po potrebi prikličem. aplikacijah (npr. kamere za prepoznavanje obrazne mimike, navidezni pomočniki, nosljive tehnologije, prenosni telefoni, pametne naprave), ustvarjajo velike količine podatkov, med njimi tudi osebnih, ki jih je mogoče uporabiti za učenje sistemov UI. (UI) 35. Vem, da obstajajo repozitoriji prostodostopnih podatkov, kjer lahko kdor koli pride do podatkov, s katerimi si pomaga pri reševanju poblemov (npr. državljani lahko uporabljajo prostodostopne podatke za ustvarjanje tematskih zemljevidov ali drugih digitalnih vsebin). STI 36. S pomočjo osnovnih orodij, kot so npr. spletni obrazci, znam zbirati digitalne podatke in jih predstaviti na dostopen način (npr. z uporabo glave v preglednici). 37. V strukturiranem okolju (npr. preglednici) znam podatke preprosto statistično obdelati, da lahko izdelam diagrame in druge vizualne prikaze (npr. histograme, strukturne stolpce, tortne diagrame). SPRETNO 38. Dinamične podatke znam vizualno prikazati in diagrame, ki me zanimajo (npr. z Eurostata ali vladnih spletnih strani), prilagajati lastnim potrebam. PRI IZOBRAŽEVANJU: priprava na skupinsko delo s sošolci 39. Razlikujem med različnimi možnostmi za shranjevanje podatkov (lokalne naprave, lokalno omrežje, oblak), ki so najustreznejše za uporabo (npr. do podatkov v oblaku V učilnici skupaj z učiteljem, s katerim se lahko kadar koli lahko dostopamo kadar koli in od koder koli, vendar to vpliva na čas dostopa). posvetujem: 40. Uporabljati znam podatkovna orodja (npr. podatkovne baze, podatkovno rudarjenje, analitično programsko • na svoji tablici prepoznam aplikacijo, s katero opremo), za organiziranje kompleksnih informacij ter podporo pri odločanju in reševanju problemov. lahko organiziram in shranim povezave na spletna mesta, bloge in digitalne podatkovne baze, povezane z določeno temo v literaturi, in jih prikličem, kadar jih potrebujem za svoje poročilo. A 41. Pri ravnanju s podatki in njihovem predstavljanju pazim na transparentnost, da zagotovim njihovo zanesljivost, in opazim podatke, iz katerih je mogoče razbrati vprašljive motive (npr. neetičnost, ustvarjanje dobička, manipulacija) ali zavajajoče namene. STALIŠČ 42. Pri vrednotenju zahtevnejših prikazov podatkov (npr. preglednic ali vizualnih prikazov) sem pozoren na točnost, ker jih je mogoče uporabiti za zavajanje, kadar ustvarjajo lažen vtis objektivnosti. 15 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Na osnovni ravni in ob • izbrati preproste digitalne tehnologije za interakcijo, 1 VEN podpori drugih znam: • prepoznati ustrezna preprosta komunikacijska sredstva, primerna za dane okoliščine. A VNA R Na osnovni ravni znam SNO samostojno in ob • izbrati preproste digitalne tehnologije za interakcijo, O 2 primerni podpori, kadar • prepoznati ustrezna preprosta komunikacijska sredstva, primerna za dane okoliščine. je to potrebno: Pri samostojnem • izbrati jasno opredeljene in ustaljene oblike interakcije z uporabo digitalnih tehnologij, 3 reševanju enostavnih 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC • izbrati jasno opredeljena in za ustaljena opravila primerna VEN problemov znam: komunikacijska sredstva, ki ustrezajo danim okoliščinam. 2. KOMUNICIRANJE A A R IN SODELOVANJE Samostojno, skladno s svojimi potrebami, • izbrati za interakcijo različne digitalne tehnologije, SREDNJ 4 znam pri reševanju jasno opredeljenih in • izbrati različna digitalna komunikacijska sredstva, ki ustrezajo danim okoliščinam. 2. SKLOP • KOMPETENCA neobičajnih problemov: 2.1 INTERAKCIJA Z UPORABO DIGITALNIH Poleg tega da usmerjam • za interakcijo uporabljati različne digitalne tehnologije, 5 TEHNOLOGIJ druge, znam: • drugim pokazati digitalna komunikacijska sredstva, ki najbolj ustrezajo danim okoliščinam. VENA Interakcija z uporabo različnih A R Na visoki ravni znam, digitalnih tehnologij in razumevanje skladno s svojimi ustreznih sredstev digitalne VISOK • različne digitalne tehnologije prilagajati za najustreznejše interakcije, 6 potrebami in potrebami komunikacije v danih okoliščinah. drugih, v kompleksnih • digitalna komunikacijska sredstva prilagajati, da najbolj ustrezajo danim okoliščinam. okoliščinah: • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se nanašajo na Na mojstrski ravni interakcijo s pomočjo digitalnih tehnologij in digitalnih komunikacijskih sredstev, VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge pri komuniciranju z uporabo digitalnih tehnologij. A R TRSKJS • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se Na najvišji mojstrski 8 nanašajo na interakcijo s pomočjo digitalnih tehnologij in digitalnih komunikacijskih sredstev, MO ravni znam: • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 16 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 43. Vem, da so številne komunikacijske storitve (npr. takojšnje sporočanje) in družbeni mediji SREDNJA RAVEN 3 brezplačni, ker so delno plačani z oglaševanjem in prodajo podatkov o uporabnikih. ZNANJE 44. Zavedam se, da številne komunikacijske storitve in digitalna okolja (npr. družbeni mediji) uporabljajo PRI DELU: organiziranje dogodka mehanizme, kot so uporaba dražljajev, igrifikacije in prirejanja za vpliv na vedenje uporabnikov. 45. Zavedam se, katera komunikacijska orodja in storitve (npr. telefoni, elektronska pošta, Sam: videokonference, družbena omrežja, podkasti) so primerni v določenih okoliščinah (npr. • z uporabo aplikacije za službeno e-pošto, ki je nameščena na mojem pametnem telefonu, se povežem sočasnih, nesočasnih), kar je odvisno od ciljnih skupin, okoliščin in namena komunikacije. z udeleženci in drugimi sodelavci ter se z njimi Zavedam se, da nekatera orodja in storitve nudijo tudi izjavo o dostopnosti. (DD) dogovorim za organizacijo dogodka za moje podjetje, 46. Zavedam se, da morajo biti sporočila v digitalnih okoljih oblikovana • pri organiziranju tega dogodka izbiram tudi tako, da jih ciljne skupine ali prejemniki zlahka razumejo. možnosti, ki jih imam na voljo v svojem naboru e-poštnih orodij, npr. pošljem koledarska vabila. • odpravljati znam težave, npr. popravim napačni naslov za e-pošto. STI 47. Uporabljati znam različne videokonferenčne funkcije (npr. moderiranje sej, snemanje zvoka in videov). 48. Z uporabo digitalnih orodij (npr. za poročanje in povzemanje, delitev zamisli, dajanje povratnih informacij in nasvetov, načrtovanje sestankov, sporočanje rokov) znam v nesočasnih načinih vzpostaviti učinkovito komunikacijo. (DND) SPRETNO 49. Uporabljati znam digitalna orodja za neformalno komuniciranje s sodelavci, da gradim in ohranjam socialne odnose (npr. sodelujem v pogovorih, podobnih tistim, ki potekajo v živo med odmori). (DND) 50. Prepoznam znake, iz katerih je mogoče razbrati, ali komuniciram z osebo ali glasovnim pomočnikom, ki deluje na osnovi UI (npr. pri uporabi besedilnih ali glasovnih klepetalnih robotov). (UI) PRI IZOBRAŽEVANJU: priprava na skupinsko delo s 51. Sposoben sem komunicirati s sistemom UI in mu posredovati povratne informacije (npr. ocenjevanje sošolci in všečkanje, označevanje spletnih vsebin), da vplivam na njegova prihodnja priporočila (npr. da dobim več priporočil glede podobnih filmov, ki sem jih kot uporabnik že všečkal). (UI) Sam: 52. Upoštevam, da morajo biti sočasne in nesočasne komunikacijske dejavnosti uravnotežene (npr. da • uporabim pogosto uporabljeni klepetalnik na je čim manj utrujenosti zaradi videokonferenc, da se spoštuje prosti in delovni čas sodelavcev). svojem pametnem telefonu (npr. Facebook Messenger ali WhatsApp), da se pogovarjam s svojimi sošolci in organiziram sestanek skupine, • izberem drugačen način komuniciranja v spletni učilnici A 53. Pripravljen sem prisluhniti drugim in se udeležiti spletnih pogovorov, v katerih sem (npr. forum svojega razreda), ki bi bilo lahko uporabno za pogovore o podrobnostih organizacije skupinskega dela, samozavesten, jasen in delujem po načelu vzajemnosti v osebnem in družabnem smislu. • odpravljam težave, denimo dodam ali 54. Odprt sem za sisteme UI, ki so v podporo ljudem pri sprejemanju ozaveščenih odločitev, STALIŠČ odstranim sodelujoče v skupini. skladno z njihovimi cilji (npr. aktivno odločanje, ali upoštevati priporočilo ali ne). (UI) 55. Pripravljen sem prilagoditi ustrezno komunikacijsko strategijo glede na okoliščine in digitalno orodje: verbalne strategije (pisno in ustno izražanje), neverbalne strategije (govorica telesa, obrazna mimika, ton glasu), vizualne strategije (znaki, simboli, ilustracije) ali mešane strategije. 17 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • prepoznati ustrezne preproste digitalne tehnologije za Na osnovni ravni in ob 1 deljenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin, VEN podpori drugih znam: A • prepoznati preproste prakse navajanja virov in avtorstva. VNA R Na osnovni ravni znam • prepoznati ustrezne preproste digitalne tehnologije za SNO samostojno in ob O 2 deljenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin, primerni podpori, kadar je to potrebno: • prepoznati preproste prakse navajanja virov in avtorstva. • prepoznati ustrezne dobro opredeljene in običajne digitalne Pri samostojnem tehnologije za deljenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin, 3 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC reševanju enostavnih • pojasniti, kako delovati kot posrednik pri deljenju podatkov, informacij in VEN problemov znam: vsebin z uporabo jasno opredeljenih in običajnih digitalnih tehnologij, 2. KOMUNICIRANJE A • ponazoriti jasno opredeljene in običajne prakse navajanja virov in avtorstva. A R IN SODELOVANJE Samostojno, skladno • uporabljati ustrezne digitalne tehnologije za deljenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin. s svojimi potrebami, SREDNJ • pojasniti, kako delovati kot posrednik pri deljenju informacij 4 znam pri reševanju jasno opredeljenih in in vsebin z uporabo digitalnih tehnologij, 2. SKLOP • KOMPETENCA neobičajnih problemov: • ponazoriti prakse navajanja virov in avtorstva. 2.2 DELJENJE Z • deliti podatke, informacije in digitalne vsebine z uporabo različnih ustreznih digitalnih orodij, UPORABO DIGITALNIH Poleg tega, da usmerjam • drugim pokazati, kako delovati kot posrednik pri deljenju TEHNOLOGIJ 5 druge, znam: informacij in vsebin z uporabo digitalnih tehnologij, VENA • uporabljati različne prakse navajanja virov in avtorstva. Deljenje podatkov, informacij in A R digitalnih vsebin z drugimi z uporabo Na visoki ravni znam, skladno s svojimi • oceniti najustreznejše digitalne tehnologije za deljenje informacij in vsebin, ustreznih digitalnih tehnologij. Delovanje VISOK 6 potrebami in potrebami • prilagajati svojo posredniško vlogo, v vlogi posrednika, seznanjenost s drugih, v kompleksnih • spreminjati uporabo ustreznejših praks navajanja virov in avtorstva. praksami navajanja virov in avtorstva. okoliščinah: • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki Na mojstrski ravni se nanašajo na deljenje z uporabo digitalnih tehnologij, VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja A R ter da usmerjam druge pri deljenju z uporabo digitalnih tehnologij. TRSKJS • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi Na najvišji mojstrski 8 dejavniki, ki se nanašajo na deljenje z uporabo digitalnih tehnologij, MO ravni znam: • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 18 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 56. Zavedam se, da se vse, kar kdo javno deli na spletu (npr. slike, videoposnetki, zvoki), lahko uporabi za SREDNJA RAVEN 4 učenje sistemov UI. Podjetja za razvoj komercialne programske opreme, ki razvijajo prepoznavanje ZNANJE obrazov s pomočjo sistemov UI, lahko denimo uporabijo osebne slike, ki jih delimo na spletu (npr. družinske PRI DELU: organizacija dogodka fotografije) za učenje in izboljševanje sposobnosti programske opreme, da samodejno prepozna taisto osebo na drugih posnetkih, kar morda ni zaželeno (npr. lahko gre za kršenje pravice do zasebnosti). (UI) • Uporabiti znam sistem svojega podjetja za 57. Poznam vlogo in odgovornosti strokovnega moderatorja na daljavo pri digitalno shranjevanje, da delim vsebino dogodka z udeleženci s seznama, ki sem ga strukturiranju in usmerjanju diskusijske skupine (npr. kako delovati kot posrednik ustvaril na svojem osebnem računalniku. pri deljenju informacij in digitalnih vsebin v digitalnih okoljih). • Z uporabo svojega sistema svojega podjetja za digitalno shranjevanje znam sodelavcem na njihovih pametnih telefonih pokazati, kako dostopati do vsebine in jo deliti. • Svojemu šefu znam na njegovi tablici pokazati digitalne vire, ki jih uporabljam za načrtovanje vsebine dogodka. • Medtem ko izvajam te dejavnosti, sem se sposoben STI 58. Deliti znam digitalne vsebine (npr. slike) med različnimi napravami (npr. od pametnih telefonov do storitev v oblaku). odzvati na kakršen koli problem, npr. rešiti nepričakovane težave pri deljenju vsebine z udeleženci. 59. Deliti in pokazati znam informacije s svoje naprave (npr. pokazati diagrame s prenosnega računalnika) v podporo sporočilu, ki se v stvarnem času prenese med spletno sejo (npr. videokonferenco). (DND) SPRETNO 60. Sposoben sem izbrati in omejiti, s kom se deli vsebina (npr. dostop omogočim le prijateljem v družbenem mediju, branje in komentiranje besedila dovolim le sodelavcem). 61. Na platformah za deljenje vsebin znam skrbeti za vsebino, da se ustvari dodana vrednost zame in za vse uporabnike (npr. delim sezname za predvajanje glasbe, delim komentarje na spletnih storitvah). 62. Navesti znam prvotni vir in avtorje deljene vsebine. PRI IZOBRAŽEVANJU: priprava na skupinsko delo s 63. Napačne ali zavajajoče informacije znam označiti ali jih prijaviti organizacijam za sošolci preverjanje dejstev in platformam družbenih medijev, da bi preprečil njihovo širjenje. • Uporabiti znam sistem za shranjevanje v oblaku (npr. Dropbox, Google Drive), da delim gradiva z drugimi člani svoje skupine. • Z uporabo razrednega prenosnega računalnika znam drugim članom svoje skupine pojasniti, kako deliti gradivo, shranjeno v sistemu za digitalno shranjevanje. A 64. Na internetu sem pripravljen deliti strokovno znanje, denimo z aktivno udeležbo na spletnih forumih, s • Svojemu učitelju znam na njegovi tablici pokazati digitalne vire, ki jih uporabljam za prispevki na Wikipedii ali z ustvarjanjem odprtih virov izobraževanja (Open Educational Resources). pripravo gradiva za skupinsko delo. 65. Pripravljen sem deliti digitalne vsebine, ki bi bile lahko zanimive ali uporabne za druge. STALIŠČ • Medtem ko to počnem, lahko rešim vsako 66. Praviloma delim le tiste digitalne vire, za katere lahko ustrezno poskrbim za navajanje avtorstva in izvora. nastalo težavo, recimo rešim probleme, povezane s shranjevanjem ali deljenjem gradiva z drugimi člani svoje skupine. 19 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • prepoznati preproste digitalne storitve, ki omogočajo udejstvovanje v družbi, Na osnovni ravni in ob 1 • prepoznati preproste ustrezne digitalne tehnologije, s katerimi si pomagam pri VEN podpori drugih znam: A samoopolnomočenju, in ki mi omogočajo, da se v družbi udejstvujem kot državljan. VNA R Na osnovni ravni znam • prepoznati preproste digitalne storitve, ki omogočajo udejstvovanje v družbi, SNO samostojno in ob O 2 primerni podpori, kadar • prepoznati preproste ustrezne digitalne tehnologije, s katerimi si pomagam pri je to potrebno: samoopolnomočenju, in ki mi omogočajo, da se v družbi udejstvujem kot državljan. • izbrati jasno opredeljene in običajne digitalne storitve, s Pri samostojnem katerimi si pomagam pri udejstvovanju v družbi, 3 reševanju enostavnih 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VEN problemov znam: • navesti jasno opredeljene in običajne ustrezne digitalne tehnologije, s katerimi si pomagam 2. KOMUNICIRANJE A pri samoopolnomočenju in ki mi omogočajo, da se v družbi udejstvujem kot državljan. A R IN SODELOVANJE Samostojno, skladno s svojimi potrebami, • izbrati digitalne storitve, ki mi omogočajo udejstvovanje v družbi, SREDNJ 4 znam pri reševanju • razpravljati o ustreznih digitalnih tehnologijah, s katerimi si pomagam pri jasno opredeljenih in samoopolnomočenju in ki mi omogočajo, da se v družbi udejstvujem kot državljan. 2. SKLOP • KOMPETENCA neobičajnih problemov: 2.3 DRŽAVLJANSKO UDEJSTVOVANJE Z • predlagati različne digitalne storitve, ki mi omogočajo udejstvovanje v družbi, Poleg tega, da usmerjam 5 UPORABO DIGITALNIH druge, znam: • uporabljati ustrezne digitalne tehnologije, s katerimi si pomagam pri VEN samoopolnomočenju in ki mi omogočajo, da se v družbi udejstvujem kot državljan. TEHNOLOGIJ A A R Na visoki ravni znam, • spreminjati uporabo najustreznejših digitalnih storitev, s Udejstvovanje v družbi z uporabo javnih skladno s svojimi VISOK pomočjo katerih se udejstvujem v družbi, in zasebnih digitalnih storitev. Iskanje 6 potrebami in potrebami • spreminjati uporabo najustreznejših digitalnih tehnologij, s katerimi si pomagam pri priložnosti za samoopolnomočenje drugih, v kompleksnih okoliščinah: samoopolnomočenju in ki mi omogočajo, da se v družbi udejstvujem kot državljan. in aktivno državljanstvo z uporabo ustreznih digitalnih tehnologij. • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se Na mojstrski ravni nanašajo na udejstvovanje v družbi z uporabo digitalnih tehnologij, VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge pri udejstvovanju v družbi z uporabo digitalnih tehnologij. A R TRSKJS • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, Na najvišji mojstrski 8 ki se nanašajo na udejstvovanje v družbi z uporabo digitalnih tehnologij, MO ravni znam: • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 20 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP: PRIMERI RABE V 2.2 67. Poznam različne vrste digitalnih storitev na internetu: javne (npr. storitve z informacijami s področja davkov VISOKA RAVEN 5 ali naročanje na zdravstvene storitve), storitve v okviru skupnosti (npr. odložišča znanja, kot je Wikipedia, ZNANJE storitve, povezane z zemljevidi, kot recimo Open Street Map, storitve s področja spremljanja stanja okolja, kot npr. Sensor Community) ter zasebne storitve (npr. spletna trgovina, spletno bančništvo). PRI DELU: organizacija dogodka 68. Vem, da varna elektronska identifikacija (npr. elektronske osebne izkaznice, ki vsebujejo digitalna potrdila) • Predlagam in uporabljam različne medijske državljanom omogoča več varnosti, kadar uporabljajo spletne storitve vlade ali zasebnega sektorja. strategije (npr. anketa na Facebooku, ključniki 69. Vem, da imajo vsi državljani EU pravico do tega, da niso podvrženi povsem na Instagramu in Twitterju), da bi someščane samodejnemu odločanju (npr. če samodejni sistem zavrne prošnjo za posojilo, spodbudil k sodelovanju pri opredelitvi glavne teme ima stranka pravico zahtevati, da revizijo odločitve opravi človek). (UI) dogodka o uporabi sladkorja pri proizvodnji živil. 70. Zavedam se, da medtem ko uporaba UI na številnih področjih po navadi ni sporna (npr. UI, ki pomaga pri blaženju podnebnih sprememb), je lahko to, da se UI neposredno sporazumeva z ljudmi in sprejema odločitve • Svojim sodelavcem predstavim te strategije in jim pokažem, kako jih uporabiti, da o njihovih življenjih, pogosto sporno (npr. uporaba programske opreme za pregledovanje življenjepisov v državljane spodbudijo k udeležbi. postopkih zaposlovanja ali pri ocenjevanju izpitov, kar lahko odloča o dostopu do izobraževanja). (UI) 71. Vem, da UI sama po sebi ni ne dobra ne slaba. O tem, ali je delovanje sistemov UI za družbo koristno ali škodljivo, odloča to, kako je sistem UI zasnovan in kako se uporablja, kdo ga uporablja in s kakšnim namenom. (UI) 72. Vem, da obstajajo platforme civilne družbe na internetu. ki državljanom nudijo priložnosti za udeležbo pri dejavnostih, katerih cilj je vplivati na globalno dogajanje, za doseganje cilja trajnostnega razvoja na lokalni, regionalni, državni, evropski in mednarodni ravni. 73. Zavedam se vloge tradicionalnih (npr. časopisov, televizije) in novih oblik medijev (npr. družbenih medijev, interneta) v demokratičnih družbah. STI 74. Pridobiti znam certifikate od certifikatne agencije, da si zagotovim varno elektronsko preverjanje istovetnosti. 75. Spremljati znam javnofinančne izdatke vlade na lokalni in državni ravni (npr. z dostopanjem do prostodostopnih podatkov na vladni spletni strani in portalu s prostodostopnimi podatki). PRI IZOBRAŽEVANJU: priprava na skupinsko delo s 76. Prepoznam področja, kjer je lahko UI koristna za različne vidike vsakodnevnega sošolci SPRETNO življenja. V zdravstvu lahko UI prispeva k zgodnjemu diagnosticiranju, medtem ko je v kmetijstvu uporabna za zaznavo prisotnosti škodljivcev. (UI) • Predlagam in uporabljam različne mikrobloge 77. Z uporabo digitalnih tehnologij se znam povezati z drugimi za doseganje trajnostnega (npr. Twitter), bloge in wikije za javno razpravo o razvoja družbe (npr. ustvarjanje priložnosti za skupno delovanje skupnosti, sektorjev in regij z socialni vključenosti migrantov v svoji soseski, da različnimi interesi glede spoprijemanja z izzivi trajnostnega razvoja), pri čemer se zavedam, zberem predloge za teme skupinskega dela. je mogoče tehnologijo uporabiti tako za vključevanje/udeležbo kot za izključevanje. • Sošolce poučim o digitalnih platformah in jim pokažem, kako lahko uporabijo določeno platformo pri spodbujanju državljanskega A 78. Pripravljen sem spremeniti svoje ustaljene navade v upravnih postopkih in začeti uporabljati udejstvovanja v svoji soseski. digitalne postopke, kadar imam opraviti z vladnimi in javnimi storitvami. 79. Pripravljen sem razmisliti o etičnih vprašanjih, povezanih s sistemi UI (npr. v katerih okoliščinah, denimo STALIŠČ pri določanju kazni za kazniva dejanja, ne bi smeli upoštevati priporočil UI brez vključenosti ljudi). (UI) 80. Upoštevam, da mora biti odnos do uporabe interneta odgovoren in konstruktiven, ker je to temelj za spoštovanje človekovih pravic, skupaj z vrednotami, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije in enakopravnosti. 81. Proaktiven sem pri uporabi interneta in digitalnih tehnologij v iskanju priložnosti za konstruktivno sodelovanje pri demokratičnem odločanju in državljanskih aktivnostih (npr. s sodelovanjem pri posvetih, ki jih organizirajo občine, oblikovalci politike, nevladne organizacije; z uporabo digitalne platforme za podpisovanje peticije). 21 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Na osnovni ravni in ob 1 VEN podpori drugih znam: • izbrati preprosta digitalna orodja in tehnologije za sodelovalne procese. A VNA R Na osnovni ravni znam SNO samostojno in ob O 2 primerni podpori, kadar • izbrati preprosta digitalna orodja in tehnologije za sodelovalne procese. je to potrebno: Pri samostojnem 3 reševanju enostavnih • izbrati jasno opredeljena in običajna digitalna orodja in tehnologije za sodelovalne procese. 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VEN problemov znam: 2. KOMUNICIRANJE A A R IN SODELOVANJE Samostojno, skladno s svojimi potrebami, SREDNJ 4 znam pri reševanju • izbrati digitalna orodja in tehnologije za sodelovalne procese. jasno opredeljenih in 2. SKLOP • KOMPETENCA neobičajnih problemov: 2.4 SODELOVANJE Z UPORABO DIGITALNIH Poleg tega, da usmerjam 5 TEHNOLOGIJ druge, znam: • predlagati različna digitalna orodja in tehnologije za sodelovalne procese. VENA Uporaba digitalnih orodij in tehnologij A R Na visoki ravni znam, za sodelovalne procese ter za skladno s svojimi • spreminjati uporabo najustreznejših digitalnih orodij in tehnologij za sodelovalne procese, skupno graditev in soustvarjanje VISOK 6 potrebami in potrebami • izbrati najustreznejša digitalna orodja in tehnologije za skupno podatkov, virov in znanja. drugih, v kompleksnih graditev in soustvarjanje podatkov, virov in znanja. okoliščinah: • spreminjati uporabo najustreznejših digitalnih orodij in tehnologij za sodelovalne procese, VEN 7 Na mojstrski ravni znam: • izbrati najustreznejša digitalna orodja in tehnologije za skupno A graditev in soustvarjanje podatkov, virov in znanja. A R TRSK • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, JS Na najvišji mojstrski ki se navezujejo na uporabo sodelovalnih procesov ter graditev in soustvarjanje 8 MO ravni znam: podatkov, virov in znanja z uporabo digitalnih orodij in tehnologij, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 22 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 82. Zavedam se prednosti uporabe digitalnih orodij in tehnologij za sodelovalne procese, VISOKA STOPNJA 6 ki potekajo na daljavo (npr. manj časa, namenjenega prevozu na delo in z dela, ZNANJE združevanje strokovnih spretnosti ne glede na lokacijo udeležencev). PRI DELU: organizacija dogodka 83. Razumem, da so pri soustvarjanju digitalnih vsebin pomembne dobro razvite socialne spretnosti (npr. jasna komunikacija, sposobnost razčiščevanja • Pri delu znam uporabljati najustreznejša digitalna nesporazumov), da se tako nadomestijo omejitve spletne komunikacije. orodja (npr. Dropbox, Google Drive, wiki), da s sodelavci ustvarim letak in blog o dogodku. • Ločim tudi med digitalnimi orodji, ki so ali niso ustrezna za uporabo v sodelovalnih procesih. Slednja so tista, ki niso primerna za namen in obseg naloge – npr. ni praktično, da dve osebi istočasno urejata besedilo z uporabo platforme wiki. • Sem kos nepričakovanim dogodkom, do katerih lahko pride v digitalnem okolju pri soustvarjanju letaka in bloga (npr. nadzorujem dostop za urejanje besedil ali STI 84. Pri sodelovanju uporabljam digitalna orodja za načrtovanje in delitev nalog in ko sodelavec ne more shraniti sprememb v gradivu). odgovornosti s skupino prijateljev, družinskimi člani, športno ekipo ali sodelavci (npr. digitalni koledar, orodja za načrtovanje potovanj ali prostočasnih dejavnosti). 85. Uporabljati znam digitalna orodja, da z njimi omogočim in izboljšam sodelovalne SPRETNO procese, denimo z uporabo skupnih digitalnih tabel (npr. Mural, Miro, Padlet). 86. Sodelovalno se znam udejstvovati v okolju wiki (npr. dogovoriti se za vnos novega gesla na temo, ki še ni obravnavana na Wikipediji, da se poveča javno znanje). 87. Pri delu na daljavo znam uporabljati digitalna orodja in tehnologije za razvoj zamisli in soustvarjanje digitalnih vsebin (npr. delitev skupnih pojmovnih map, PRI IZOBRAŽEVANJU: priprava na skupinsko delo s miselnih vzorcev in digitalnih tabel, orodij za glasovanje). (DND) sošolci 88. Oceniti znam prednosti in pomanjkljivosti uporabe digitalnih aplikacij za povečanje učinkovitosti • Uporabiti znam najustreznejše digitalne vire sodelovanja (npr. uporaba spletnih prostorov za soustvarjanje ali deljenje orodij za vodenje projektov). pri ustvarjanju videoposnetka, povezanega s skupnim delom s sošolci na moji tablici. Ločim tudi med digitalnimi viri, ki so ali niso primerni za ustvarjanje tega videoposnetka, in znam delati v digitalnem okolju skupaj s sošolci. • Sem kos nepričakovanim dogodkom, do katerih A 89. Vse spodbujam, naj pri sodelovanju v digitalnih okoljih konstruktivno izražajo svoja mnenja. lahko pride v digitalnem okolju pri soustvarjanju 90. Pri skupni gradnji virov in znanja se trudim verodostojno prispevati k doseganju ciljev skupine. podatkov in vsebin ter pri ustvarjanju videoposnetka 91. Nagnjen sem k uporabi ustreznih digitalnih orodij za krepitev sodelovanja med o skupinskem delu (npr. pri shranjevanju se v STALIŠČ člani skupine ob hkratnem zagotavljanju digitalne dostopnosti. (DD) datoteko ne dodajajo spremembe, ki jih prispevajo člani skupine, ali pa kateri od članov ne ve, kako naložiti datoteko v digitalno orodje). 23 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • razlikovati preprosta vedenjska pravila ter strokovno znanje in izkušnje pri uporabi digitalnih tehnologij in interakciji v digitalnih okoljih, Na osnovni ravni in ob 1 • izbrati preproste načine in strategije komuniciranja, prilagojene ciljnim skupinam, VEN podpori drugih znam: A • razlikovati preproste vidike kulturne in generacijske raznolikosti, ki jih je treba upoštevati v digitalnih okoljih. VNA R • razlikovati preprosta vedenjska pravila ter strokovno znanje in izkušnje Na osnovni ravni znam pri uporabi digitalnih tehnologij in interakciji v digitalnih okoljih, SNO samostojno in ob O 2 primerni podpori, kadar • izbrati preproste načine in strategije komuniciranja, prilagojene ciljnim skupinam, je to potrebno: • razlikovati preproste vidike kulturne in generacijske raznolikosti, ki jih je treba upoštevati v digitalnih okoljih. • pojasniti jasno opredeljena in običajna vedenjska pravila ter strokovno znanje Pri samostojnem in izkušnje pri uporabi digitalnih tehnologij in interakciji v digitalnih okoljih, 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC 3 reševanju enostavnih • izraziti jasno opredeljene in običajne komunikacijske strategije, prilagojene ciljnim skupinam, 2. KOMUNICIRANJE VEN problemov znam: A • opisati jasno opredeljene in običajne vidike kulturne in generacijske raznolikosti, ki jih je treba upoštevati v digitalnih okoljih. IN SODELOVANJE A R Samostojno, skladno • pri uporabi digitalnih tehnologij in interakciji v digitalnih okoljih razpravljati s svojimi potrebami, o vedenjskih pravilih ter strokovnem znanju in izkušnjah, SREDNJ 4 znam pri reševanju • razpravljati o komunikacijskih strategijah, prilagojenih ciljnim skupinam, 2. SKLOP • KOMPETENCA jasno opredeljenih in • razpravljati o vidikih kulturne in generacijske raznolikosti, 2.5 SPLETNI BONTON neobičajnih problemov: ki jih je treba upoštevati v digitalnih okoljih. • pri uporabi digitalnih tehnologij in interakciji v digitalnih okoljih upoštevati Upoštevanje vedenjskih pravil ter Poleg tega, da usmerjam različna vedenjska pravila ter strokovno znanje in izkušnje, strokovnega znanja in izkušenj 5 druge, znam: • v digitalnih okoljih, prilagojenih ciljnim skupinam, uporabljati različne komunikacijske strategije, pri uporabi digitalnih tehnologij VENA • v digitalnih okoljih upoštevati različne vidike kulturne in generacijske raznolikosti. in interakciji v digitalnih okoljih. A R Prilagajanje komunikacijskih strategij Na visoki ravni znam, • pri uporabi digitalnih tehnologij in interakciji v digitalnih okoljih prilagajati različna vedenjska pravila ter strokovno znanje in izkušnje, specifičnim ciljnim skupinam ob skladno s svojimi VISOK 6 potrebami in potrebami • v digitalnih okoljih, prilagojenih ciljnim skupinam, prilagajati upoštevanju kulturne in generacijske drugih, v kompleksnih najustreznejše komunikacijske strategije, raznolikosti v digitalnih okoljih. okoliščinah: • v digitalnih okoljih upoštevati različne vidike kulturne in generacijske raznolikosti. • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, povezane z digitalnim Na mojstrski ravni bontonom, ki spoštuje različne ciljne skupine ter kulturno in generacijsko raznolikost, VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in A R znanja ter da usmerjam druge glede digitalnega bontona. TRSK • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, povezane z JS Na najvišji mojstrski 8 digitalnim bontonom, ki spoštuje različne ciljne skupine ter kulturno in generacijsko raznolikost, MO ravni znam: • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 24 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 92. Zavedam se pomena neverbalnih sporočil (npr. smeškov, čustvenčkov), ki so v MOJSTRSKA RAVEN 7 uporabi v digitalnih okoljih (npr. družbeni mediji, takojšnje sporočanje), in vem, da ZNANJE se lahko njihova uporaba kulturno razlikuje med državami in skupnostmi. PRI DELU: organizacija dogodka 93. Zavedam se, da obstajajo določena pričakovana pravila glede vedenja pri uporabi digitalnih tehnologij (npr. uporaba slušalk namesto zvočnikov, kadar v javnosti opravljamo klice ali poslušamo glasbo). • Pri organiziranju dogodka za svojo organizacijo 94. Razumem, da lahko neprimerno vedenje v digitalnih okoljih (npr. vinjeno, preveč intimno ali preveč odpravljam težave, ki se pojavljajo med pisanjem in spolno eksplicitno vedenje) dolgotrajno škoduje družbenim ali osebnim vidikom življenja. komuniciranjem v digitalnih okoljih (npr. neprimerni komentarji o organizaciji na družbenem omrežju). 95. Zavedam se, da je prilagajanje posameznikovega vedenja v digitalnih okoljih odvisno od razmerja te osebe z udeleženci (npr. prijatelji, sodelavci, vodstvenimi delavci) in namena komunikacije (npr. • To lahko uporabim kot osnovo za oblikovanje dajanje navodil, informiranje, prepričevanje, ukazovanje, zabava, poizvedovanje, druženje). pravil, ki jih bodo lahko moji sedanji in bodoči sodelavci upoštevali in uporabljali kot usmeritev. 96. Zavedam se, da mora biti pri komuniciranju v digitalnih okoljih zagotovljena dostopnost tako, da je komuniciranje vključujoče in dosegljivo vsem uporabnikom (npr. osebam s posebnimi potrebami, starejšim, ljudem s pomanjkljivo pismenostjo, govorcem drugih jezikov). (DD) STI 97. Vem, kako preprečiti prejemanje neželenih motečih sporočil ali elektronske pošte. 98. Sposoben sem obvladati čustva, kadar se pogovarjam z drugimi na internetu. 99. Prepoznam sovražna ali zaničljiva sporočila ali dejavnosti na spletu, uperjena proti posameznikom ali skupinam posameznikov (npr. sovražni govor). SPRETNO 100. Obvladam navezovanje stikov in sporazumevanje v različnih socialnih in PRI IZOBRAŽEVANJU: priprava na skupinsko delo s kulturnih okoliščinah in situacijah, značilnih za posamezne domene. sošolci • Odpravljati znam težave, povezane z bontonom, ki jih imam s sošolci pri uporabi digitalne platforme za sodelovanje (blog, wiki itd.) pri skupinskem delu (npr. sošolci drug drugega kritizirajo). • Oblikujem lahko pravila za primerno vedenje pri skupinskem delu na spletu, ki jih lahko upoštevajo A učenci v digitalnem učnem okolju šole. Usmerjam 101. Prepričan sem, da je treba določiti in skupaj upoštevati pravila v okviru digitalnih skupnosti lahko tudi sošolce glede tega, kaj je primerno digitalno (npr. pojasniti pravila obnašanja pri ustvarjanju, deljenju in objavljanju vsebin). vedenje pri sodelovanju z drugimi na digitalni platformi. 102. Pri komuniciranju se trudim biti empatičen (npr. odzivam se na čustva in izkušnje drugih, STALIŠČ zglajujem nesoglasja, da bi gradil in ohranjal poštene in spoštljive odnose). 103. Do pogledov ljudi drugačnih kultur, ozadij, prepričanj, mnenj in osebnih okoliščin sem odprt in jih spoštujem; odprt sem do stališč drugih, čeprav so drugačna od mojih. 25 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • prepoznati digitalno identiteto, Na osnovni ravni in ob • opisati preproste načine, kako varovati svoj ugled na spletu, 1 VEN podpori drugih znam: • prepoznati preproste podatke, ki jih ustvarim z uporabo A digitalnih orodij ali storitev v digitalnih okoljih. VNA R Na osnovni ravni znam • prepoznati digitalno identiteto, SNO samostojno in ob • opisati preproste načine, kako varovati svoj ugled na spletu, O 2 primerni podpori, kadar • prepoznati preproste podatke, ki jih ustvarim z uporabo je to potrebno: digitalnih orodij ali storitev v digitalnih okoljih. • ločiti med različnimi jasno opredeljenimi in običajnimi digitalnimi identitetami, Pri samostojnem • pojasniti jasno opredeljene in običajne načine varovanja svojega ugleda na spletu, 3 reševanju enostavnih 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VEN problemov znam: • opisati jasno opredeljene podatke, ki jih po navadi ustvarjam z 2. KOMUNICIRANJE A uporabo digitalnih orodij in storitev v digitalnih okoljih. A R IN SODELOVANJE Samostojno, skladno s svojimi potrebami, • prikazati različne specifične digitalne identitete, SREDNJ 4 znam pri reševanju • razpravljati o specifičnih načinih varovanja svojega ugleda na spletu, jasno opredeljenih in • delati s podatki, ki jih ustvarim z uporabo digitalnih orodij ali storitev v digitalnih okoljih. 2. SKLOP • KOMPETENCA neobičajnih problemov: 2.6 UPRAVLJANJE • uporabljati različne digitalne identitete, DIGITALNE Poleg tega, da usmerjam • na različne načine varovati svoj ugled na spletu, 5 IDENTITETE druge, znam: • uporabljati podatke, ki jih ustvarim z uporabo različnih digitalnih VENA orodij in storitev ter v različnih digitalnih okoljih. Ustvarjanje in upravljanje ene ali več A R Na visoki ravni znam, digitalnih identitet, varovanje lastnega • ločiti med različnimi digitalnimi identitetami, skladno s svojimi ugleda, delo s podatki, ki jih ustvarimo VISOK • pojasniti primernejše načine varovanja svojega ugleda, 6 potrebami in potrebami z uporabo različnih digitalnih orodij in drugih, v kompleksnih • spreminjati podatke, ki jih ustvarim z uporabo različnih digitalnih storitev ter v različnih digitalnih okoljih. okoliščinah: orodij in storitev ter v različnih digitalnih okoljih. • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, povezane z Na mojstrski ravni upravljanjem digitalnih identitet in varovanjem ugleda posameznikov, VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge pri upravljanju digitalne identitete. A R TRSKJS • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se Na najvišji mojstrski 8 navezujejo na upravljanje digitalnih identitet in varovanjem ugleda posameznikov, MO ravni znam: • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 26 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 104. Zavedam se, da se digitalna identiteta nanaša na 1) metodo ugotavljanja istovetnosti uporabnika na spletnem MOJSTRSKA RAVEN 8 mestu ali pri uporabi spletne storitve in tudi na 2) sklop podatkov, ki omogočajo opredelitev posameznika s ZNANJE sledenjem njegovim digitalnim dejavnostim, delovanju ali udejstvovanju na internetu ali digitalnih napravah (npr. ogledane strani, zgodovina nakupov), osebnim podatkom (npr. ime, uporabniško ime, profilni podatki, kot PRI DELU: organizacija dogodka so denimo starost, spol, konjički) in podatkom, ki so povezani z njegovim kontekstom (npr. geografska lokacija). • Svojemu nadrejenemu predlagam nov postopek, 105. Zavedam se, da sistemi UI zbirajo in obdelujejo najrazličnejše podatke o uporabnikih (npr. osebne, vedenjske ki na družbenih medijih vodi v izogibanje ravnanju, in kontekstualne podatke), da ustvarijo uporabniške profile, ki so potem uporabljeni npr. pri napovedovanju, ki bi lahko škodovalo digitalnemu ugledu kaj bi si uporabnik lahko želel ogledati ali kaj bi želel početi (npr. ponudijo oglase, priporočila, storitve). (UI) našega podjetja (npr. nezaželena elektronska 106. Vem, da imamo v EU pravico od upravitelja spletnega mesta ali iskalnika zahtevati vpogled v naše sporočila), kadar oglašujemo naše dogodke. osebne podatke, ki jih hrani (pravica do dostopa), da jih lahko dopolnimo ali popravimo (pravica do popravka) ali jih odstranimo (pravica do izbrisa, ki ji pravimo tudi »pravica biti pozabljen«). 107. Zavedam se, da obstajajo načini omejevanja in nadzorovanja sledenja dejavnostim oseb na internetu, kot so možnosti v okviru programske opreme (npr. zasebno brskanje, brisanje piškotkov) ter funkcije orodij in produktov/storitev za okrepljeno varovanje zasebnosti (npr. uporabnikovo soglasje za uporabo piškotkov, izvzetje personaliziranih oglasov). STI 108. V digitalnih okoljih znam ustvariti in upravljati profile za osebno (npr. državljansko udejstvovanje, e-trgovino, uporabo družbenih medijev) in poklicno uporabo (npr. ustvariti profil na spletni platformi za zaposlovanje). 109. Privzeti znam informacijske in komunikacijske prakse, da si ustvarim pozitivno spletno identiteto (npr. tako, da privzamem zdrave, varne in etične oblike vedenja, kot je npr. izogibanje stereotipom in potrošništvu). SPRETNO 110. Izvesti znam iskanje po imenu ali priimku, da preverim digitalni odtis osebe v spletnih okoljih (npr. da najdem morebitne problematične objave ali slike, da uveljavljam svoje pravice). 111. Preveriti in spremeniti znam, kateri meta-podatki (npr. lokacija, čas) so shranjeni PRI IZOBRAŽEVANJU: priprava na skupinsko delo s skupaj s slikami, ki se delijo na internetu, da bi zavaroval svojo zasebnost. sošolci 112. Vem, katere strategije uporabiti za nadzor, upravljanje ali brisanje podatkov, ki jih zbirajo in upravljajo spletni sistemi (npr. sledenje uporabljenim storitvam, • Svoji šoli lahko predlagam nov postopek, ki sestavljanje seznama spletnih računov, brisanje računov, ki niso v uporabi). preprečuje objavljanje digitalnih vsebin (besedil, slik, 113. Spreminjati znam uporabniške nastavitve (npr. aplikacije, programsko opremo, digitalne videoposnetkov), ki lahko škodujejo ugledu učencev. platforme), da bi omogočil, preprečil ali spremenil sledenje, zbiranje ali analiziranje podatkov, ki ga izvaja UI (npr. zavrnitev sledenja uporabnikovi lokaciji na prenosnem telefonu). (UI) A 114. Premislim o prednostih (npr. postopek hitrega ugotavljanja istovetnosti, prednostne izbire uporabnika) in tveganjih (npr. kraja identitete, izkoriščanje osebnih podatkov s strani tretjih oseb), kadar upravljam več različnih digitalnih identitet pri različnih digitalnih sistemih, aplikacijah in storitvah. STALIŠČ 115. Po navadi preverim in izberem piškotke spletne strani, ki naj bi bili nameščeni (npr. sprejmem le tehnične piškotke), kadar spletna stran uporabnikom omogoči izbiro. 116. Skrbno varujem zasebnost svojih zasebnih informacij in zasebnih informacij drugih (npr. fotografije s počitnic ali praznovanja rojstnega dne; verski in politični komentarji) 117. Prepoznam tako pozitivne kot negativne posledice uporabe vseh podatkov (zbiranje, kodiranje, obdelava) in še posebej osebnih podatkov s strani UI gnanih digitalnih tehnologij, kot so na primer aplikacije in spletne storitve. (UI) 27 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Na osnovni ravni in ob • prepoznati načine, kako ustvarjati preproste vsebine v preprostih formatih, 1 VEN podpori drugih znam: • izbrati, kako se bom izražal z ustvarjanjem preprostih digitalnih sredstev. A VNA R Na osnovni ravni znam SNO samostojno in ob • prepoznati načine, kako ustvarjati in urejati preproste vsebine v preprostih formatih, O 2 primerni podpori, kadar • izbrati, kako se bom izražal z ustvarjanjem preprostih digitalnih sredstev. je to potrebno: Pri samostojnem • navesti načine, kako ustvariti jasno opredeljene in običajne 3 reševanju enostavnih vsebine v jasno opredeljenih in običajnih formatih, 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VEN problemov znam: • izražati se z ustvarjanjem jasno opredeljenih in običajnih digitalnih sredstev. 3. USTVARJANJE A A R DIGITALNIH VSEBIN Samostojno, skladno s svojimi potrebami, • navesti načine za ustvarjanje in urejanje vsebin v različnih formatih, SREDNJ 4 znam pri reševanju jasno opredeljenih in • izražati se z ustvarjanjem digitalnih sredstev. 2. SKLOP • KOMPETENCA neobičajnih problemov: 3.1 RAZVOJ DIGITALNIH VSEBIN Poleg tega, da usmerjam • na različne načine ustvarjati in urejati vsebine v različnih formatih, 5 druge, znam: • pokazati načine, kako se izraziti z ustvarjanjem digitalnih sredstev. Ustvarjanje in urejanje digitalnih VENA vsebin v različnih formatih, da se A R izraziš z uporabo digitalnih sredstev. Na visoki ravni znam, skladno s svojimi VISOK • spreminjati vsebine z uporabo najustreznejših formatov, 6 potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih • prilagajati svoje izražanje z ustvarjanjem najustreznejših digitalnih sredstev. okoliščinah: • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se nanašajo na ustvarjanje Na mojstrski ravni vsebin in njihovo urejanje v različnih formatih ter izražanje z uporabo digitalnih sredstev, VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam k strokovnosti in krepitvi znanja ter da usmerjam druge pri razvoju vsebin. A R TRSK • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi JS Na najvišji mojstrski dejavniki, ki se nanašajo na ustvarjanje vsebin in njihovo urejanje v 8 MO ravni znam: različnih formatih ter izražanje z uporabo digitalnih sredstev, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 28 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 118. Vem, da obstajajo digitalne vsebine v digitalni obliki in da obstaja veliko različnih vrst digitalnih vsebin OSNOVNA RAVEN 1 (npr. zvok, slike, besedilo, videovsebine, aplikacije), ki so shranjene v različnih formatih digitalnih datotek. ZNANJE 119. Vem, da so lahko sistemi UI uporabljeni za samodejno ustvarjanje digitalnih vsebin (npr. PRI DELU: besedil, novic, esejev, tvitov, glasbe, slik) z uporabo obstoječih digitalnih vsebin kot njihovih priprava kratkih navodil, da se zaposleni virov. Takšne vsebine je včasih težko ločiti od tistih, ki jih ustvarijo ljudje. ( seznanijo z novim postopkom, ki ga je treba uvesti v UI) organizaciji. 120. Zavedam se, da »digitalna dostopnost« (ang. digital accessibility) pomeni zagotavljanje, da lahko vsi ljudje, tudi osebe s posebnimi potrebami, uporabljajo internet in po njem krmarijo. Digitalna dostopnost Ob pomoči sodelavca (čigar digitalne kompetence vključuje dostopna spletna mesta, digitalne datoteke in dokumente ter druge spletne aplikacije (npr. dosegajo visoko raven in s katerim se lahko spletno bančništvo, spletni dostop do javnih storitev ter storitve sporočanja in videoklicev). (DD) vedno posvetujem) in videoposnetka z navodili, v 121. Zavedam se, da navidezna resničnost in obogatena resničnost omogočata nove načine katerem so predstavljeni koraki, kako to storiti: raziskovanja simuliranih okolij ter interakcij z digitalnim in fizičnim svetom. • lahko ugotovim, kako dodati nove dialoge in slike na kratek predstavitveni videoposnetek, ki je že bil ustvarjen na intranetu in prikazuje nove organizacijske postopke. STI 122. Uporabljati znam orodja in tehnike za ustvarjanje dostopnih digitalnih vsebin (npr. dodajanje nadomestnih besedil (ang. ALT) slikam, preglednicam in grafom; ustvarjanje ustrezne in z oznakami dobro opremljene strukture dokumentov; uporaba dostopnih pisav, barv, povezav) skladno z uradnimi standardi in smernicami (npr. WCAG 2.1 in EN 301 549). (DD) SPRETNO 123. Izbrati znam ustrezen format za digitalno vsebino glede na njen namen (npr. shranjevanje dokumenta v formatu, ki omogoča urejanje, ali formatu, ki ne omogoča urejanja, a je primeren za tiskanje). 124. Ustvariti znam digitalne vsebine v podporo svojim zamislim in mnenjem (npr. izdelati prikaze podatkov, kot so interaktivne vizualizacije z uporabo osnovnih množic podatkov, npr. vladnih podatkov). PRI IZOBRAŽEVANJU: priprava predstavitve na 125. Ustvariti znam digitalne vsebine na odprtih platformah (npr. ustvariti in spremeniti besedilo v okolju wiki). določeno temo, ki jo bom predvajal svojim sošolcem. 126. Za ustvarjanje digitalnih vsebin znam uporabljati internet stvari (IoT) in pametne naprave (npr. uporaba vgrajenih kamer in mikrofonov za ustvarjanje fotografij ali videoposnetkov). Ob pomoči svojega učitelja: • s pomočjo videonavodil na platformi YouTube, ki mi jih je posredoval učitelj, da bi mi pomagal predstaviti moje delo sošolcem, znam ustvariti razgibano predstavitev, • iz vsebine svojega učbenika tudi lahko razberem, s A 127. Rad kombiniram različne vrste digitalnih vsebin in podatkov, da bolje izrazim katerimi drugimi digitalnimi sredstvi si lahko pomagam, dejstva ali mnenja pri njihovi osebni in poklicni uporabi. da bom sošolcem lahko predstavil svoje delo v 128. Pri iskanju rešitev za ustvarjanje digitalnih vsebin sem odprt za raziskovanje različnih poti. razgibani digitalni predstavitvi na digitalni/interaktivni STALIŠČ 129. Pri preverjanju dostopnosti spletnega mesta, digitalnih datotek, dokumentov, tabli. e-pošte ali drugih spletnih aplikacij, ki jih kdo ustvari, sem naklonjen upoštevanju uradnih standardov in smernic (npr. WCAG 2.1 in EN 301 549). (DD) 29 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Na osnovni ravni in • izbrati načine, kako spremeniti, izpopolniti, izboljšati in vključiti preproste elemente 1 ob podpori drugih VEN novih vsebin in informacij za ustvarjanje novih in izvirnih vsebin in informacij. A znam: VNA R Na osnovni ravni znam SNO samostojno in ob • izbrati načine spreminjanja, izpopolnjevanja, izboljševanja in vključevanja preprostih O 2 primerni podpori, kadar elementov novih vsebin in informacij za ustvarjanje novih in izvirnih vsebin in informacij. je to potrebno: Pri samostojnem • pojasniti načine spreminjanja, izpopolnjevanja, izboljševanja in 3 reševanju enostavnih vključevanja jasno opredeljenih elementov novih vsebin in informacij 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VEN problemov znam: za ustvarjanje novih in izvirnih vsebin in informacij. 3. USTVARJANJE A A R DIGITALNIH VSEBIN Samostojno, skladno s svojimi potrebami, • razpravljati o načinih spreminjanja, izpopolnjevanja, izboljševanja in vključevanja SREDNJ 4 znam pri reševanju jasno opredeljenih in novih vsebin in informacij za ustvarjanje novih in izvirnih vsebin in informacij. 2. SKLOP • KOMPETENCA neobičajnih problemov: 3.2 UMEŠČANJE IN POUSTVARJANJE Poleg tega, da usmerjam • pri svojem delu uporabljati različne nove elemente vsebin in informacij ter jih spreminjati, 5 DIGITALNIH VSEBIN druge, znam: izpopolnjevati, izboljševati in vključevati, da bi ustvaril nove in izvirne vsebine in informacije. VENA Spreminjanje, izpopolnjevanje in A R Na visoki ravni znam, vključevanje novih informacij in skladno s svojimi • oceniti najustreznejše načine spreminjanja, izpopolnjevanja, vsebin v obstoječe znanje in vire VISOK 6 potrebami in potrebami izboljševanja in vključevanja specifičnih novih elementov vsebin in za ustvarjanje novih, izvirnih in drugih, v kompleksnih informacij za ustvarjanje novih in izvirnih vsebin in informacij. aktualnih vsebin ter krepitev znanja. okoliščinah: • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se nanašajo na spreminjanje, izpopolnjevanje, izboljševanje novih vsebin in informacij ter Na mojstrski ravni njihovo vključevanje v obstoječe znanje za ustvarjanje novih in izvirnih, VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja A R ter da usmerjam druge pri vključevanju in poustvarjanju vsebin. TRSK • najti rešitve za kompleksne probleme s prepletenimi dejavniki, ki se JS Na najvišji mojstrski nanašajo na spreminjanje, izpopolnjevanje, izboljševanje in vključevanje novih 8 MO ravni znam: vsebin in informacij v obstoječe znanje za ustvarjanje novih in izvirnih. • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 30 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 130. Zavedam se, da je mogoče povezati strojno opremo (npr. tipala, kable, motorje) OSNOVNA RAVEN 2 in programske strukture za razvoj programabilnih robotov in drugih nedigitalnih ZNANJE izdelkov (npr. Lego Mindstorms, Micro:bit, Raspberry Pi, EV3, Arduino, ROS). PRI DELU: priprava kratkih navodil, da se zaposleni seznanijo z novim postopkom, ki ga je treba uvesti v orga- nizaciji. Ob pomoči sodelavca (čigar digitalne kompetence dosegajo visoko raven in s katerim se lahko vedno posvetujem) in videoposnetka z navodili, v katerem so predstavljeni koraki, kako to storiti: • lahko ugotovim, kako dodati nove dialoge in slike na kratek predstavitveni videoposnetek, ki je že bil ustvarjen na intranetu in prikazuje nove organizacijske postopke.. STI 131. Z uporabo razpoložljivih aplikacij in programske opreme znam ustvariti infografiko in plakate, ki združujejo informacije, statistične vsebine in vizualne prikaze. 132. Uporabiti znam orodja in aplikacije – npr. dodatke (ang. add-on), vtičnike (ang. plug-in), razširitve (ang. extensions) – za izboljšanje digitalne dostopnosti digitalnih vsebin SPRETNO (npr. dodajati podnapise na posnete predstavitve v videopredvajalnikih). (DD) 133. Povezati znam digitalne tehnologije, strojno opremo in senzorske podatke, da ustvarim nov (digitalen ali nedigitalen) izdelek (npr. aktivnosti v ustvarjalnih prostorih in pri digitalni proizvodnji). 134. V svoje delo znam vključiti digitalne vsebine, urejene z uporabo UI (npr. v svojo glasbeno kompozicijo PRI IZOBRAŽEVANJU: priprava predstavitve na vključujem melodije, ustvarjene z uporabo UI). Takšna uporaba UI je lahko sporna, saj se ob tem določeno temo, ki jo bom predvajal svojim sošolcem. porajajo vprašanja glede vloge UI v umetnosti in npr. koga v teh primerih navesti kot avtorja. (UI) Doma skupaj z mamo (s katero se lahko vedno posvetujem) in s pomočjo seznama korakov, kako to storiti (ki sem ga shranil na svojo tablico in mi ga je posredoval moj učitelj): • znam ugotoviti, kako z dodajanjem besedila, slik in vizualnih efektov dopolniti razgibano digitalno A 135. Odprt sem za ustvarjanje nečesa novega iz obstoječih digitalnih vsebin z uporabo ponavljajočih predstavitev, ki sem jo ustvaril, da bi svoje delo se oblikovalskih postopkov (npr. ustvarjanje, preizkušanje, analiziranje in dodelovanje). predstavil sošolcem na digitalni/interaktivni tabli. 136. Rad pomagam drugim, da izboljšajo svoje digitalne vsebine (npr. s koristnimi povratnimi informacijami). STALIŠČ 137. Rad uporabljam razpoložljiva orodja za preverjanje, ali so bili slike oz. videoposnetki spremenjeni (npr. s tehnikami globokega ponarejanja). 31 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Na osnovni ravni in • prepoznati preprosta pravila s področja avtorskih pravic in licenc, 1 ob podpori drugih VEN ki veljajo za podatke ter digitalne informacije in vsebine. A znam: VNA R Na osnovni ravni znam SNO samostojno in ob • prepoznati preprosta pravila s področja avtorskih pravic in licenc, O 2 primerni podpori, kadar ki veljajo za podatke ter digitalne informacije in vsebine. je to potrebno: Pri samostojnem • navesti jasno opredeljena in običajna pravila s področja avtorskih pravic 3 reševanju enostavnih 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VEN problemov znam: in licenc, ki veljajo za podatke ter digitalne informacije in vsebine. 3. USTVARJANJE A A R DIGITALNIH VSEBIN Samostojno, skladno s svojimi potrebami, • razpravljati o pravilih s področja avtorskih pravic in licenc, SREDNJ 4 znam pri reševanju jasno opredeljenih in ki veljajo za digitalne informacije in vsebine. 2. SKLOP • KOMPETENCA neobičajnih problemov: 3.3 AVTORSKE PRAVICE IN LICENCE Poleg tega, da usmerjam • upoštevati različna pravila s področja avtorskih pravic in licenc, ki 5 druge, znam: veljajo za podatke ter digitalne informacije in vsebine. Razumevanje avtorskih pravic VENA in licenc na področju digitalnih A R informacij in vsebin. Na visoki ravni znam, skladno s svojimi VISOK • izbrati najustreznejša pravila s področja avtorskih pravic in licenc, 6 potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih ki veljajo za podatke ter digitalne informacije in vsebine. okoliščinah: • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se navezujejo na Na mojstrski ravni avtorske pravice in licence, ki veljajo za podatke ter digitalne informacije in vsebine, VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge pri spoštovanju avtorskih pravic in licenčnih pravil. A R TRSKJS • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se navezujejo Na najvišji mojstrski 8 na avtorske pravice in licence, ki veljajo za podatke ter digitalne informacije in vsebine, MO ravni znam: • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 32 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 138. Vem, da so lahko digitalne vsebine, blago in storitve zaščiteni kot intelektualna SREDNJA RAVEN 3 lastnina (IL) (npr. avtorske pravice, znamke, oblikovanje, patenti). ZNANJE 139. Zavedam se, da so ustvarjene digitalne vsebine v izvirni obliki (npr. slike, besedila, glasba) PRI DELU: priprava kratkih navodil, da se zaposleni zaščitene z avtorskimi pravicami takoj, ko nastanejo (samodejna zaščita). seznanijo z novim postopkom, ki ga je treba uvesti v orga- 140. Zavedam se, da obstajajo določene izjeme glede avtorskih pravic (npr. uporaba za ponazoritve pri nizaciji. poučevanju, uporaba, kadar gre za karikature, parodije ali imitacije, ter pri citiranju in zasebni uporabi). 141. Poznam različne modele licenčne zaščite programske opreme (npr. lastniška, Sam: prosta in odprtokodna (ang. open-source) programska oprema) in vem, da • povem sodelavcu, katere slikovne banke po navadi je treba nekatere vrste licenc obnoviti, ko jim poteče veljavnost. uporabljam za iskanje slik, ki jih lahko brezplačno 142. Zavedam se zakonskih omejitev uporabe in deljenja digitalnih vsebin (npr. glasbe, naložim za uporabo v kratkih videonavodilih za filmov, knjig) in možnih posledic nezakonitega ravnanja (npr. človeka, ki deli zaposlene o novem postopku v svoji organizaciji, avtorsko zaščitene vsebine z drugimi, ga lahko doletijo pravne sankcije). • razrešim nekatere težave, npr. prepoznam simbol, 143. Zavedam se, da obstajajo mehanizmi in načini za preprečevanje ali omejevanje dostopa ki označuje, ali je slika licenčno zaščitena z do digitalnih vsebin (npr. gesla, geoblokiranje in tehnični zaščitni ukrepi). določeno vrsto licence Creative Commons in jo torej lahko uporabim brez avtorjevega dovoljenja. STI 144. Sposoben sem prepoznati in izbrati digitalne vsebine za zakonit prenos (ang. download, upload) (npr. javno dostopne podatkovne baze in orodja, prostodostopne licence itd.). 145. Digitalne vsebine znam zakonito uporabljati in deliti (npr. preverjam pravila in pogoje uporabe ter razpoložljive licenčne sheme, kot denimo različne oblike licence Creative SPRETNO Commons) in vem, kako presoditi, ali veljajo omejitve in izjeme glede avtorskih pravic. 146. Sposoben sem ugotoviti, kdaj se uporaba avtorsko zaščitenih digitalnih vsebin uvršča med izjem glede avtorskih pravic in zato ni potrebno predhodno soglasje (npr. učitelji in učenci v EU lahko avtorsko zaščitene vsebine uporabljajo za potrebe ponazarjanja pri poučevanju). PRI IZOBRAŽEVANJU: priprava predstavitve na 147. Sposoben sem preveriti in razumeti pravico do uporabe oziroma ponovne uporabe digitalnih vsebin, ki so jih določeno temo, ki jo bom predvajal svojim sošolcem. ustvarile tretje osebe (npr. vem za kolektivne licenčne sheme in navežem stik z ustreznimi organizacijami za skupno upravljanje, razumem različne licence, ki se navezujejo na Creative Commons (slov. ustvarjalna gmajna). Sam: 148. Izbrati znam najprimernejšo strategijo, tudi licenčno, za potrebe deljenja in zaščite lastnih • pojasnim prijatelju, katere slikovne banke po izvirnih stvaritev (npr. da jih registriram v izbranem avtorskem depozitnem sistemu (ang. navadi uporabljam pri iskanju slik, ki si jih lahko copyright deposit system); izberem prostodostopne licence, kot je npr. Creative Commons). brezplačno naložim, da ustvarim digitalno animacijo, s katero predstavim svoje delo sošolcem, A 149. Spoštujem pravice drugih (npr. lastništvo, pogodbene pogoje) ter za nalaganje digitalnih vsebin uporabljam • razrešim nekatere težave, npr. prepoznam simbol, le zakonite vire (npr. filme, glasbo, knjige) in, kadar je to primerno, izberem odprtokodno programsko opremo. ki označuje, da je slika avtorsko zaščitena in je zato ne morem uporabiti brez avtorjevega dovoljenja. 150. Pripravljen sem premisliti, ali so prostodostopne licence in druge licenčne sheme STALIŠČ primernejše, kadar ustvarjam in objavljam digitalne vsebine in vire. 33 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Na osnovni ravni in ob • našteti preproste ukaze, po katerih računalniški sistem rešuje 1 VEN podpori drugih znam: enostavne probleme ali izvede enostavna opravila. A VNA R Na osnovni ravni znam SNO samostojno in ob • našteti preproste ukaze, po katerih računalniški sistem rešuje O 2 primerni podpori, kadar enostavne probleme ali izvede enostavna opravila. je to potrebno: Pri samostojnem • našteti jasno opredeljene in običajne ukaze, po katerih računalniški 3 reševanju enostavnih 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VEN problemov znam: sistem rešuje običajne probleme ali izvaja običajna opravila. 3. USTVARJANJE A A R DIGITALNIH VSEBIN Samostojno, skladno s svojimi potrebami, SREDNJ 4 znam pri reševanju • našteti ukaze, po katerih računalniški sistem reši dani problem ali izvede specifično nalogo. jasno opredeljenih in 2. SKLOP • KOMPETENCA neobičajnih problemov: 3.4 PROGRAMIRANJE Načrtovanje in razvoj zaporedij Poleg tega, da usmerjam • dajati ukaze računalniškemu sistemu za rešitev različnih 5 druge, znam: problemov ali izvedbo različnih opravil. razumljivih ukazov računalniškemu VEN sistemu za rešitev danega problema A ali izvedbo določene naloge. A R Na visoki ravni znam, skladno s svojimi VISOK • določiti najustreznejše ukaze, po katerih računalniški sistem 6 potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih reši dani problem ali izvede specifična opravila. okoliščinah: • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki so povezani z načrtovanjem in razvojem ukazov za računalniški sistem Na mojstrski ravni in izvajanjem opravil z uporabo računalniškega sistema, VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti A R in znanja ter da usmerjam druge pri programiranju. TRSK • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi JS Na najvišji mojstrski dejavniki, ki se navezujejo na načrtovanje in razvoj ukazov za računalniški 8 MO ravni znam: sistem in izvajanje opravil z uporabo računalniškega sistema, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 34 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 151. Vem, da so računalniški programi zaporedja ukazov, napisanih v programskem jeziku po strogih pravilih. SREDNJA RAVEN 4 152. Vem, da imajo programski jeziki strukture, ki programskim ukazom omogočajo, da so večkrat izvršeni v ZNANJE določenem zaporedju ali le pod določenimi pogoji, ter jih znam tudi združevati za tvorjenje novih ukazov. PRI DELU: priprava kratkih navodil, da se zaposleni 153. Vem, da programe izvajajo računalniške naprave/sistemi, ki so seznanijo z novim postopkom, ki ga je treba uvesti v sposobni samodejno tolmačiti in izvrševati ukaze. organizaciji. 154. Vem, da programi ustvarjajo izhodne podatke, ki so odvisni od vhodnih podatkov, in da na podlagi različnih vhodnih podatkov lahko dobimo različne izhodne podatke (npr. računalo/ • Z uporabo programskega jezika (npr. kalkulator bo prikazal rezultat 8, če bomo vnesli 3 + 5, in 15, če bomo vnesli 7 + 8). Ruby, Python) priskrbim ukaze za izdelavo izobraževalne igre za predstavitev novega 155. Vem, da program pride do rezultatov tako, da shrani in obdela podatke v računalniškem sistemu, ki to nalogo opravi, in da se včasih vede nepričakovano postopka, ki naj bi ga uvedli v organizaciji. (npr. napačno vedenje, nepravilno delovanje, uhajanje podatkov). • Rešujem težave, npr. razhroščim program, 156. Vem, da načrt programa temelji na algoritmu, tj. metodi, ki v več da rešim težave z mojo kodo. korakih pride do rezultata na podlagi vhodnih podatkov. 157. Vem, da algoritme in torej tudi programe razvijamo za pomoč pri reševanju stvarnih problemov; vhodni podatki modelirajo informacijo o problemu, medtem ko izhodni podatki nudijo informacijo, pomembno za rešitev problema. Isti problem lahko rešujemo z uporabo različnih algoritmov in torej tudi različnih programov. PRI IZOBRAŽEVANJU: priprava predstavitve na določeno temo, ki jo bom predvajal svojim sošolcem. 158. Vem, da vsak program za izračun rezultatov potrebuje čas in prostor (vire strojne opreme), katerih količina je odvisna od velikosti vhodnih podatkov oziroma kompleksnosti problema. • Z uporabo preprostega grafičnega vmesnika 159. Vem, da nekaterih problemov noben znani algoritem ne more natančno rešiti v razumnem za programiranje (npr. Scratch Jr) razvijem času, zato si v praksi pri njihovem reševanju pogosto pomagamo s približki (npr. pri aplikacijo na pametnem telefonu, s katero določanju zaporedja DNK, gručenju podatkov, napovedovanju vremena). sošolcem predstavim svoje delo. • Če se pojavi težava, znam razhroščiti program in odpraviti enostavne težave s svojo kodo. STI 160. Znam razporediti množico programskih delčkov (kot na primer pri programskem orodju Scratch za programiranje z delčki), da rešim problem. 161. V zaporedju ukazov znam prepoznati težave in ga ustrezno spremeniti, da jih razrešim (npr. najti napako v programu in jo odpraviti; ugotoviti, zakaj čas izvajanja ali rezultat programa nista skladna s pričakovanji). SPRETNO 162. V nekaterih preprostejših programih sem sposoben prepoznati vhodne in izhodne podatke. Primeri v okviru te kompetence so povzeti iz knjige 163. V programu sem sposoben prepoznati vrstni red izvrševanja ukazov in način obdelave informacij. Programming for All: Understanding the Nature of Programs (Brodnik et al., 2021). V dokumentu je na voljo popolnejši seznam primerov znanja in spretnosti ter osnovnih izjav, pospremljenih s primeri iz vsakdanjega A 164. Pripravljen sem sprejeti dejstvo, da algoritmi in torej tudi programi morda življenja. niso sposobni popolnoma rešiti problema, ki naj bi ga rešili. Pri branju primera št. 157 lahko bralec v dokumentu najde 165. Upoštevam etiko (vključno pri človekovih dejanjih in nadzoru, preglednosti, nediskriminaciji, dostopnosti več informacij o »programih« v razdelku A.2 »Programi so STALIŠČ ter pristranskosti in pravičnosti) kot enega ključnih stebrov razvoja in uvajanja sistemov UI. sestavljeni iz ukazov)« (str. 14), za boljše razumevanje podatkovnih modelov pa lahko prebere opisnik s področja znanja »K3.4« na str. 18. 35 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • prepoznati preproste načine za zaščito svojih naprav in digitalnih vsebin, Na osnovni ravni in ob • razlikovati preprosta tveganja in nevarnosti v digitalnih okoljih, 1 VEN podpori drugih znam: • izbrati preproste varnostne ukrepe, A • prepoznati preproste načine, kako skrbeti za verodostojnost in zasebnost. VNA R Na osnovni ravni znam • prepoznati preproste načine zaščite svojih naprav in digitalnih vsebin, SNO samostojno in ob • razlikovati preprosta tveganja in nevarnosti v digitalnih okoljih, O 2 primerni podpori, kadar • izvajati preproste varnostne ukrepe, je to potrebno: • prepoznati preproste načine, kako skrbeti za verodostojnost in zasebnost. • navesti jasno opredeljene in običajne načine zaščite svojih naprav in digitalnih vsebin, Pri samostojnem • razlikovati jasno opredeljena in običajna tveganja in nevarnosti v digitalnih okoljih, 3 reševanju enostavnih 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VEN problemov znam: • izbrati jasno opredeljene in običajne varnostne ukrepe, 4. VARNOST A • navesti jasno opredeljene in običajne načine, kako skrbeti za verodostojnost in zasebnost. A R Samostojno, skladno • na različne načine organizirati zaščito svojih naprav in digitalnih vsebin, s svojimi potrebami, • razlikovati tveganja in nevarnosti v digitalnih okoljih, 2. SKLOP • KOMPETENCA SREDNJ 4 znam pri reševanju • izbrati varnostne in zaščitne ukrepe, 4.1 SKRB ZA jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: • pojasniti, kako na preproste načine skrbeti za verodostojnost in zasebnost. VARNOST NAPRAV • na različne načine skrbeti za zaščito naprav in digitalnih vsebin, • razlikovati raznovrstna tveganja in nevarnosti v digitalnih okoljih, Varovanje naprav in digitalnih Poleg tega, da usmerjam 5 druge, znam: vsebin ter razumevanje tveganj • izvajati varnostne in zaščitne ukrepe, VEN in nevarnosti v digitalnih okoljih. A • na različne načine skrbeti za verodostojnost in zasebnost. Poznavanje varnostnih ukrepov ter A R Na visoki ravni znam, • izbrati najustreznejšo zaščito za naprave in digitalne vsebine, skrb za verodostojnost in zasebnost. skladno s svojimi VISOK • razlikovati tveganja in nevarnosti v digitalnih okoljih, 6 potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih • izbrati najustreznejše varnostne in zaščitne ukrepe, okoliščinah: • presoditi o najustreznejših načinih skrbi za verodostojnost in zasebnost. • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se navezujejo na zaščito naprav in digitalnih vsebin, obvladovanje tveganj in nevarnosti, izvajanje Na mojstrski ravni varnostnih ukrepov ter verodostojnost in zasebnost v digitalnih okoljih, VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti A R in znanja ter da usmerjam druge pri zaščiti naprav. TRSK • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se JS Na najvišji mojstrski navezujejo na zaščito naprav in digitalnih vsebin, obvladovanje tveganj in nevarnosti, 8 MO ravni znam: izvajanje varnostnih ukrepov ter verodostojnost in zasebnost v digitalnih okoljih, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 36 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 166. Vem, da je uporaba različnih močnih gesel za različne spletne storitve način VISOKA STOPNJA 5 za omejevanje negativnih posledic ogroženosti računa (npr. vdora). ZNANJE 167. Poznam ukrepe za zaščito naprav (npr. gesla, prstni odtisi, šifriranje) in za preprečitev drugim (npr. PRI DELU: delitev informacij o svoji organizaciji z uporabo tatovom, gospodarskim organizacijam, vladnim agencijam), da bi imeli dostop do vseh podatkov. računa na Twitterju. 168. Vem, kako pomembno je posodabljati operacijski sistem in aplikacije (npr. brskalnik), da se odpravi • Poslovni Twitter račun znam zaščititi na več načinov šibke varnostne točke in zagotovi zaščita pred škodljivo programsko opremo (ang. malware). (npr. z močnim geslom, nadzorom nad zadnjimi 169. Vem, da požarni zid blokira določene vrste omrežnega prometa, da bi prijavami) in novim sodelavcem pokazati, kako to storiti. preprečil različna varnostna tveganja (npr. oddaljeno prijavo). • Prepoznam tveganja, npr. prejemanje tvitov ali 170. Zavedam se različnih tveganj v digitalnih okoljih, kot so denimo kraja identitete (kadar npr. nekdo sporočil od sledilcev z lažnimi profili ali poskuse pri goljufiji ali drugem kaznivem dejanju uporabi osebne podatke druge osebe), prevare lažnega predstavljanja (ang. phishing). (npr. finančne prevare, katerih žrtve zvijač pošiljajo denar), napadi zlonamerne • Ustrezno znam ukrepati, da se tem tveganjem izognem (npr. izsiljevalske) programske opeme. (npr. nadzorujem svoje nastavitve zasebnosti). • Pomagam lahko tudi svojim sodelavcem, da prepoznajo tveganja in nevarnosti pri uporabi Twitterja. STI 171. Oblikovati znam ustrezno strategijo kibernetske higiene glede gesel (npr. izbiram močna gesla, ki jih je težko uganiti) in znam z njimi varno delati (npr. z uporabo orodja za upravljanje gesel (ang. password manager)). 172. Namestiti in aktivirati znam programsko opremo in storitve za zaščito (npr. protivirusne programe, programe proti zlonamerni programski opremi, požarni zid), da zavarujem svoje digitalne vsebine in osebne podatke. SPRETNO 173. Aktivirati znam dvokratno overovljenje pristnosti, kadar je na voljo (npr. uporaba enkratnih gesel (OTP) ali kod skupaj s poverilnicami za dostop). 174. Preveriti znam, do katerih osebnih podatkov dostopa aplikacija na mojem prenosnem PRI IZOBRAŽEVANJU: uporaba šolske platforme za telefonu, in se na podlagi tega odločim, ali jo namestim z ustreznimi nastavitvami. digitalno učenje za deljenje informacij o aktualni temi. 175. Šifrirati znam občutljive podatke, ki so shranjeni na osebni napravi ali v oblačni pomnilniški storitvi. • Na učni platformi svoje šole znam zaščititi 176. Ustrezno se odzovem na varnostni vdor (tj. dogodek, katerega posledica je informacije, podatke in vsebino (npr. z močnim geslom ali nadzorovanjem nedavnih prijav). nepooblaščen dostop do digitalnih podatkov, aplikacij, omrežij ali naprav oz. uhajanje osebnih podatkov, kot so uporabniška imena in gesla). • Pri dostopanju do učne platforme svoje šole znam prepoznati različna tveganja in nevarnosti ter ustrezno ukrepati, da se jim izognem (npr. preverim okuženost prilog z virusi, preden jih naložim). A 177. Pozoren sem na to, da v javnosti ne puščam računalnikov ali prenosnih naprav brez nadzora • Pomagati znam tudi svojim sošolcem, da pri (npr. v skupnih delovnih prostorih, restavracijah, na vlakih, na zadnjem sedežu avtomobila). uporabi digitalne učne platforme na svojih 178. Pretehtam prednosti in tveganja uporabe biometričnih metod identifikacije (npr. prstni odtisi, slika obraza), tablicah prepoznajo tveganja in nevarnosti STALIŠČ saj lahko vplivajo na varnost na nepredviden način. To pomeni, da v primeru uhajanja ali nezakonite (npr. z nadzorom dostopanja do datotek). pridobitve biometrične informacije ta postane kompromitirana in lahko vodi do zlorabe identitete. 179. Ravnam samozaščitno, recimo ne uporabljam odprtih omrežij Wi-Fi za opravljanje finančnih transakcij ali za uporabo spletnega bančništva. 37 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • izbrati preproste načine zaščite svojih osebnih podatkov in svoje zasebnosti v digitalnih okoljih, Na osnovni ravni in ob • prepoznati preproste načine uporabe in delitve osebno prepoznavnih 1 informacij, pri čemer sebe in druge varujem pred škodo, VEN podpori drugih znam: A • prepoznati preproste izjave v pravilnikih o zasebnosti, iz katerih je razviden način uporabe osebnih podatkov v digitalnih storitvah. VNA R Na osnovni ravni znam • izbrati preproste načine zaščite svojih osebnih podatkov in svoje zasebnosti v digitalnih okoljih, • prepoznati preproste načine uporabe in delitve osebno prepoznavnih SNO samostojno in ob O 2 primerni podpori, kadar informacij, pri čemer sebe in druge varujem pred škodo, je to potrebno: • prepoznati preproste izjave v pravilnikih o zasebnosti, iz katerih je razviden način uporabe osebnih podatkov v digitalnih storitvah. • pojasniti jasno opredeljene in običajne načine zaščite svojih Pri samostojnem osebnih podatkov in zasebnosti v digitalnih okoljih, • pojasniti jasno opredeljene in običajne načine uporabe ter delitve osebno 3 reševanju enostavnih prepoznavnih informacij, pri čemer sebe in druge varujem pred škodo, 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VENA problemov znam: • prepoznati jasno opredeljene in običajne izjave v pravilnikih o zasebnosti, iz 4. VARNOST A R katerih je razviden način uporabe osebnih podatkov v digitalnih storitvah. Samostojno, skladno • razpravljati o načinih zaščite svojih osebnih podatkov in svoje zasebnosti v digitalnih okoljih, s svojimi potrebami, • razpravljati o načinih uporabe in delitve osebno prepoznavnih SREDNJ 4 znam pri reševanju informacij, pri čemer sebe in druge varujem pred škodo, 2. SKLOP • KOMPETENCA jasno opredeljenih in • navesti izjave v pravilnikih o zasebnosti, iz katerih je razviden 4.2 VAROVANJE neobičajnih problemov: način uporabe osebnih podatkov v digitalnih storitvah. OSEBNIH PODATKOV • uporabljati različne načine zaščite svojih osebnih podatkov in svoje zasebnosti v digitalnih okoljih, IN ZASEBNOSTI Poleg tega da usmerjam • uporabljati različne specifične načine delitve svojih podatkov, 5 druge, znam: medtem ko sebe in druge varujem pred nevarnostmi, VEN Varovanje osebnih podatkov in A • pojasniti izjave v pravilnikih o zasebnosti, iz katerih je razviden zasebnosti v digitalnih okoljih. način uporabe osebnih podatkov v digitalnih storitvah. A R Razumevanje, kako uporabljati in deliti Na visoki ravni znam, • izbrati ustreznejše načine zaščite osebnih podatkov in zasebnosti v digitalnih okoljih, osebno prepoznavne informacije ter VISOK skladno s svojimi • oceniti najustreznejše načine uporabe in delitve osebno prepoznavnih 6 potrebami in potrebami informacij, pri čemer sebe in druge varujem pred škodo, hkrati sebe in druge varovati pred drugih, v kompleksnih • oceniti ustreznost izjav v pravilnikih o zasebnosti, ki se škodo. Razumevanje, da ponudniki okoliščinah: nanašajo na način uporabe osebnih podatkov. digitalnih storitev uporabljajo pravilnike • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se nanašajo na o zasebnosti (ang. privacy policy), varovanje osebnih podatkov in zasebnosti v digitalnih okoljih, uporabo in delitev s katerimi seznanijo uporabnike o Na mojstrski ravni osebno prepoznavnih informacij, varovanje sebe in drugih pred nevarnostmi in uporabi njihovih osebnih podatkov. VEN 7 A znam: pravilnike o zasebnosti, namenjene uporabi lastnih osebnih podatkov, • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja A R ter da usmerjam druge pri varovanju osebnih podatkov in zasebnosti. TRSK • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se JS Na najvišji mojstrski nanašajo na varovanje osebnih podatkov in zasebnosti v digitalnih okoljih, uporabo in MO 8 ravni znam: delitev osebno prepoznavnih informacij, varovanje sebe in drugih pred nevarnostmi ter pravilnike o zasebnosti, namenjene uporabi lastnih osebnih podatkov, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 38 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 180. Zavedam se, da je varna elektronska identifikacija ključni dejavnik za zagotavljanje varnejšega deljenja VISOKA STOPNJA 6 osebnih podatkov s tretjimi osebami pri opravljanju transakcij v javnem in zasebnem sektorju. ZNANJE 181. Vem, da bi morala politika zasebnosti (ang. privacy policy) aplikacije ali storitve PRI DELU: delitev informacij o svoji organizaciji z uporabo uporabniku pojasniti, katere osebne podatke zbira (npr. ime, znamka naprave, računa na Twitterju. geolokacija uporabnika) in ali se ti podatki delijo s tretjimi osebami. • Izbrati znam najustreznejši način zaščite 182. Vem, da je obdelava osebnih podatkov podvržena lokalnim predpisom, kot je npr. Splošna osebnih podatkov svojih sodelavcev (npr. uredba EU o varstvu podatkov (GDPR) (npr. glasovno sporazumevanje z navideznim slik) na Twitter računu podjetja. pomočnikom skladno z GDPR velja za osebne podatke in lahko uporabnike izpostavi • Razlikujem med digitalnimi vsebinami, ki so določenim tveganjem, povezanim z varstvom podatkov, zasebnostjo in varnostjo). (UI) primerne in neprimerne za delitev na Twitter računu podjetja, da ne bi bila kršena moja zasebnost in zasebnost mojih sodelavcev. • Ocenim lahko, ali se osebni podatki na poslovnem Twitter računu uporabljajo skladno z evropsko zakonodajo o varstvu podatkov in s pravico biti pozabljen. STI 183. Vem, kako prepoznati sumljiva e-poštna sporočila, ki poskušajo pridobiti občutljive informacije (npr. osebne podatke in podatke za bančno identifikacijo podatke) ali utegnejo vsebovati • Razrešiti sem sposoben kompleksne situacije, zlonamerno programsko opremo (ang. malware). Vem, da je namen takšnih e-poštnih do katerih lahko pride zaradi uporabe osebnih sporočil (ki pogosto vsebujejo namerne napake, ki jih previdni ljudje opazijo in jih zato ne podatkov na Twitter računu moje organizacije, SPRETNO npr. odstraniti znam slike ali imena, da zavarujem odpirajo) preslepiti ljudi, ki niso skrbni pri preverjanju in so zato dovzetni za prevare. osebne informacije skladno z evropsko zakonodajo 184. Pri spletnem plačevanju znam uporabljati osnovne varnostne ukrepe (npr. nikoli ne pošljem slike skenirane o varstvu podatkov in s pravico biti pozabljen. kreditne kartice ali nikomur ne posredujem številke PIN svoje debetne/plačilne/kreditne kartice). 185. Uporabiti znam elektronsko identifikacijo za uporabo storitev, ki jih nudijo državni organi ali PRI IZOBRAŽEVANJU: uporaba šolske učne platforme javne službe (npr. da izpolnim davčno napoved, oddam vlogo za socialno pomoč, zaprosim za deljenje informacij o aktualni temi. za potrdilo) in poslovni subjekti, kot so banke ali ponudniki prevoznih storitev. • Izbrati znam najustreznejši način zaščite svojih 186. Uporabljati znam digitalna potrdila, pridobljena od organov za izdajo potrdil (npr. digitalnih potrdil osebnih podatkov (npr. naslov, telefonska številka), za avtentikacijo in digitalno podpisovanje), ki so shranjena na elektronskih osebnih izkaznicah. preden jih delim na šolski učni platformi. • Razlikujem med digitalnimi vsebinami, ki so primerne in neprimerne za delitev na šolski učni platformi, da ne bi bili kršeni moja zasebnost in zasebnost sošolcev. A 187. Pretehtam koristi in tveganja, preden tretjim osebam dovolim obdelavo svojih osebnih • Ocenim lahko, ali je način, kako so moji osebni podatkov (npr. zavedam se, da bi glasovni pomočnik na pametni napravi, ki jo uporabljam podatki uporabljeni na šolski učni platformi, primeren za dajanje ukazov robotskemu sesalcu, lahko tretjim osebam (podjetjem, vladnim službam, in sprejemljiv glede mojih pravic in zasebnosti. STALIŠČ storilcem kibernetskih kaznivih dejanj) omogočil dostop do mojih podatkov). (UI) • Razrešim lahko kompleksne situacije, do kakršnih 188. Zaupam v opravljanje spletnih transakcij, potem ko izvedem ustrezne varnostne in zaščitne ukrepe. lahko pride pri uporabi mojih osebnih podatkov in osebnih podatkov sošolcev, medtem ko uporabljamo šolsko učno platformo, npr. v primeru, če osebni podatki niso uporabljeni skladno s politiko zasebnosti, ki velja za to platformo. 39 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • razlikovati preproste načine izogibanja zdravstvenim tveganjem in nevarnostim Na osnovni ravni in ob za dobro telesno in duševno počutje pri uporabi digitalnih tehnologij, 1 • izbrati preproste načine, da se zavarujem pred morebitnimi nevarnostmi v digitalnih okoljih, VEN podpori drugih znam: A • prepoznati preproste digitalne tehnologije za ohranjanje socialnega dobrega počutja in socialno vključevanje. VNA R Na osnovni ravni znam • razlikovati preproste načine izogibanja zdravstvenim tveganjem in nevarnostim za dobro telesno in duševno počutje pri uporabi digitalnih tehnologij, SNO samostojno in ob O 2 primerni podpori, kadar • izbrati preproste načine, da se zavarujem pred morebitnimi nevarnostmi v digitalnih okoljih, je to potrebno: • izbrati preproste digitalne tehnologije za ohranjanje socialnega dobrega počutja in socialno vključevanje. • pojasniti jasno opredeljene in običajne načine izogibanja zdravstvenim tveganjem Pri samostojnem in nevarnostim za dobro telesno in duševno počutje pri uporabi digitalnih tehnologij, • izbrati jasno opredeljene in običajne načine, da se 3 reševanju enostavnih zavarujem pred nevarnostmi v digitalnih okoljih, 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VENA problemov znam: • navesti jasno opredeljene in običajne digitalne tehnologije za 4. VARNOST A R ohranjanje socialnega dobrega počutja in socialno vključevanje. Samostojno, skladno s svojimi potrebami, • pojasniti načine izogibanja nevarnostim za svoje telesno in duševno SREDNJ zdravje, povezane z uporabo digitalne tehnologije, 4 znam pri reševanju 2. SKLOP • KOMPETENCA jasno opredeljenih in • izbrati načine, kako sebe in druge zavarovati pred nevarnostmi v digitalnih okoljih, • razpravljati o pomenu digitalnih tehnologij za socialno blagostanje in socialno vključenost. 4.3 SKRB ZA ZDRAVJE neobičajnih problemov: IN DOBROBIT • pokazati različne načine izogibanja zdravstvenim tveganjem in nevarnostim za dobro telesno in duševno počutje pri uporabi digitalnih tehnologij, Poleg tega, da usmerjam • uporabljati različne načine, kako sebe in druge zavarovati Sposobnost izogibanja zdravstvenim 5 druge, znam: pred nevarnostmi v digitalnih okoljih, tveganjem in nevarnostim za dobro VEN • pokazati različne digitalne tehnologije za ohranjanje socialnega A telesno in duševno počutje pri uporabi dobrega počutja in socialno vključevanje. A R digitalnih tehnologij. Sposobnost Na visoki ravni znam, • razlikovati najustreznejše načine izogibanja zdravstvenim tveganjem in zaščititi sebe in druge pred morebitnimi nevarnostim za dobro telesno in duševno počutje pri uporabi digitalnih tehnologij, VISOK skladno s svojimi nevarnostmi v digitalnih okoljih (npr. • prilagajati najustreznejše načine, kako sebe in druge 6 potrebami in potrebami zavarovati pred nevarnostmi v digitalnih okoljih, kibernetskim ustrahovanjem). Zavedanje drugih, v kompleksnih • na različne načine uporabljati digitalne tehnologije za ohranjanje pomena digitalnih tehnologij za socialno okoliščinah: socialnega dobrega počutja in socialno vključevanje. blagostanje in socialno vključenost. • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se nanašajo na izogibanje zdravstvenim tveganjem in nevarnostim za blagostanje pri uporabi digitalnih Na mojstrski ravni tehnologij, varovanje sebe in drugih pred nevarnostmi v digitalnih okoljih ter uporabo VEN 7 A znam: digitalnih tehnologij za ohranjanje socialnega dobrega počutja in socialno vključevanje, • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti A R in znanja ter da usmerjam druge pri varovanju zdravja. TRSK • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se nanašajo JS Na najvišji mojstrski na izogibanje zdravstvenim tveganjem in nevarnostim za blagostanje pri uporabi digitalnih MO 8 ravni znam: tehnologij, da bi sebe in druge zavaroval pred nevarnostmi v digitalnih okoljih, in na uporabo digitalnih tehnologij za ohranjanje socialnega dobrega počutja in socialno vključevanje, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 40 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 189. Zavedam se, kako pomembno je uravnotežiti uporabo digitalnih tehnologij, saj lahko najrazličnejši MOJSTRSKA RAVEN 7 dejavniki v digitalnem življenju vplivajo na osebno zdravje, blagostanje in zadovoljstvo z življenjem. ZNANJE 190. Poznam znake digitalne zasvojenosti (npr. izguba nadzora, odtegnitveni simptomi, motnje v uravnavanju PRI DELU: delitev informacij o svoji organizaciji z uporabo razpoloženja) in vem, da lahko digitalna zasvojenost škoduje telesnemu in duševnemu zdravju. računa na Twitterju. 191. Zavedam se, da za številne digitalne zdravstvene aplikacije za razliko od uradne medicine ne obstajajo uradni postopki potrjevanja licenc. • Pripravim lahko digitalno kampanjo o možni škodljivosti uporabe Twitterja za zdravje. 192. Zavedam se, da nekatere aplikacije na digitalnih napravah (npr. pametnih telefonih) lahko podpirajo privzemanje • Iz poklicnih razlogov (npr. ustrahovanje, zasvojenost, zdravega vedenja, tako da spremljajo uporabnika in ga opozarjajo na zdravstveno stanje (npr. telesno, čustveno, dobro telesno počutje), ki jih lahko delijo in duševno). Vendar lahko nekatera ravnanja ali posnetki, ki jih predlagajo takšne aplikacije, tudi negativno uporabljajo drugi sodelavci in strokovnjaki na vplivajo na telesno ali duševno zdravje (npr. gledanje slik »idealiziranih« postav lahko povzroči tesnobo). svojih pametnih telefonih in tablicah. 193. Razumem, da spletno ustrahovanje pomeni ustrahovanje z uporabo digitalnih tehnologij (npr. ponavljajoče se vedenje, katerega namen je zastrašiti, razjeziti ali osramotiti tiste, ki jim je namenjeno). 194. Vem, da učinek spletne neomejitve (angl. online disinhibition effect) pomeni pomanjkanje samoomejevanja posameznika pri spletni komunikaciji v primerjavi z osebno komunikacijo v živo. To lahko vodi k povečani nagnjenosti objavljanja žaljivih sporočil (npr. nasilni govor in spletno žaljenje) in neprimernemu obnašanju.. 195. Zavedam se, da so ranljive skupine (npr. otroci, ljudje z manj razvitimi socialnimi spretnostmi in s pomanjkanjem osebne družbene podpore) v digitalnih okoljih bolj izpostavljene viktimizaciji, npr. spletno ustrahovanje (ang. cyber bullying), spletno nadlegovanje (ang. grooming). 196. Zavedam se, da lahko digitalna orodja za ranljive skupine (npr. starejše, ljudi s posebnimi potrebami) ustvarijo nove priložnosti za udejstvovanje v družbi. Vendar lahko digitalna orodja tudi prispevajo k osamitvi ali izključitvi tistih, ki jih ne uporabljajo. PRI IZOBRAŽEVANJU: uporaba šolske učne platforme STI 197. Zase in za druge znam uporabiti različne strategije spremljanja in omejevanja rabe digitalne tehnologije (npr. pravila in dogovori o času brez zaslonov, odlog dostopa do naprav za za deljenje informacij o aktualni temi. otroke, namestitev programske opreme za nadzor vsebine in omejevanje časa). • Za šolsko učno platformo lahko ustvarim blog o 198. Prepoznati znam vgrajene tehnike nudenja uporabniških izkušenj, npr. klikolovke (ang. clickbait), igrifikacija (ang. spletnem ustrahovanju (ang. cyberbullying) in SPRETNO gamification), dregljaji (ang. nudging), namenjene manipulaciji oziroma zmanjšanju zmožnosti posameznika, socialni izključenosti, ki sošolcem pomaga prepoznati da nadzoruje svoje odločitve (npr. spodbujanje ljudi, da več časa preživijo na spletu, spodbujanje potrošništva). nasilje v digitalnih okoljih in se mu upreti. 199. Uporabljati in izvajati znam zaščitne strategije za boj proti viktimizaciji (npr. blokiranje sprejemanja nadaljnjih sporočil od pošiljateljev, neodzivanje, posredovanje ali shranjevanje sporočil kot dokaznega gradiva za pravne postopke, brisanje negativnih sporočil, da se izognemo ponavljanju ogledov). A 200. Pazim na svoje dobro telesno in duševno počutje in se izogibam negativnim vplivom digitalnih medijev (npr. čezmerni uporabi, zasvojenosti, kompulzivnemu vedenju). 201. Pri spletnem vrednotenju učinkov medicinskih in medicinskim podobnih proizvodov STALIŠČ in storitev prevzemam odgovornost za varovanje osebnega in skupnega zdravja ter varnosti, saj je internet poln lažnih in potencialno nevarnih informacij o zdravju. 202. Previden sem glede zanesljivosti priporočil (npr. preverim, ali so njihovi viri verodostojni) in njihovih namenov (npr. ali res pomagajo uporabniku, ali pa ga samo vzpodbujajo k uporabi naprav in večji izpostavljenosti oglaševanju). 41 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Na osnovni ravni in ob 1 VEN podpori drugih znam: • prepoznati preproste vplive digitalnih tehnologij in njihove uporabe na okolje. A VNA R Na osnovni ravni znam SNO samostojno in ob O 2 primerni podpori, kadar • prepoznati preproste vplive digitalnih tehnologij in njihove uporabe na okolje. je to potrebno: Pri samostojnem • navesti jasno opredeljene in običajne vplive digitalnih 3 reševanju enostavnih 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VEN problemov znam: tehnologij in njihove uporabe na okolje. 4. VARNOST A A R Samostojno, skladno s svojimi potrebami, 2. SKLOP • KOMPETENCA SREDNJ 4 znam pri reševanju • razpravljati o načinih varstva okolja pred vplivi digitalnih tehnologij in njihove uporabe. 4.4 VARSTVO OKOLJA jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: Zavedanje vplivov digitalnih tehnologij in njihove uporabe na okolje. Poleg tega, da usmerjam 5 druge, znam: • pokazati različne načine varstva okolja pred vplivi digitalnih tehnologij in njihove uporabe. VENA A R Na visoki ravni znam, skladno s svojimi VISOK • izbrati najustreznejše rešitve za varstvo okolja pred vplivi 6 potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih digitalnih tehnologij in njihove uporabe. okoliščinah: • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se nanašajo Na mojstrski ravni na varstvo okolja pred vplivi digitalnih tehnologij in njihove uporabe, VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge pri varstvu okolja. A R TRSKJS • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki Na najvišji mojstrski 8 se nanašajo na varstvo okolja pred vplivi digitalnih tehnologij in njihove uporabe, MO ravni znam: • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 42 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 203. Zavedam se, da naše vsakodnevne digitalne aktivnosti vplivajo na okolje (npr. videoprenos, MOJSTRSKA RAVEN 8 ki je odvisen od hitrosti prenosa podatkov) in da vplivi na okolje izvirajo iz porabe energije in izpustov ogljika iz naprav, omrežne infrastrukture in podatkovnih središč. ZNANJE PRI DELU: delitev informacij o svoji organizaciji z uporabo 204. Zavedam se vplivov na okolje, ki jih povzroča proizvodnja digitalnih naprav in baterij (npr. računa na Twitterju. onesnaževanje in strupeni stranski proizvodi, poraba energije). Zavedam se tudi, da je treba te naprave po koncu njihove življenjske dobe ustrezno odložiti, da se čim bolj omeji njihov vpliv • Ustvarim lahko ilustriran videoposnetek, ki odgovarja na okolje in da se omogoči ponovna uporaba dragih sestavnih delov in naravnih virov. na vprašanja o trajnostni uporabi digitalnih 205. Zavedam se, da je mogoče nekatere sestavne dele elektronskih in digitalnih naprav zamenjati, naprav v organizacijah iz moje panoge; namenjen da se podaljša njihova življenjska doba ali uporabnost, vendar so nekatere morda namerno je delitvi na Twitterju, da ga lahko uporabijo izdelane tako, da po določenem času prenehajo pravilno delovati (načrtovana zastarelost). zaposleni in drugi strokovnjaki iz te panoge. 206. Poznam »zeleno« ravnanje, ki naj bi ga izkazovali pri kupovanju digitalnih naprav, npr. izbiranje izdelkov, ki med delovanjem in v stanju pripravljenosti porabijo manj energije in v manjši meri prispevajo k onesnaževanju (jih je laže razstaviti in reciklirati) in so manj strupeni (omejena uporaba snovi, škodljivih okolju in zdravju). 207. Vem, da prakse e-trgovine, kot sta kupovanje in dostava fizičnega blaga, vplivajo na okolje (npr. ogljični odtis prometa, nastajanje odpadkov). 208. Zavedam se, da lahko digitalne tehnologije (tudi tiste, ki jih poganja UI) prispevajo k boljši energijski učinkovitosti, denimo s spremljanjem potreb po domačem ogrevanju in optimizaciji njegovega upravljanja. 209. Zavedam se, da določene dejavnosti (npr. strojno učenje pri UI in rudarjenje kriptovalut, kot je denimo Bitcoin) zahtevajo veliko količino virov v smislu količine podatkov in računalniške moči. Zato je lahko poraba energije velika, kar lahko znatno vpliva na okolje. (UI) STI 210. Vem, kako uporabiti učinkovite nizkotehnološke strategije za varstvo okolja, npr. izključevanje naprav in izklapljanje brezžičnega omrežja (Wi-Fi), čim manj tiskanja dokumentov, popravilo PRI IZOBRAŽEVANJU: uporaba šolske učne platforme in menjava delov, da se izognemo nepotrebni menjavi digitalnih naprav. za deljenje informacij o aktualni temi. 211. Vem, kako zmanjšati porabo energije pri napravah in storitvah (npr. sprememba nastavitev SPRETNO kakovosti pri storitvah videoprenosa, uporaba Wi-Fi namesto prenosa podatkov, kadar • Ustvarim lahko e-knjigo z odgovori na vprašanja smo doma, zapiranje aplikacij, optimizacija pošiljanja prilog v e-pošti). o trajnostni uporabi digitalnih naprav v šoli in doma in jo delim na učni platformi svoje šole, da 212. Vem, kako uporabljati digitalna orodja, da zmanjšam škodljive vplive svojega potrošniškega vedenja na okolje in jo lahko uporabljajo sošolci in njihove družine. družbo (npr. kupovanje lokalnih proizvodov, iskanje skupnih rešitev in možnosti souporabe avtomobilov pri prevozu). A 213. Poiščem načine, kako bi lahko digitalne tehnologije pripomogle k življenju in potrošnji, ki spoštujeta trajnostno naravnanost družbe in skrb za okolje. 214. Poiščem informacije o vplivu digitalne tehnologije na okolje, da bi tako vplival na svoje vedenje in vedenje STALIŠČ drugih (npr. prijateljev in družinskih članov), da bi bili odgovornejši do okolja pri svojih digitalnih aktivnostih. 215. Upoštevam celovit vpliv izdelka na planet, kadar izberem digitalna sredstva namesto fizičnih proizvodov, npr. za spletno branje knjig ni potreben papir, zato so stroški prevoza nižji, vendar je treba upoštevati, da digitalne naprave lahko vsebujejo strupene snovi in da je za njihovo napajanje potrebna energija. 216. Upoštevam etične posledice sistemov UI v njihovem celotnem življenjskem ciklu: sem spadajo vplivi na okolje (posledice proizvodnje digitalnih naprav in storitev za okolje) in na družbo, npr. platformizacija dela in uporaba algoritmičnega upravljanja, kar lahko krni zasebnost in pravice delavcev; uporaba poceni delovne sile za označevanje slik, ki se uporabljajo za učenje sistemov UI. (UI) 43 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Na osnovni ravni in ob • pri uporabi naprav in delovanju v digitalnih okoljih prepoznati preproste tehnične težave, 1 VEN podpori drugih znam: • za njihovo odpravo najti preproste rešitve. A VNA R Na osnovni ravni znam SNO samostojno in ob • pri uporabi naprav in delovanju v digitalnih okoljih prepoznati preproste tehnične težave, O 2 primerni podpori, kadar • za njihovo odpravo najti preproste rešitve. je to potrebno: Pri samostojnem • pri uporabi naprav in delovanju v digitalnih okoljih navesti 3 reševanju enostavnih jasno opredeljene in običajne tehnične težave, 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VEN problemov znam: • za njihovo odpravo izbrati jasno opredeljene in običajne rešitve. 5. REŠEVANJE A A R PROBLEMOV Samostojno, skladno s svojimi potrebami, • pri uporabi naprav in delovanju v digitalnih okoljih razlikovati tehnične težave, SREDNJ 4 znam pri reševanju jasno opredeljenih in • za njihovo odpravo najti rešitve. 2. SKLOP • KOMPETENCA neobičajnih problemov: 5.1 REŠEVANJE TEHNIČNIH TEŽAV Poleg tega, da usmerjam • pri delovanju v digitalnih okoljih in uporabi digitalnih sredstev oceniti tehnične težave, 5 druge, znam: • za njihovo odpravo uporabiti različne rešitve. Prepoznavanje tehničnih težav pri delu z VENA napravami in pri uporabi digitalnih okolij A R ter njihovo reševanje (od odpravljanja Na visoki ravni znam, napak do reševanja zahtevnejših težav). skladno s svojimi VISOK • pri uporabi naprav in delovanju v digitalnih okoljih oceniti resnost tehničnih težav, 6 potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih • odpraviti jih z uporabo najustreznejših rešitev. okoliščinah: • pri uporabi naprav in delovanju v digitalnih okoljih najti rešitve za Na mojstrski ravni delno opredeljene kompleksne probleme tehnične narave, VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge pri reševanju tehničnih težav. A R TRSKJS • pri uporabi naprav in delovanju v digitalnih okoljih najti rešitve za kompleksne Na najvišji mojstrski 8 probleme tehnične narave s številnimi prepletenimi dejavniki, MO ravni znam: • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 44 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 217. Poznam glavne funkcije najobičajnejših digitalnih naprav (npr. računalnik, tablica, pametni telefon). OSNOVNA RAVEN 1 218. Poznam nekatere razloge, zakaj se lahko digitalna naprava ne uspe povezati ZNANJE v internet (npr. napačno Wi-Fi geslo, vklopljen način »v letalu«). PRI DELU: spletno učno platformo uporabim za izboljšan- 219. Vem, da je mogoče povečati zmogljivost računalnika ali velikost pomnilniškega prostora (npr. s storitvijo je svojih poklicnih priložnosti zakupa računske moči ali pomnilniškega prostora), da se izognemo hitremu zastarevanju strojne opreme. Ob pomoči sodelavca z oddelka za 220. Zavedam se, da so najpogostejši viri težav pri internetu stvari (IoT) in pametnih/ informacijsko tehnologijo: mobilnih napravah ter njihovih aplikacijah povezani s povezljivostjo/razpoložljivostjo • lahko ustvarim ilustrirani videoposnetek, ki odgovarja omrežja, baterijo/energijo ali omejeno procesorsko močjo. na vprašanja o trajnostni uporabi digitalnih naprav v 221. Zavedam se, da je UI produkt človeškega znanja in odločanja (tj., ljudje izberejo, organizacijah iz svojega sektorja, ki ga lahko delim prečistijo in zakodirajo podatke, napišejo algoritme, učijo modele ter prikaz rezultatov na Twitterju in ki ga lahko uporabijo zaposleni v uskladijo s človeškimi vrednotami), in zato UI ne obstaja neodvisno od ljudi. (UI) podjetju in drugi strokovnjaki iz tega sektorja. STI 222. Na spletnem sestanku znam prepoznati in rešiti težavo s kamero oziroma mikrofonom. 223. Preveriti in odpraviti znam težave, ki se nanašajo na med seboj povezane naprave IoT in njihove storitve. 224. Po korakih ugotovim vzrok tehnične težave (npr. ali gre za težave s strojno ali programsko PRI IZOBRAŽEVANJU: spletno učno platformo SPRETNO opremo) in raziščem možnosti za različne rešitve, kadar naletim na tehnično motnjo. uporabim za izboljšanje svojih matematičnih spretnosti 225. Ko naletim na tehnično težavo, znam na internetu poiskati rešitev. Ob pomoči prijatelja: • lahko ustvarim novo e-knjigo z odgovori na vprašanja o trajnostni uporabi digitalnih naprav v šoli in doma in jo delim na platformi svoje šole za digitalno učenje, da jo lahko uporabljajo sošolci in njihove družine. A 226. Aktivno in radovedno se lotim raziskovanja, kako delujejo digitalne tehnologije in naprave. STALIŠČ 45 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • ugotoviti potrebe, Na osnovni ravni in ob 1 • prepoznati preprosta digitalna orodja in možne tehnološke odzive, da se zadosti tem potrebam, VEN podpori drugih znam: A • izbrati preproste načine prilagajanja in spreminjanja digitalnih okolij osebnim potrebam. VNA R Na osnovni ravni znam • ugotoviti potrebe, SNO samostojno in ob O 2 primerni podpori, kadar • prepoznati preprosta digitalna orodja in možne tehnološke odzive za zadostitev teh potreb, je to potrebno: • izbrati preproste načine prilagajanja in spreminjanja digitalnih okolij osebnim potrebam. • navesti jasno opredeljene in običajne potrebe, Pri samostojnem • izbrati jasno opredeljena in običajna digitalna orodja in 3 reševanju enostavnih možne tehnologije za zadostitev teh potreb, 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VEN problemov znam: • izbrati jasno opredeljene in običajne načine prilagajanja in 5. REŠEVANJE A spreminjanja digitalnih okolij osebnim potrebam. A R PROBLEMOV Samostojno, skladno s svojimi potrebami, • pojasniti potrebe, SREDNJ 4 znam pri reševanju • izbrati digitalna orodja in možne tehnologije za zadostitev teh potreb, jasno opredeljenih in • izbrati preproste načine prilagajanja in spreminjanja digitalnih okolij osebnim potrebam. 2. SKLOP • KOMPETENCA neobičajnih problemov: 5.2 UGOTAVLJANJE POTREB IN • oceniti potrebe, Poleg tega, da usmerjam 5 • uporabiti digitalna orodja in možne tehnologije za zadostitev teh potreb, OPREDELITEV druge, znam: VEN • uporabiti načine prilagajanja in spreminjanja digitalnih okolij osebnim potrebam. TEHNOLOŠKIH A A R ODZIVOV Na visoki ravni znam, • oceniti potrebe, skladno s svojimi VISOK • izbrati najustreznejša digitalna orodja in možne tehnološke odzive za zadostitev teh potreb, 6 potrebami in potrebami Ocenjevanje potreb ter prepoznavanje, drugih, v kompleksnih • odločiti se glede najustreznejših načinov prilagajanja in vrednotenje, izbira in uporaba digitalnih okoliščinah: spreminjanja digitalnih okolij osebnim potrebam. orodij in možnih tehnoloških odzivov ter njihovo reševanje. Prilagajanje in • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme z uporabo digitalnih orodij in spreminjanje digitalnih okolij glede na Na mojstrski ravni možnih tehnoloških odzivov ter prilagajati in spreminjati skladno z osebnimi potrebami, osebne potrebe (npr. dostopnost). VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge pri ugotavljanju potreb in tehnoloških odzivov nanje. A R TRSK • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi JS Na najvišji mojstrski dejavniki z uporabo digitalnih orodij in možnih tehnoloških odzivov ter 8 MO ravni znam: digitalna okolja prilagajati in spreminjati skladno z osebnimi potrebami, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 46 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 227. Vem, da je mogoče na internetu kupovati in prodajati blago in storitve z opravljanjem poslovnih OSNOVNA RAVEN 2 transakcij (npr. e-trgovina) in transakcij med potrošniki (npr. platforme za deljenje). Pri spletnem ZNANJE kupovanju od podjetij ali fizičnih oseb veljajo različna pravila (npr. pravno varstvo potrošnikov). PRI DELU: spletno učno platformo uporabim za izboljšan- 228. Prepoznam lahko nekaj primerov sistemov UI: priporočilni sistemi (npr. na spletnih mestih za je svojih poklicnih priložnosti. nakupovanje), prepoznavanje glasu (npr. navidezni pomočniki), prepoznavanje slik (npr. za prepoznavanje tumorjev na rentgenskih posnetkih) in prepoznavanje obrazov (npr. nadzorni sistemi). (UI) Ob pomoči sodelavca iz kadrovske službe, s katerim se lahko kadar koli posvetujem: 229. Zavedam se, da je številne predmete mogoče ustvariti z uporabo 3-D tiskalnikov (npr. za tiskanje rezervnih delov za gospodinjske aparate ali pohištvo). • na seznamu spletnih tečajev, ki ga je pripravila kadrovska služba, prepoznam tiste, ki ustrezajo mojim 230. Poznam tehnične pristope, ki lahko izboljšajo vključenost in dostopnost digitalnih vsebin in storitev, potrebam za izboljšanje poklicne poti, npr. orodja, kot so povečevanje ali približevanje slike ali pretvorba zapisa v govor. (DD) • med branjem študijskega gradiva na zaslonu svoje 231. Zavedam se, da tehnologija, ki deluje na temelju prepoznavanja govora in jo poganja UI, tablice lahko povečam pisavo, da se izboljša njegova omogoča uporabo govorjenih ukazov, ki lahko izboljšajo dostopnost digitalnih orodij in berljivost. naprav (npr. za ljudi z omejeno gibljivostjo, omejenimi kognitivnimi zmožnostmi, slabovidne, ljudi z jezikovnimi ali učnimi težavami), vendar te aplikacije v jezikih z manjšim številom govorcev zaradi tržnih razlogov pogosto niso na voljo ali pa slabše delujejo). (UI) (DD) STI 232. Z uporabo interneta znam opravljati poslovne in neposlovne transakcije (kupovati, prodajati ter podarjati) vseh vrst blaga in storitev. 233. Vem, kako in kdaj uporabiti storitve strojnega prevajanja (npr. Google Translate, PRI IZOBRAŽEVANJU: spletno učno platformo uporabim DeepL) in aplikacije za simultano tolmačenje (npr. iTranslate) za grobo razumevanje SPRETNO za izboljšanje svojih matematičnih spretnosti. dokumenta ali pogovora. Vem pa tudi, da je včasih potreben natančnejši prevod, če tako narekuje vsebina (npr. na področju zdravstva, trgovine ali diplomacije). (UI) V učilnici skupaj z učiteljem, s katerim 234. Izbrati znam pomožna orodja za boljše spletno dostopanje do informacij in vsebin (npr. bralniki se lahko kadar koli posvetujem: zaslona, orodja za prepoznavanje glasu) in izkoristiti možnosti tvorjenja glasu za ustvarjanje govora • na seznamu digitalnih gradiv za matematiko, ki ga je (ki jih lahko uporabijo npr. osebe, ki imajo težave z govorno komunikacijo ali je niso zmožne). (DD) pripravila moja učiteljica, izberem izobraževalno igro, ki mi lahko pomaga okrepiti matematične spretnosti, • vmesnik igre lahko nastavim tako, da uporabljam materni jezik. A 235. Cenim koristi, ki jih prinaša možnost upravljanja financ in opravljanja finančnih transakcij z uporabo digitalnih sredstev, in se hkrati zavedam s tem povezanih tveganj. 236. Rad raziskujem in hitro opazim priložnosti, ki jih ponujajo digitalne tehnologije za zadostitev STALIŠČ osebnih potreb (npr. iskanje slušnih pripomočkov, ki so povezljivi z napravami, ki jih najpogosteje uporabljam, npr. telefon, televizija, kamera, dimni alarm). Jasno se zavedam, da je izključno zanašanje na digitalne tehnologije lahko povezano s tveganji. 47 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • prepoznati preprosta digitalna orodja in tehnologije, ki jih je mogoče uporabiti za ustvarjanje znanja ter za uvajanje novosti v postopke in proizvode, Na osnovni ravni in ob 1 • posamično in skupinsko izkazati zanimanje za preproste kognitivne VEN podpori drugih znam: A procese ter si tako pomagati pri razumevanju in reševanju preprostih konceptualnih problemov in problemskih situacij v digitalnih okoljih. VNA R • prepoznati preprosta digitalna orodja in tehnologije, ki jih je mogoče uporabiti Na osnovni ravni znam za ustvarjanje znanja ter za uvajanje novosti v postopke in proizvode, SNO samostojno in ob O 2 primerni podpori, kadar • posamično in skupinsko uporabiti preproste kognitivne procese ter si je to potrebno: tako pomagati pri razumevanju in reševanju preprostih konceptualnih problemov in problemskih situacij v digitalnih okoljih. • izbirati preprosta digitalna orodja in tehnologije, ki jih je mogoče uporabiti za ustvarjanje Pri samostojnem jasno opredeljenega znanja ter za jasno opredeljene inovativne postopke in proizvode, 3 reševanju enostavnih 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC • posamično in skupinsko uporabiti določene kognitivne procese ter si tako VEN problemov znam: pomagati pri razumevanju in reševanju jasno opredeljenih in običajnih 5. REŠEVANJE A konceptualnih problemov in problemskih situacij v digitalnih okoljih. A R PROBLEMOV Samostojno, skladno • razlikovati digitalna orodja in tehnologije, ki jih je mogoče uporabiti za s svojimi potrebami, ustvarjanje znanja ter za uvajanje novosti v postopke in proizvode, SREDNJ 4 znam pri reševanju jasno opredeljenih in • posamično in skupinsko uporabiti kognitivne procese ter si tako pomagati pri razumevanju 2. SKLOP • KOMPETENCA neobičajnih problemov: in reševanju konceptualnih problemov in problemskih situacij v digitalnih okoljih. 5.3 USTVARJALNA • uporabljati različna digitalna orodja in tehnologije za ustvarjanje UPORABA DIGITALNE Poleg tega, da usmerjam znanja ter za uvajanje postopkov in proizvodov, 5 TEHNOLOGIJE druge, znam: • posamično in skupinsko uporabiti kognitivne procese ter tako reševati različne VENA konceptualne probleme in problemske situacije v digitalnih okoljih. Uporaba digitalnih orodij in A R Na visoki ravni znam, tehnologij za ustvarjanje znanja ter • prilagajati najustreznejša digitalna orodja in tehnologije za ustvarjanje skladno s svojimi za uvajanje novosti v postopke in VISOK znanja ter za uvajanje novosti v postopke in proizvode, 6 potrebami in potrebami proizvode. Posamična in skupinska drugih, v kompleksnih • posamično in skupinsko reševati konceptualne probleme in problemske situacije v digitalnih okoljih. uporaba kognitivnih procesov za okoliščinah: lažje razumevanje in razreševanje konceptualnih problemov in problemskih • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme z uporabo digitalnih orodij in tehnologij, situacij v digitalnih okoljih. Na mojstrski ravni VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge pri uporabi digitalnih tehnologij. A R TRSKJS • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi Na najvišji mojstrski 8 dejavniki z uporabo digitalnih orodij in tehnologij, MO ravni znam: • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 48 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 237. Vem, da skupno reševanje problemov na spletu ali brez spletne povezave pomeni, da lahko izkoristimo SREDNJA RAVEN 3 najrazličnejše znanje, poglede in izkušnje drugih, kar lahko privede do boljših rezultatov. ZNANJE 238. Vem, da je mogoče digitalne tehnologije in naprave uporabiti kot orodje za uvajanje novih postopkov PRI DELU: z uporabo spletne učne platforme izboljšam in proizvodov, da se ustvarja družbena, kulturna oziroma ekonomska vrednost (npr. družbene inovacije). svoje poklicne priložnosti. Zavedam se, da to, kar ustvarja ekonomsko vrednost, lahko ogrozi ali poveča družbeno ali kulturno vrednost. Samostojno: 239. Vem, da je tehnologija interneta stvari (IoT) lahko uporabna na številnih področjih (npr. v zdravstvu, kmetijstvu, avtomobilski in drugi industriji, v okviru ljubiteljske dejavnosti). • sledim in uporabljam forum v množičnih odprtih spletnih tečajih (v nadaljevanju MOOC, ang. Massive Open Online Courses), da se seznanim z jasno podanimi informacijami o MOOC-u, in uporabim forum (ali druge možnosti, npr. blog, wiki), da ustvarim novo objavo in s tem prispevam k izmenjavi informacij, • uporabljam miselni vzorec v MOOC –u in skupaj z drugimi udeleženci opravljam nalogo, da bi določeno STI 240. Digitalne tehnologije znam uporabiti, da zamisli zaživijo v praksi (npr. izdelava zadevo/temo/vsebino razumeli na nov način, krovnega videoposnetka, ki me nauči, kako odprem kanal za deljenje receptov • odpravljam lahko težave, npr. ko ugotovim, da in prehranskih namigov za ljudi z določenim prehranskim slogom). postavljam vprašanje ali komentar na napačnem mestu. 241. Prepoznam spletne platforme, ki jih je mogoče uporabiti za oblikovanje, razvoj SPRETNO in preizkušanje tehnologij IoT in aplikacij za pametne naprave. 242. Za izvedbo naloge znam načrtovati strategijo z uporabo več naprav IoT in mobilnih naprav (npr. uporaba pametnega telefona za čim bolj smotrno porabo energije v sobi, tako da nastavim svetlost luči glede na uro dneva in ambientalno svetlobo). 243. Udejstvovati se znam pri reševanju družbenih izzivov, tako da predlagam PRI IZOBRAŽEVANJU: z uporabo spletne učne digitalne, hibridne in nedigitalne rešitve (npr. predvidevanje in načrtovanje spletnih platforme izboljšam svoje matematične spretnosti. časovnih bank, javni sistemi poročanja, platforme za delitev virov). Samostojno: • sledim in uporabljam forum v MOOC-u, da se seznanim z jasno podanimi informacijami o MOOC-u, in uporabim A 244. Pripravljen sem sodelovati pri reševanju izzivov in na tekmovanjih, usmerjenih v reševanje forum (ali druge možnosti, npr. blog, wiki), da ustvarim intelektualnih, družbenih in praktičnih problemov z uporabo digitalnih tehnologij (npr. hekatoni novo objavo in s tem prispevam k izmenjavi informacij, (ang. hackathons), ideacije, dodeljevanje nepovratnih sredstev, skupen zagon projektov). • sodelujem pri nalogah v MOOC-u, pri katerih STALIŠČ so vključene simulacije za različne prikaze 245. Motiviran sem za skupno snovanje in soustvarjanje novih izdelkov in storitev z uporabo matematičnega problema, ki ga v šoli nisem digitalnih naprav (tj. razvoj za končnega uporabnika) za ustvarjanje ekonomske ali uspešno rešil. Razprava z drugimi učenci v klepetu družbene vrednosti za druge (npr. v delovnih in drugih skupnih prostorih). mi je pomagala, da sem se reševanja problema lotil 246. Odprt sem za udejstvovanje v sodelovalnih procesih skupnega snovanja in soustvarjanja novih proizvodov drugače in izboljšal svoje znanje in spretnosti, in storitev na osnovi sistemov UI, namenjenih podpori in krepitvi udeležbe državljanov v družbi. (UI) • odpravljam lahko težave, npr. ko ugotovim, da postavljam vprašanje ali komentar na napačnem mestu. 49 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • prepoznati, kje se kažejo možnosti za izboljšanje in dopolnitev lastnih digitalnih kompetenc, Na osnovni ravni in ob 1 • ugotoviti, kje iskati priložnosti za samorazvoj in redno spremljanje razvoja na digitalnem VEN podpori drugih znam: A področju. VNA R Na osnovni ravni znam • prepoznati, kje se kažejo možnosti za izboljšanje in dopolnitev lastnih digitalnih kompetenc, SNO samostojno in ob O 2 primerni podpori, kadar • ugotoviti, kje iskati priložnosti za samorazvoj in redno spremljanje razvoja na digitalnem je to potrebno: področju. Pri samostojnem • pojasniti, kje se kažejo možnosti za izboljšanje in dopolnitev lastnih digitalnih kompetenc, 3 reševanju enostavnih • navesti, kje iskati jasno opredeljene priložnosti za samorazvoj in redno spremljanje razvoja 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC VEN problemov znam: na digitalnem področju. 5. REŠEVANJE A A R PROBLEMOV Samostojno, skladno • razpravljati o tem, kje se kažejo možnosti za izboljšanje in dopolnitev lastnih digitalnih s svojimi potrebami, kompetenc, SREDNJ 4 znam pri reševanju • navesti, kako podpreti druge, da bodo razvili svoje digitalne kompetence, jasno opredeljenih in • navesti, kje iskati priložnosti za samorazvoj in redno spremljanje razvoja na digitalnem 2. SKLOP • KOMPETENCA neobičajnih problemov: področju. 5.4 PREPOZNAVANJE • predstaviti, kje se kažejo možnosti za izboljšanje ali dopolnitevlastnih digitalnih kompetenc, VRZELI V DIGITALNIH Poleg tega, da usmerjam • ponazoriti, kako lahko na različne načine podpremo druge pri razvoju njihovih digitalnih 5 kompetenc, KOMPETENCAH druge, znam: VEN • predlagati različne priložnosti, za katere sem ugotovil, da bi jih veljalo izkoristiti za A samorazvoj in redno spremljanje razvoja na digitalnem področju. Razumevanje, kje se kažejo možnosti A R Na visoki ravni (se) za izboljšanje ali dopolnitev lastnih • odločiti, kateri so najprimernejši načini, da izboljšam ali dopolnim svoje digitalne znam, skladno s svojimi digitalnih kompetenc. Sposobnost VISOK kompetence, 6 potrebami in potrebami nudenja podpore drugim pri razvoju drugih, v kompleksnih • oceniti razvoj digitalnih kompetenc drugih, • izbrati najustreznejše priložnosti za samorazvoj in spremljanje novosti. digitalnih kompetenc. Iskanje priložnosti okoliščinah: za samorazvoj in redno spremljanje • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se navezujejo na razvoja na digitalnem področju. izboljševanje digitalnih kompetenc ter iskanje priložnosti za samorazvoj in spremljanje Na mojstrski ravni novosti, VEN 7 A znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da A R usmerjam druge pri prepoznavanju vrzeli v digitalnih kompetencah. TRSK • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se JS Na najvišji mojstrski navezujejo na izboljševanje digitalnih kompetenc ter iskanje priložnosti za samorazvoj in 8 MO ravni znam: spremljanje novosti, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 50 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ NOVO 5. SKLOP • PRIMERI RABE V 2.2 247. Zavedam se, da biti digitalno kompetenten pomeni zanesljivo, kritično in SREDNJA RAVEN 3 odgovorno uporabo digitalnih tehnologij za doseganje ciljev, povezanih z delom, ZNANJE učenjem, prostim časom, vključenostjo in udejstvovanjem v družbi. PRI DELU: z uporabo spletne učne platforme izboljšam 248. Zavedam se, da do težav, ki jih imam pri uporabi digitalnih tehnologij, morda prihaja svoje poklicne priložnosti. zaradi tehničnih razlogov, pomanjkanja gotovosti, pomanjkljivih kompetenc ali neprimerne izbire digitalnega orodja za reševanje konkretnega problema. Samostojno: 249. Zavedam se, da si lahko z digitalnimi orodji pomagam ugotoviti, kaj bi se moral • sledim in uporabljam forum v MOOC-u, da se seznanim z jasno podanimi informacijami o MOOC-u, in uporabim še naučiti, in opredeliti svoje osebne cilje (npr. učne poti) v življenju. forum (ali druge možnosti, npr. blog, wiki), da ustvarim 250. Vem, da lahko spletno učenje nudi priložnosti – npr. poučni videoposnetki, spletni seminarji, tečaji po metodi novo objavo in s tem prispevam k izmenjavi informacij, kombiniranega učenja (ang. blended learning), množični odprti spletni tečaji (MOOC) – za spremljanje • uporabljam miselni vzorec v MOOC-u in skupaj z novosti na področju digitalnih tehnologij in za razvoj novih digitalnih spretnosti. Včasih spletno učenje nudi drugimi udeleženci opravljam nalogo, da bi določeno možnosti za priznavanje učnih dosežkov (npr. s pridobivanjem mikrodokazil, certificiranjem učnih rezultatov). zadevo/temo/vsebino razumeli na nov način, 251. Zavedam se, da je UI nenehno razvijajoče se področje, katerega • lahko odpravljam težave, npr. ugotovim, da postavljam prihodnji razvoj in vpliv sta še zelo nejasna. (UI) vprašanje ali komentiram na napačnem mestu. STI 252. Vem, kako dobiti zanesljive povratne informacije o digitalnih kompetencah z uporabo orodij za samoocenjevanje, preizkušanjem digitalnih spretnosti in certificiranjem. 253. Sposoben sem presoditi svojo raven doseganja kompetentnosti ter načrtovati in ukrepati, da napredujem (npr. da se udeležim občinskega usposabljanja na področju digitalnih kompetenc). SPRETNO 254. Vem, kako z drugimi (npr. s starejšimi, mladino) govoriti o pomenu prepoznavanja »lažnih novic«, tako da jim pokažem primere zanesljivih virov novic in pojasnim, kako med njimi razlikovati. PRI IZOBRAŽEVANJU: z uporabo spletne učne platforme izboljšam svoje matematične spretnosti. Samostojno: A 255. Nagnjen sem k nenehnemu učenju ter izobraževanju in informiranju o UI (npr. da razumem, kako delujejo algoritmi UI; da razumem, kako je samodejno odločanje lahko pristransko; da razlikujem med • sledim in uporabljam forum v MOOC-u, da se seznanim z jasno podanimi informacijami o MOOC-u, in uporabim realistično in nerealistično UI; da razumem razliko med ozko umetno inteligenco, tj. današnjo UI, ki STALIŠČ forum (ali druge možnosti, npr. blog, wiki), da ustvarim je sposobna opravljati ozko opredeljene naloge (npr. igranje iger), in splošno umetno inteligenco, tj. novo objavo in s tem prispevam k izmenjavi informacij, UI, ki presega človeško inteligenco, kar za zdaj še spada na področje znanstvene fantastike). (UI) • sodelujem pri nalogah v MOOC-u, pri katerih 256. Rad se pustim podučiti, kako uporabljati aplikacijo (npr. kako se na internetu naročiti so vključene simulacije za različne prikaze na pregled pri zdravniku), namesto da bi dal to opraviti nekomu drugemu. matematičnega problema, ki ga v šoli nisem 257. Pripravljen sem pomagati drugim, da izboljšajo svoje digitalne kompetentnosti, uspešno rešil. Razprava z drugimi učenci v klepetu okrepijo svoje prednosti in kolikor je mogoče odpravijo svoje pomanjkljivosti. mi je pomagala, da sem se reševanja problema lotil drugače in izboljšal svoje znanje in spretnosti, 258. Hitrost tehnoloških sprememb mi ne jemlje poguma. Prepričan sem, da se lahko • lahko odpravljam težave, npr. ugotovim, da postavljam naučim o tem, kako lahko upravljamo tehnologijo v današnji družbi. vprašanje ali komentar na napačnem mestu. 259. Pripravljen sem ovrednotiti svoj potencial in potencial drugih za nenehno učenje uporabe digitalnih tehnologij v vseživljenjskem procesu, ki zahteva odprtost, radovednost in odločnost. 51 3. VIRI To poglavje podaja hiter pregled obstoječih referenčnih gradiv za 3.1 ORODJA ZA SAMOOCENJEVANJE, SPREMLJANJE IN okvir DigComp, v katerem so strnjene prej izdane publikacije in POTRJEVANJE DIGITALNIH KOMPETENC reference. Življenjepis Europass PREGLEDNICA 1: Viri in informacije v podporo uporabi okvira DigComp Orodje za oblikovanje življenjepisa Europass na spletu uporabnikom omogoča, da na- vedejo in razvrstijo svoje digitalne spretnosti v profilu Europass po modelu DigComp VIR TO POROČILO DRUGI VIRI in ga potem dodajo svojemu življenjepisu (CV). Seznam lahko vključuje tudi orodja in Spletno mesto DigComp ec.europa.eu/jrc/en/digcomp programsko opremo ter projekte ali dosežke, ki jih želijo izpostaviti. Na splošno nudi življenjepis Europass l predlogo za strukturiranje življenjepisa z informacijami o izobrazbi, Opisi kompetenc str. 9-50 opravljenem usposabljanju, delovnih izkušnjah in spretnostih, ki jih posameznik obvlada. Spletno mesto:: europa.eu/europass/en/how-describe-my-digital-skills Priloga 1 Razlaga različic okvira DigComp str. 68 Digital Skills and Jobs Platform Prevodi okvira DigComp (celotni in delni) str. 55 Z uporabo platforme Digital Skills and Jobs Platform lahko vsak državljan EU dostopa do orodja za samoocenjevanje digitalnih kompetenc. Orodje je zasnovano na okviru Dig-Slovar str. 63 Comp in je na voljo v vseh jezikih EU. Oseba, ki opravi preizkus, lahko izve več o svojih digitalnih spretnostih, pomembno pa je tudi, da ugotovi, s katerimi koraki bi jih lahko Kazalnik digitalnih spretnosti str. 52 (del indeksa DESI) izboljšala. Platforma s tem namenom ponuja ustrezne predloge tečajev in priložnosti za učenje ter predlaga, katerim digitalnim spretnostim naj se oseba posveti. Študija primera prevajanja okvira DigComp 2.1, str. 63 DigComp (slovenski primer) Spletno mesto: digital-skills-jobs.europa.eu/digitalskills Primer 5. sklopa na vseh osmih ravneh DigComp 2.1, str. 19 DigCompSat (DigComp kompetenca 1.1) Spremembe opisov med različicama 1.0 DigComp 2.0 str. 14-16, DigCompSat je samoocenjevalno orodje, s katerim lahko državljani z vrednostmi od in 2.0 Priloga 1 1 do 6 (osnovna, srednja, visoka) ocenijo svojo raven doseganja vsake od 21 kom- Pregledovanje s pomočjo okvira petenc iz Okvirja digitalnih kompetenc za državljane. Nabor vprašanj je sestavljen DigComp 2.0, Prilogi 2 and 3 Unesco MIL iz 82 psihometrično zanesljivih samoocenjevalnih vprašanj, ki so med drugim vel- javna in notranje konsistentna. Namen teh vprašanj je predvsem trojen: uporabniki Navzkrižno primerjanje z drugimi DigComp 1.0, Priloga V si s pomočjo vprašalnika izdelajo samooceno, ovrednotijo svojo kompetentnost po ključnimi kompetencami posameznih področjih; ugotavljajo vrzeli v kompetencah; krepijo ozaveščenost glede Navzkrižno primerjanje med DigComp 1.0, Priloga II tega, kaj danes pomenijo digitalne kompetence. Nabor vprašanj je na voljo v an- kompetencami (1.0) gleščini, španščini in latvijščini. Poročilo z naborom vprašanj je na voljo pod licenco 3. VIRI 52 CC BY 4.0 Creative Common, ki dopušča ponovno uporabo in prevajanje pri nava- kako so posamezniki uporabljali internet v zadnjih treh mesecih, in številne spremen-janju prvotnega vira. V poročilu DigCompSAT sta opisana postopek in metodologija, ljivke iz te raziskave so uporabljene kot približki za digitalne spretnosti. V raziskavo je ki sta bila uporabljena pri sestavi vprašalnika. Vključenih je bilo več strokovnjakov, vključen reprezentativen vzorec prebivalcev EU, starih od 16 do 74 let. opravljeni pa so bili tudi trije pilotni preizkusi, in sicer na Irskem, v Španiji in Latviji, v Spletno mesto: ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/tepsr_sp410_esmsip2.htm katere je bilo skupaj vključenih več kot 600 predstavnikov lokalnega prebivalstva. V (gl. 4. Statistični kazalnik) prilogah k poročilu so predstavljene analize statističnih podatkov, podan je tudi nabor vprašanj, uporabljenih v predpilotnih in pilotnih fazah projekta (v angleščini, španščini Certificiranje na področju digitalnih kompetenc in latvijščini). Raziskovalni projekt je izvedlo združenje All Digital v letih 2019–2020, potem ko je bilo izbrano na razpisu, ki ga je objavilo Skupno raziskovalno središče. Strokovna skupnost je bila ustvarjena za podporo snovanju in razvoju študije izv- edljivosti Evropskega certificiranja na področju digitalnih spretnosti (angl. European Poročilo (2020): data.europa.eu/doi/10.2760/77437 Digital Skills Certification, EDSC) ter morebitnim posvetovalnim in sodelovalnim pro-MyDigiSkills cesom, ki bi iz tega izhajali. V začetku leta 2022 Strokovna skupnost za certificiranje na področju digitalnih spretnosti združuje približno 350 članov iz javnega, zasebnega MyDigiSkills je spletno orodje, ki državljanom omogoča, da samoocenijo svojo digitalno in tretjega sektorja, ki delujejo na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni in kompetentnost z uporabo orodja DigCompSat. Preizkus je na voljo v 11 jezikih: angleščini, vključujejo predstavnike oblikovalcev politik, podjetij s področja elektronike in teleko-francoščini, italijanščini, latvijščini, litovščini, nizozemščini, nemščini, romunščini, ruščini, munikacij, ponudnikov poslovnih storitev in storitev za državljane. španščini in ukrajinščini. Ta storitev trenutno gostuje pri združenju All Digital (za več gl. Spletno mesto: all-digital.org/certification-cop Okvir 2. Začetki orodja MyDigiSkills). Partnerji orodja MyDigiSkills in tretje osebe lahko zaprosijo za »testno kodo«, s pomočjo katere lahko opravijo preizkus v okviru določene skupine uporabnikov, npr. šole in njenih učencev, mesta in njegovih prebivalcev. Organiza-torji preizkusa lahko rezultate preizkusa filtrirajo po kohortah in tako dobijo iz podatkovne OKVIR 2: Začetki orodja MyDigiSkills baze MyDigiSkills anonimiziran nabor podatkov. Združenje All Digital in partnerji orodja MyDigiSkills so se dogovorili, da bodo omogočili dostop do vseh rezultatov preizkusov v AUPEX (Asociación de Universidades Populares de Extremadura, Združenje ljud-obliki anonimiziranih prostodostopnih podatkov za raziskovalne namene. . skih univerz Ekstremadure) je španska nepridobitna organizacija, ki združuje Spletno mesto: mydigiskills.eu lokalna središča za izobraževanje odraslih in razvija projekte vseživljenjskega izo- braževanja, ki posebno pozornost posvečajo digitalnim kompetencam. Leta 2021 Indeks digitalnih spretnosti je AUPEX zasnoval projekt, namenjen izvedbi spletnega preizkusa za samoocen- jevanje digitalnih kompetenc. Uporabili so 82 vprašanj, oblikovanih za orodje Dig- Evropska komisija od leta 2015 spremlja raven digitalnih aktivnosti državljanov EU z CompSat, z možnostmi odgovorov in sistemom za ocenjevanje rezultatov. Pozneje uporabo Indeksa digitalnih spretnosti (angl. Digital Skills Index, DSI). Do leta 2019 je ta so to spletno orodje ponudili združenju All Digital in njegovim članom, da ga pre-sestavljeni kazalnik temeljil na štirih področjih kompetenc DigComp (informacije, komu-oblikujejo v večjezično storitev, ki je danes znana kot MyDigiSkills. Zainteresirani niciranje, ustvarjanje vsebin in reševanje problemov), leta 2022 pa je bilo dodano peto partnerji bodo morali poskrbeti za svoje različice po posameznih državah in na področje – varnost. Za DSI so uporabljeni podatki, ki jih zbira Eurostat v okviru raziskave lastne stroške omogočiti dostopnost vseh prevedenih vsebin in vmesnikov. o uporabi interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih. Raziskava se osredotoča na to, 53 3. VIRI 3.2 POROČILA IN VODNIKI ZA IZVEDBO DIGCOMP DigComp v dejanja: DigComp in zaposlovanje DigComp in zaposlovanje, prepusti se navdihu, poskrbi, da se zgodi vodnik za izvedbo Vodnik podpira deležnike pri izvedbi Okvira DigComp z Poročilo in spremni Vodnik (izšla sta ločeno) naslavljata Vodnik za izvedbo je spremni dokument k poročilu Dig- delitvijo 38 navdihujočih praks izvajanja DigComp na in podpirata deležnike z analizami in devetimi navdihu- Comp at Work in je izšel ločeno od poročila. Namenjen različnih področjih: pri izobraževanju in usposabljanju, jočimi praksami ter ustreznimi viri izvajanja DigComp je podpori posrednikom na trgu dela pri njihovih ak- vseživljenjskem učenju in vključevanju ter zaposlovan- na področju zaposlovanja in izboljšanja zaposljivosti. tivnostih za krepitev digitalnih spretnosti na področju ju. Ponazarja jih 50 primerov, ki jih sestavljajo krat- Opisuje, kako DigComp uporabljajo posredniki na trgu zaposljivosti in zaposlovanja. Vključuje smernice, prim- ke študije primerov in orodja. Seznam primerov, ki je dela, ki se trudijo izboljšati digitalne spretnosti brez- ere, namige in uporabne vire za uporabo DigComp pri podan v prilogi Vodnika, ni izčrpen. Njegov namen poselnih, iskalcev zaposlitve, zaposlenih in bodočih opredeljevanju potrebnih kompetenc za opravljanje je ponazoriti širok spekter možnih načinov izvajanja podjetnikov, da bi se izboljšala njihova zaposljivost določenih del, pri ocenjevanju digitalnih kompetenc ter DigComp. (v javnem in zasebnem sektorju). pri katalogiziranju, razvoju in izvajanju usposabljanja Vodnik (2018): data.europa.eu/doi/10.2760/112945 Poročilo (2020): data.europa.eu/doi/10.2760/17763 na področju digitalnih kompetenc. Vodnik (2020): data.europa.eu/doi/10.2760/936769 3. VIRI 54 3.3 PREGLED MEDNARODNIH ORGANIZACIJ, KI VKLJUČUJEJO DIGCOMP Unescov inštitut za statistiko: Globalni UNICEF: Digitalna pismenost za Svetovna banka: Digitalne referenčni okvir za spretnosti digitalne otroke: pregled definicij in okvirov spretnosti: okviri in programi pismenosti za kazalnik CTR 4.4.2 V tem dokumentu je predstavljen pregled obstoječih V tem dokumentu je predstavljen okvir digitalnih Cilj je bil razviti metodologijo, ki lahko služi kot osnova okvirov kompetenc (40 pobud) s pojasnili, kako jih pri- spretnosti, ki temelji na pregledu mednarodnih okvirov. za tematski kazalnik 4.4.2 glede doseganja ciljev traj- lagoditi potrebam Unicefa. V dokumentu je podan Za področje digitalnih spretnosti za državljane in za nostnega razvoja (CTR): »Delež mladih/odraslih, kate- predlog, da bi moral Unicef predvsem upoštevati okvir poklice, ki niso povezani z informacijsko-komunikaci- rih spretnosti s področja digitalne pismenosti dosegajo DigComp Evropske komisije. Pri delu, ki se navezuje na jsko tehnologijo, sta v poročilu izpostavljena okvir Dig- vsaj minimalno raven.« Na podlagi ugotovitev projek- države v razvoju, in pri uporabi širšega pristopa k di- Comp in/ali njegova prilagoditev, ki jo je izvedel Une- tna skupina predlaga Unescovemu inštitutu za statis- gitalnemu državljanstvu, pa avtorji predlagajo upora- scov inštitut za statistiko v Globalnem okviru digitalne tiko v presojo končno različico, ki upošteva DigComp bo okvira Digital Kids Asia-Pacific, ki so ga oblikovali v pismenosti (DLGF). Poudarja tudi potrebo po prirejanju 2.0 z dvema dopolnitvama. Unescovi regionalni pisarni za Azijo in Pacifik v Bangkoku. okvira skladno z razmerami v posameznih državah, Publikacija (2018): unesdoc.unesco.org/ark:/48223/ Publikacija (2019): unicef.org/globalinsight/reports/ da bi razvili ustrezne izobraževalne tečaje, programe pf0000265403 digital-literacy-children usposabljanja in okvire ocenjevanja. Publikacija (2020): : hdl.handle.net/10986/35080 55 PREGLEDNICA 2: Celotni in delni prevodi poročil DigComp DRŽAVA ORGANIZACIJA RAZLIČICA LETO Belorusija Koalicija za digitalne spretnosti, Belorusija razl. 2.1 (poročilo) 2021 Češka MUNI Press (Masarykova univerza, Brno) razl. 2.1 (delni) 2019 Estonija Ministrstvo za izobraževanje in raziskovalno dejavnost razl. 1.0 (poročilo) 3.4 PREVODI IN PRIREDBE DIGCOMP Grčija Ministrstvo za e-upravo razl. 2.1 (delni) 2020 V Preglednicah 2 in 3 sta prikazani dve vrsti prevodov Italija AGID razl. 2.1 (poročilo) 2018 publikacij DigComp; dobesedni prevodi poročil, ki so Italija Cittadinanza Digitale.eu razl. 1.0 (delni) v celoti ali delno prevedena, in prevodi, ki so nacio- Italija Cittadinanza Digitale.eu razl. 2.0 (delni) nalne ali sektorske priredbe okvira. Sektorske priredbe so Latvija Ministrstvo za znanost in izobraževanje razl. 2.1 (poročilo) 2021 namenjene izobraževalcem, učečim se v terciarnem Litva Ugdymo plėtotės centras (Središče za razvoj izobraževanja) razl. 2.1 (poročilo) 2017 izobraževanju in državnim uradnikom. Madžarska DPMK, Ministrstvo za inovacije in tehnologijo razl. 2.1 (poročilo) 2019 Poljska Fundacija ECCC razl. 1.0 (poročilo) 2016 Poljska ECDL Poljska razl. 2.0 (poročilo) 2016 Poljska Fundacija ECCC razl. 2.1 (poročilo) 2019 Portugalska CIDTFF – Oddelek za izobraževanje in psihologijo, Univerza v Aveiru razl. 1.0 + 2.0 (poročilo) 2017 Portugalska CIDTFF – Oddelek za izobraževanje in psihologijo, Univerza v Aveiru razl. 2.1 (poročilo) 2017 Slovenija Zavod RS za šolstvo razl. 2.1 (poročilo) 2017 Španija Regionalna vlada Murcie – Šola za javno upravo razl. 1.0 (delni) 2016 Španija Regionalna vlada Ekstremadure Ministrstvo za izobraževanje in zaposlovanje / AUPEX razl. 2.1 (delni) 2017 Španija Združenje ljudskih univerz Ekstremadure (AUPEX) razl. 2.1 (poročilo) 2018 PREGLEDNICA 3: Nacionalne, regionalne in sektorske priredbe okvira DigComp DRŽAVA ORGANIZACIJA LETO Avstrija Zvezno ministrstvo za digitalne in gospodarske zadeve Povezava 2019 Belgija Flamsko ministrstvo za izobraževanje Povezava Francija Ministrstvo za izobraževanje Povezava 2017 Povezava šp. Španija Nacionalni inštitut za izobraževalne tehnologije in usposabljanje učiteljev (INTEF) 2017 Povezava ang. Španija REBIUN, mreža španskih univerzitetnih knjižnic Povezava Španija Regionalna vlada Murcie – Šola za javno upravo Povezava 2016 3. VIRI 56 3.5 DIGCOMP V KLASIFIKACIJI ESCO IN PREVODI ESCO je večjezična evropska klasifikacija spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev, Kompetence DigComp so trenutno na voljo tudi na spletnem mestu portala ESCO ki opredeljuje in kategorizira približno 3000 poklicev ter 13.900 spretnosti in kompe-za nalaganje (v formatih CSV in ODS), prek programskega vmesnika (API) spletne tenc, pomembnih za trg dela, izobraževanje in usposabljanje v EU. Vključuje tudi in-storitve ESCO ter na lokalnem ASCO API. formacije o kvalifikacijah, ki jih imajo in upravljajo države članice EU. V stebru za spretnosti klasifikacije ESCO bo kmalu mogoče neposredno iskati po- Nova različica klasifikacije ESCO (ESCO 1.1) vključuje nazive in opise petih področij dročja kompetenc in posamezne kompetence DigComp. Tako kot vsa vsebina ESCO in 21 kompetenc iz stebra veščin/kompetenc v okviru DigComp 2.0. Nekatere so bile so tudi kompetence DigComp prevedle prevajalske službe Evropske komisije, prevod nekoliko spremenjene, da ustrezajo pravilom ESCO (gl. PREGLEDNICO 4). V klasi-pa so preverili nacionalni korespondenti v vseh 23 uradnih jezikih EU, norveščini, is-fikaciji ESCO denimo nazivi niso zapisani z veliko začetnico in ne uporabljajo glagolni-landščini in arabščini. Prikazana je bila tudi povezava med kompetencami DigComp ka. V nekaterih primerih so bile dodane besede, da razjasnijo koncepte in jih nedvoum-in drugimi spretnostmi v okviru ESCO. Prevodi so na voljo v različnih formatih, naložiti no umestijo v digitalni svet, npr. področje kompetenc »informacijska in podatkovna jih je mogoče na portalu (Download section) z uporabo ustreznih filtrov (različico 1.1.0 pismenost« je bilo spremenjeno v »obdelava digitalnih podatkov«, da bi bil uporabljen izberite za najnovejšo posodobitev). preprostejši jezik. Za kompetenci »programiranje« in »skrb za varnost naprav« so v Za lažji dostop do teh prevodov (razen za arabščino) je ESCO pripravil prevode poročil klasifikaciji ESCO uporabljene drugačne definicije. DigComp 2.0 v ESCO, ki za vseh pet področij in 21 kompetenc vsebujejo: • ime/naziv DigComp PREGLEDNICA 4: Primerjava področij kompetenc DigComp in ESCO • ESCO URI (le za 21 specifičnih kompetenc – v povezanem podatkovnem formatu je vsak koncept opredeljen kot enotni označevalnik vira (Uniform Resource Iden- ESCO DIGCOMP tifier). Obdelava digitalnih podatkov Informacijska in podatkovna pismenost • ESCO ime/naziv v angleščini • prevedeno ESCO ime/naziv Digitalno komuniciranje in sodelovanje Komuniciranje in sodelovanje • opisnik DigComp • opis ESCO v angleščini in prevod opisa ESCO Ustvarjanje digitalnih vsebin Ustvarjanje digitalnih vsebin Varnost DT Varnost Reševanje problemov z digitalnimi orodji Reševanje problemov 57 3. VIRI 3.6 STROKOVNA SKUPNOST DIGCOMP Strokovna skupnost DigComp (DigComp CoP - DigComp Community of Practice) go- stuje na spletu in je dostopna vsem posameznikom in organizacijam, ki delujejo na Mednarodne org. področju razvoja digitalnih kompetenc in imajo izkušnje z uporabo okvira DigComp. Strokovna skupnost (CoP) pokriva različna področja: oblikovanje politik, raziskovan- Gospodarstvo je, izobraževanje in usposabljanje, zaposljivost in razvoj človeških virov, projekti vključevanja in drugo. V začetku leta 2022 je imela DigComp CoP 575 članov iz 57 evropskih in drugih Izobraževanje Vlada držav. Kot prikazuje SLIKA 4, največjo skupino predstavljajo izobraževalne organizacije, zlasti univerzitetni učitelji, raziskovalci in učeči se (190 članov). Med organizacijami iz tretjega sektorja jih skoraj polovico (51) predstavljajo središča za digitalne kompetence, med njimi tudi nekaj članic Združenja All Digital. Tretji sektor Poleg že opredeljenih aktivnosti, ki jih izvajajo delovne skupine, recimo v zvezi z re-vizijskim postopkom DigComp 2.2, je CoP stičišče za: • razprave, ki jih sprožijo člani ali moderatorji o različnih temah (npr. pristopi in orodja za vrednotenje digitalnih kompetenc v izobraževanju in drugod; digitalne SLIKA 4: Vrste članov DigComp CoP kompetence zdravstvenih delavcev, učiteljev in drugih); • pobude in delitev predlogov in virov glede določenih vidikov (npr. pobude in gradi-va za digitalno opismenjevanje v državah v razvoju; iskanje partnerjev za nove OKVIR 3: Začetki spletne Strokovne skupnosti DigComp projekte; delitev projektov in poročil o študijah s področja digitalnih kompetenc; informacije o novih pozivih in pobudah politike, ki se navezujejo na razvoj digital- Po delavnici o DigComp in zaposljivosti, ki je bila organizirana poleti 2019 v nih kompetenc na ravni EU); Bilbau, sta Združenje All Digital in projekt Ikanos, ki ga izvaja baskovska vlada, • repozitorij referenčnih dokumentov DigComp, drugih koristnih elementov in kratki združila moči, da bi spodbudila širše sprejemanje in podprla razvoj DigComp. opisi, ki jih delijo člani o svojih izkušnjah z izvajanjem DigComp; S tem namenom sta ustanovila evropsko strokovno skupnost DigComp (CoP). • spletne seminarje, kjer člani CoP in drugi deležniki predstavljajo svoje dejavnosti, Združenje All Digital je vzpostavilo sodelovalno platformo, na kateri gostuje Dig-povezane z DigComp. Comp CoP. DigComp CoP je postala aktivna in začela rasti v začetku leta 2021, ko se je v dogovoru s Skupnim raziskovalnim središčem (JRC) lotila postopka strokovnega pregleda DigComp 2.2. 58 4. DRUGI OKVIRI 4.1 MEDNARODNE ORGANIZACIJE UNESCO: Media and Information Literacy Framework, UNESCO Digital Kids Asia Pacific: Digital Citizenship MIL (Okvir medijske in informacijske pismenosti) for Kids (Digitalno državljanstvo za otroke) Unescov Okvir medijske in informacijske pismenosti (Media and Informa- Okvir Digital Kids Asia-Pacific (DKAP) usmerja ukrepe s področja digitalnega tion Literacy Framework, MIL) je nastal približno takrat kot okvir DigComp in oba državljanstva otrok s celovitim, na pravicah temelječim in na otroke osredotočenim imata isti cilj, namreč omogočiti državljanom razvijanje digitalnih kompetenc, da bodo pristopom, ki zajema pet področij in 16 kompetenc. Spremno orodje za ocenjevanje laže izkoristili priložnosti za izboljšanje svojega življenja in povečali svojo zaposljiv-je validirano med 15-letnimi učenci v štirih državah azijsko-pacifiškega območja. Na ost. Unescov okvir dopolnjuje okvir DigComp zlasti v svoji osredotočenosti na medij-konceptualni ravni se lahko okviri (npr. digitalna pismenost, digitalna ustvarjalnost in sko in informacijsko pismenost, da bi poglobil razumevanje vloge in nalog medijev inovacije, varnost, digitalno udejstvovanje) med seboj v marsičem dopolnjujejo. Za- v demokratičnih družbah. Številne kompetence v obeh okvirih je mogoče navzkrižno nimiva dodana vrednost je socialno-čustveno področje, ki se osredotoča na digitalno primerjati in tako omogočiti izmenljivo uporabo učnih programov in gradiv. Primerjava čustveno inteligenco, ki se ji sicer posveča okvir LifeComp v Ključnih kompetencah za med elementi DigComp in MIL je na voljo v 2. in 3. prilogi k DigComp 2.0. vseživljenjsko učenje (gl. LifeComp). Spletno mesto en.unesco.org/themes/media-and-information-literacy Spletno mesto: dkap.org PRIROČNIK (2021): unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000377068 4.2 OKVIRI V PODPORO KLJUČNIM KOMPETENCAM ZA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Dopolnjena Priporočila Sveta glede ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje opre- Številne referenčne okvire sta razvila Evropska komisija in Svet Evrope za podporo deljujejo osem ključnih kompetenc, potrebnih za osebno izpolnjenost, zdrav in tra- ustanovam za izobraževanje in usposabljanje pri zagotavljanju izobraževanja, us- jnosten način življenja, zaposljivost, aktivno državljanstvo in socialno vključenost. Po-posabljanja in vseživljenjskega učenja za vse (SLIKA 5). Na naslednjih straneh niso leg digitalnih kompetenc so ključne kompetence naslednje: pismenost, večjezičnost, predstavljeni vsi primeri. Za več primerov gl. poročilo (2018): eur-lex.europa.eu/le- matematične, naravoslovne in inženirske spretnosti, medosebne spretnosti in spos- gal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52018SC0014. obnost pridobivanja novih kompetenc, aktivno državljanstvo, podjetnost ter kulturna zavest in izražanje. 59 EntreComp, Okvir podjetnostne kompetence Razvoj podjetnostnih zmožnosti evropskih državljanov je ena od osmih ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje. Podjetnostno ustvarjanje vrednosti in podjet- nostno učenje se lahko odvijata na katerem koli po- dročju življenja; pretvarjanje zamisli v skupno vrednost Naravoslovje, tehnologija, je enako pomembno za poklicno napredovanje, pod- inženirstvo, matematika poro športne ekipe ali ustanovitev novega socialnega (ang. STEM) Digitalne Večjezičnost kompetence podjetja. Poročilo z naslovom EntreComp: The Entre- preneurship Competence Framework (EntreComp: Ključne okvir podjetnostnih kompetenc) opisuje podjetnost kot Osebnostna, družbena in Pismenosti učna kompetenca kompetence vseživljenjsko kompetenco in opredeljuje elemente posameznikove podjetnostne naravnanosti. Poročilo (2016): data.europa.eu/doi/10.2791/593884 Kulturna Državljanske ozaveščenost in kompetence izražanje OPOMBA: Primeri 4. sklopa, ki se osredotočajo na Podjetnostne kompetence medsebojno povezanost DigComp in EntreComp, so: 237, 239, 242, 243 in 244. SLIKA 5: Evropska komisija in Svet Evrope sta oblikovala referenčne okvire v podporo konceptualizaciji ključnih kompetenc in njihovega osnovnega izrazja. 4. DRUGI OKVIRI 60 LifeComp SEJO Kompetence za demokratično kulturo LifeComp: Evropski okvir za osebno in socialno kl- Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevan- Referenčni okvir kompetenc za demokratično jučno kompetenco in kompetenco učenje učenja je je, ocenjevanje (SEJO) nudi pregledno, skladno in kulturo se osredotoča na kompetence, potrebne okvir, katerega namen je zagotoviti skupno razumevan- celovito osnovo za pripravo jezikovnih učnih načrtov za uspešno udejstvovanje v kulturi demokracije in je osebnostnih, družbenih in učnih ključnih kompetenc. in kurikulov, ter gradiv za poučevanje, učenje in ocen- za miroljubno sožitje z drugimi v kulturno raznolik- LifeComp ni predpisujoč konceptualni okvir in ga lahko jevanje znanja tujih jezikov. Dodatek k SEJO vsebuje ih demokratičnih družbah. Opredeljuje široko pale- uporabimo kot osnovo za pripravo učnih programov tudi zbirko razširjenih opisnikov SEJO za posredovan- to medkulturnih, državljanskih, socialnih in prečnih in učnih aktivnosti. Te kompetence naj bi državljanom je, spletno interakcijo, raznojezično in raznokulturno kompetenc, ki so uporabne za podporo poučevanju o pomagale, da bi osmislili svoja življenja, da bi bili kos zmožnost ter zmožnost rabe znakovnih jezikov. Pon- ključni kompetenci kulturne zavesti in izražanja. Okvir kompleksnostim, da bi uspevali kot posamezniki, da bi azoritveni opisniki so izraženi tako, da so vključujoči vsebuje vrsto trditev, ki za vsako od kompetenc opre- bili družbeno odgovorni in razmišljujoči posamezniki, ki glede načina sporazumevanja v znakovnih jezikih ter deljujejo učne cilje in rezultate, da lahko izobraževalci se učijo vse življenje. Okvir LifeComp opredeljuje devet spolno nevtralni. ustvarijo učne okoliščine, ki jim omogočajo opazovanje kompetenc, ki jih lahko pridobi vsak v okviru formalne- Portal: coe.int/web/common-european-framework-ref- vedenja učečih v odnosu do dane kompetence. ga, priložnostnega in neformalnega izobraževanja. erence-languages Portal: coe.int/web/reference-framework-of-compe- Publikacija (2020): tences-for-democratic-culture data.europa.eu/doi/10.2760/922681 Opomba: Primeri 4. sklopa, ki se osredotočajo na med- Opomba: Primeri 4. sklopa, ki se osredotočajo na med- sebojno povezanost DigComp in državljanstva (kakor sebojno povezanost DigComp in LifeComp, so: 4, 53, je opredeljeno v priporočilu o ključnih kompetencah 55, 83, 89, 91, 95, 97, 100, 102, 103, 188, 196, 199, so: 72, 73, 77, 80, 81. 248, 251, 256, 258. 61 4. DRUGI OKVIRI POSAMEZNIKI STROKOVNJAKI ORGANIZACIJE SLIKA 6: Okviri in orodja Skupnega raziskovalnega središča (JEC) Evropske komisije 62 4.3 DRUGI KOMPETENČNI OKVIRI JRC (SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA) DigCompConsumers DigCompEdu DigCompOrg GreenComp Okvir digitalnih Kompetenc za po- Evropski okvir digitalnih kompetenc Izobraževalne organizacije potrebu- Evropski zeleni dogovor (European trošnike je referenčni okvir, namenjen za izobraževalce je okvir, ki opisuje, kaj jejo podporo pri krepitvi svojih digi- Green Deal) spodbuja učenje na po- podpori in izboljševanju digitalnih kom- pomeni digitalna kompetentnost izo- talnih zmogljivosti. Cilj Evropskega dročju okolja in trajnostnega razvoja petenc potrošnikov, tj. kompetenc, ki jih braževalcev. Podaja splošni referenčni okvira za digitalno kompetentne v Evropski uniji. GreenComp je Evrop- potrebujejo potrošniki za svoje aktivno, okvir v podporo razvoju digitalnih kom- izobraževalne organizacije je spod- ski okvir kompetenc za trajnostno varno in samozavestno delovanje na petenc izobraževalcev v Evropi. Okvir bujati uspešno učenje v digitalni dobi. delovanje, ki opredeljuje nabor kom- digitalnem trgu. Okvir DigCompCon- DigCompEdu je namenjen izobraževal- Okvir lahko olajša preglednost in pri- petenc za trajnostno naravnanost, ki sumers se šteje za izpeljanko, saj kon- cem na vseh ravneh izobraževanja, od merljivost sorodnih pobud v Evropi naj bi jih vključili v izobraževalne pro- ceptualni referenčni model DigComp zgodnjega otroštva do visokošolskega ter pomaga pri odpravljanju razdro- grame, da bi učečim se pomagali raz- uporablja kot osnovo za novi okvir dig- izobraževanja in izobraževanja odras- bljenosti in razvojne neenakosti po viti tako znanje, spretnosti in stališča, italnih kompetenc za ožje opredeljeno lih, vključno s splošnim in poklicnim državah članicah. ki vodijo v njihovo razmišljanje, načr- področje. DigComp ConDigCompCon- izobraževanjem in usposabljanjem, Publikacija (2015): data.europa.eu/ tovanje in delovanja za empatičnost, sumers je plod sodelovanja med Gen- izobraževanjem oseb s posebnimi po- doi/10.2791/54070 odgovornost ter skrb za naš planet in eralnim direktoratom za pravosodje in trebami in neformalnimi oblikami izo- javno zdravje. potrošnike in JRC. braževanja. ORODJE: SELFIE je spletno orodje za Publikacija (2022): data.europa.eu/ samoocenjevanje, ki temelji na orodju Okvir v 23 jezikih (2016): Publikacija (2017): data.europa.eu/ doi/10.2760/13286 DigCompOrg: za digitalno zmogljivost šol. ec.europa.eu/jrc/en/digcompconsumers doi/10.2760/178382 Spletno mesto: ec.europa.eu/jrc/en/ digcompedu, gl. Supporting materials for translations (podporna gradiva za prevode) ORODJE: SELFIEforTEACHERS je spletno orodje za samoocenjevanje, ki temelji na okviru DigCompEdu. 63 5. SLOVAR Algoritem ljeni z uporabo binarnih (dvojiških) števil, ki jih sestavljajo Digitalno komuniciranje Končno zaporedje dobro definiranih ukazov, ki ga po na- enice (1) in ničle (0). Prirejeno po: en.wikipedia.org/wiki/ Pomeni komuniciranje z uporabo digitalne tehnologi- vadi uporabimo za reševanje razreda specifičnih prob- Data_(computing). je. Obstajajo različni načini komuniciranja, kot denimo lemov ali za izračunavanje. Prirejeno po: en.wikipedia. sočasno (sinhrono) (v realnem času, npr. z uporabo aplik- Vizualizacija podatkov org/wiki/Algorithm. acije Skype, videoklepeta ali brezžične tehnologije Blue- Interdisciplinarno področje, ki se ukvarja z grafičnim tooth) in nesočasno (asinhrono) (npr. e-pošta, forumi za Umetna inteligenca (UI) predstavljanjem podatkov z namenom, da so informacije pošiljanje sporočil, besedilna sporočila) v načinu »eden z »UI se nanaša na strojno vodene sisteme, ki so ob jasno in učinkovito posredovane uporabnikom. Po zasl-enim«, »eden z mnogimi« ali »mnogi z mnogimi«. upoštevanju ciljev, ki jih določijo ljudje, sposobni napove- ugi vizualizacije so kompleksni podatki dostopnejši, ra- dovati, dajati priporočila ali sprejemati odločitve, s čimer zumljivejši in uporabnejši, vendar je lahko včasih njihova Digitalna vsebina vplivajo na resnična ali navidezna okolja. Sistemi UI se z celovitost okrnjena. Prirejeno po: en.wikipedia.org/wiki/ Podatki, ki so ustvarjeni in posredovani v digitalni obli- nami sporazumevajo ter posredno ali neposredno vpli- Data_visualization. ki (Direktiva (EU) 2019/770), npr. video, zvočni posnetki, vajo na naše okolje. Pogosto je videti, da delujejo samos- aplikacije, digitalne igre in druga programska oprema. Digitalna dostopnost (DD) tojno, svoje vedenje pa lahko prilagajajo tako, da se učijo Digitalne vsebine vključujejo informacije, ki jih oddajamo, Obseg, do katerega lahko ljudje z najrazličnejšimi last- pretakamo ali so vsebovane v računalniških datotekah. konteksta.« Vir: UNICEF, 2021, str. 16. nostmi in sposobnostmi uporabljajo digitalne izdelke, Prirejeno po: en.wikipe-dia.org/wiki/Digital_content. Sistem umetne inteligence (sistem UI) sisteme, storitve, okolja in zmogljivosti za doseganje Digitalno okolje Programska oprema, ki je bila razvita z uporabo ene ali določenih ciljev v določenih okoliščinah uporabe (ne- Kontekst ali »prostor«, ki ga omogočajo tehnologija in več tehnik in pristopov s seznama v Prilogi I predloga posredna uporaba ali uporaba, podprta s pomožnimi teh-digitalne naprave in se pogosto prenaša prek interneta Zakona o UI (npr. strojno učenje, na znanju temelječi nologijami). (Prirejeno po EN 301547.) ali drugih digitalnih sredstev, npr. mobilnega telefonske- pristopi in statistični modeli) in lahko za dano množico Dostopnost koristi osebam s posebnimi potrebami in ga omrežja. Zapisi in dokazi o interakcijah posamezni-ciljev, ki jih opredeli človek, ustvarijo rezultate, kot so npr. drugim, denimo ljudem, ki uporabljajo naprave z majh-ka z digitalnim okoljem predstavlja digitalni odtis tega vsebina, napovedi, priporočila ali odločitve, ki vplivajo nimi zasloni in različnimi načini vnosa; starejšim ljudem, posameznika. V okviru DigComp se izraz digitalno okolje na okolja, s katerimi so v interakciji. Predlog zakona o UI katerih zmožnosti se zaradi staranja spreminjajo; uporablja kot ozadje digitalnega delovanja, ne da bi bile (COM/2021/206 final). začasno oviranim osebam, npr. zaradi zlomljene roke ali imenovane specifične tehnologije ali orodja. izgubljenih očal; ljudem z omejitvami, ki jih narekujejo Podatki okoliščine, npr. pri močni dnevni svetlobi ali v okolju, v Digitalna storitev Zaporedje enega ali več simbolov, ki jim je pripisan katerem ne morejo poslušati zvočnih posnetkov; ljudje s Storitev, ki uporabniku (državljanu, potrošniku) omogoča pomen z njihovo interpretacijo (podatki sami po sebi počasno internetno povezavo ali tisti, ki imajo omejeno ustvarjanje, obdelavo, shranjevanje in dostopanje do po-nimajo pomena). Podatke lahko analiziramo ali upora- ali drago pasovno širino (vir). V okviru DigComp 2.2 so datkov v digitalni obliki ter deljenje in interakcijo s podat-bimo za pridobivanje znanja ali sprejemanje odločitev. primeri, ki ponazarjajo digitalno dostopnost, označeni ki v digitalni obliki, ki jih je naložil ali ustvaril isti ali drugi Digitalni podatki so za razliko od analognih predstav- z (DD). uporabnik te storitve. (Direktiva (EU) 2019/770.) 5. SLOVAR 64 Digitalna tehnologija eIDAS interneta ali drugih komunikacijskih omrežij povezujejo Vsak proizvod, ki ga je mogoče uporabiti za elektronsko ust- Uredba o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja in izmenjujejo podatke z drugimi napravami in sistemi. varjanje, ogledovanje, distribuiranje, spreminjanje, shranje- je pravni okvir, katerega naloga je, da državljani, podjetja Prirejeno po: en.wiki-pedia.org/wiki/Internet_of_things. vanje, iskanje, pošiljanje in sprejemanje informacij v digital- in javna uprava varno dostopajo do storitev in opravljajo Medijska pismenost ni obliki. Sem spadajo denimo osebni računalniki in naprave spletne transakcije z »enim samim klikom«. Okrepila bo Pojem se nanaša na spretnosti, znanje in razumevanje, ki (npr. namizni ali prenosni računalniki, notesniki, tablični varnost in olajšala opravljanje vseh spletnih dejavnosti, državljanom omogoča učinkovito in varno uporabo medi-računalniki, pametni telefoni, osebni digitalni pomočniki s kot so denimo oddaja davčne napovedi, vpis na fakulte-jev. Če naj bi bilo državljanom omogočeno dostopanje do funkcijami prenosnih telefonov, igralne konzole, digitalni to v tujini, odprtje bančnega računa na daljavo, ustano-informacij ter odgovorno in varno uporabljanje, kritično predvajalniki, bralniki e-knjig, pametni pomočniki, slušalke vitev podjetja v drugi državi članici EU ali overovljanje presojanje in ustvarjanje medijskih vsebin, morajo obvla-AR/VR in druge naprave), digitalna televizija in roboti. pri spletnih plačilih. V okviru DigComp 2.2 so primeri št. dati napredne spretnosti s področja medijske pismenosti. 68, 70, 180 in 185 namenjeni prikazu uporabe v različne Digitalna orodja Medijska pismenost ne bi smela biti omejena na učenje o namene. Več informacij: digital-strategy.ec.europa.eu/en/ Digitalne tehnologije (gl. digitalna tehnologija), ki jih up- orodjih in tehnologijah, temveč bi moral biti njen namen policies/eidas-regulation. orabljamo za določen namen ali za izvedbo določenega državljane opremiti s spretnostmi kritičnega razmišljan- opravila pri obdelavi informacij, komuniciranju, ustvarjan- Iskalni mehurček ja, ki ga potrebujejo, da bi lahko ustrezno presojali, ana- ju vsebin, zagotavljanju varnosti ali reševanju problemov. Iskalni mehurček je lahko posledica osebnega iskanja na lizirali kompleksno stvarnost ter razlikovali med mnenji internetu oziroma družbenih medijih, kadar algoritem na in dejstvi. Vir: Direktiva EU o avdiovizualnih medijskih Zavajajoče in napačne informacije temelju informacije o uporabniku, npr. lokaciji, preteklih storitvah (2018). Zavajujoče in napačne informacije so neresnične infor- klikih in zgodovini iskanja, selektivno ugiba, katere in- macije. Zavajajoče informacije so ustvarjene in širjene Politika zasebnosti formacije želi videti ta uporabnik. Prirejeno po: en.wiki- z namenom zavajanja ljudi, napačne pa niso nujno ust- pedia.org/wiki/Filter_bubble. Izraz se nanaša na varovanje osebnih podatkov, npr. kako varjene s tem namenom. Vir: europa.eu/learning-cor-ner/ ponudnik storitev zbira, hrani, varuje, razkriva, posreduje spot-and-fight-disinformation_en. GDPR in uporablja informacije (podatke) o svojih uporabnikih, Splošna uredba o varstvu podatkov (EU) 2016/679 je katere podatke zbira itd. Gl. tudi: GDPR. Soba odmevov pravni okvir, ki določa smernice za zbiranje in obdelavo Pojem se nanaša na situacije v družbenih medijih in osebnih informacij o posameznikih v Evropski uniji. GDPR Reševanje problemov spletnih debatnih skupinah, ko prepričanja ojača ali je stopila v veljavo v EU 25. maja 2018. Gl. več na gdpr.eu. »Sposobnost posameznika, da se vključi v kognitivni pro-okrepi komuniciranje ali ponavljanje znotraj zaprtih, izoli- ces z namenom, da razume in razreši problemske situ- ranih sistemov. Udeleženci po navadi prejemajo infor- Internet stvari (IoT) acije, pri čemer način njihovega reševanja ni takoj očiten. macije, ki še krepijo njihova stališča, ne da bi se seznanili Pojem opisuje fizične predmete (ali skupine predmetov), Vključuje pripravljenost osebe, da se vključi v takšne si-z nasprotnimi stališči. Prirejeno po: en.wikipedia.org/wiki/ ki imajo vgrajene senzorje, sposobnost obdelave podat- tuacije, da bi uresničila svoje potenciale kot konstruk- Echo_chamber_(media). kov, programsko opremo in druge tehnologije, ki prek tiven in razmišljujoč državljan.« Vir: OECD, 2014, str. 30. 65 6. VIRI IN LITERATURA Ala-Mutka, K. (2011). Mapping Digital Competence: tenc v Evropi) Urad za publikacije. DOI:10.2788/52966. Družbena vključenost Proces izboljševanja pogojev v smislu, da se posamezni- Towards a Conceptual Understanding. (JRC Technical Ferrari, A., Brecko, B., Punie, Y. (2014). DIGCOMP: a ki in skupine vključujejo v družbo. Namen družbenega Notes No. JRC67075). IPTS. Https://doi.org/10.13140/ Framework for Developing and Understanding Digital vključevanja je opolnomočiti revne in na obrobje potisn- RG.2.2.18046.00322. Competence in Europe (DIGCOMP: okvir za razvoj in ra- jene ljudi, da bodo znali bolje izkoristiti naraščajoče Brodnik, A., Csizmadia, A., Futschek, G., Kralj, L., Lonati, V., zumevanje digitalnih kompetenc v Evropi). ELearning Pa-globalne možnosti. Zagotavlja, da se upošteva glas lju- Micheuz, P., Monga, M. (2021). Programming for All: Un- pers, 38, 1–14. di pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na njihova živl- derstanding the Nature of Programs. ArXiv:2111.04887 Ferrari, A., Punie, Y., Redecker, C. (2012). Understanding jenja, in da lahko enakovredno vsem drugim uveljavljajo [Cs]. Http://arxiv.org/abs/2111.04887. digital competence in the 21st century: An analysis of svojo pravico dostopa do trgov in storitev, do udejstvo- Carretero, S., Vuorikari, R., Punie, Y. (2017). DigComp 2.1: current frameworks (Razumevanje digitalnih kompe-vanja v političnem in družbenem življenju ter do upo- The Digital Competence Framework for Citizens with eight tenc v 21. stoletju: analiza trenutnih okvirov). V EC-TEL rabe fizičnega prostora. Prirejeno po: Svetovna banka. proficiency levels and examples of use (Okvir digitalnih 2012: 21st Century Learning for 21st Century Skills (str. kompetenc za državljane z osmimi ravnmi doseganja 79–92). Strukturirano okolje kompetenc in PRIMERI RABE). Urad za publikacije Evrop- Okolje, v katerem se podatki nahajajo na vnaprej Janssen, J., Stoyanov, S. (2012). Online Consultation ske unije. Https://data.europa.eu/doi/10.2760/38842. določenih mestih v zapisu ali datoteki, npr. v relacijskih on Experts’ Views on Digital Competence (Spletno Evropska komisija (2022). Prevodi DigComp 2.0 v Ev- podatkovnih bazah ali preglednicah. posvetovanje o pogledih strokovnjaka na digitalne kom- ropski klasifikaciji spretnosti, kompetenc, kvalifikacij petence). Urad za publikacije Evropske unije. Https://pub- Tehnološki odziv/rešitev in poklicev (ESCO). Urad za publikacije Evropske unije. lications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC73694. Poskus uporabe tehnologije (oziroma inženirstva) za DOI:10.2767/316971. OECD (2014). Assessing problem-solving skills in PISA rešitev problema. Evropska unija (2018) Priporočilo Sveta z dne 22. 2012. V: PISA 2012 Results: Creative Problem Solv-maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživl- ing (Volume V): Students’ Skills in Tackling Real-Life Dobrobit/blagostanje jenjsko učenje (ST/9009/2018/INIT). Https://eur- Pojem se navezuje na definicijo WHO, ki zdravje opre-Problems. OECD Publishing, Pariz. DOI: Http://dx.doi. lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv- deljuje kot stanje celovitega telesnega, družbenega in org/10.1787/9789264208070-6-en. :O-J.C_.2018.189.01.0001.01.ENG. duševnega dobrega počutja in ne le odsotnost bolezni Vuorikari, R., Punie, Y., Carretero Gomez, S., Van den ali oslabelosti. Nanaša se na občutek povezanosti z Ferrari, A. (2012). Digital competence in practice: An Brande, L. (2016). DigComp 2.0: The Digital Competence drugimi in s skupnostjo (npr. dostop do družbenega ka-analysis of frameworks (Digitalne kompetence v prak- Framework for Citizens (DigComp 2.0: Okvir digitalnih pitala in njegova uporaba, družbeno zaupanje, družbe- si: analiza okvirov). Urad za publikacije Evropske unije. kompetenc za državljane). Update Phase 1: the Concep-na povezanost in družbena omrežja). Https://data.europa.eu/doi/10.2791/82116. tual Reference Model (Posodobitev 1. faza: konceptualni Ferrari, A. (2013). DIGCOMP: A framework for developing referenčni model). Urad za publikacije Evropske unije. and understanding digital competence in Europe. (DIG- Https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/ COMP: okvir za razvoj in razumevanje digitalnih kompe- JRC101254. 66 7. ZAHVALA Pri projektu so v različnih vlogah sodelovali strokovn- (ES), avtorica, spletni seminar, Georg Jürgens (BE), član Violetta Lonati (IT), avtorica, Programming doc, Wayne jaki, udeleženci, deležniki in prispevek vseh je bil na- DS, George Evangelinos (UK), vodja DS, Gerald Futschek Holmes (UK), član DS, Walter Claassen (SA), avtor, splet- dvse dragocen. Vsem udeleženim se ne moremo po- (AT), avtor, Programming doc, Giovanni Franza (IT), član ni seminar, Žarko Čižmar (HR), član DS imensko zahvaliti, udeležba pri javni validaciji je bila DS, Heike Leimbach (AT) Reflections on principles (raz- denimo anonimna. Avtorji smo hvaležni za vse nasvete, mislek o načelih), Inés López (ES), članica DS, Javier Evropska komisija: predloge, urejanje, podporo in zanimive razprave, ki so López (ES), član DS, Jesús Bermejo Rosillo (ES), član Margherita Bacigalupo (DG JRC), Susana Bernal (DG prispevali k nastanku končnega izdelka – vsem sode- DS, John Shawe-Taylor (IRCAI), član DS, José González JRC), Marcelino Cabrera (DG JRC), Clara Centeno lujočim izrekamo veliko zahvalo za predanost in (ES), član DS, Juliana Elisa Raffaghelli (ES), vodja DS, (DG JRC), Vasiliki Charisi (DG JRC), Maurizio Curtarelli požrtvovalnost, vloženo v okvir DigComp. Karen Triquet (BE), članica DS, Lana Belic (SR), člani- (EU-OSHA), Veronique Delforge (EUIPO), Hugo De Groof Achilles Kameas (GR), vodja delovne skupine (DS), Alek ca DS Leo Van Audenhove (BE), govorka, spletni semi- (DG ENV), Anusca Ferrari (DG EAC), Maria Gkountouma Tarkowski (PL), Altheo Valentini (IT) član DS, Ana Isabel nar, Lidija Kralj (HR), avtorica, Programming doc, Linda (DG EAC), Emilia Gomez Gutierrez (JRC), Michael Horgan Vitórica Leoz (ES), vodja DS, Ana María Vega Gutiérrez Manilla (FI), avtorica, spletni seminar, Lluís Ariño (ES), (DG EMPL), Ilias Iakovidis (DG ENV), Natalie Jerzac (DG (ES), članica DS, Andrea Nelson Mauro (IT), član DS, An- član DS, Luis Fernandez Sanz (ES), vodja DS, Mª Jesús CNCT), Kari Kivinen (EUIPO), Gabrielle Lafitte (JRC), Rob- in Massart (DG CNCT), Fulvia Menin (DG CNCT), Arianna gela Sugliano (IT), avtorica, spletni seminar, Anícia Trin- García San Martín (ES), član DS, Madelon van Oostrom Sala (DG JRC), Igancio Sanchez (DG JRC), Bronagh Wal- dade (PT), vodja DS, Andrei Frank (BE), član DS, Andrej (FI), avtorica, spletni seminar, Mads Ronald Dahl (DK), ton (DG CNCT), Juuso (DG CNCT) Brodnik (SI), vodja DS, Andrew Csizmadia (UK), avtor, avtor, spletni seminar, Marijana Kelentric (NO), članica Programming doc, Barbara Wasson (NO), članica DS, DS, Martina Simonetti (IT), avtorica, spletni seminar, Bert Zulauf, član DS, Catia Santini (IT), avtorica, spletni Matthew Peavy (ES), član DS, Mattia Monga (IT), avtor, Mednarodna delavnica: seminar, Célio Marques (PT), član DS, Christian Swertz Programming doc, Mikko Salo (FI), avtor, spletni semi- Alessandro Brolpito (ETF), Allan Grizzle (Unesco), Cristo- (AT), član DS, Claudia Iormetti (IT), članica DS, Debbie nar, Nataliia Rzhevska (UKR), članica DS, Pasquale Sirsi bal Cobo, Ekua Nuama Bentil, Inaki Alejandro Sanchez Holley (UK), članica DS, Deborah Arnold (FR), vodja DS, (IT), avtor, spletni seminar, Pascale Garreau (FR), članica Ciarrusta and Victoria Levin (World Bank), Davor Orlic Dimitris Panopoulos (GR), vodja in sovodja DS, Dora Ši- DS, Patrick Camilleri (MT), avtor, spletni seminar, Paula (IRCAI), Divina Meigs (Paris 3), Ellen Helsper (LSE), Jong- munović (BE), članica DS, Ebba Ossiannilsson (SE), član- Bleckmann (DE), vodja DS, Panagiotis Kampylis (GR), hwi Park (UNU), Jx Teng and Sarah Elson-Rogers (Unes- ica DS, Elisa Alonso (ES), članica DS, Ellen Helsper (UK), član DS, Peter Micheuz (AT), avtor, Programming doc, co), Nancy Law, Qianqian Pan and Sisi Tao (HKU), Steve članica DS, Eren Alkan (TR), član DS, Erika Gutmane Radovan Krajnc (SI), avtor, spletni seminar, Robert Neu- Vosloo (Unicef) (CEPIS), avtorica, spletni seminar, Eva Maria Bitzer (DE), mann (DE), član DS, Roberto Lejarzegi (ES), vodja DS, govorka, spletni seminar, Fatime Hegyi (ES), članca DS, Sandra Troia (IT), vodja DS, Servet Akgöbek (DE), vodja Posebej se zahvaljujemo združenju All Digital, Francois Jourde (FR), avtor, spletni seminar, Françoise DS, Tatiana Nanaieva (UA), avtorica, spletni seminar, zlasti Petru Palvolgyiju, Victorii Sanz in Andrei Be- Tort (FR), članica DS, Frank Mockler (IE), avtor, spletni Thomas Nárosy (AT) Reflections on principles (razmislek dorin za gostovanje CoP in organizacijo številnih seminar, Gabriel Ángel de la Cuesta Padilla (ES), član DS, o načelih), Ulrike Domany (AT) Reflections on principles dogodkov. Graciela Parrilla Ramírez (ES), članica DS, Gema Parrado (razmislek o načelih), Vera Pospelova (ES), članica DS, 67 Informacijska in podatko v pismenostvna Reševanje problemo PRILOGE Varnost vanje Komuniciranje in sodelo Ustvarjanje digitalnih vsebin A1. METODOLOGIJA, NA KATERI SLONI OKVIR DIGCOMP IN NJEGOVE POSODOBITVE 68 A1. METODOLOGIJA, NA KATERI SLONI OKVIR DIGCOMP IN NJEGOVE POSODOBITVE V tej prilogi je najprej pojasnjena struktura okvira DigComp, 1. sklop prikazuje področja, na katera se deli krovna digitalna kompetenca. V 2. sklopu zatem pa je opisana metodologija, uporabljena pri njegovem so poimensko navedene in opisane vse kompetence. V 3. sklopu so opisane ravni nastajanju. Ker se okvir DigComp 2.2 osredotoča le na 4. sklop, doseganja vsake od kompetenc (za več podrobnosti gl. PREGLEDNICO 6). V 4. in 5. sklopu so opisani različni primeri, ki se nanašajo na 2. sklop. Primeri so predstavljeni se to poglavje začenja z različico 1 iz leta 2013, zatem je na zaradi boljše ponazoritve in njihov namen ni podati izčrpnega pregleda. kratko predstavljena metodologija, uporabljena za posodobitev V okviru 4. sklopa so predstavljeni primeri znanja, spretnosti in stališč, ki se navezu-konceptualnega referenčnega modela (DigComp 2.0) in DigComp jejo na vsako od kompetenc, v 5. sklopu pa so podani PRIMERI RABE kompetenc v 2.1 (ravni kompetentnosti; PRIMERI RABE), na koncu pa je šolskem in delovnem okolju. opisan postopek nastajanja posodobljene različice 2.2. Vsak sklop ima svoje posebnosti, kar omogoča prilagajanje uporabe okvira potrebam in zahtevam, ki jih narekujejo okoliščine. Nekdo bi denimo lahko uporabil samo 1. in 2. Okvir DigComp sestavlja pet sklopov (PREGLEDNICA 5). Sklopi so nosilno ogrodje sklop brez ravni doseganja kompetenc. Uporaba sklopov tudi omogoča boljšo medse-podatkovnega modela, na katerem je zgrajen okvir. Organizacijsko povezujejo vse bojno povezljivost in primerljivost različnih okvirov. elemente in prikazujejo njihova medsebojna razmerja. Izraz »sklop« se nanaša tudi Za lažje sledenje in primerjavo posodobitev različic DigComp je uporabljen sistem na strukturo okvira, ki določa, kako je prikazana njegova vsebina. V okviru DigComp decimalnega števičenja (pika ločuje hierarhično višje in nižje dele dvoštevilčnih je koncept »sklopa« uporabljen enako kot v okviru e-kompetenc za strokovnjake na oznak). Ob pomembnih spremembah konceptualnega referenčnega modela (Sklop področju DT (e-CF). 1–2) se spremeni prva (hierarhično višja) števka v oznaki (npr. iz 1.0 v 2.0). Pri manj PREGLEDNICA 5: Glavni sklopi DigComp pomembnih spremembah (npr. v 3., 4. in 5. sklopu) se spremeni druga (hierarhično nižja) števka v oznaki (npr. iz 2.1 v 2.2). V nadaljevanju so na kratko predstavljene 1. sklop Področja kompetenc, ki so bila prepoznana posodobitve. kot deli krovne digitalne kompetence 2. sklop Opisniki in nazivi posameznih kompetenc znotraj vsakega področja 3. sklop Ravni kompetentnosti 4. sklop Primeri znanja, spretnosti in stališč za posamezno kompetenco 5. sklop PRIMERI RABE kompetence v različne namene 69 A1. METODOLOGIJA, NA KATERI SLONI OKVIR DIGCOMP IN NJEGOVE POSODOBITVE DIGCOMP 1.0 Ustvarjanja Okvira digitalnih kompetenc za državljane (DigComp) se je decembra 2010 lotilo Skupno Raziskovalno Središče (Joint Research Centre, JRC) v imenu Gen- eralnega direktorata za izobraževanje in kulturo. Preden je leta 2013 izšel okvir, ka- ŠTUDIJE SPLETNO terega avtorica je A. Ferrari, je bilo izdanih nekaj vmesnih publikacij (Ala-Mutka, 2011; PRIMEROV POSVETOVANJE Janssen, Stoyanov, 2012, Ferrari, Punie, Redecker, 2012). SNOVANJE DELAVNICA S »Pri izvedbi projekta, ki je potekala med januarjem 2011 in decembrom 2021, so KONCEPTA STROKOVNJAKI avtorji sledili strukturiranemu postopku: zasnova koncepta, analiza študij primerov, spletno posvetovanje, delavnica strokovnjakov in posvetovanje z deležniki. Po prvi fazi zbiranja podatkov, ki je bila namenjena zbiranju kompetenc kot gradnikov iz ra- PRVI zličnih virov (strokovne literature in dokumentov politik, že obstoječih okvirov, mnenj PREDLOG strokovnjakov s tega področja), je bil pripravljen osnutek okvira, ki je bil posredovan številnim strokovnjakom, da bi od njih pridobili povratne informacije in mnenja. Več kot 150 deležnikov je aktivno prispevalo h graditvi ali izpopolnitvi končnega dokumenta. Okvir je bil predstavljen v različnih fazah razvoja na približno desetih konfe-rencah in seminarjih. Upoštevane so bile povratne informacije, katerih osnova so bila POSVETOVANJE vprašanja in komentarji udeležencev teh dogodkov.« (Ferrari, 2013, str. 5) S ŠTEVILNIMI DELEŽNIKI V različici DigComp 1.0 je krovna digitalna kompetenca opredeljena kot kombinacija 21 kompetenc, ki jih je mogoče združiti v pet glavnih področij (informacije; komuniciranje in sodelovanje; ustvarjanje vsebin; varnost; reševanje problemov). Področja kompetenc so označena z zaporednimi številkami od 1 do 5. Vsaka kompetenca ima ime in opisnik, ki sta bolj opisne kot predpisujoče narave. Vsaka PREČIŠČENI PREDLOG kompetenca v okviru področja kompetenc je označena z dvema števkama (področje. kompetenca), pri čemer prva števka označuje področje kompetenc, druga pa posamezno kompetenco (npr. 1.2). SLIKA 7: Proces nastajanja DigComp 1.0 A1. METODOLOGIJA, NA KATERI SLONI OKVIR DIGCOMP IN NJEGOVE POSODOBITVE 70 POSODOBITEV 2.0: KONCEPTUALNI REFERENČNI MODEL navadi omreženi in/ali povezani z internetom. Danes so vključena tudi tipala in dru- (SKLOPA 1 IN 2) ge naprave s področja interneta stvari (IoT). Takšno besedišče omogoča »prihodnje dopolnjevanje« okvira skladno s hitrostjo sprememb na tehnološkem področju, ki bo Konceptualni referenčni model je bil posodobljen leta 2016. Takrat je bilo posodo- lahko še naprej nevtralno glede navajanja naprav in aplikacij in bo osredotočeno le bljenih pet področij (1. sklop), opravljena pa je bila tudi revizija 21 nazivov kompetenc na kompetence na višji ravni, ki veljajo za pomembne (in niso vezane na določene in opisnikov (2. sklop). Ta posodobitev je dobila oznako DigComp 2.0 (Vuorikari et al., naprave ali aplikacije). 2016). Proces nastajanja DigComp 2.0 se je začel zgodaj leta 2015, ko je svoje povratne POSODOBITEV 2.1: RAVNI KOMPETENTNOSTI (3. SKLOP) IN informacije posredovala Delovna skupina za prečne spretnosti, delujoča v okviru ET 2020 (okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju). Prek teh PRIMERI RABE (5. SKLOP) skupin Evropska komisija in države članice EU sodelujejo pri reševanju ključnih izzivov na nacionalni in evropski ravni na področju izobraževanja. Na treh sejah (organizirane V 3. sklopu okvira so podane ravni kompetentnosti, ki prikazujejo napredek. Različica so bile februarja, junija in oktobra 2015) so zbrali povratne informacije glede različnih DigComp 1.0 je opredeljevala tri ravni doseganja kompetentnosti (osnovna, srednja in vidikov procesa posodabljanja (npr. konceptualnega referenčnega modela, primerov visoka), v različici DigComp 2.1 (Carretero et al., 2017) pa je teh ravni že osem. Oblik-uporabe na nacionalni ravni in ravni kompetentnosti). Novembra 2015 je bila razme- ovanje različice DigComp 2.1 je trajalo več kot leto dni in se je začelo poleti 2016, ko roma dodelana različica konceptualnega referenčnega modela že javno dostopna na je bila izdana različica DigComp 2.0. internetu (prek znanstvenega vozlišča JRC), 15. marec 2016 pa je bil določen kot rok V različici 2.1 je napredek pri pridobivanju kompetentnosti prikazan na treh različnih za pošiljanje povratnih informacij. Ta čas je bil namenjen zbiranju povratnih informacij področjih: zahtevnosti določenega opravila, samostojnosti in podpore, ki sta potre-na različne načine (npr. skozi pogovore, po e-pošti, prečiščeni odzivi ministrskih delovnih bni za njegovo izvedbo, ter kognitivnem področju, ki ga označuje uporaba glagolov skupin, zunanji pregledi). Na splošno velja prepričanje, da je udejstvovanje deležnikov delovanja skladno z Bloomovo taksonomijo. Osem ravni kompetentnosti sta navdihnili in članov Delovne skupine, med katerimi so nekateri takrat že uporabljali DigComp na struktura in besedišče Evropskega okvira kvalifikacij (European Qualification Frame-regionalni/nacionalni ravni, pomemben korak v smeri uspešne prihodnje graditve tega work, EQF), le da tu niso prikazane povezave s kvalifikacijami ali sistemi izobraževan-okvira in pripravljenosti deležnikov na sodelovanje pri njegovem nastajanju. ja in usposabljanja. V PREGLEDNICI 6 so predstavljene glavne ključne besede za Za opisnike kompetenc je bilo v različici DigComp 2.0 izbrano tehnično nevtral-vsako od področij, prikazano je tudi, kako so ravni povezane s prvotnimi tremi ravnmi. no poimenovanje »digitalnih tehnologij«, tako da ni bilo potrebno navajanje točno Napredek pri pridobivanju kompetentnosti na treh različnih področjih bi lahko pona- določenih tehnologij, programske opreme ali aplikacij, uporabljen je bil tudi splošni zorili s trditvijo, da si je državljan na 2. ravni sposoben zapomniti preprosto nalogo, ki izraz »digitalno okolje« za opis ozadja digitalnih dejavnosti. S temi izrazi naj bi zajeli se nanaša na kompetenco, in jo izvesti ob podpori nekoga, ki ima to kompetenco že ne le uporabo osebnih računalnikov (npr. namiznih ali prenosnih), temveč tudi drugih pridobljeno, in torej za izvedbo naloge potrebuje pomoč; državljan, ki doseže 5. raven, ročnih naprav (npr. pametnih telefonov, prenosnih naprav, povezljivih z mobilnimi om-pa že zna uporabiti znanje, opravljati različne naloge in reševati probleme ter tudi režji), igralnih konzol in drugih medijskih predvajalnikov ali bralnikov e-knjig, ki so po nuditi podporo drugim pri opravljanju nalog ali reševanju problemov. 71 A1. METODOLOGIJA, NA KATERI SLONI OKVIR DIGCOMP IN NJEGOVE POSODOBITVE Vsak opisnik ravni vsebuje znanje, spretnosti in stališča. Skupaj to pomeni 168 • Primeri za vseh osem ravni so podani le pri prvi kompetenci (1.1). opisnikov (8 x 21 učnih dosežkov). Leta 2017 smo si s spletno validacijsko raziskavo • Pri drugih kompetencah je podan le po en primer za vsako raven in področje pomagali pri strokovnem pregledu prve različice ravni in pri oblikovanju končne ra- uporabe. zličice, ki je bila izdana leta 2017 (Carretero, Vuorikari, Punie, 2017). • PRIMERI RABE so podani po »kaskadnem« sistemu. To pomeni, da je pri kompe- V različici 2.1 je bil posodobljen tudi 5. sklop okvira. 5. sklop vsebuje primere upotenci 1.2 podan primer uporabe za 1. raven, pri kompetenci 1.3 za 2. raven, pri rabe kompetenc v določene namene, v tem primeru v delovnem in šolskem okolju. kompetenci 2.1 za 3. raven itd. Tako je podano enako število ravni kompetentnosti Predstavljeni so na naslednji način: in enako število primerov za vse ravni. PREGLEDNICA 6: Glavne ključne besede, ki opisujejo ravni kompetentnosti 4 SPLOŠNE RAVNI Osnovna Srednja Visoka Mojstrska 8 OŽJE OPREDELJENIH RAVNI 1 2 3 4 5 6 7 8 ZAHTEVNOST Preprosto Preprosto Jasno Opravila Različna Izbira Reševanje Reševanje OPRAVIL opravilo opravilo opredeljena ter jasno opravila in najustreznejših kompleksnih kompleksnih in običajna opredeljeni problemi opravil problemov problemov opravila ter in neobičajni z omejenim s številnimi enostavni problemi številom rešitev prepletenimi problemi dejavniki SAMOSTOJNOST Ob podpori Samostojno Samostojno Samostojno Nudim podporo Prilagajam Vključujem se, Predlagati drugih in ob podpori in skladno drugim se drugim pri da prispevam k nove zamisli drugih, kadar s svojimi zahtevnejših strokovnosti in in postopke na je to potrebno potrebami opravilih usmerjam druge tem področju. KOGNITIVNA RAVEN Pomnjenje Pomnjenje Razumevanje Razumevanje Uporaba Vrednotenje Ustvarjanje Ustvarjanje A1. METODOLOGIJA, NA KATERI SLONI OKVIR DIGCOMP IN NJEGOVE POSODOBITVE 72 POSODOBITEV 2.2: PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ (4. SKLOP) Proces priprave posodobljenega okvirja DigComp 2.2 se je začel decembra 2020. Največ pozornosti smo posvetili primerom znanja, spretnosti in stališč, ki us- trezno predstavljajo vsako od 21 kompetenc DigComp (4. sklop). Izrazi so opredeljeni v OKVIRU 1. Posodobitev je potekala v tesnem sodelovanju z skup- nostjo deležnikov DigComp, strokovnjaki in širšim kro- gom uporabnikov, da bi se ohranil duh sograditve. S tem namenom je bila osnovana spletna strokovna skupnost DigComp (gl. POGLAVJE 3.6), ki ji gostovanje zagotavlja združenje All Digital, in je imela osrednjo vlogo pri usk- lajevanju procesa posodabljanja, izvedenega v osmih fazah (prikazanih na SLIKI 8). Najprej je bil decembra 2020 objavljen poziv prostovoljcem/sodelavcem, da se pridružijo Strokovni skupnosti DigComp, in sredi januarja 2021 je bil organiziran spletni uvodni dogodek (1. faza). Prva konkretna naloga je bila ustanovitev delovne skupine, ki se je posvetila: • novim in porajajočim se temam na digitalnem po- dročju: napačne in zavajajoče informacije; umetna inteligenca (UI); delo na daljavo, s podatki povezane spretnosti in upodatkovanje digitalnih storitev; pri- hajajoče tehnologije, npr. navidezna resničnost, so- cialna robotika, internet stvari, zelene IKT spretnosti; • bolj »uveljavljenim« temam na digitalnem področju, ki so pomembne, a se jim DigComp 2.0 izrecno ne posveča, npr. e-trgovini, in različnim vidikom podat- kovne pismenosti. SLIKA 8: Postopek nastajanja posodobljene različice DigComp 2.2 73 A1. METODOLOGIJA, NA KATERI SLONI OKVIR DIGCOMP IN NJEGOVE POSODOBITVE Skupaj je bilo ustanovljenih 12 delovnih skupin, v vsaki je sodelovalo 16–64 ljudi, večina sočasno v več skupinah: OKVIR 4: Primer rezultatov 2. faze: seznam novih, porajajočih ali razvijajočih se potreb po sposobnosti državljanov, da obvladajo digitalne tehnologije, npr. 1. Informacijska pismenost razvijajoče se področje umetne inteligence, ki prej ni bilo vključeno v DigComp. 2. Podatkovna pismenost 3. Umetna inteligenca A. Potrebe (ki trenutno niso vključene) po digitalnih kompetencah državljanov 4. Internet stvari Potreba 1: Državljani se morajo zavedati, da se v današnjih družbah UI uporablja na različne načine in da lahko vpliva na različne vidike njihovih življenj. 5. Programiranje • Znanje: Umetna inteligenca je tehnologija, ki se uporablja na različnih področ- 6. Zasebnost in osebni podatki jih, od industrije do prostega časa, npr. v medicini, bančništvu, vozilih, ki sama 7. Varnost in zaščita parkirajo, priporočilih za izbor glasbe. Pogosto se uporablja tudi v digitalnih okoljih, npr. pri spletnem iskanju, priporočilih strankam, digitalnih pomočnikih in digi-8. Transakcijske storitve za potrošnike talnih napravah, kot so npr. kamere prenosnih telefonov. 9. Ustvarjanje multimedijskih/družbenomedijskih vsebin Potreba 2: Državljani bi morali znati uporabljati vsakodnevne tehnologije, katerih 10. Skrb za okolje delovanje krmili UI. • Spretnosti: npr. uporaba prepoznavanja glasu za sporazumevanje s Siri, Alexo; upo-11. Delo na daljavo raba avtomatskih odgovorov, kakršni se že uporabljajo pri e-pošti, npr. »V redu, 12. Digitalna dostopnost hvala!«; funkcija za prepoznavanje obrazov v programski opremi za obdelavo slik, Naloga delovnih skupin v 2. fazi procesa je bila najprej opredeliti potrebe po novih nameščeni na telefonu, ki na slikah samodejno prepozna nekatere znane obraze. digitalnih kompetencah državljanov zaradi novosti v digitalnem svetu in nato pripra- Potreba 3: Državljani bi se morali zavedati, da številni sistemi UI spremljajo podatke viti začetne predloge primerov ustreznega znanja, spretnosti in stališč (ZSS), ki ustreza-o njihovih dejavnostih na spletu, da bi se izboljšale storitve ali da bi se vplivalo na jo tem potrebam. Pri ugotavljanju potreb in izbiri primerov si je bilo treba pomagati vedenje uporabnikov. s širokim, a ne preveč poglobljenim pregledom strokovne in druge literature; učnimi • Stališča: npr. Kritičen odnos nam omogoča, da opazimo priložnosti in presodimo cilji in vsebinami predmetov v gradivih za usposabljanje; učnimi načrti ter drugimi o tveganjih, denimo na področjih, ki so namenjena varovanju zasebnosti in za- izobraževalnimi viri in viri informacij; analizami pomembnih dokumentov politik (npr. gotavljanju varnosti državljanov. Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027). B. Kje se te potrebe umeščajo v okvir DigComp? Rezultat 2. faze je bil seznam potreb in ustreznih primerov ZSS za digitalne kompe- Teme, kakršne so bile podrobneje predstavljene zgoraj, so po navadi lahko aktualne tence državljanov, skupaj s predlogi, kje jih je mogoče umestiti v okvir DigComp (gl. pri kompetencah DigComp. V okviru 2. faze vas prosimo, da označite potrebe, ki po vašem mnenju niso povezane z 21 že opredeljenimi kompetencami. OKVIR 4 s potrebami in primeri, ki se navezujejo na UI). A1. METODOLOGIJA, NA KATERI SLONI OKVIR DIGCOMP IN NJEGOVE POSODOBITVE 74 Od marca 2021 sta bila pregled in preverjanje nabora potreb organizirana v delovnih skupinah (3. faza). Konkretneje je to pomenilo, da so bile potrebe, ki so bile opredel-OKVIR 5: Sodelovanje organizacij na uvodni delavnici leta 2021 jene v 2. fazi, zdaj pripisane vsaki od 21 kompetenc iz okvira DigComp in da je bilo opravljeno konkretnejše delo opredelitve primerov znanja, spretnosti in stališč. Ker Organizacija združenih narodov naj bi se v okviru te naloge premaknili od splošno opredeljenih potreb k upoštevanju • Univerzitetni inštitut za napredne raziskave na področju trajnostne na- konceptualnega referenčnega modela, je bilo od te faze naprej nekaj delovnih skupin ravnanosti (University Institute for the Advanced Study of Sustainability) združenih. Skupina za umetno inteligenco je bila denimo združena s skupino, ki se je • Agencija Združenih narodov za umetno inteligenco (UN agency on Ar- ukvarjala internetom stvari (IoT), podatkovno pismenostjo, programiranjem in ose- tificial Intelligence) • Unicef, projekt UI za otroke bnimi podatki, da je bil omogočen boljši pregled nad razvojem razmer. Združeni sta bili tudi skupini za informacijsko in medijsko pismenost. To je bilo ključnega pomena Svetovna banka za opredelitev novih primerov znanja, spretnosti in stališč na teh novih področjih in • Skupina EdTech • Digitalno gospodarstvo za Afriko (Digital Economy for Africa) je olajšalo ugotavljanje, v okviru katerih kompetenc DigComp bi bili lahko ti primeri predstavljeni. Po drugi strani so v tej fazi nekatere delovne skupine dobile nalogo, naj Unesco • Enota za medijsko in informacijsko pismenost (Media and Information bo njihov pristop zelo horizontalen, npr. pri temah dostopnost, delo na daljavo in po-literacy Unit) datkovna pismenost se je izkazalo, da se nanašajo na vseh 21 kompetenc DigComp. • Enota za tehnologijo in umetno inteligenco (Technology and Artificial V 2. in 3. fazi je bila, poleg tega da je omogočila gostovanje delovnim skupinam, Intelligence in Education unit) strokovna skupnost (CoP) uporabljena za tematske spletne seminarje, na ka- Visokošolske organizacije terih so delovne skupine obravnavale svoje teme, zato se je lahko širša javnost vklju- • Université Paris-Sorbonne nouvelle čila v razprave in bolje sledila postopku posodabljanja. To je bilo pomembno zato, • London School of Economics da je ostal proces odprt in pregleden, tistim, ki so se pridružili strokovni skupnosti v • University College London poznejših fazah, pa je bil tudi olajšan dostop do delovnih skupin. Zlasti v 3. fazi, ko se Agencije Evropske unije je konceptualno delo okrepilo, je jedrna skupina zelo predanih strokovnjakov na tem • Evropska fundacija za usposabljanje (Education and Training Founda- področju opravila večino dela (za podrobnosti gl. Zahvalo). Vodjem delovnih skupin je tion, ETF) • Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (European Union Intel- bila v podporo ponujena manjša dotacija. lectual Property Office, EUIPO) Sprva je bilo mišljeno, da bi bili člani CoP šest mesecev udeleženi v procesu soustvar-Evropska komisija janja v 2. in 3. fazi, potem pa spet pozneje v postopku validacije (6. faza). Medtem • Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo (Direc- naj bi osebje JRC z majhnim številom strokovnjakov svoje delo posvetilo oblikovanju torate General for Education, Youth, Sport and Culture) izjav, kar je npr. zahtevalo uporabo ustreznih glagolov (4. faza). A v resnici so delovne • Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje skupine napredovale in izvrševale svoje naloge različno hitro, nekateri člani delovnih (Directorate General for Employment, Social Affairs & Inclusion) skupin pa so svoje delo nadaljevali skozi celotno 4. fazo in so poleti 2021 oblikovali Skupno raziskovalno središče (Joint Research Centre) in dopolnjevali izjave. 75 A1. METODOLOGIJA, NA KATERI SLONI OKVIR DIGCOMP IN NJEGOVE POSODOBITVE Pomemben del 4. faze je bil tudi »stresni test«, ki so mu podvrgli primernost takratnega konceptualnega referenčnega modela (tj. 21 kompetenc na petih področjih). Tako naj bi ugotovili, ali bi rezultate 3. faze (tj. nove potrebe) še vedno lahko vključili v obstoječi konceptualni referenčni model ali bi morali model spremeniti (npr. dodati nove kompetence ali področja kompetenc oziroma nekatere združiti ali izbrisati). Ker je bila posodobitev DigComp 2.2 namenjena le pripravi novih primerov ZSS, bi spreminjanje konceptualnega modela presegalo zastavljeni obseg nalog (več o različicah okvira DigComp in načinu njihovega številčenja si lahko preberete na str. 68). Smo pa v tem Izbor primerov DigComp 2.2 procesu dobili dobre informacije o tem, katere spremembe bi utegnile biti potrebne v prihodnjih posodobitvah. Ker je okvir DigComp pridobil mednarodno veljavo (npr. v publikacijah Unesca, UNICE- FA, Svetovne banke, gl. POGLAVJE 4.1) in je komplementaren z Unescovim Okvirom medijske in informacijske pismenosti, je bilo pomembno k soustvarjalnemu procesu pritegniti še druge mednarodne organizacije (5. faza). Tako je bila 22. sep- tembra 2021 organizirana mednarodna delavnica, ki so se je udeležili predstavniki drugih mednarodnih institucij in visokošolskih organizacij (gl. OKVIR 5). Cilj je bila razprava o obsegu aktivnosti pri pripravi posodobljene različice DigComp 2.2: • Ali nove izjave v DigComp 2.2 pokrivajo teme, ki jim tudi vaša organizacija pri- pisuje velik pomen? Seznam generičnih primerov Seznam sistemov UI • Ali se te nove teme kažejo kot strateške tudi na globalni ravni? Končni Javna validacija Dodatek UI seznam • Kako lahko okvir DigComp 2.2 prispeva h globalnemu spoprijemanju z izzivom digitalnih spretnosti državljanov? Javna spletna validacija novih primerov ZSS (6. faza) je potekala 6 tednov med 9. novembrom in 22. decembrom 2021 z uporabo spletnega orodja EU Survey. Skupaj je bilo v javno validacijo vključenih 373 primerov (SLIKA 9). Vprašanja v anketi so bila osredotočena na ustreznost primerov za okvir DigComp in njihovo razumljivost. Za vsako od 21 kompetenc DigComp je bila opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih približno 20 primerov ZSS. Opravljene so bile tudi tematske raziskave o interakcijah državljanov s sistemi UI (4 deli) in delu na daljavo. SLIKA 9: Izbor primerov DigComp 2.2 A1. METODOLOGIJA, NA KATERI SLONI OKVIR DIGCOMP IN NJEGOVE POSODOBITVE 76 Skupaj je bilo prejetih 447 odgovorov, pri čemer je bil prag postavljen pri najmanj 15 PREGLEDNICA 7: Javna spletna validacija: struktura rezultatov odgovorih za vsako od kompetenc (PREGLEDNICA 7). Večino odgovorov so posredo- vali predstavniki organizacij (231), druge pa so poslali posamezni strokovnjaki (170) Število odgovorov Kdo je poslal odgovore? in učeči se (46). Kar zadeva organizacije, je največ odgovorov prišlo iz organizacij, 231 Predstavniki organizacij ki delujejo na področju izobraževanja in usposabljanja (25 %), sledile pa so vladne organizacije (17 %) in druge (17 %). Zaposleni v visokošolskih organizacijah so po- slali 14 % odgovorov, 10 % so jih poslali zaposleni v mednarodnih organizacijah, 170 Posamezni strokovnjaki nadaljnjih 10 % pa izvajalci usposabljanj (številke so zaokrožene). Osem odstotkov anketirancev ni želelo razkriti svoje organizacije. 42 Drugi Na splošno je bil namen vprašanja o ustreznosti pomoč pri razvrščanju primerov na temelju javnega mnenja (dobljeni odgovori so bili samo informativne narave), pri 4 Učeči se čemer je vprašanje o razumljivosti pomagalo pri strokovnem pregledu primerov, nji- hove sintakse in uporabljenih izrazov. Med tem postopkom je bila razvrstitev primerov 447 Skupno število odgovorov glede na njihovo ustreznost uporabljena kot usmeritev za pripravo »končnega sezna- ma«, vendar je v nekaterih primerih obveljala uredniška presoja. Na splošno je javna 25 % Institucije za izobraževanje in usposabljanje validacija pomagala izločiti približno 30 % primerov (SLIKA 9). Posebna obravnava je bila namenjena seznamu primerov interakcije državljanov s sistemi UI. Odločeno 17 % Vladne organizacije je bilo, da bo večina vključena v poseben dodatek, da bi bilo na voljo več primerov s tega novega področja. 17 % Drugo Nazadnje še dodajamo, da ni bilo nedvoumnih usmeritev glede končnega števila prime- rov na kompetenco. Na splošno je bil postavljen cilj približno 15–20 primerov. Poleg 14 % Visokošolske organizacije tega je lahko razmerje med številom primerov znanja, spretnosti in stališč različno, saj je pri nekaterih kompetencah prišlo bolj do izraza znanje, pri drugih spretnosti itd. 10 % Mednarodne organizacije 8 % Brez odgovora 5 % Komercialni izvajalci usposabljanj 5 % Nekomercialni izvajalci usposabljanj 77 A2. INTERAKCIJA MED DRŽAVLJANI IN SISTEMI UMETNE INTELIGENCE (UI) OKVIR 6: Kaj se pričakuje od državljanov, Glavna avtorja: Riina Vuorikari, Wayne Holmes kadar so v interakciji s sistemi UI Da bi državljani pri uporabi nove in razvijajoče se tehnologije do nje ohranjali kritično distanco, zaupali v svoje ravnanje in znali skrbeti za svojo varnost, Med posodabljanjem okvira na področju interakcije med potrebujejo osnovno razumevanje tovrstnih orodij in tehnologij (DEAP2). državljani in sistemi UI so bile zbrane naslednje zahteve Okrepljena zavest bo tudi povečala občutljivost za morebitna vprašanja, povezana z oz. pričakovanja: varstvom podatkov in zasebnostjo, etiko, pravicami otrok in pristranskostjo – vključno z dostopnostjo, neenako obravnavo ljudi glede na spol in oviranost. Posodobljena ZNANJE različica DigComp 2.2 se ne osredotoča toliko na samo poznavanje umetne inteligence, • Zavedanje, za kaj lahko uporabimo sisteme UI in za kaj jih ne moremo. temveč se bolj posveča interakciji med državljani in sistemi UI. • Razumevanje koristi, omejitev in Rezultat procesa soustvarjanja posodobljenega okvira DigComp 2.2 je seznam več kot 80 primerov znanja, izzivov, povezanih s sistemi UI. spretnosti in stališč, ki se navezujejo na interakcijo med državljani in sistemi UI (za več o tem procesu gl. SLIKO 9). 35 jih je v 4. sklop vključenih tako, da je za vsako od področij kompetenc podanih več primerov, ki ponazarjajo SPRETNOSTI različne vidike, na katere morajo biti državljani pozorni pri svoji interakciji s sistemi UI. Izbor je bil opravljen na • Sposobnost, da kot končni temelju povratnih informacij, zbranih v postopku javne validacije. uporabnik uporabljaš sisteme UI, si z njimi v interakciji in jim Tako je nastal poseben dodatek, ki obravnava to tematiko. Vključuje 73 primerov, ki so bili dopolnjeni glede na daješ povratne informacije. povratne informacije, pridobljene z javno validacijo. V tem dodatku so za lažje branje primeri tematsko razvrščeni • Oblikovanje, nadzorovanje in v skupine. Pri vsakem primeru je kompetenca dobila ustrezno številko. To je lahko v pomoč pripravljavcem učnih prilagajanje sistemov UI (npr. programov in izvajalcem usposabljanja, da dobijo navdih pri posodabljanju svojih vsebin na področju novih pisanje na novo ali popravljanje). in nastajajočih tehnologij. Spodaj predstavljeni seznam primerov ni predviden za uporabo kot že izdelan učni program za podajanje vsebin o UI kot taki. Ti primeri so sicer podani za kompetence, zajete v konceptualnem STALIŠČA referenčnem modelu, vendar ne vključujejo tem, ki bi lahko veljale za najosnovnejše pri snovanju učnih načrtov • Človeško delovanje in nadzor ali programov usposabljanja o UI in nastajajočih tehnologijah (npr. kaj je UI, razvoj UI skozi čas, • Kritičen, a odprt odnos različne vrste UI). • Etični vidiki uporabe A. Za kaj lahko uporabimo sisteme UI in za kaj jih ne moremo? B. Kako delujejo sistemi UI? Rdeča pika označuje C. Pri interakciji s sistemi UI primere, vključene v DigComp 2.2 D. Izzivi in etična vprašanja, ki se nanašajo na UI E. Stališča, povezana s človeškim delovanjem in nadzorom A2. INTERAKCIJA MED DRŽAVLJANI IN SISTEMI UMETNE INTELIGENCE (UI) 78 A. ZA KAJ LAHKO UPORABINO SISTEME UI IN ZA KAJ JIH NE MOREMO? Iz navedenih primerov izhaja, kaj se pričakuje od državljana, če naj bi do sistemov UI, s UI 08. Zavedam se, da nekateri sistemi UI omogočajo interakcijo s stroji, ki je podobna katerimi prihaja v stik, ohranjal kritično distanco, zaupal v svoje ravnanje in znal skrbeti sporazumevanju med ljudmi (npr. klepetalni roboti v okviru storitev za stranke). (2.1) za svojo varnost: UI 09. Zavedam se, da nekateri sistemi UI lahko na temelju vsebin, ki jih uporabniki deli-UI 01. ● Prepoznam področja, kjer je lahko UI koristna za različne vidike vsakodnevne-jo na spletu (npr. v družbenih medijih), samodejno zaznajo njihovo razpoloženje ga življenja. V zdravstvu lahko denimo prispeva k zgodnjemu diagnosticiranju, v in čustveno stanje, vendar te zaznave niso vedno pravilne in je njihova uporaba kmetijstvu je uporabna za zaznavanje širjenja škodljivcev. (2.3) lahko sporna. (2.5) UI 02. Prepoznam lahko nekaj primerov sistemov UI: priporočevalce proizvodov (npr. na UI 10. Zavedam se, da so nekateri sistemi UI razviti za podporo pri poučevanju in us-spletnih mestih za nakupovanje), prepoznavanje glasu (npr. navidezni pomočni- posabljanju ljudi (npr. da opravljajo naloge pri izobraževanju, na delovnem mestu ki), prepoznavanje slik (npr. za prepoznavanje tumorjev na rentgenskih posnet- ali pri ukvarjanju s športom). (5.4) kih) in prepoznavanje obrazov (npr. nadzorni sistemi). (5.2) UI 11. Zavedam se, da lahko digitalne tehnologije (tudi tiste, ki jih poganja UI) prispe-UI 03. ● Zavedam se, da iskalniki, družbeni mediji in vsebinske platforme pogosto upo-vajo k boljši energetski učinkovitosti (doma npr. spremljajo potrebe po ogrevanju, rabljajo algoritme UI za ustvarjanje odzivov, ki so prilagojeni posameznemu da bi bilo delovanje sistema čim učinkovitejše). (4.3) uporabniku (npr. uporabniki nenehno videvajo podobne rezultate ali vsebine). Za UI 12. Zavedam se, da je UI vključena v številne druge tehnologije (npr. internet stvari to se pogosto uporablja izraz »personalizacija«. (1.1) (IoT), veriženje blokov, navidezna resničnost). (5.2) UI 04. ● Zavedam se, da sistemi UI zbirajo in obdelujejo najrazličnejše podatke o upo-UI 13. Zavedam se, da mora biti pri mnogih sistemih UI uporabljena kombinacija ra- rabnikih (npr. osebne, vedenjske in kontekstualne podatke), da ustvarijo uporab- zličnih tehnik UI, če naj bi uspešno delovale v resničnem svetu (npr. navidezni niške profile, ki so potem uporabljeni npr. pri napovedovanju, kaj bi si uporab- posrednik bi si lahko v primeru negotovosti, kaj priporočiti uporabniku, z obdelavo nik lahko želel ogledati ali kaj bi želel početi (npr. ponudijo oglase, priporočila, naravnega jezika pomagal pri razumevanju in razlagi ukazov). (5.2) storitve). (2.6) UI 14. Zavedam se, da UI ni vgrajena v vse digitalne tehnologije (npr. v sistemih GPS se UI 05. ● Zavedam se, da so lahko sistemi UI uporabljeni za samodejno ustvarjanje digi-UI ne uporablja za določanje lokacije, lahko pa se uporabi za izračun poti). (5.2) talnih vsebin (npr. besedil, novic, esejev, tvitov, glasbe, slik) z uporabo obstoječih digitalnih vsebin kot njihovih virov. Takšne vsebine je včasih težko ločiti od tistih, B. KAKO DELUJEJO SISTEMI UI? ki jih ustvarijo ljudje. (3.1) UI 06. Zavedam se, da je v novičarskih medijih in novinarstvu lahko UI denimo upora- UI 15. Zavedam se, da se za razvrščanje rezultatov iskanja, tokov dejavnosti na bljena za ustvarjanje novičarskih zgodb in da tudi širi zgodbe, ki so osnovane na družbenih medijih in priporočil vsebin pogosto uporabljajo algoritmi UI (pravila spletnem vedenju uporabnikov. (3.1) programske opreme, ki jih upoštevajo računalniki) in modeli (poenostavljene UI 07. Zavedam se, da lahko sistemi UI pomagajo uporabniku pri urejanju in obdelavi ponazoritve stvarnosti). (1.1) digitalnih vsebin (npr. programska oprema za urejanje fotografij včasih uporablja UI 16. Zavedam se, da sistemi UI uporabljajo statistične podatke in algoritme za ob- UI za umetno postaranje obrazov, nekatere aplikacije za urejanje besedil pa s delavo (analiziranje) podatkov in generiranje rezultatov (npr. predvidijo, kateri pomočjo UI uporabnikom predlagajo izbiro besed, stavkov in odstavkov. (3.2) video bi si uporabnik morda želel ogledati). (1.3) 79 A2. INTERAKCIJA MED DRŽAVLJANI IN SISTEMI UMETNE INTELIGENCE (UI) UI 17. ● Zavedam se, da tipala, ki se uporabljajo v številnih digitalnih tehnologijah in UI 24. Zavedam se, da obstaja glede UI veliko mitov in pretiranih trditev in da se je aplikacijah (npr. kamere, ki prepoznavajo obrazno mimiko, navidezni pomočni-treba o njej temeljiteje poučiti, če jo želimo bolje razumeti. (5.4) ki, nosljive tehnologije, prenosni telefoni, pametne naprave), ustvarjajo velike UI 25. ● Vem, da UI sama po sebi ni ne dobra ne slaba. O tem, ali je delovanje sistekoličine podatkov, med njimi tudi osebnih, ki jih je mogoče uporabiti za strojno mov UI za družbo koristno ali škodljivo, odloča to, kako je sistem UI zasnovan učenje sistemov UI. (1.3) in kako se uporablja, kdo ga uporablja in s kakšnim namenom. (2.3) UI 18. Zavedam se, da lahko sistemi UI za združevanje različnih virov podatkov upora-UI 26. Vem, da tega, kar sistemi UI opravijo z lahkoto (npr. prepoznajo vzorce v velikan-bljajo identifikatorje osebnega sledenja, povezane z digitalno identiteto osebe (npr. ski količini podatkov), ljudje nismo sposobni opraviti; po drugi strani marsičesa, pametne naprave, nosljiva tehnologija, naprave IoT, digitalna okolja). Na podlagi kar z lahkoto opravimo ljudje (npr. razumemo in upoštevamo človeške vred- podatkov o lokaciji in uporabniškem profilu, ki jih je mogoče razbrati s prenosnega note in se odločamo glede svojih dejanj), sistemi UI niso sposobni opraviti. (5.2) telefona, lahko zaslon osebi, ki stoji pred njim, ponudi prilagojene oglase. (2.6) UI 27. Zavedam se, da so orodja UI, ki so bila razvita za ustvarjanje slik, besedil in glasbe, odvisna od ljudi (ki npr. nastavijo osnovne parametre in določijo pričako-Kaj je UI? vane rezultate), medtem ko lahko ljudje s pomočjo orodij UI povečamo svojo Zavedam se, da »se UI nanaša na strojno vodene sisteme, ki so ob upoštevanju ciljev, ustvarjalnost. (5.3) ki jih določijo ljudje, sposobni napovedovati, priporočati ali sprejemati odločitve, s UI 28. Zavedam se, da večina sistemov UI obdeluje podatke centralno (ali ‘v oblaku’), čimer vplivajo na resnična ali navidezna okolja. Sistemi UI se z nami sporazumevajo nekateri pa obdelavo porazdelijo med več naprav (‘porazdeljena UI’) ali pa ob- ter posredno ali neposredno vplivajo na naše okolje. Pogosto je videti, da delujejo sa-delujejo podatke kar na sami napravi (npr. prenosnem telefonu) (‘robna UI’). (1.3) mostojno, svoje vedenje pa lahko prilagajajo tako, da se sproti učijo.« (UNICEF, 2021) UI 19. ● Zavedam se, da je UI proizvod človeške inteligence in odločanja (tj. ljudje C. PRI INTERAKCIJI S SISTEMI UI izberejo, prečistijo in zakodirajo podatke, napišejo algoritme, učijo modele ter prikaz rezultatov uskladijo s človeškimi vrednotami), zato ne obstaja neodvisno od ljudi. (5.1) Iskanje informacij UI 20. Zavedam se, da danes z izrazom UI po navadi označujemo strojno učenje, kar UI 29. ● Kadar uporabljam pogovorne vmesnike ali pametne zvočnike (npr. Siri, Al- je le ena od oblik UI. Strojno učenje se od drugih oblik UI (npr. UI, ki temelji na exa, Cortana, Google Assistant), znam oblikovati iskalne poizvedbe, da pridem pravilih, in Bayesova omrežja) razlikuje po tem, da so zanj potrebne velikanske do želenega rezultata, in se pri tem zavedam, da mora biti poizvedba ned- količine podatkov. (5.1) voumna in jasno izgovorjena, da se lahko sistem ustrezno odzove. (1.1) UI 21. Zavedam se, da nekatere algoritme in modele UI ustvarijo ljudje, druge pa UI 30. ● Zavedam se, da nekateri algoritmi UI lahko okrepijo obstoječa stališča v digi-samodejno ustvarijo sistemi UI (pri »učenju« UI se npr. uporabljajo velikanske talnih okoljih, tako da ustvarijo »odmevne komore« ali »internetne mehurčke« količine podatkov). (3.4) (npr. kadar je tok v družbenem mediju bolj naklonjen določenemu političnemu UI 22. Zavedam se, da čeprav UI pogosto pripisujemo človeško podobo ali fizični ob- prepričanju, lahko dodatna priporočila to prepričanje okrepijo, ne da bi ga stoj, (kot denimo pri humanoidnih robotih) je večina UI pravzaprav programska izpostavili nasprotnim argumentom). (1.2) oprema in je torej uporabniki ne vidijo. (5.4) UI 31. ● Pretehtam koristi in slabosti uporabe iskalnikov, ki jih poganja UI (sicer lahko UI 23. ● Zavedam se, da je UI področje, ki se nenehno razvija in katerega prihodnji uporabnikom pomagajo najti želene informacije, vendar lahko ogrozijo varnost razvoj in vpliv sta še zelo nejasna. (5.4) ali osebne podatke ali pa uporabnika izpostavijo komercialnim interesom). (1.1) A2. INTERAKCIJA MED DRŽAVLJANI IN SISTEMI UMETNE INTELIGENCE (UI) 80 Uporaba sistemov UI in aplikacij Posvečanje pozornosti zasebnosti in osebnim podatkom UI 32. ● Odprt sem za sisteme UI, ki so v podporo ljudem pri sprejemanju z infor- UI 39. ● Vem, da je obdelava osebnih podatkov podvržena lokalnim predpisom, kot je macijami podkrepljenih odločitev skladno z njihovimi cilji (npr. aktivno odločan- npr. Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR) (npr. glasovno sporazume- je, ali upoštevati priporočilo ali ne). (2.1) vanje z navideznim pomočnikom skladno z GDPR spada med osebne podatke UI 33. ● Sposoben sem komunicirati s sistemom UI in mu posredovati povratne infor-in lahko uporabnike izpostavi določenim tveganjem, povezanim z varstvom macije (npr. dajanje ocen v vlogi uporabnika in všečkanje, označevanje splet- podatkov, zasebnostjo in varnostjo). (4.2) nih vsebin), da vplivam na njegova prihodnja priporočila (npr. da dobim več UI 40. ● Pretehtam prednosti in tveganja, ki jih prinaša uporaba biometričnih metod priporočil glede podobnih filmov, ki sem jih kot uporabnik že kdaj prej všečkal). preverjanja istovetnosti (npr. prstni odtisi, fotografije obraza), saj lahko nehote (2.1) vplivajo na varnost. V primeru uhajanja ali nezakonite pridobitve biometričnih UI 34. Vem, da lahko neodzivanju na vsebino, ki jo predlaga (npr. na toku dejavnosti), informacij so te ogrožene in lahko pride do zlorab identitete. (4.1) sistem UI včasih pripiše pomen (npr. da uporabnika določena vsebina ne za- UI 41. Zavedam se, da lahko sistemi UI, ki uporabljajo osebne podatke uporabnikov nima). ( (npr. glasovni pomočniki, klepetalni roboti), te podatke zbirajo in obdelujejo bolj, 2.1) kot je nujno potrebno. To bi veljalo za ‘nesorazmerno’ in bi pomenilo kršitev UI 35. ● Spreminjati znam uporabniške konfiguracije (npr. aplikacije, programsko načela sorazmernosti, ki je opredeljeno v GDPR. (4.2) opremo, digitalne platforme), da bi omogočil, preprečil ali spremenil sledenje, UI 42. Preden se odločim za uporabo navideznih pomočnikov (npr. Siri, Alexa, Cortana, zbiranje ali analiziranje podatkov, ki ga izvaja UI (npr. neodobritev sledenja Google Assistant) ali naprav interneta stvari (IoT), ki jih poganja UI, pretehtam uporabnikovi lokaciji na prenosnem telefonu). (2.6) prednosti in tveganja, saj lahko razkrijejo vsakdanje navade in opravila ter UI 36. ● Vem, kako in kdaj uporabiti storitve strojnega prevajanja (npr. Google Trans-zasebne pogovore. (2.6) late, DeepL) in aplikacije za simultano tolmačenje (npr. iTranslate), da si omo- UI 43. ● Pretehtam koristi in tveganja, preden tretjim osebam dovolim obdelavo svo- gočim grobo razumevanje dokumenta ali pogovora. Vem pa tudi, da je včasih jih osebnih podatkov (npr. zavedam se, da bi glasovni pomočnik na pametnem potreben natančnejši prevod, če tako narekuje vsebina (npr. na področju zdra- telefonu, ki ga uporabljam za dajanje ukazov robotskemu sesalniku, tretjim vstva, trgovine ali diplomacije). (5.2) osebam (podjetjem, vladnim službam, storilcem kibernetskih kaznivih dejanj) UI 37. ● Zavedam se, da tehnologija, ki deluje na temelju prepoznavanja govora in lahko omogočil dostop do mojih podatkov). (4.2) jo poganja UI, omogoča uporabo govornih ukazov, ki lahko izboljšajo dostop- UI 44. ● Prepoznam pozitivne in negativne posledice uporabe digitalnih tehnologij, nost digitalnih orodij in naprav (npr. za osebe z omejeno gibljivostjo, omejenimi ki jih poganja UI, za delo s podatki (zbiranje, kodiranje in obdelave), zlasti ose- kognitivnimi zmožnostmi, slabovidne, osebe z jezikovnimi ali učnimi težavami), bnimi. (2.6) vendar za jezike z manjšim številom govorcev te aplikacije pogosto niso na UI 45. ● Zavedam se, da se vse, kar kdo javno deli na spletu (npr. slike, videopos- voljo ali pa slabše delujejo, ker so iz tržnih razlogov v slabšem položaju). (5.2) netke, zvoke) lahko uporabi za strojno učenje sistemov UI. Gospodarske družbe, UI 38. ● V svoje delo znam vključiti digitalne vsebine, urejene/predelane z uporabo ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme za prepoznavanje obrazov s UI (tj. v svojo glasbeno kompozicijo vključiti melodije, ustvarjene z uporabo pomočjo sistemov UI, lahko denimo uporabijo osebne slike, ki jih delimo na UI). Takšna uporaba UI je lahko sporna, saj se ob tem porajajo vprašanja spletu (npr. družinske fotografije) za usposabljanje in izboljševanje sposobnosti glede vloge UI v umetnosti in npr. koga v teh primerih navesti kot avtorja. programske opreme, da samodejno prepozna osebe na drugih posnetkih, kar (3.2) morda ni zaželeno (npr. lahko gre za kršenje pravice do zasebnosti). (2.2) 81 A2. INTERAKCIJA MED DRŽAVLJANI IN SISTEMI UMETNE INTELIGENCE (UI) UI 46. Zavedam se, da lahko sistem UI med seboj povezuje različne dele navidezno povprečjih interakcij milijonov uporabnikov. Povedano drugače, sistemi UI lahko anonimnih informacij, kar lahko privede do deanonimizacije (npr. prepoznave predvidijo skupinsko vedenje, ne pa vedenja posameznikov, zato je lahko izraz določene osebe). (2.6) »personaliziran« zavajajoč. (1.2) UI 47. Pomagam lahko zmanjšati nevarnost kršenja varstva osebnih podatkov, tako UI 53. Zavedam se, da si EU prizadeva zagotoviti, da bi bili sistemi UI vredni zaupan-da svoje skrbi izrazim ustreznim organom, povezanim z uporabo sistemov UI, ja. Vendar niso vredni zaupanja vsi sistemi UI in zakonodaja EU ne ureja vseh ki zbirajo podatke, zlasti če obstaja sum, da prihaja do kršenja GDPR ali kadar sistemov UI, razvitih po svetu. (4.1) podjetje ne dovoli dostopa do informacij. (4.2) UI 54. Zavedam se, da je lahko vprašanje lastništva osebnih podatkov v sistemih UI sporno (npr. podatki, ki jih ustvarijo uporabniki družbenih medijev ali učeči se, ki uporabljajo sisteme UI v učilnicah). Poslovni modeli številnih gospodarskih D. IZZIVI IN ETIČNA VPRAŠANJA, KI SE NANAŠAJO NA UI družb, ki razvijajo UI, so odvisni od tega, v kolikšni meri lahko te organizacije zbirajo in analizirajo tovrstne podatke. Po mnenju nekaterih so takšni osebni Izzivi podatki last osebe, ki jih je ustvarila (tako kot vsa druga avtorsko zaščitena gradiva, npr. besedila, slike ali glasbe). (3.3) UI 48. ● Zavedam se, da algoritmi UI morda niso oblikovani tako, da nudijo le in- UI 55. Zavedam se, da sisteme UI po navadi razvijajo za uporabo v angleško govo- formacije, ki jih želijo pridobiti uporabniki; lahko tudi posredujejo poslovno ali rečih okoljih, kar pomeni, da lahko v neangleško govorečih okoljih delujejo manj politično sporočilo (npr. da bi spodbudili uporabnike, da ne zapustijo spletnega natančno. Na UI osnovani prevajalski sistemi denimo bolje prevajajo jezike z mesta, da si kaj določenega ogledajo ali kupijo, da delijo določena mnenja). več govorci (npr. iz angleščine v španščino) kot jezike, ki jih uporablja manj ljudi To ima lahko tudi negativne posledice (npr. poustvarjanje stereotipov, delitev (npr. iz slovenščine v finščino). (2.5) napačnih informacij). (1.2) AI 56. Zavedam se, da se z razvojem sistemov UI po večini ukvarjajo pripadniki ožje UI 49. ● Zavedam se, da so lahko podatki, od katerih je odvisna UI, včasih tudi pristran-opredeljenih skupin prebivalstva (npr. beli moški iz višjih socialno-ekonomskih ski. Če so, lahko uporaba UI to pristranskost samodejno ohranja in še poglobi. Re- slojev v bogatejših državah), kar lahko pomeni, da so sistemi, ki jih razvijajo, zultati iskanja o poklicu lahko denimo vključujejo stereotipe o moških in ženskih manj dovzetni za potrebe žensk, pripadnikov različnih etničnih manjšin, niž- delovnih mestih (npr. moški vozniki avtobusov, ženske prodajalke). (1.2) jih socialno-ekonomskih slojev, ljudi, ki potrebujejo digitalno dostopnost (npr. UI 50. ● Zavedam se, da algoritmi UI delujejo tako, da jih uporabniki po navadi ne oseb s posebnimi potrebami) ali državljanov, ki so po poreklu iz držav z nižjim opazijo ali razumejo zlahka. Za to se pogosto uporablja izraz odločevalska dohodkom. (2.5) »črna škatla«, ker je včasih nemogoče izslediti, kako in zakaj algoritem kaj predlaga ali napove. (1.1) Etika UI 51. ● Vem, da se izraz »globoki ponaredki« nanaša na slike, videoposnetke ali UI 57. ● Upoštevam etične posledice delovanja sistemov UI v njihovem celotnem zvočne posnetke, dogodke ali osebe, ki jih ustvari UI in niso resnični (npr. govori življenjskem ciklu: sem spadajo vplivi na okolje (posledice proizvodnje digital- politikov, obrazi slavnih oseb na pornografskih posnetkih). Včasih jih je nemo- nih naprav in storitev za okolje in družbo, npr. platformizacija dela in upora- goče ločiti od resničnih ljudi in dogodkov. (1.2) ba algoritmov pri upravljanju, kar lahko krši pravico do zasebnosti in pravice UI 52. Zavedam se, da so tako imenovani personalizirani iskalni rezultati (npr. delavcev; uporaba poceni delovne sile za označevanje slik, ki se uporabljajo za iskalnikov, družbenih medijev, vsebinskih platform) osnovani na vzorcih in učenje sistemov UI. (4.4) A2. INTERAKCIJA MED DRŽAVLJANI IN SISTEMI UMETNE INTELIGENCE (UI) 82 UI 58. ● Pripravljen sem razmisliti o etičnih vprašanjih, povezanih s sistemi UI (npr. UI 65. Pretehtam, koliko lahko uporaba sistemov UI izboljša kakovost komuniciranja v katerih okoliščinah, kot denimo pri določanju kazni za kazniva dejanja, ne bi med ljudmi (npr. uporaba odgovorov na e-pošto, ki jih ustvari UI, lahko vodi v smeli upoštevati priporočil UI brez vključenosti ljudi). (2.3) razčlovečenje interakcij). (2.4) UI 59. ● Zavedam se, da so določene dejavnosti (npr. strojno učenje na področju UI UI 66. Pripravljen sem sodelovati s projekti UI v dobro družbe, da se ustvarja vrednost in ustvarjanje kriptovalut, kot je denimo Bitcoin) postopki, ki zahtevajo veliko za druge (npr. deljenje podatkov, če je poskrbljeno za ustrezen nadzor. (2.2) virov v smislu zmogljivosti za obdelavo podatkov in računalniške zmoglji-UI 67. Pripravljen sem prispevati k izboljšavam s poročanjem o napakah, nevarnostih, vosti. Zato je lahko poraba energije velika, kar lahko znatno vpliva na okolje. pristranskosti ali napačnem razumevanju glede podatkov ali rezultatov (npr. (4.4) kadar se programska oprema za prepoznavanje slik uči le na slikah ljudi, ki UI 60. Zavedam se, da je z uporabo tehnologij, ki temeljijo na UI, mogoče nadomestiti pripadajo določenim skupinam). (1.3) delo nekaterih ljudi (npr. komuniciranje s strankami), kar lahko privede do izgu- UI 68. ● Odprt sem za sodelovanje v procesih skupnega snovanja in soustvarjanja be ali premeščanja delovnih mest, vendar se je mogoče z ustvarjanjem novih novih proizvodov in storitev na osnovi sistemov UI, namenjenega podpori in delovnih mest odzivati na nove potrebe. (2.4) krepitvi družbenega udejstvovanja državljanov. (5.3) UI 61. ● Pri razvoju ali uporabi sistemov UI upoštevam etiko (kamor med drugim UI 69. Pripravljen sem se udeleževati skupnih akcij pod vodstvom državljanov (npr. spadajo človekovo delovanje in nadzor, preglednost, nediskriminacija, dostop- prek kanalov za udeležbo državljanov, mnenjskih kampanj, volitev, aktivizma nost ter pristranskost in pravičnost) kot enega ključnih stebrov. (3.4) in zagovorništva), da se spodbudi spremembe storitev in proizvodov UI (npr. poslovni modeli, razvoj). (5.3) UI 70. Zavedam se, da je včasih najprimernejši način nadzora sistema UI (npr. da za- E. STALIŠČA, POVEZANA S ČLOVEŠKIM DELOVANJEM IN varujemo sebe in druge), da z njim nimamo interakcij ali da ga izklopimo. (5.1) NADZOROM UI 71. Zanima me eksperimentiranje z različnimi vrstami sistemov UI glede na ose- bne potrebe posameznika (npr. navidezni pomočniki, programska oprema za UI 62. ● Odprt sem za sisteme UI, ki so v podporo ljudem pri sprejemanju z infor- analiziranje slik, sistemi za prepoznavanje govora ali obrazov, samovozeči macijami podkrepljenih odločitev skladno z njihovimi cilji (npr. aktivno odločan- avtomobili, »utelešena« UI, kot so npr. roboti). (5.2) je, ali upoštevati priporočilo ali ne). (2.1) UI 72. ● Nagnjen sem k nenehnemu učenju in izobraževanju, rad sem informiran o UI 63. ● Zavedam se, da čeprav uporaba UI na številnih področjih po navadi ni spor- UI (npr. želim razumeti, kako delujejo algoritmi UI; razumeti, kako je lahko sa- na (npr. UI, ki pomaga pri blaženju podnebnih sprememb), je pogosto lahko modejno odločanje pristransko; razlikovati med realistično in nerealistično UI; in sporno to, da se UI neposredno sporazumeva z ljudmi in sprejema odločitve o razumeti razliko med ozko umetno inteligenco, tj. današnjo UI, ki je sposobna njihovih življenjih (npr. uporaba programske opreme za pregledovanje življen- opravljati ozko opredeljene naloge, npr. igranje iger, in umetno splošno inteli- jepisov v postopkih zaposlovanja ali pri ocenjevanju izpitov, ki lahko odloča o genco, tj. UI, ki presega človeško inteligenco, kar za zdaj še spada na področje dostopu do izobraževanja). (2.3) znanstvene fantastike). (5.4) UI 64. ● Vem, da imajo vsi državljani EU pravico do tega, da niso podvrženi povsem sa-UI 73. Odprt in radoveden sem glede današnjih nastajajočih tehnologij in aplikacij modejnemu odločanju (npr. če samodejni sistem zavrne prošnjo za posojilo, ima (npr. berem recenzije del o navidezni resničnosti, igranju iger, UI) in z drugimi stranka pravico zahtevati, da revizijo te odločitve opravi oseba). Gl. tukaj (2.3) namenoma razpravljam o njihovi uporabi. (5.4) 83 A3. PRIMERI DELA NA DALJAVO DnD 01. ● Z uporabo digitalnih orodij (npr. za poročanje in povzemanje, delitev za prevoz na delo in z dela) in slabosti (npr. pomanjkanje medosebnih stikov, zamisli, dajanje povratnih informacij in nasvetov, načrtovanje sestankov, zabrisane meje med delom in prostim časom). (4.3) sporočanje rokov) znam v nesočasnih načinih vzpostaviti učinkovito komu- DnD 09. Ustvariti si znam zdrav in ergonomično ustrezen prostor za delo ali študij nikacijo. (2.1) na daljavo, npr. mirno okolje, pravilen položaj stola, mize, tipkovnice, miške, DnD 02. ● Uporabljati znam digitalna orodja za neformalno komuniciranje s sodelav- zaslona(ov), ustrezna osvetlitev ter razporeditev odmorov in prostega časa. ci, da gradim in ohranjam socialne odnose (npr. sodelujem v pogovorih, po- (4.3) dobnih tistim, ki potekajo v živo med odmori). (2.1) DnD 10. Uporabljati znam digitalna orodja za upravljanje delovnega časa pri delu na DnD 03. ● Deliti in pokazati znam informacije z naprave nekoga (npr. pokazati dia-daljavo, npr. z uporabo metod in orodij za osebno produktivnost; z učinkovito grame s prenosnega računalnika) v podporo sporočilu, ki se v realnem času organizacijo delovnih obveznosti brez motenj in ne da bi si nalagal preveč prenese med spletno sejo (npr. videokonferenco). (2.2) hkratnih opravil; določitev in spoštovanje jasnih časovnih okvirov za osebni DnD 04. ● Pri delu na daljavo znam uporabljati digitalna orodja in tehnologije za počitek in osebne dejavnosti. (5.2) razvoj zamisli in soustvarjanje digitalnih vsebin (npr. delitev miselnih vzorcev DnD 11. Razmislim o pomenu dobrih praks in digitalnih orodij pri samoupravljanju in in interaktivnih tabel, orodja za anketiranje). (2.4) organiziranju opravil pri manj strukturiranih in manj nadzorovanih oblikah DnD 05. Pri načrtovanju, deljenju nalog, virov in odgovornosti, usklajevanju dejavnos-dela na daljavo, kot so npr. koledarji za uporabo na več napravah in upravi- ti in spremljanju napredka pri delu na daljavo, ki je sodelovalne narave, telji opravil. (5.2) uporabljam digitalna orodja za projektno vodenje, kot so npr. digitalni kole- DnD 12. Pri posameznih članih skupine sem sposoben prepoznati in oceniti vrzeli v dar, orodja za poročanje o porabi časa, orodja za upravljanje delovnih pro- spretnostih za delo na daljavo in zagotoviti ustrezne metode usposabljanja cesov. (2.4) in mentorske mehanizme, da se te vrzeli odpravijo. (5.4) DnD 06. Tudi pri delu na daljavo ali s prenosnimi napravami sem pozoren na upoštevanje poslovnih politik glede upravljanja podatkov in varnosti, varovanja naprav in zasebnosti itd. (4.1) DnD 07. Proaktivno ohranjam jasne meje med delom in zasebnim življenjem in se trudim čim bolj omejiti tveganja, povezana z delom na daljavo, npr. skrbim Rdeča pika označuje za svoje zdravje s telesno vadbo in odmori med delom, da bi se izognil primere, vključene zasvojenosti s tehnologijo, zasedenosti, predolgi osami in slabim prehran- v DigComp 2.2. skim navadam. (4.3) DnD 08. Razumem, da ima spletno opravljanje dejavnosti na daljavo (delo ali študij) svoje prednosti (npr. gibljivost, lokacijska neodvisnost, manjša poraba časa 84 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA. Ustvarjanje dostopnih digitalnih virov je danes pomembna Kako se znajti? prednostna naloga in cilj, h kateremu lahko vsakdo prispeva. Na Okvir DigComp sestavlja pet sklopov: naslednjih straneh je na voljo v celoti dostopna različica okvira • 1. sklop prikazuje področja, na katera se delijo digitalne kompetence. Področja so DigComp 2.2. Delovna skupina DigComp 2.2 za dostopnost, ki jo označena z enomestnimi številkami. vodi prof. Luis Fernández-Sanz (Univerza v Alcaláju), je neutrudno • V okviru 2. sklopa so navedene in opisane posamezne kompetence, ki so delala, da bi se skupnost DigComp ne le v celoti zavedela označene z dvomestnim decimalnim številčenjem, npr. 1.2 tega izziva, temveč da bi se z njim spoprijela tudi v praksi. • V 3. sklopu je opisana raven kompetentnosti. • V 4. in 5. sklopu so opisani različni primeri, ki se nanašajo na 2. sklop. Primeri so predstavljeni zaradi boljše ponazoritve in njihov namen ni podati izčrpnega pregleda. • V 4. sklopu so primeri, ki se navezujejo na umetno inteligenco, delo na daljavo in digitalno dostopnost, označeni z (UI), (DND) in (DD) na koncu vsakega od primerov. • V 5. sklopu so predstavljeni primeri rabe pri delu in v izobraževanju. V 5. sklopu so primeri rabe predstavljeni kaskadno: pri kompetenci 1.2 je predstavljen primer za 1. raven, pri kompetenci 1.3 za 2. raven, pri kompetenci 2.1 za 3. raven itd. 85 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA Srednja raven 4 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in 1 INFORMACIJSKA IN PODATKOVNA PISMENOST neobičajnih problemov: • ponazoriti informacijske potrebe, • organizirati iskanje podatkov, informacij in vsebin v digitalnih okoljih, 2. SKLOP • KOMPETENCA • opisati, kako dostopati do teh podatkov, informacij in vsebin ter krmariti med njimi, 1.1 BRSKANJE, ISKANJE IN FILTRIRANJE • organizirati osebne strategije iskanja. Visoka raven 5 PODATKOV, INFORMACIJ IN DIGITALNIH VSEBIN Poleg tega, da usmerjam druge, (se) znam: Jasno izražanje informacijskih potreb, iskanje podatkov, informacij • odzivati na informacijske potrebe, in vsebin v digitalnih okoljih, dostopanje do njih in krmarjenje med • uporabljati funkcije iskanja za pridobivanje podatkov, informacij in vsebin v digitalnih njimi. Oblikovanje in dopolnjevanje osebnih strategij iskanja. okoljih, • pokazati, kako dostopati do teh podatkov, informacij in vsebin ter kako krmariti med njimi, • predlagati osebne strategije iskanja. 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Visoka raven 6 Osnovna raven 1 Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih okoliščinah: Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: • oceniti informacijske potrebe, • prepoznati svoje informacijske potrebe, poiskati podatke, informacije in vsebine s • prilagoditi svojo strategijo iskanja, da najdem najustreznejše podatke, informacije in preprostim iskanjem v digitalnih okoljih, vsebine v digitalnih okoljih, • ugotoviti, kako dostopati do teh podatkov, informacij in vsebin in krmariti med njimi, • pojasniti, kako dostopati do teh najustreznejših podatkov, informacij in vsebin ter kako • opredeliti preproste osebne strategije iskanja. krmariti med njimi, Osnovna raven 2 • spreminjati osebne strategije iskanja. Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: Mojstrska raven 7 • prepoznati svoje informacijske potrebe, Na mojstrski ravni znam: • poiskati podatke, informacije in vsebine s preprostim iskanjem v digitalnih okoljih, • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se navezujejo na • ugotoviti, kako dostopati do teh podatkov, informacij in vsebin ter krmariti med njimi, brskanje, iskanje in filtriranje podatkov, informacij in digitalnih vsebin, • opredeliti preproste osebne strategije iskanja. • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da Srednja raven 3 usmerjam druge pri brskanju, iskanju in filtriranju podatkov, informacij in digitalnih vsebin. Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: • pojasniti informacijske potrebe, Mojstrska raven 8 • z jasno opredeljenimi in običajnimi načini iskanja poiskati podatke, informacije in Na najvišji mojstrski ravni znam: vsebine v digitalnih okoljih, • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se • pojasniti, kako do njih dostopati in med njimi krmariti, navezujejo na brskanje, iskanje in filtriranje podatkov, informacij in digitalnih vsebin, • pojasniti jasno opredeljene in običajne osebne strategije iskanja. • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 86 Stališča 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ 12. Namerno se izogibam vsemu, kar odvrača mojo pozornost, in se Znanje pri dostopanju do informacij, podatkov in vsebin ter krmarjenju med njimi poskušam izogibati poplavi informacij. 1. Vem, da dostop do nekaterih spletnih vsebin v rezultatih iskanja morda ni odprt ali 13. Cenim orodja, ustvarjena za varovanje iskalne zasebnosti in drugih prost in je treba morda plačati ali se naročiti na storitev, če želimo do nje dostopati. pravic uporabnikov (npr. brskalniki, kot je DuckDuckGo). 2. Zavedam se, da so spletne vsebine, ki so uporabnikom na voljo brezplačno, 14. Pretehtam koristi in slabosti uporabe iskalnikov, ki jih poganja UI (npr. lahko pogosto plačane z oglaševanjem ali prodajo uporabnikovih podatkov. uporabnikom pomagajo najti želene informacije, vendar lahko ogrozijo zasebnost 3. Zavedam se, da na rezultate iskanja, zaporedje dejavnosti na družbenih medijih ali osebne podatke ali pa izpostavijo uporabnika komercialnim interesom). (UI) in priporočene vsebine na internetu vpliva vrsta dejavnikov. Med te dejavnike 15. Skrbi me, da veliko informacij ali vsebin morda ni dostopnih osebam s spadajo uporabljeni iskalni izrazi, okoliščin (npr. geografska lokacija), naprav (npr. posebnimi potrebami, denimo uporabnikom, ki se za glasno prebiranje prenosni računalnik ali prenosni telefon), lokalni predpisi (ki včasih narekujejo, kaj spletnih strani zanašajo na tehnologije bralnikov zaslonov. (DD) se sme ali ne sme prikazovati), vedenje drugih uporabnikov (npr. priljubljena iskanja ali priporočila) in preteklo spletno vedenje uporabnika povsod na internetu. 4. Zavedam se, da iskalniki, družbeni mediji in vsebinske platforme pogosto 5. SKLOP • PRIMERI RABE uporabljajo algoritme umetne inteligence (UI) za ustvarjanje odzivov, ki so prilagojeni posameznemu uporabniku (npr. uporabniki nenehno videvajo podobne PRI ZAPOSLOVANJU: iskanje zaposlitve rezultate ali vsebine). Za to se pogosto uporablja izraz »personalizacija«. (UI) Osnovna raven 1: Ob pomoči zaposlitvenega svetovalca: 5. Zavedam se, da algoritmi UI delujejo tako, da jih uporabniki po navadi ne opazijo ali • Na seznamu prepoznam portale za zaposlovanje, ki mi lahko pomagajo pri iskanju razumejo zlahka. Za to se pogosto uporablja izraz odločevalska »črna škatla«, ker zaposlitve. je lahko nemogoče ugotoviti, kako algoritem kaj predlaga ali napove in zakaj. (UI) • Portale za zaposlovanje najdem tudi na svoji pametni napravi v trgovini z aplikacijami, Spretnosti dostopam do njih in med njimi krmarim. • Na seznamu generičnih ključnih besed za iskanje zaposlitve, ki so na voljo v blogu o 6. Izbrati znam iskalnik, ki najverjetneje zadovolji moje informacijske potrebe, saj lahko pri uporabi različnih iskalnikov z isto poizvedbo pridemo do različnih rezultatov. iskanju zaposlitve, prepoznam tudi ključne besede, ki so koristne zame. 7. Rezultate iskanja znam izboljšati z uporabo naprednih funkcij iskalnika (npr. s točno določeno besedno zvezo, jezikom, regijo, datumom zadnje posodobitve). PRI IZOBRAŽEVANJU: priprava na skupinsko delo s sošolci 8. Kadar uporabljam glasovne pomočnike ali pametne govorce (npr. Siri, Alexa, Osnovna raven 1: Ob pomoči učitelja: Cortana, Google Assistant), znam oblikovati iskalne poizvedbe tako, da pridem do želenega rezultata in se pri tem zavedam, da mora biti poizvedba • Na seznamu v e-učbeniku prepoznam spletna mesta, bloge in digitalne podatkovne baze, nedvoumna in jasno izgovorjena, da se lahko sistem ustrezno odzove. (UI) s pomočjo katerih iščem literaturo s področja vsebine poročila. 9. Znam uporabiti informacije, ki so prikazane kot hiperpovezave, v nebesedilni obliki • Literaturo s področja vsebine poročila prepoznam tudi na teh spletnih mestih, v blogih in (npr. diagrami poteka, zemljevidi znanja) ali v dinamičnih ponazoritvah (npr. podatki). digitalnih podatkovnih bazah ter do njih dostopam in med njimi krmarim. 10. Razviti znam uspešne metode iskanja za osebne (npr. za brskanje po seznamu najbolj • S pomočjo seznama generičnih ključnih besed in oznak, ki so na voljo v mojem e-učbeni-priljubljenih filmov) in službene potrebe (npr. za iskanje ustreznih oglasov za delo). ku, prepoznam tiste, ki bi bile uporabne pri iskanju literature s področja vsebine poročila. 11. Vem, kako se znajti v poplavi informacij in »infodemiji« (tj. povečanem številu lažnih ali zavajajočih informacij med izbruhom bolezni), tako da prilagodim svoje metode in strategije iskanja. 87 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA Visoka raven 5 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC Poleg tega, da usmerjam druge, znam: 1 INFORMACIJSKA IN PODATKOVNA PISMENOST • ovrednotiti verodostojnost in zanesljivost različnih virov podatkov, informacij in digitalnih vsebin, 2. SKLOP • KOMPETENCA • ovrednotiti različne podatke, informacije in digitalne vsebine. Visoka raven 6 1.2 VREDNOTENJE PODATKOV, Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih INFORMACIJ IN DIGITALNIH VSEBIN okoliščinah: Analiziranje, primerjanje in kritično vrednotenje • kritično presoditi verodostojnost in zanesljivost virov podatkov, informacij in digitalnih vsebin, verodostojnosti in zanesljivosti virov podatkov, informacij • kritično presoditi podatke, informacije in digitalne vsebine. in digitalnih vsebin. Analiziranje, interpretiranje in kritično Mojstrska raven 7 vrednotenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin. Na mojstrski ravni znam: • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se navezujejo na 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI analiziranje in vrednotenje verodostojnih in zanesljivih virov podatkov, informacij in vsebin v digitalnih okoljih, Osnovna raven 1 • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: da usmerjam druge pri analiziranju in vrednotenju verodostojnosti in zanesljivosti • prepoznati verodostojnost in zanesljivost običajnih virov podatkov, informacij in njihovih podatkov, informacij in digitalnih vsebin ter njihovih virov. digitalnih vsebin. Mojstrska raven 8 Osnovna raven 2 Na najvišji mojstrski ravni znam: Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se • prepoznati verodostojnost in zanesljivost običajnih virov podatkov, informacij in njihovih navezujejo na analiziranje in vrednotenje verodostojnih in zanesljivih virov podatkov, digitalnih vsebin. informacij in vsebin v digitalnih okoljih, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. Srednja raven 3 Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: • analizirati, primerjati in ovrednotiti verodostojnost in zanesljivost jasno opredeljenih virov podatkov, informacij in digitalnih vsebin, • analizirati, interpretirati in ovrednotiti jasno opredeljene podatke, informacije in digitalne vsebine. Srednja raven 4 Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: • analizirati, primerjati in ovrednotiti vire podatkov, informacij in digitalnih vsebin, • analizirati, interpretirati in ovrednotiti vire podatkov, informacij in digitalnih vsebin. 88 27. Zavedam se, da nekateri algoritmi UI lahko okrepijo obstoječa stališča 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ v digitalnih okoljih, tako da ustvarijo »sobe z odmevom« ali »filtrirane mehurčke« (npr. kadar je zaporedje dejavnosti v družbenem mediju bolj Znanje naklonjeno določenemu političnemu prepričanju, lahko dodatna priporočila to 16. Zavedam se, da spletno okolje vsebuje najrazličnejše vrste informacij in prepričanje okrepijo, ne da bi ga izpostavili nasprotnim argumentom). (UI) vsebin, vključno z napačnimi in zavajajočimi informacijami, in da četudi se Stališča neka tema pogosto pojavlja, ne pomeni nujno, da vse v zvezi z njo drži. 17. Razumem razliko med zavajajočimi informacijami, katerih namen je zavajati, 28. Nagnjen sem k zastavljanju kritičnih vprašanj, da bi ovrednotil in napačnimi informacijami, katerih namen ni nujno zavajati ali slepiti. kakovost spletnih informacij, skrbi me tudi glede namenov v ozadju širjenja in krepitve zavajajočih informacij. 18. Vem, kako pomembno je ugotoviti, kdo se skriva za informacijami, ki se pojavljajo na internetu (npr. v družbenih medijih), in preveriti različne vire, zato da prepoznamo 29. Pripravljen sem preveriti dejstva glede določene informacije in oceniti in razumemo stališča ali pristranskost virov določenih informacij in njihovih virov. njeno točnost, zanesljivost in nespornost, pri čemer primarne vire informacij izbiram raje kot sekundarne, če je to mogoče. 19. Zavedam se morebitne pristranskosti informacij, ki jo povzročajo različni dejavniki (npr. podatki, algoritmi, uredniške odločitve, cenzura, osebne omejitve posameznika). 30. Skrbno preučim možne posledice, preden kliknem na povezavo. Nekatere povezave (npr. privlačni naslovi) so lahko »klik vaba«, ki usmerijo uporabnika 20. Vem, da se izraz »globoki ponaredki« nanaša na slike, videoposnetke k sponzoriranim in neželenim vsebinam (npr. pornografskim). ali zvočne posnetke, dogodke ali osebe, ki jih ustvari UI in niso resnični (npr. govori politikov, obrazi slavnih oseb na pornografskih posnetkih). Včasih jih je nemogoče ločiti od resničnih ljudi in dogodkov. (UI) 5. SKLOP • PRIMERI RABE 21. Zavedam se, da algoritmi UI morda niso oblikovani tako, da nudijo le informacije, Pri zaposlovanju: iskanje zaposlitve ki jih želi pridobiti uporabnik; lahko posredujejo tudi poslovno ali politično sporočilo (npr. da bi spodbudili uporabnike, da ne zapustijo spletnega mesta, da si kaj Osnovna raven 1: Ob pomoči zaposlitvenega svetovalca: določenega ogledajo ali kupijo, da delijo določena mnenja). To ima lahko tudi • na seznamu portalov in aplikacij za iskanje zaposlitve, ki ga je neki moj prijatelj našel negativne posledice (npr. poustvarjanje stereotipov, delitev napačnih informacij). (UI) na spletnih straneh urada za zaposlovanje, prepoznam tiste, ki jih ljudje pogosto 22. Zavedam se, da so lahko podatki, od katerih je odvisna UI, včasih tudi pristranski. uporabljajo, ker v njih najdejo verodostojne in zanesljive ponudbe za zaposlitev. Če so, lahko uporaba UI to pristranskost samodejno ohranja in še poglobi. Rezultati iskanja o poklicu lahko denimo vključujejo stereotipe o moških in Pri izobraževanju: priprava na skupinsko delo s sošolci ženskih delovnih mestih (npr. moški vozniki avtobusov, ženske prodajalke). (UI) Osnovna raven 1: Ob pomoči učitelja: Spretnosti • Na seznamu blogov in digitalnih podatkovnih baz z razpoložljivo literaturo, 23. Pri besedilnem in zvočnem iskanju skrbno preučim zgornje/prve ki sem ga našel v svojem učbeniku, prepoznam tiste, ki jih ljudje pogosto rezultate iskanja na seznamu, saj morda odražajo tržne in druge uporabljajo zaradi njihove verodostojnosti in zanesljivosti. interese, namesto da bi bili najustreznejši glede na poizvedbo. 24. Sponzorirane spletne vsebine razlikujem od drugih (npr. prepoznam oglase in trženjska sporočila v družbenih medijih ali iskalnikih), čeprav niso označene kot sponzorirane. 25. Analizirati in kritično ovrednotiti znam rezultate iskanja in tokove dejavnostih v družbenih medijih, da ugotovim njihov izvor, da ločim med dejstvi in mnenji in da ugotovim, ali rezultati odražajo resnico oziroma so kako okrnjeni (npr. se za njimi skrivajo poslovni, politični ali verski interesi). 26. Najti znam avtorja ali vir informacij, da preverim, ali so verodostojne (npr. da gre za strokovnjaka ali avtoriteto na določenem področju). 89 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA • organizirati podatke in vsebine, da jih lahko zlahka shranjujem in ponovno pridobivam, 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC • organizirati informacije, podatke in vsebine v strukturiranem okolju. 1. INFORMACIJSKA IN PODATKOVNA PISMENOST Visoka raven 5 Poleg tega, da usmerjam druge, znam: 2. SKLOP • KOMPETENCA • ravnati z informacijami, podatki in vsebinami tako, da jih laže organiziram, shranjujem in ponovno pridobivam, 1.3 UPRAVLJANJE PODATKOV, • organizirati in obdelovati podatke v strukturiranem okolju. INFORMACIJ IN DIGITALNIH VSEBIN Visoka raven 6 Organiziranje in shranjevanje podatkov, informacij in Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih okoliščinah: vsebin za bodočo uporabo v digitalnih okoljih. Njihovo organiziranje in obdelovanje v strukturiranem okolju. • prilagajati upravljanje informacij, podatkov in vsebin tako, da jih čim laže prikličem in shranim, • prilagajati jih tako, da jih lahko organiziram in obdelujem v najustreznejšem 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI strukturiranem okolju. Mojstrska raven 7 Osnovna raven 1 Na mojstrski ravni znam: Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se navezujejo na • ugotoviti, kako v digitalnih okoljih na preprost način organizirati in shranjevati podatke, upravljanje podatkov, informacij in vsebin za njihovo organiziranje in shranjevanje za informacije in vsebine za bodočo uporabo, bodočo uporabo v strukturiranem digitalnem okolju, • ugotoviti, kje v strukturiranem okolju jih na preprost način organizirati. • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter Osnovna raven 2 da usmerjam druge pri upravljanju podatkov, informacij in digitalnih vsebin v strukturiranem digitalnem okolju. Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: Mojstrska raven 8 • ugotoviti, kako v digitalnih okoljih na preprost načinorganizirati, shranjevati in ponovno pridobivati informacije ter vsebine, Na najvišji mojstrski ravni znam: • ugotoviti, kje v strukturiranem okolju jih na preprost način organizirati. • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se Srednja raven 3 navezujejo na upravljanje podatkov, informacij in vsebin za njihovo organiziranje in shranjevanje za bodočo uporabo v strukturiranem digitalnem okolju, Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. • izbrati podatke, informacije in vsebine, da jih bom v digitalnih okoljih na ustaljen način organiziral, shranjeval in ponovno pridobival, • le-te v strukturiranem okolju na ustaljen načinorganizirati. Srednja raven 4 Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: 90 Stališča 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ 41. Pri ravnanju s podatki in njihovem predstavljanju pazim na Znanje transparentnost, da zagotovim njihovo zanesljivost, in opazim podatke, iz katerih je mogoče razbrati vprašljive motive (npr. neetičnost, 31. Zavedam se, da številne aplikacije na internetu in pametnih napravah zbirajo ustvarjanje dobička, manipulacija) ali zavajajoče namene. in obdelujejo podatke (osebne podatke, podatke o vedenju in okoliščinah), do 42. Pri vrednotenju zahtevnejših prikazov podatkov (npr. preglednic ali katerih uporabnik dostopa ali jih pridobiva, da bi denimo spremljal uporabnikovo vizualnih prikazov) sem pozoren na točnost, ker jih je mogoče uporabiti spletno dejavnost (npr. klike v družbenih medijih, iskanje v Googlu) in nespletne za zavajanje, kadar ustvarjajo lažen vtis objektivnosti. dejavnosti (npr. štetje korakov, vožnja z avtobusi v javnem potniškem prometu). 32. Zavedam se, da morajo biti podatki (npr. številke, besedila, slike, zvoki) najprej primerno digitalizirani (npr. digitalno kodirani), da jih lahko obdelujejo programi. 5. SKLOP • PRIMERI RABE 33. Vem, da so podatki, ki jih zbirajo in obdelujejo npr. spletni sistemi, lahko Pri zaposlovanju: iskanje zaposlitve uporabljeni za prepoznavanje vzorcev (npr. število ponovitev) v novih podatkih (tj. drugih slikah, zvokih, klikih z miško, spletnem vedenju), da se lahko Osnovna raven 2: Doma skupaj s sestro, ki jo lahko vedno zaprosim za pomoč: izboljša optimizacija in personalizacija spletnih storitev (npr. oglasov). • prepoznam, kako in kje lahko v zaposlitveni aplikaciji (npr. www.indeed. 34. Zavedam se, da senzorji, ki se uporabljajo v številnih digitalnih tehnologijah in com) na svojem pametnem telefonu organiziram in spremljam zaposlitvene aplikacijah (npr. kamere za prepoznavanje obrazne mimike, navidezni pomočniki, oglase, da jih lahko med iskanjem zaposlitve po potrebi prikličem. nosljive tehnologije, prenosni telefoni, pametne naprave), ustvarjajo velike količine podatkov, med njimi tudi osebnih, ki jih je mogoče uporabiti za učenje sistemov UI. (UI) Pri izobraževanju: priprava na skupinsko delo s sošolci 35. Vem, da obstajajo repozitoriji prostodostopnih podatkov, kjer lahko Osnovna raven 2: V učilnici skupaj z učiteljem, s katerim se lahko kadar koli posvetujem: kdor koli pride do podatkov, s katerimi si pomaga pri reševanju • na svoji tablici prepoznam aplikacijo, s katero lahko organiziram in shranim poblemov (npr. državljani lahko uporabljajo prostodostopne podatke za povezave na spletna mesta, bloge in digitalne podatkovne baze, povezane z ustvarjanje tematskih zemljevidov ali drugih digitalnih vsebin). določeno temo v literaturi, in jih prikličem, kadar jih potrebujem za svoje poročilo. Spretnosti 36. S pomočjo osnovnih orodij, kot so npr. spletni obrazci, znam zbirati digitalne podatke in jih predstaviti na dostopen način (npr. z uporabo glave v preglednici). 37. V strukturiranem okolju (npr. preglednici) znam podatke preprosto statistično obdelati, da lahko izdelam diagrame in druge vizualne prikaze (npr. histograme, strukturne stolpce, tortne diagrame). 38. Dinamične podatke znam vizualno prikazati in diagrame, ki me zanimajo (npr. z Eurostata ali vladnih spletnih strani), prilagajati lastnim potrebam. 39. Razlikujem med različnimi možnostmi za shranjevanje podatkov (lokalne naprave, lokalno omrežje, oblak), ki so najustreznejše za uporabo (npr. do podatkov v oblaku lahko dostopamo kadar koli in od koder koli, vendar to vpliva na čas dostopa). 40. Uporabljati znam podatkovna orodja (npr. podatkovne baze, podatkovno rudarjenje, analitično programsko opremo), za organiziranje kompleksnih informacij ter podporo pri odločanju in reševanju problemov. 91 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA Visoka raven 5 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC Poleg tega da usmerjam druge, znam: 2. KOMUNICIRANJE IN SODELOVANJE • za interakcijo uporabljati različne digitalne tehnologije, • drugim pokazati digitalna komunikacijska sredstva, ki najbolj ustrezajo danim okoliščinam. 2. SKLOP • KOMPETENCA Visoka raven 6 2.1 INTERAKCIJA Z UPORABO Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih okoliščinah: DIGITALNIH TEHNOLOGIJ • različne digitalne tehnologije prilagajati za najustreznejše interakcije, Interakcija z uporabo različnih digitalnih tehnologij in razumevanje • digitalna komunikacijska sredstva prilagajati, da najbolj ustrezajo danim okoliščinam. ustreznih sredstev digitalne komunikacije v danih okoliščinah Mojstrska raven 7 Na mojstrski ravni znam: 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se nanašajo na interakcijo s pomočjo digitalnih tehnologij in digitalnih komunikacijskih sredstev, Osnovna raven 1 • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: ter da usmerjam druge pri komuniciranju z uporabo digitalnih tehnologij. • izbrati preproste digitalne tehnologije za interakcijo, Mojstrska raven 8 • prepoznati ustrezna preprosta komunikacijska sredstva, primerna za dane okoliščine. Na najvišji mojstrski ravni znam: Osnovna raven 2 • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: nanašajo na interakcijo s pomočjo digitalnih tehnologij in digitalnih komunikacijskih sredstev, • izbrati preproste digitalne tehnologije za interakcijo, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. • prepoznati ustrezna preprosta komunikacijska sredstva, primerna za dane okoliščine. Srednja raven 3 Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: • izbrati jasno opredeljene in ustaljene oblike interakcije z uporabo digitalnih tehnologij, • izbrati jasno opredeljena in za ustaljena opravila primerna komunikacijska sredstva, ki ustrezajo danim okoliščinam. Srednja raven 4 Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: • izbrati za interakcijo različne digitalne tehnologije, • izbrati različna digitalna komunikacijska sredstva, ki ustrezajo danim okoliščinam. 92 Stališča 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ 53. 53. Pripravljen sem prisluhniti drugim in se udeležiti spletnih Znanje pogovorov, v katerih sem samozavesten, jasen in delujem po načelu vzajemnosti v osebnem in družabnem smislu. 43. Vem, da so številne komunikacijske storitve (npr. takojšnje 54. 54. Odprt sem za sisteme UI, ki so v podporo ljudem pri sporočanje) in družbeni mediji brezplačni, ker so delno plačani sprejemanju ozaveščenih odločitev, skladno z njihovimi cilji (npr. z oglaševanjem in prodajo podatkov o uporabnikih. aktivno odločanje, ali upoštevati priporočilo ali ne). (UI) 44. Zavedam se, da številne komunikacijske storitve in digitalna okolja (npr. 55. 55. Pripravljen sem prilagoditi ustrezno komunikacijsko strategijo glede na družbeni mediji) uporabljajo mehanizme, kot so uporaba dražljajev, okoliščine in digitalno orodje: verbalne strategije (pisno in ustno izražanje), igrifikacije in prirejanja za vpliv na vedenje uporabnikov. neverbalne strategije (govorica telesa, obrazna mimika, ton glasu), 45. Zavedam se, katera komunikacijska orodja in storitve (npr. telefoni, vizualne strategije (znaki, simboli, ilustracije) ali mešane strategije. elektronska pošta, videokonference, družbena omrežja, podkasti) so primerni v določenih okoliščinah (npr. sočasnih, nesočasnih), kar je odvisno od ciljnih skupin, okoliščin in namena komunikacije. Zavedam se, da 5. SKLOP • PRIMERI RABE nekatera orodja in storitve nudijo tudi izjavo o dostopnosti. (DD) 46. Zavedam se, da morajo biti sporočila v digitalnih okoljih oblikovana Pri delu: organiziranje dogodka tako, da jih ciljne skupine ali prejemniki zlahka razumejo. Srednja raven 3: Sam Spretnosti • z uporabo aplikacije za službeno e-pošto, ki je nameščena na mojem pametnem 47. Uporabljati znam različne videokonferenčne funkcije (npr. telefonu, se povežem z udeleženci in drugimi sodelavci ter se z njimi dogovorim za moderiranje sej, snemanje zvoka in videov). organizacijo dogodka za moje podjetje, 48. Z uporabo digitalnih orodij (npr. za poročanje in povzemanje, delitev zamisli, • pri organiziranju tega dogodka izbiram tudi možnosti, ki jih imam na voljo v svojem dajanje povratnih informacij in nasvetov, načrtovanje sestankov, sporočanje naboru e-poštnih orodij, npr. pošljem koledarska vabila. rokov) znam v nesočasnih načinih vzpostaviti učinkovito komunikacijo. (DND) • odpravljati znam težave, npr. popravim napačni naslov za e-pošto. 49. Uporabljati znam digitalna orodja za neformalno komuniciranje s Pri izobraževanju: priprava na skupinsko delo s sošolci sodelavci, da gradim in ohranjam socialne odnose (npr. sodelujem v pogovorih, podobnih tistim, ki potekajo v živo med odmori). (DND) Srednja raven 3: Sam 50. Prepoznam znake, iz katerih je mogoče razbrati, ali komuniciram • uporabim pogosto uporabljeni klepetalnik na svojem pametnem telefonu (npr. Facebook z osebo ali glasovnim pomočnikom, ki deluje na osnovi UI (npr. pri Messenger ali WhatsApp), da se pogovarjam s svojimi sošolci in organiziram sestanek uporabi besedilnih ali glasovnih klepetalnih robotov). (UI) skupine, 51. Sposoben sem komunicirati s sistemom UI in mu posredovati povratne • izberem drugačen način komuniciranja v spletni učilnici (npr. forum svojega razreda), ki informacije (npr. ocenjevanje in všečkanje, označevanje spletnih vsebin), bi bilo lahko uporabno za pogovore o podrobnostih organizacije skupinskega dela, da vplivam na njegova prihodnja priporočila (npr. da dobim več priporočil • odpravljam težave, denimo dodam ali odstranim sodelujoče v skupini. glede podobnih filmov, ki sem jih kot uporabnik že všečkal). (UI) 52. Upoštevam, da morajo biti sočasne in nesočasne komunikacijske dejavnosti uravnotežene (npr. da je čim manj utrujenosti zaradi videokonferenc, da se spoštuje prosti in delovni čas sodelavcev). 93 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA Srednja raven 4 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju 2. KOMUNICIRANJE IN SODELOVANJE jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: • uporabljati ustrezne digitalne tehnologije za deljenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin. 2. SKLOP • KOMPETENCA • pojasniti, kako delovati kot posrednik pri deljenju informacij in vsebin z uporabo 2.2 DELJENJE Z UPORABO DIGITALNIH TEHNOLOGIJ digitalnih tehnologij, • ponazoriti prakse navajanja virov in avtorstva. Deljenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin z drugimi Visoka raven 5 z uporabo ustreznih digitalnih tehnologij. Delovanje v vlogi Poleg tega, da usmerjam druge, znam: posrednika, seznanjenost s praksami navajanja virov in avtorstva. • deliti podatke, informacije in digitalne vsebine z uporabo različnih ustreznih digitalnih orodij, • drugim pokazati, kako delovati kot posrednik pri deljenju informacij in vsebin z uporabo 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI digitalnih tehnologij, • uporabljati različne prakse navajanja virov in avtorstva. Osnovna raven 1 Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: Visoka raven 6 Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in • prepoznati ustrezne preproste digitalne tehnologije za deljenje podatkov, informacij in potrebami drugih, v kompleksnih okoliščinah: digitalnih vsebin, • prepoznati preproste prakse navajanja virov in avtorstva. • oceniti najustreznejše digitalne tehnologije za deljenje informacij in vsebin, • prilagajati svojo posredniško vlogo, Osnovna raven 2 • spreminjati uporabo ustreznejših praks navajanja virov in avtorstva. Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: Mojstrska raven 7 • prepoznati ustrezne preproste digitalne tehnologije za deljenje podatkov, informacij in Na mojstrski ravni znam: digitalnih vsebin, • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se nanašajo na deljenje • prepoznati preproste prakse navajanja virov in avtorstva. z uporabo digitalnih tehnologij, Srednja raven 3 • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: ter da usmerjam druge pri deljenju z uporabo digitalnih tehnologij. • prepoznati ustrezne dobro opredeljene in običajne digitalne tehnologije za deljenje Mojstrska raven 8 podatkov, informacij in digitalnih vsebin, Na najvišji mojstrski ravni znam: • pojasniti, kako delovati kot posrednik pri deljenju podatkov, informacij in vsebin z • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se uporabo jasno opredeljenih in običajnih digitalnih tehnologij, nanašajo na deljenje z uporabo digitalnih tehnologij, • ponazoriti jasno opredeljene in običajne prakse navajanja virov in avtorstva. • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 94 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ 5. SKLOP • PRIMERI RABE Znanje Pri delu: organizacija dogodka 56. Zavedam se, da se vse, kar kdo javno deli na spletu (npr. slike, videoposnetki, Srednja raven 4 zvoki), lahko uporabi za učenje sistemov UI. Podjetja za razvoj komercialne programske opreme, ki razvijajo prepoznavanje obrazov s pomočjo sistemov • Uporabiti znam sistem svojega podjetja za digitalno shranjevanje, da delim vsebino UI, lahko denimo uporabijo osebne slike, ki jih delimo na spletu (npr. družinske dogodka z udeleženci s seznama, ki sem ga ustvaril na svojem osebnem računalniku. fotografije) za učenje in izboljševanje sposobnosti programske opreme, • Z uporabo sistema svojega podjetja za digitalno shranjevanje znam sodelavcem na da samodejno prepozna taisto osebo na drugih posnetkih, kar morda ni njihovih pametnih telefonih pokazati, kako dostopati do vsebine in jo deliti. zaželeno (npr. lahko gre za kršenje pravice do zasebnosti). (UI) • Svojemu šefu znam na njegovi tablici pokazati digitalne vire, ki jih uporabljam za 57. Poznam vlogo in odgovornosti strokovnega moderatorja na daljavo pri načrtovanje vsebine dogodka. strukturiranju in usmerjanju diskusijske skupine (npr. kako delovati kot • Medtem ko izvajam te dejavnosti, sem se sposoben odzvati na kakršen koli posrednik pri deljenju informacij in digitalnih vsebin v digitalnih okoljih). problem, npr. rešiti nepričakovane težave pri deljenju vsebine z udeleženci. Spretnosti Pri izobraževanju: priprava na skupinsko delo s sošolci 58. Deliti znam digitalne vsebine (npr. slike) med različnimi napravami Srednja raven 4 (npr. od pametnih telefonov do storitev v oblaku). • Uporabiti znam sistem za shranjevanje v oblaku (npr. Dropbox, Google Drive), da delim 59. Deliti in pokazati znam informacije s svoje naprave (npr. pokazati gradiva z drugimi člani svoje skupine. diagrame s prenosnega računalnika) v podporo sporočilu, ki se v stvarnem • Z uporabo razrednega prenosnega računalnika znam drugim članom svoje skupine času prenese med spletno sejo (npr. videokonferenco). (DND) pojasniti, kako deliti gradivo, shranjeno v sistemu za digitalno shranjevanje. 60. Sposoben sem izbrati in omejiti, s kom se deli vsebina (npr. • Svojemu učitelju znam na njegovi tablici pokazati digitalne vire, ki jih uporabljam za dostop omogočim le prijateljem v družbenem mediju, branje pripravo gradiva za skupinsko delo. in komentiranje besedila dovolim le sodelavcem). • Medtem ko to počnem, lahko rešim vsako nastalo težavo, recimo rešim probleme, 61. Na platformah za deljenje vsebin znam skrbeti za vsebino, da se ustvari povezane s shranjevanjem ali deljenjem gradiva z drugimi člani svoje skupine. dodana vrednost zame in za vse uporabnike (npr. delim sezname za predvajanje glasbe, delim komentarje na spletnih storitvah). 62. Navesti znam prvotni vir in avtorje deljene vsebine. 63. Napačne ali zavajajoče informacije znam označiti ali jih prijaviti organizacijam za preverjanje dejstev in platformam družbenih medijev, da bi preprečil njihovo širjenje. Stališča 64. Na internetu sem pripravljen deliti strokovno znanje, denimo z aktivno udeležbo na spletnih forumih, s prispevki na Wikipedii ali z ustvarjanjem odprtih virov izobraževanja (Open Educational Resources). 65. Pripravljen sem deliti digitalne vsebine, ki bi bile lahko zanimive ali uporabne za druge. 66. Praviloma delim le tiste digitalne vire, za katerelahko ustrezno poskrbim za navajanje avtorstva in izvora. 95 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA • izbrati digitalne storitve, ki mi omogočajo udejstvovanje v družbi, 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC • razpravljati o ustreznih digitalnih tehnologijah, s katerimi si pomagam pri 2. KOMUNICIRANJE IN SODELOVANJE samoopolnomočenju in ki mi omogočajo, da se v družbi udejstvujem kot državljan. Visoka raven 5 Poleg tega, da usmerjam druge, znam: 2. SKLOP • KOMPETENCA • predlagati različne digitalne storitve, ki mi omogočajo udejstvovanje v družbi, 2.3 DRŽAVLJANSKO UDEJSTVOVANJE Z • uporabljati ustrezne digitalne tehnologije, s katerimi si pomagam pri UPORABO DIGITALNIH TEHNOLOGIJ samoopolnomočenju in ki mi omogočajo, da se v družbi udejstvujem kot državljan. Visoka raven 6 Udejstvovanje v družbi z uporabo javnih in zasebnih digitalnih Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in storitev. Iskanje priložnosti za samoopolnomočenje in aktivno potrebami drugih, v kompleksnih okoliščinah: državljanstvo z uporabo ustreznih digitalnih tehnologij. • spreminjati uporabo najustreznejših digitalnih storitev, s pomočjo katerih se udejstvujem v družbi, • spreminjati uporabo najustreznejših digitalnih tehnologij, s katerimi si pomagam pri 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI samoopolnomočenju in ki mi omogočajo, da se v družbi udejstvujem kot državljan. Osnovna raven 1 Mojstrska raven 7 Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: Na mojstrski ravni znam: • prepoznati preproste digitalne storitve, ki omogočajo udejstvovanje v družbi, • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se nanašajo na • prepoznati preproste ustrezne digitalne tehnologije, s katerimi si pomagam pri udejstvovanje v družbi z uporabo digitalnih tehnologij, samoopolnomočenju, in ki mi omogočajo, da se v družbi udejstvujem kot državljan. • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge pri udejstvovanju v družbi z uporabo digitalnih tehnologij. Osnovna raven 2 Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: Mojstrska raven 8 Na najvišji mojstrski ravni znam: • prepoznati preproste digitalne storitve, ki omogočajo udejstvovanje v družbi, • prepoznati preproste ustrezne digitalne tehnologije, s katerimi si pomagam pri • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se samoopolnomočenju, in ki mi omogočajo, da se v družbi udejstvujem kot državljan. nanašajo na udejstvovanje v družbi z uporabo digitalnih tehnologij, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. Srednja raven 3 Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: • izbrati jasno opredeljene in običajne digitalne storitve, s katerimi si pomagam pri udejstvovanju v družbi, • navesti jasno opredeljene in običajne ustrezne digitalne tehnologije, s katerimi si pomagam pri samooopolnomočenju in ki mi omogočajo, da se v družbi udejstvujem kot državljan. Srednja raven 4 Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: 96 trajnostnega razvoja družbe (npr. ustvarjanje priložnosti za skupno delovanje 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ skupnosti, sektorjev in regij z različnimi interesi glede spoprijemanja z izzivi trajnostnega razvoja), pri čemer se zavedam, je mogoče tehnologijo Znanje uporabiti tako za vključevanje/udeležbo kot za izključevanje. 67. Poznam različne vrste digitalnih storitev na internetu: javne (npr. storitve z Stališča informacijami s področja davkov ali naročanje na zdravstvene storitve), storitve v okviru skupnosti (npr. odložišča znanja, kot je Wikipedia, storitve, povezane z zemljevidi, 78. Pripravljen sem spremeniti svoje ustaljene navade v upravnih postopkih in začeti kot recimo Open Street Map, storitve s področja spremljanja stanja okolja, kot npr. uporabljati digitalne postopke, kadar imam opraviti z vladnimi in javnimi storitvami. Sensor Community) ter zasebne storitve (npr. spletna trgovina, spletno bančništvo). 79. Pripravljen sem razmisliti o etičnih vprašanjih, povezanih s sistemi UI 68. Vem, da varna elektronska identifikacija (npr. elektronske osebne izkaznice, (npr. v katerih okoliščinah, denimo pri določanju kazni za kazniva dejanja, ki vsebujejo digitalna potrdila) državljanom omogoča več varnosti, ne bi smeli upoštevati priporočil UI brez vključenosti ljudi). (UI) kadar uporabljajo spletne storitve vlade ali zasebnega sektorja. 80. Upoštevam, da mora biti odnos do uporabe interneta odgovoren in konstruktiven, 69. Vem, da imajo vsi državljani EU pravico do tega, da niso podvrženi povsem ker je to temelj za spoštovanje človekovih pravic, skupaj z vrednotami, kot so samodejnemu odločanju (npr. če samodejni sistem zavrne prošnjo za posojilo, spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije in enakopravnosti. ima stranka pravico zahtevati, da revizijo odločitve opravi človek). (UI) 81. Proaktiven sem pri uporabi interneta in digitalnih tehnologij v iskanju priložnosti za 70. Zavedam se, da medtem ko uporaba UI na številnih področjih po navadi ni sporna (npr. konstruktivno sodelovanje pri demokratičnem odločanju in državljanskih aktivnostih UI, ki pomaga pri blaženju podnebnih sprememb), je lahko to, da se UI neposredno (npr. s sodelovanjem pri posvetih, ki jih organizirajo občine, oblikovalci politike, sporazumeva z ljudmi in sprejema odločitve o njihovih življenjih, pogosto sporno (npr. nevladne organizacije; z uporabo digitalne platforme za podpisovanje peticije). uporaba programske opreme za pregledovanje življenjepisov v postopkih zaposlovanja ali pri ocenjevanju izpitov, kar lahko odloča o dostopu do izobraževanja). (UI) 5. SKLOP: PRIMERI RABE 71. Vem, da UI sama po sebi ni ne dobra ne slaba. O tem, ali je delovanje sistemov UI za družbo koristno ali škodljivo, odloča to, kako je sistem UI zasnovan Pri delu: organizacija dogodka in kako se uporablja, kdo ga uporablja in s kakšnim namenom. (UI) Visoka raven 5 72. Vem, da obstajajo platforme civilne družbe na internetu. ki državljanom nudijo priložnosti za udeležbo pri dejavnostih, katerih cilj je vplivati • Predlagam in uporabljam različne medijske strategije (npr. anketa na Facebooku, na globalno dogajanje, za doseganje cilja trajnostnega razvoja na ključniki na Instagramu in Twitterju), da bi someščane spodbudil k sodelovanju pri lokalni, regionalni, državni, evropski in mednarodni ravni. opredelitvi glavne teme dogodka o uporabi sladkorja pri proizvodnji živil. 73. Zavedam se vloge tradicionalnih (npr. časopisov, televizije) in novih oblik • Svojim sodelavcem predstavim te strategije in jim pokažem, kako jih uporabiti, da državljane spodbudijo k udeležbi. medijev (npr. družbenih medijev, interneta) v demokratičnih družbah. Pri izobraževanju: priprava na skupinsko delo s sošolci Spretnosti Visoka raven 5 74. Pridobiti znam certifikate od certifikatne agencije, da si zagotovim varno elektronsko preverjanje istovetnosti. • Predlagam in uporabljam različne mikrobloge (npr. Twitter), bloge in wikije za javno 75. Spremljati znam javnofinančne izdatke vlade na lokalni in državni razpravo o socialni vključenosti migrantov v svoji soseski, da zberem predloge za teme ravni (npr. z dostopanjem do prostodostopnih podatkov na vladni skupinskega dela. spletni strani in portalu s prostodostopnimi podatki). • Sošolce poučim o digitalnih platformah in jim pokažem, kako lahko uporabijo 76. Prepoznam področja, kjer je lahko UI koristna za različne vidike vsakodnevnega določeno platformo pri spodbujanju državljanskega udejstvovanja v svoji soseski. življenja. V zdravstvu lahko UI prispeva k zgodnjemu diagnosticiranju, medtem ko je v kmetijstvu uporabna za zaznavo prisotnosti škodljivcev. (UI) 77. Z uporabo digitalnih tehnologij se znam povezati z drugimi za doseganje 97 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA Visoka raven 6 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in 2. KOMUNICIRANJE IN SODELOVANJE potrebami drugih, v kompleksnih okoliščinah: • spreminjati uporabo najustreznejših digitalnih orodij in tehnologij za sodelovalne procese, 2. SKLOP • KOMPETENCA • izbrati najustreznejša digitalna orodja in tehnologije za skupno 2.4 SODELOVANJE Z UPORABO graditev in soustvarjanje podatkov, virov in znanja. DIGITALNIH TEHNOLOGIJ Mojstrska raven 7 Na mojstrski ravni znam: Uporaba digitalnih orodij in tehnologij za sodelovalne procese ter • spreminjati uporabo najustreznejših digitalnih orodij in tehnologij za sodelovalne za skupno graditev in soustvarjanje podatkov, virov in znanja. procese, • izbrati najustreznejša digitalna orodja in tehnologije za skupno graditev in soustvarjanje podatkov, virov in znanja. 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Mojstrska raven 8 Osnovna raven 1 Na najvišji mojstrski ravni znam: Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se • izbrati preprosta digitalna orodja in tehnologije za sodelovalne procese. navezujejo na uporabo sodelovalnih procesov ter graditev in soustvarjanje podatkov, virov in znanja z uporabo digitalnih orodij in tehnologij, Osnovna raven 2 • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: • izbrati preprosta digitalna orodja in tehnologije za sodelovalne procese. Srednja raven 3 Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: • izbrati jasno opredeljena in običajna digitalna orodja in tehnologije za sodelovalne procese. Srednja raven 4 Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: • izbrati digitalna orodja in tehnologije za sodelovalne procese. Visoka raven 5 Poleg tega, da usmerjam druge, znam: • predlagati različna digitalna orodja in tehnologije za sodelovalne procese. 98 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ 5. SKLOP • PRIMERI RABE Znanje Pri delu: organizacija dogodka 82. Zavedam se prednosti uporabe digitalnih orodij in tehnologij za sodelovalne Visoka raven 6 procese, ki potekajo na daljavo (npr. manj časa, namenjenega prevozu na delo in z dela, združevanje strokovnih spretnosti ne glede na lokacijo udeležencev). • Pri delu znam uporabljati najustreznejša digitalna orodja (npr. Dropbox, Google Drive, wiki), da s sodelavci ustvarim letak in blog o dogodku. 83. Razumem, da so pri soustvarjanju digitalnih vsebin pomembne dobro razvite • Ločim tudi med digitalnimi orodji, ki so ali niso ustrezna za uporabo v sodelovalnih socialne spretnosti (npr. jasna komunikacija, sposobnost razčiščevanja procesih. Slednja so tista, ki niso primerna za namen in obseg naloge – npr. ni praktično, nesporazumov), da se tako nadomestijo omejitve spletne komunikacije. da dve osebi istočasno urejata besedilo z uporabo platforme wiki. Spretnosti • Sem kos nepričakovanim dogodkom, do katerih lahko pride v digitalnem 84. Pri sodelovanju uporabljam digitalna orodja za načrtovanje in delitev nalog in okolju pri soustvarjanju letaka in bloga (npr. nadzorujem dostop za urejanje odgovornosti s skupino prijateljev, družinskimi člani, športno ekipo ali sodelavci (npr. besedil ali ko sodelavec ne more shraniti sprememb v gradivu). digitalni koledar, orodja za načrtovanje potovanj ali prostočasnih dejavnosti). Pri izobraževanju: priprava na skupinsko delo s sošolci 85. Uporabljati znam digitalna orodja, da z njimi omogočim in izboljšam sodelovalne Visoka raven 6 procese, denimo z uporabo skupnih digitalnih tabel (npr. Mural, Miro, Padlet). 86. Sodelovalno se znam udejstvovati v okolju wiki (npr. dogovoriti se za vnos novega • Uporabiti znam najustreznejše digitalne vire pri ustvarjanju videoposnetka, povezanega gesla na temo, ki še ni obravnavana na Wikipediji, da se poveča javno znanje). s skupnim delom s sošolci na moji tablici. Ločim tudi med digitalnimi viri, ki so ali niso primerni za ustvarjanje tega videoposnetka, in znam delati v digitalnem okolju skupaj s 87. Pri delu na daljavo znam uporabljati digitalna orodja in tehnologije za razvoj sošolci. zamisli in soustvarjanje digitalnih vsebin (npr. delitev skupnih pojmovnih • Sem kos nepričakovanim dogodkom, do katerih lahko pride v digitalnem okolju pri map, miselnih vzorcev in digitalnih tabel, orodij za glasovanje). (DND) soustvarjanju podatkov in vsebin ter pri ustvarjanju videoposnetka o skupinskem delu 88. Oceniti znam prednosti in pomanjkljivosti uporabe digitalnih aplikacij (npr. pri shranjevanju se v datoteko ne dodajajo spremembe, ki jih prispevajo člani za povečanje učinkovitosti sodelovanja (npr. uporaba spletnih prostorov skupine, ali pa kateri od članov ne ve, kako naložiti datoteko v digitalno orodje). za soustvarjanje ali deljenje orodij za vodenje projektov). Stališča 89. Vse spodbujam, naj pri sodelovanju v digitalnih okoljih konstruktivno izražajo svoja mnenja. 90. Pri skupni gradnji virov in znanja se trudim verodostojno prispevati k doseganju ciljev skupine. 91. Nagnjen sem k uporabi ustreznih digitalnih orodij za krepitev sodelovanja med člani skupine ob hkratnem zagotavljanju digitalne dostopnosti. (DD) 99 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA Srednja raven 4 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju 2. KOMUNICIRANJE IN SODELOVANJE jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: • pri uporabi digitalnih tehnologij in interakciji v digitalnih okoljih razpravljati o vedenjskih pravilih ter strokovnem znanju in izkušnjah, 2. SKLOP • KOMPETENCA • razpravljati o komunikacijskih strategijah, prilagojenih ciljnim skupinam, 2.5 SPLETNI BONTON • razpravljati o vidikih kulturne in generacijske raznolikosti, ki jih je treba upoštevati v digitalnih okoljih. Upoštevanje vedenjskih pravil ter strokovnega znanja in izkušenj Visoka raven 5 pri uporabi digitalnih tehnologij in interakciji v digitalnih okoljih. Poleg tega, da usmerjam druge, znam: Prilagajanje komunikacijskih strategij specifičnim ciljnim skupinam ob • pri uporabi digitalnih tehnologij in interakciji v digitalnih okoljih upoštevati različna upoštevanju kulturne in generacijske raznolikosti v digitalnih okoljih. vedenjska pravila ter strokovno znanje in izkušnje, • v digitalnih okoljih, prilagojenih ciljnim skupinam, uporabljati različne komunikacijske strategije, 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • v digitalnih okoljih upoštevati različne vidike kulturne in generacijske raznolikosti. Osnovna raven 1 Visoka raven 6 Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih okoliščinah: • razlikovati preprosta vedenjska pravila ter strokovno znanje in izkušnje pri uporabi digitalnih tehnologij in interakciji v digitalnih okoljih, • pri uporabi digitalnih tehnologij in interakciji v digitalnih okoljih prilagajati različna • izbrati preproste načine in strategije komuniciranja, prilagojene ciljnim skupinam, vedenjska pravila ter strokovno znanje in izkušnje, • razlikovati preproste vidike kulturne in generacijske raznolikosti, • v digitalnih okoljih, prilagojenih ciljnim skupinam, prilagajati najustreznejše ki jih je treba upoštevati v digitalnih okoljih. komunikacijske strategije, Osnovna raven 2 • v digitalnih okoljih upoštevati različne vidike kulturne in generacijske raznolikosti. Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: Mojstrska raven 7 • razlikovati preprosta vedenjska pravila ter strokovno znanje in izkušnje pri uporabi Na mojstrski ravni znam: digitalnih tehnologij in interakciji v digitalnih okoljih, • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, povezane z digitalnim • izbrati preproste načine in strategije komuniciranja, prilagojene ciljnim skupinam, bontonom, ki spoštuje različne ciljne skupine ter kulturno in generacijsko raznolikost, • razlikovati preproste vidike kulturne in generacijske raznolikosti, ki jih je treba upoštevati v digitalnih okoljih. • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge glede digitalnega bontona. Srednja raven 3 Mojstrska raven 8 Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: Na najvišji mojstrski ravni znam: • pojasniti jasno opredeljena in običajna vedenjska pravila ter strokovno znanje in izkušnje pri uporabi digitalnih tehnologij in interakciji v digitalnih okoljih, • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, • izraziti jasno opredeljene in običajne komunikacijske strategije, prilagojene povezane z digitalnim bontonom, ki spoštuje različne ciljne skupine ter kulturno in ciljnim skupinam, generacijsko raznolikost, • opisati jasno opredeljene in običajne vidike kulturne in generacijske • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. raznolikosti, ki jih je treba upoštevati v digitalnih okoljih. 100 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ 5. SKLOP • PRIMERI RABE Znanje Pri delu: organizacija dogodka 92. Zavedam se pomena neverbalnih sporočil (npr. smeškov, čustvenčkov), ki so v Mojstrska raven 7 uporabi v digitalnih okoljih (npr. družbeni mediji, takojšnje sporočanje), in vem, da se lahko njihova uporaba kulturno razlikuje med državami in skupnostmi. • Pri organiziranju dogodka za svojo organizacijo odpravljam težave, ki se pojavljajo med pisanjem in komuniciranjem v digitalnih okoljih (npr. neprimerni komentarji o organizaciji 93. Zavedam se, da obstajajo določena pričakovana pravila glede vedenja na družbenem omrežju). pri uporabi digitalnih tehnologij (npr. uporaba slušalk namesto zvočnikov, • To lahko uporabim kot osnovo za oblikovanje pravil, ki jih bodo lahko moji kadar v javnosti opravljamo klice ali poslušamo glasbo). sedanji in bodoči sodelavci upoštevali in uporabljali kot usmeritev. 94. Razumem, da lahko neprimerno vedenje v digitalnih okoljih (npr. vinjeno, preveč intimno ali preveč spolno eksplicitno vedenje) Pri izobraževanju: priprava na skupinsko delo s sošolci dolgotrajno škoduje družbenim ali osebnim vidikom življenja. Mojstrska raven 7 95. Zavedam se, da je prilagajanje posameznikovega vedenja v digitalnih • Odpravljati znam težave, povezane z bontonom, ki jih imam s sošolci pri uporabi okoljih odvisno od razmerja te osebe z udeleženci (npr. prijatelji, sodelavci, digitalne platforme za sodelovanje (blog, wiki itd.) pri skupinskem delu (npr. sošolci drug vodstvenimi delavci) in namena komunikacije (npr. dajanje navodil, drugega kritizirajo). informiranje, prepričevanje, ukazovanje, zabava, poizvedovanje, druženje). • Oblikujem lahko pravila za primerno vedenje pri skupinskem delu na spletu, ki jih lahko 96. Zavedam se, da mora biti pri komuniciranju v digitalnih okoljih zagotovljena upoštevajo učenci v digitalnem učnem okolju šole. Usmerjam lahko tudi sošolce glede dostopnost tako, da je komuniciranje vključujoče in dosegljivo vsem tega, kaj je primerno digitalno vedenje pri sodelovanju z drugimi na digitalni platformi. uporabnikom (npr. osebam s posebnimi potrebami, starejšim, ljudem s pomanjkljivo pismenostjo, govorcem drugih jezikov). (DD) Spretnosti 97. Vem, kako preprečiti prejemanje neželenih motečih sporočil ali elektronske pošte. 98. Sposoben sem obvladati čustva, kadar se pogovarjam z drugimi na internetu. 99. Prepoznam sovražna ali zaničljiva sporočila ali dejavnosti na spletu, uperjena proti posameznikom ali skupinam posameznikov (npr. sovražni govor). 100. Obvladam navezovanje stikov in sporazumevanje v različnih socialnih in kulturnih okoliščinah in situacijah, značilnih za posamezne domene. Stališča 101. Prepričan sem, da je treba določiti in skupaj upoštevati pravila v okviru digitalnih skupnosti (npr. pojasniti pravila obnašanja pri ustvarjanju, deljenju in objavljanju vsebin). 102. Pri komuniciranju se trudim biti empatičen (npr. odzivam se na čustva in izkušnje drugih, zglajujem nesoglasja, da bi gradil in ohranjal poštene in spoštljive odnose). 103. Do pogledov ljudi drugačnih kultur, ozadij, prepričanj, mnenj in osebnih okoliščin sem odprt in jih spoštujem; odprt sem do stališč drugih, čeprav so drugačna od mojih. 101 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA Srednja raven 4 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju 2. KOMUNICIRANJE IN SODELOVANJE jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: • prikazati različne specifične digitalne identitete, • razpravljati o specifičnih načinih varovanja svojega ugleda na spletu, 2. SKLOP • KOMPETENCA • delati s podatki, ki jih ustvarim z uporabo digitalnih orodij ali storitev v digitalnih okoljih. 2.6 UPRAVLJANJE DIGITALNE IDENTITETE Visoka raven 5 Ustvarjanje in upravljanje ene ali več digitalnih identitet, varovanje Poleg tega da usmerjam druge, znam: lastnega ugleda, delo s podatki, ki jih ustvarimo z uporabo • uporabljati različne digitalne identitete, • na različne načine varovati svoj ugled na spletu, različnih digitalnih orodij in storitev ter v različnih digitalnih okoljih. • uporabljati podatke, ki jih ustvarim z uporabo različnih digitalnih orodij in storitev ter v različnih digitalnih okoljih. 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Visoka raven 6 Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in Osnovna raven 1 potrebami drugih, v kompleksnih okoliščinah: Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: • ločiti med različnimi digitalnimi identitetami, • prepoznati digitalno identiteto, • pojasniti primernejše načine varovanja svojega ugleda, • opisati preproste načine, kako varovati svoj ugled na spletu, • spreminjati podatke, ki jih ustvarim z uporabo različnih digitalnih • prepoznati preproste podatke, ki jih ustvarim z uporabo orodij in storitev ter v različnih digitalnih okoljih. digitalnih orodij ali storitev v digitalnih okoljih. Mojstrska raven 7 Osnovna raven 2 Na mojstrski ravni znam: Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, povezane z upravljanjem • prepoznati digitalno identiteto, digitalnih identitet in varovanjem ugleda posameznikov, • opisati preproste načine, kako varovati svoj ugled na spletu, • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in • prepoznati preproste podatke, ki jih ustvarim z uporabo znanja ter da usmerjam druge pri upravljanju digitalne identitete. digitalnih orodij ali storitev v digitalnih okoljih. Mojstrska raven 8 Srednja raven 3 Na najvišji mojstrski ravni znam: Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se navezujejo na upravljanje digitalnih identitet in varovanjem ugleda posameznikov, • ločiti med različnimi jasno opredeljenimi in običajnimi digitalnimi identitetami, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. • pojasniti jasno opredeljene in običajne načine varovanja svojega ugleda na spletu, • opisati jasno opredeljene podatke, ki jih po navadi ustvarjam z uporabo digitalnih orodij in storitev v digitalnih okoljih. 102 sestavljanje seznama spletnih računov, brisanje računov, ki niso v uporabi). 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ 113. Spreminjati znam uporabniške nastavitve (npr. aplikacije, programsko opremo, digitalne platforme), da bi omogočil, preprečil ali spremenil Znanje sledenje, zbiranje ali analiziranje podatkov, ki ga izvaja UI (npr. zavrnitev 104. Zavedam se, da se digitalna identiteta nanaša na 1) metodo ugotavljanja sledenja uporabnikovi lokaciji na prenosnem telefonu). (UI) istovetnosti uporabnika na spletnem mestu ali pri uporabi spletne storitve in tudi na 2) sklop podatkov, ki omogočajo opredelitev posameznika s sledenjem Stališča njegovim digitalnim dejavnostim, delovanju ali udejstvovanju na internetu ali 114. Premislim o prednostih (npr. postopek hitrega ugotavljanja istovetnosti, digitalnih napravah (npr. ogledane strani, zgodovina nakupov), osebnim podatkom prednostne izbire uporabnika) in tveganjih (npr. kraja identitete, izkoriščanje (npr. ime, uporabniško ime, profilni podatki, kot so denimo starost, spol, konjički) in osebnih podatkov s strani tretjih oseb), kadar upravljam več različnih digitalnih podatkom, ki so povezani z njegovim kontekstom (npr. geografska lokacija). identitet pri različnih digitalnih sistemih, aplikacijah in storitvah. 105. Zavedam se, da sistemi UI zbirajo in obdelujejo najrazličnejše podatke o uporabnikih 115. Po navadi preverim in izberem piškotke spletne strani, ki naj bi bili nameščeni (npr. (npr. osebne, vedenjske in kontekstualne podatke), da ustvarijo uporabniške profile, sprejmem le tehnične piškotke), kadar spletna stran uporabnikom omogoči izbiro. ki so potem uporabljeni npr. pri napovedovanju, kaj bi si uporabnik lahko želel 116. Skrbno varujem zasebnost svojih zasebnih informacij in zasebnih informacij drugih ogledati ali kaj bi želel početi (npr. ponudijo oglase, priporočila, storitve). (UI) (npr. fotografije s počitnic ali praznovanja rojstnega dne; verski in politični komentarji) 106. Vem, da imamo v EU pravico od upravitelja spletnega mesta ali iskalnika 117. Prepoznam tako pozitivne kot negativne posledice uporabe vseh podatkov zahtevati vpogled v naše osebne podatke, ki jih hrani (pravica do dostopa), (zbiranje, kodiranje, obdelava) in še posebej osebnih podatkov s strani UI gnanih da jih lahko dopolnimo ali popravimo (pravica do popravka) ali jih odstranimo digitalnih tehnologij, kot so na primer aplikacije in spletne storitve. (UI) (pravica do izbrisa, ki ji pravimo tudi »pravica biti pozabljen«). 107. Zavedam se, da obstajajo načini omejevanja in nadzorovanja sledenja dejavnostim oseb na internetu, kot so možnosti v okviru programske opreme (npr. zasebno brskanje, brisanje 5. SKLOP • PRIMERI RABE piškotkov) ter funkcije orodij in produktov/storitev za okrepljeno varovanje zasebnosti Pri delu: organizacija dogodka (npr. uporabnikovo soglasje za uporabo piškotkov, izvzetje personaliziranih oglasov). Mojstrska raven 8 Spretnosti • Svojemu nadrejenemu predlagam nov postopek, ki na družbenih medijih vodi v 108. V digitalnih okoljih znam ustvariti in upravljati profile za osebno (npr. izogibanje ravnanju, ki bi lahko škodovalo digitalnemu ugledu našega podjetja državljansko udejstvovanje, e-trgovino, uporabo družbenih medijev) in poklicno (npr. nezaželena elektronska sporočila), kadar oglašujemo naše dogodke. uporabo (npr. ustvariti profil na spletni platformi za zaposlovanje). 109. Privzeti znam informacijske in komunikacijske prakse, da si ustvarim Pri izobraževanju: priprava na skupinsko delo s sošolci pozitivno spletno identiteto (npr. tako da privzamem zdrave, varne in etične Mojstrska raven 8 oblike vedenja, kot je npr. izogibanje stereotipom in potrošništvu). • Svoji šoli lahko predlagam nov postopek, ki preprečuje objavljanje digitalnih 110. Izvesti znam iskanje po imenu ali priimku, da preverim digitalni odtis vsebin (besedil, slik, videoposnetkov), ki lahko škodujejo ugledu učencev. osebe v spletnih okoljih (npr. da najdem morebitne problematične objave ali slike, da uveljavljam svoje pravice). 111. Preveriti in spremeniti znam, kateri meta podatki (npr. lokacija, čas) so shranjeni skupaj s slikami, ki se delijo na internetu, da bi zavaroval svojo zasebnost. 112. Vem, katere strategije uporabiti za nadzor, upravljanje ali brisanje podatkov, ki jih zbirajo in upravljajo spletni sistemi (npr. sledenje uporabljenim storitvam, 103 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA Visoka raven 5 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC Poleg tega, da usmerjam druge, znam: 3. USTVARJANJE DIGITALNIH VSEBIN • na različne načine ustvarjati in urejati vsebine v različnih formatih, • pokazati načine, kako se izraziti z ustvarjanjem digitalnih sredstev. Visoka raven 6 2. SKLOP • KOMPETENCA Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in 3.1 RAZVOJ DIGITALNIH VSEBIN potrebami drugih, v kompleksnih okoliščinah: Ustvarjanje in urejanje digitalnih vsebin v različnih • spreminjati vsebine z uporabo najustreznejših formatov, • prilagajati svoje izražanje z ustvarjanjem najustreznejših digitalnih sredstev. formatih, da se izraziš z uporabo digitalnih sredstev. Mojstrska raven 7 Na mojstrski ravni znam: 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se nanašajo na Osnovna raven 1 ustvarjanje vsebin in njihovo urejanje v različnih formatih ter izražanje z uporabo digitalnih sredstev, Na osnovni ravni in ob odpori drugih znam: • vključevati svoje znanje, da prispevam k strokovnosti in krepitvi • prepoznati načine, kako ustvarjati preproste vsebine v preprostih formatih, znanja ter da usmerjam druge pri razvoju vsebin. • izbrati, kako se bom izražal z ustvarjanjem preprostih digitalnih sredstev. Mojstrska raven 8 Osnovna raven 2 Na najvišji mojstrski ravni znam: Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se • prepoznati načine, kako ustvarjati in urejati preproste vsebine v preprostih formatih, nanašajo na ustvarjanje vsebin in njihovo urejanje v različnih formatih ter izražanje z • izbrati, kako se bom izražal z ustvarjanjem preprostih digitalnih sredstev. uporabo digitalnih sredstev, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. Srednja raven 3 Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: • navesti načine, kako ustvariti jasno opredeljene in običajne vsebine v jasno opredeljenih in običajnih formatih, • izražati se z ustvarjanjem jasno opredeljenih in običajnih digitalnih sredstev. Srednja raven 4 Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: • navesti načine za ustvarjanje in urejanje vsebin v različnih formatih, • izražati se z ustvarjanjem digitalnih sredstev. 104 129. Pri preverjanju dostopnosti spletnega mesta, digitalnih datotek, dokumentov, 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ e-pošte ali drugih spletnih aplikacij, ki jih kdo ustvari, sem naklonjen upoštevanju uradnih standardov in smernic (npr. WCAG 2.1 in EN 301 549). (DD) Znanje 118. Vem, da obstajajo digitalne vsebine v digitalni obliki in da obstaja veliko 5. SKLOP • PRIMERI RABE različnih vrst digitalnih vsebin (npr. zvok, slike, besedilo, videovsebine, aplikacije), ki so shranjene v različnih formatih digitalnih datotek. Pri delu: priprava kratkih navodil, da se zaposleni seznanijo z 119. Vem, da so lahko sistemi UI uporabljeni za samodejno ustvarjanje digitalnih vsebin novim postopkom, ki ga je treba uvesti v organizaciji. (npr. besedil, novic, esejev, tvitov, glasbe, slik) z uporabo obstoječih digitalnih vsebin kot njihovih virov. Takšne vsebine je včasih težko ločiti od tistih, ki jih ustvarijo ljudje. (UI) Osnovna raven 1: ob pomoči sodelavca (čigar digitalne kompetence dosegajo visoko raven in s katerim se lahko vedno posvetujem) in videoposnetka 120. Zavedam se, da »digitalna dostopnost« (ang. digital accessibility) pomeni z navodili, v katerem so predstavljeni koraki, kako to storiti: zagotavljanje, da lahko vsi ljudje, tudi osebe s posebnimi potrebami, uporabljajo internet in po njem krmarijo. Digitalna dostopnost vključuje dostopna spletna mesta, • lahko ugotovim, kako dodati nove dialoge in slike na kratek digitalne datoteke in dokumente ter druge spletne aplikacije (npr. spletno bančništvo, predstavitveni videoposnetek, ki je že bil ustvarjen na intranetu spletni dostop do javnih storitev ter storitve sporočanja in videoklicev). (DD) in prikazuje nove organizacijske postopke. 121. Zavedam se, da navidezna resničnost in obogatena resničnost omogočata nove Pri izobraževanju: priprava predstavitve na določeno načine raziskovanja simuliranih okolij ter interakcij z digitalnim in fizičnim svetom. temo, ki jo bom predvajal svojim sošolcem. Spretnosti Osnovna raven 1: Ob pomoči svojega učitelja: 122. Uporabljati znam orodja in tehnike za ustvarjanje dostopnih digitalnih • s pomočjo videonavodil na platformi YouTube, ki mi jih je posredoval učitelj, da bi mi vsebin (npr. dodajanje nadomestnih besedil (ang. ALT) slikam, preglednicam pomagal predstaviti moje delo sošolcem, znam ustvariti razgibano predstavitev, in grafom; ustvarjanje ustrezne in z oznakami dobro opremljene strukture • iz vsebine svojega učbenika tudi lahko razberem, s katerimi drugimi dokumentov; uporaba dostopnih pisav, barv, povezav) skladno z uradnimi digitalnimi sredstvi si lahko pomagam, da bom sošolcem lahko predstavil standardi in smernicami (npr. WCAG 2.1 in EN 301 549). (DD) svoje delo v razgibani digitalni predstavitvi na digitalni interaktivni tabli. 123. Izbrati znam ustrezen format za digitalno vsebino glede na njen namen (npr. shranjevanje dokumenta v formatu, ki omogoča urejanje, ali formatu, ki ne omogoča urejanja, a je primeren za tiskanje). 124. Ustvariti znam digitalne vsebine v podporo svojim zamislim in mnenjem (npr. izdelati prikaze podatkov, kot so interaktivne vizualizacije z uporabo osnovnih množic podatkov, npr. vladnih podatkov). 125. Ustvariti znam digitalne vsebine na odprtih platformah (npr. ustvariti in spremeniti besedilo v okolju wiki). 126. Za ustvarjanje digitalnih vsebin znam uporabljati internet stvari (IoT) in pametne naprave (npr. uporaba vgrajenih kamer in mikrofonov za ustvarjanje fotografij ali videoposnetkov). Stališča 127. Rad kombiniram različne vrste digitalnih vsebin in podatkov, da bolje izrazim dejstva ali mnenja pri njihovi osebni in poklicni uporabi. 128. Pri iskanju rešitev za ustvarjanje digitalnih vsebin sem odprt za raziskovanje različnih poti. 105 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA Visoka ravenl 5 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC Poleg tega, da usmerjam druge, znam: 3. USTVARJANJE DIGITALNIH VSEBIN • pri svojem delu uporabljati različne nove elemente vsebin in informacij ter jih spreminjati, izpopolnjevati, izboljševati in vključevati, da bi ustvaril nove in izvirne vsebine in informacije. 2. SKLOP • KOMPETENCA Visoka raven 6 3.2 UMEŠČANJE IN POUSTVARJANJE Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami DIGITALNIH VSEBIN in potrebami drugih, v kompleksnih okoliščinah: • oceniti najustreznejše načine spreminjanja, izpopolnjevanja, Spreminjanje, izpopolnjevanje in vključevanje novih izboljševanja in vključevanja specifičnih novih elementov vsebin in informacij in vsebin v obstoječe znanje in vire za ustvarjanje informacij za ustvarjanje novih in izvirnih vsebin in informacij. novih, izvirnih in aktualnih vsebin ter krepitev znanja. Mojstrska raven 7 Na mojstrski ravni znam: 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge pri vključevanju in poustvarjanju vsebin. Osnovna raven 1 Mojstrska raven 8 Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: Na najvišji mojstrski ravni znam: • izbrati načine, kako spremeniti, izpopolniti, izboljšati in vključiti preproste elemente • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se nanašajo novih vsebin in informacij za ustvarjanje novih in izvirnih vsebin in informacij. na spreminjanje, izpopolnjevanje, izboljševanje novih vsebin in informacij ter Osnovna raven 2 njihovo vključevanje v obstoječe znanje za ustvarjanje novih in izvirnih, Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. • izbrati načine spreminjanja, izpopolnjevanja, izboljševanja in vključevanja preprostih elementov novih vsebin in informacij za ustvarjanje novih in izvirnih vsebin in informacij. Srednja raven 3 Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: • pojasniti načine spreminjanja, izpopolnjevanja, izboljševanja in vključevanja jasno opredeljenih elementov novih vsebin in informacij za ustvarjanje novih in izvirnih vsebin in informacij. Srednja raven 4 Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: • razpravljati o načinih spreminjanja, izpopolnjevanja, izboljševanja in vključevanja novih vsebin in informacij za ustvarjanje novih in izvirnih vsebin in informacij. 106 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ 5. SKLOP • PRIMERI RABE Znanje Pri delu: priprava kratkih navodil, da se zaposleni seznanijo z 130. Zavedam se, da je mogoče povezati strojno opremo (npr. tipala, kable, motorje) novim postopkom, ki ga je treba uvesti v organizaciji. in programske strukture za razvoj programabilnih robotov in drugih nedigitalnih Osnovna raven 2: ob pomoči sodelavca (čigar digitalne kompetence dosegajo izdelkov (npr. Lego Mindstorms, Micro:bit, Raspberry Pi, EV3, Arduino, ROS). visoko raven in s katerim se lahko vedno posvetujem) in videoposnetka Spretnosti z navodili, v katerem so predstavljeni koraki, kako to storiti: 131. Z uporabo razpoložljivih aplikacij in programske opreme znam ustvariti infografiko • lahko ugotovim, kako dodati nove dialoge in slike na kratek in plakate, ki združujejo informacije, statistične vsebine in vizualne prikaze. predstavitveni videoposnetek, ki je že bil ustvarjen na intranetu in prikazuje nove organizacijske postopke. 132. Uporabiti znam orodja in aplikacije – npr. dodatke (ang. add-on), vtičnike (ang. plug-in), razširitve (ang. extensions) – za izboljšanje digitalne dostopnosti digitalnih vsebin Pri izobraževanju: priprava predstavitve na določeno (npr. dodajati podnapise na posnete predstavitve v videopredvajalnikih). (DD) temo, ki jo bom predvajal svojim sošolcem. 133. Povezati znam digitalne tehnologije, strojno opremo in senzorske Osnovna raven 2: doma skupaj z mamo (s katero se lahko vedno podatke, da ustvarim nov (digitalen ali nedigitalen) izdelek (npr. posvetujem) in s pomočjo seznama korakov, kako to storiti (ki sem aktivnosti v ustvarjalnih prostorih in pri digitalni proizvodnji). ga shranil na svojo tablico in mi ga je posredoval moj učitelj): 134. V svoje delo znam vključiti digitalne vsebine, urejene z uporabo UI (npr. v • znam ugotoviti, kako z dodajanjem besedila, slik in vizualnih efektov dopolniti razgibano svojo glasbeno kompozicijo vključujem melodije, ustvarjene z uporabo UI). digitalno predstavitev, ki sem jo ustvaril, da bi svoje delo predstavil sošolcem na digitalni Takšna uporaba UI je lahko sporna, saj se ob tem porajajo vprašanja glede interaktivni tabli. vloge UI v umetnosti in npr. koga v teh primerih navesti kot avtorja. (UI) Stališča 135. Odprt sem za ustvarjanje nečesa novega iz obstoječih digitalnih vsebin z uporabo ponavljajočih se oblikovalskih postopkov (npr. ustvarjanje, preizkušanje, analiziranje in dodelovanje). 136. Rad pomagam drugim, da izboljšajo svoje digitalne vsebine (npr. s koristnimi povratnimi informacijami). 137. Rad uporabljam razpoložljiva orodja za preverjanje, ali so bili slike oz. videoposnetki spremenjeni (npr. s tehnikami globokega ponarejanja). 107 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA Visoka raven 6 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami 3. USTVARJANJE DIGITALNIH VSEBIN in potrebami drugih, v kompleksnih okoliščinah: • izbrati najustreznejša pravila s področja avtorskih pravic in licenc, ki veljajo za podatke ter digitalne informacije in vsebine. 2. SKLOP • KOMPETENCA Mojstrska raven 7 3.3 AVTORSKE PRAVICE IN LICENCE Na mojstrski ravni znam: Razumevanje avtorskih pravic in licenc na • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se navezujejo na področju digitalnih informacij in vsebin. avtorske pravice in licence, ki veljajo za podatke ter digitalne informacije in vsebine, • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge pri spoštovanju avtorskih pravic in licenčnih pravil. 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Mojstrska raven 8 Na najvišji mojstrski ravni znam: Osnovna raven 1 Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se navezujejo na avtorske pravice in licence, ki veljajo za podatke ter digitalne informacije • prepoznati preprosta pravila s področja avtorskih pravic in licenc, in vsebine, ki veljajo za podatke ter digitalne informacije in vsebine. • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. Osnovna raven 2 Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: • prepoznati preprosta pravila s področja avtorskih pravic in licenc, ki veljajo za podatke ter digitalne informacije in vsebine. Srednja raven 3 Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: • navesti jasno opredeljena in običajna pravila s področja avtorskih pravic in licenc, ki veljajo za podatke ter digitalne informacije in vsebine. Srednja raven 4 Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: • razpravljati o pravilih s področja avtorskih pravic in licenc, ki veljajo za digitalne informacije in vsebine. Visoka raven 5 Poleg tega, da usmerjam druge, znam: • upoštevati različna pravila s področja avtorskih pravic in licenc, ki veljajo za podatke ter digitalne informacije in vsebine. 108 Stališča 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ 149. Spoštujem pravice drugih (npr. lastništvo, pogodbene pogoje) ter za nalaganje Znanje digitalnih vsebin uporabljam le zakonite vire (npr. filme, glasbo, knjige) in, kadar je to primerno, izberem odprtokodno programsko opremo. 138. Vem, da so lahko digitalne vsebine, blago in storitve zaščiteni kot intelektualna 150. Pripravljen sem premisliti, ali so prostodostopne licence in druge licenčne lastnina (IL) (npr. avtorske pravice, znamke, oblikovanje, patenti). sheme primernejše, kadar ustvarjam in objavljam digitalne vsebine in vire. 139. Zavedam se, da so ustvarjene digitalne vsebine v izvirni obliki (npr. slike, besedila, glasba) zaščitene z avtorskimi pravicami takoj, ko nastanejo (samodejna zaščita). 140. Zavedam se, da obstajajo določene izjeme glede avtorskih pravic (npr. uporaba za ponazoritve pri poučevanju, uporaba, kadar gre za 5. SKLOP • PRIMERI RABE karikature, parodije ali imitacije, ter pri citiranju in zasebni uporabi). Pri delu: priprava kratkih navodil, da se zaposleni seznanijo z 141. Poznam različne modele licenčne zaščite programske opreme (npr. lastniška, novim postopkom, ki ga je treba uvesti v organizaciji. prosta in odprtokodna (ang. open-source) programska oprema) in vem, da je treba nekatere vrste licenc obnoviti, ko jim poteče veljavnost. Srednja raven 3: Sam: 142. Zavedam se zakonskih omejitev uporabe in deljenja digitalnih vsebin (npr. • povem sodelavcu, katere slikovne banke po navadi uporabljam za iskanje slik, ki jih glasbe, filmov, knjig) in možnih posledic nezakonitega ravnanja (npr. človeka, ki lahko brezplačno naložim za uporabo v kratkih videonavodilih za zaposlene o novem deli avtorsko zaščitene vsebine z drugimi, ga lahko doletijo pravne sankcije). postopku v svoji organizaciji, 143. Zavedam se, da obstajajo mehanizmi in načini za preprečevanje ali omejevanje • razrešim nekatere težave, npr. prepoznam simbol, ki označuje, ali je dostopa do digitalnih vsebin (npr. gesla, geoblokiranje in tehnični zaščitni ukrepi). slika licenčno zaščitena z določeno vrsto licence Creative Commons in jo torej lahko uporabim brez avtorjevega dovoljenja. Spretnosti Pri izobraževanju: priprava predstavitve na določeno 144. Sposoben sem prepoznati in izbrati digitalne vsebine za zakonit prenos (ang. download, temo, ki jo bom predvajal svojim sošolcem. upload) (npr. javno dostopne podatkovne baze in orodja, prostodostopne licence itd.). 145. Digitalne vsebine znam zakonito uporabljati in deliti (npr. preverjam pravila in pogoje Srednja raven 3: Sam: uporabe ter razpoložljive licenčne sheme, kot denimo različne oblike licence Creative • pojasnim prijatelju, katere slikovne banke po navadi uporabljam pri iskanju slik, ki si jih Commons) in vem, kako presoditi, ali veljajo omejitve in izjeme glede avtorskih pravic. lahko brezplačno naložim, da ustvarim digitalno animacijo, s katero predstavim svoje 146. Sposoben sem ugotoviti, kdaj se uporaba avtorsko zaščitenih digitalnih delo sošolcem, vsebin uvršča med izjeme glede avtorskih pravic in zato ni potrebno • razrešim nekatere težave, npr. prepoznam simbol, ki označuje, da je slika avtorsko predhodno soglasje (npr. učitelji in učenci v EU lahko avtorsko zaščitene zaščitena in je zato ne morem uporabiti brez avtorjevega dovoljenja. vsebine uporabljajo za potrebe ponazarjanja pri poučevanju). 147. Sposoben sem preveriti in razumeti pravico do uporabe oziroma ponovne uporabe digitalnih vsebin, ki so jih ustvarile tretje osebe (npr. vem za kolektivne licenčne sheme in navežem stik z ustreznimi organizacijami za skupno upravljanje, razumem različne licence, ki se navezujejo na Creative Commons (slov. ustvarjalna gmajna). 148. Izbrati znam najprimernejšo strategijo, tudi licenčno, za potrebe deljenja in zaščite lastnih izvirnih stvaritev (npr. da jih registriram v izbranem avtorskem depozitnem sistemu (ang. copyright deposit system); izberem prostodostopne licence, kot je npr. Creative Commons). 109 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA Visoka raven 6 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in 3. USTVARJANJE DIGITALNIH VSEBIN potrebami drugih, v kompleksnih okoliščinah: • določiti najustreznejše ukaze, po katerih računalniški sistem reši dani problem ali izvede specifična opravila. 2. SKLOP • KOMPETENCA Mojstrska raven 7 3.4 PROGRAMIRANJE Na mojstrski ravni znam: Načrtovanje in razvoj zaporedij razumljivih ukazov računalniškemu • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki so povezani z sistemu za rešitev danega problema ali izvedbo določene naloge načrtovanjem in razvojem ukazov za računalniški sistem in izvajanjem opravil z uporabo računalniškega sistema, • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI in znanja ter da usmerjam druge pri programiranju. Osnovna raven 1 Mojstrska raven 8 Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: Na najvišji mojstrski ravni znam: • našteti preproste ukaze, po katerih računalniški sistem rešuje • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se enostavne probleme ali izvede enostavna opravila. navezujejo na načrtovanje in razvoj ukazov za računalniški sistem in izvajanje opravil z uporabo računalniškega sistema, Osnovna raven 2 • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: • našteti preproste ukaze, po katerih računalniški sistem rešuje enostavne probleme ali izvede enostavna opravila. Srednja raven 3 Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: • našteti jasno opredeljene in običajne ukaze, po katerih računalniški sistem rešuje običajne probleme ali izvaja običajna opravila. Srednja raven 4 Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: • našteti ukaze, po katerih računalniški sistem reši dani problem ali izvede specifično nalogo. Visoka raven 5 Poleg tega, da usmerjam druge, znam: • dajati ukaze računalniškemu sistemu za rešitev različnih problemov ali izvedbo različnih opravil. 110 163. V programu sem sposoben prepoznati vrstni red izvrševanja 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ ukazov in način obdelave informacij. Znanje Stališča 151. Vem, da so računalniški programi zaporedja ukazov, napisanih 164. Pripravljen sem sprejeti dejstvo, da algoritmi in torej tudi programi v programskem jeziku po strogih pravilih. morda niso sposobni popolnoma rešiti problema, ki naj bi ga rešili. 152. Vem, da imajo programski jeziki strukture, ki programskim ukazom 165. Upoštevam etiko (vključno pri človekovih dejanjih in nadzoru, preglednosti, omogočajo, da so večkrat izvršeni v določenem zaporedju ali le pod nediskriminaciji, dostopnosti ter pristranskosti in pravičnosti) kot določenimi pogoji ter jih znam tudi združevati za tvorjenje novih ukazov. enega ključnih stebrov razvoja in uvajanja sistemov UI. 153. Vem, da programe izvajajo računalniške naprave/sistemi, ki so sposobni samodejno tolmačiti in izvrševati ukaze. 5. SKLOP • PRIMERI RABE 154. Vem, da programi ustvarjajo izhodne podatke, ki so odvisni od vhodnih podatkov, in da na podlagi različnih vhodnih podatkov lahko Pri delu: priprava kratkih navodil, da se zaposleni seznanijo z dobimo različne izhodne podatke (npr. računalo/kalkulator bo prikazal novim postopkom, ki ga je treba uvesti v organizaciji. rezultat 8, če bomo vnesli 3 + 5, in 15, če bomo vnesli 7 + 8). Srednja raven 4 155. Vem, da program pride do rezultatov tako, da shrani in obdela podatke v • Z uporabo programskega jezika (npr. Ruby, Python) priskrbim ukaze za izdelavo računalniškem sistemu, ki to nalogo opravi, in da se včasih vede nepričakovano izobraževalne igre za predstavitev novega postopka, ki naj bi ga uvedli v organizaciji. (npr. napačno vedenje, nepravilno delovanje, uhajanje podatkov). • Rešujem težave, npr. razhroščim program, da rešim težave z mojo kodo. 156. Vem, da načrt programa temelji na algoritmu, tj. metodi, ki v več korakih pride do rezultata na podlagi vhodnih podatkov. Pri izobraževanju: priprava predstavitve na določeno 157. Vem, da algoritme in torej tudi programe razvijamo za pomoč pri reševanju temo, ki jo bom predvajal svojim sošolcem. stvarnih problemov; vhodni podatki modelirajo informacijo o problemu, medtem ko Srednja raven 4 izhodni podatki nudijo informacijo, pomembno za rešitev problema. Isti problem • Z uporabo preprostega grafičnega vmesnika za programiranje (npr. Scratch Jr) razvijem lahko rešujemo z uporabo različnih algoritmov in torej tudi različnih programov. aplikacijo na pametnem telefonu, s katero sošolcem predstavim svoje delo. 158. Vem, da vsak program za izračun rezultatov potrebuje čas in • Če se pojavi težava, znam razhroščiti program in prostor (vire strojne opreme), katerih količina je odvisna od velikosti odpraviti enostavne težave s svojo kodo. vhodnih podatkov oziroma kompleksnosti problema. 159. Vem, da nekaterih problemov noben znani algoritem ne more natančno rešiti v razumnem času, zato si v praksi pri njihovem reševanju pogosto pomagamo s približki (npr. pri določanju zaporedja DNK, gručenju podatkov, napovedovanju vremena). Spretnosti Primeri v okviru te kompetence so povzeti iz knjige Programming for All: 160. Znam razporediti množico programskih delčkov (kot na primer pri programskem Understanding the Nature of Programs (Brodnik et al., 2021). V dokumentu je orodju Scratch za programiranje z delčki), da rešim problem. na voljo popolnejši seznam primerov znanja in spretnosti ter osnovnih izjav, 161. V zaporedju ukazov znam prepoznati težave in ga ustrezno spremeniti, da pospremljenih s primeri iz vsakdanjega življenja. jih razrešim (npr. najti napako v programu in jo odpraviti; ugotoviti, zakaj Pri branju primera št. 157 lahko bralec v dokumentu najde več informacij o čas izvajanja ali rezultat programa nista skladna s pričakovanji). »programih« v razdelku A.2 »Programi so sestavljeni iz ukazov)« (str. 14), za boljše 162. V nekaterih preprostejših programih sem sposoben razumevanje podatkovnih modelov pa lahko prebere opisnik s področja znanja prepoznati vhodne in izhodne podatke. »K3.4« na str. 18. 111 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA Srednja raven 4 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in 4. VARNOST neobičajnih problemov: • na različne načine organizirati zaščito svojih naprav in digitalnih vsebin, • razlikovati tveganja in nevarnosti v digitalnih okoljih, 2. SKLOP • KOMPETENCA • izbrati varnostne in zaščitne ukrepe, 4.1 SKRB ZA VARNOST NAPRAV • pojasniti, kako na preproste načine skrbeti za verodostojnost in zasebnost. Visoka raven 5 Varovanje naprav in digitalnih vsebin ter razumevanje tveganj in Poleg tega, da usmerjam druge, znam: nevarnosti v digitalnih okoljih. Poznavanje varnostnih ukrepov ter • na različne načine skrbeti za zaščito naprav in digitalnih vsebin, skrb za verodostojnost in zasebnost. • razlikovati raznovrstna tveganja in nevarnosti v digitalnih okoljih, • izvajati varnostne in zaščitne ukrepe, • na različne načine skrbeti za verodostojnost in zasebnost. 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Visoka raven 6 Osnovna raven 1 Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: okoliščinah: • prepoznati preproste načine za zaščito svojih naprav in digitalnih vsebin, • izbrati najustreznejšo zaščito za naprave in digitalne vsebine, • razlikovati preprosta tveganja in nevarnosti v digitalnih okoljih, • razlikovati tveganja in nevarnosti v digitalnih okoljih, • izbrati preproste varnostne ukrepe, • izbrati najustreznejše varnostne in zaščitne ukrepe, • prepoznati preproste načine, kako skrbeti za verodostojnost in zasebnost. • presoditi o najustreznejših načinih skrbi za verodostojnost in zasebnost. Osnovna raven 2 Mojstrska raven 7 Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: Na mojstrski ravni znam: • prepoznati preproste načine zaščite svojih naprav in digitalnih vsebin, • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se navezujejo na • razlikovati preprosta tveganja in nevarnosti v digitalnih okoljih, zaščito naprav in digitalnih vsebin, obvladovanje tveganj in nevarnosti, izvajanje • izvajati preproste varnostne ukrepe, varnostnih ukrepov ter verodostojnost in zasebnost v digitalnih okoljih, • prepoznati preproste načine, kako skrbeti za verodostojnost in zasebnost. • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge pri zaščiti naprav. Srednja raven 3 Mojstrska raven 8 Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: Na najvišji mojstrski ravni znam: • navesti jasno opredeljene in običajne načine zaščite svojihh naprav in digitalnih vsebin, • • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se razlikovati jasno opredeljena in običajna tveganja in nevarnosti v digitalnih okoljih, navezujejo na zaščito naprav in digitalnih vsebin, obvladovanje tveganj in nevarnosti, • izbrati jasno opredeljene in običajne varnostne ukrepe, izvajanje varnostnih ukrepov ter verodostojnost in zasebnost v digitalnih okoljih, • navesti jasno opredeljene in običajne načine, kako skrbeti za verodostojnost in • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. zasebnost. 112 178. Pretehtam prednosti in tveganja uporabe biometričnih metod identifikacije 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ (npr. prstni odtisi, slika obraza), saj lahko vplivajo na varnost na nepredviden način. To pomeni, da v primeru uhajanja ali nezakonite pridobitve biometrične Znanje informacije ta postane kompromitirana in lahko vodi do zlorabe identitete. 166. Vem, da je uporaba različnih močnih gesel za različne spletne storitve način 179. Ravnam samozaščitno, recimo ne uporabljam odprtih omrežij Wi-Fi za za omejevanje negativnih posledic ogroženosti računa (npr. vdora). opravljanje finančnih transakcij ali za uporabo spletnega bančništva 167. Poznam ukrepe za zaščito naprav (npr. gesla, prstni odtisi, šifriranje) in za preprečitev drugim (npr. tatovom, gospodarskim organizacijam, 5. SKLOP • PRIMERI RABE vladnim agencijam), da bi imeli dostop do vseh podatkov. 168. Vem, kako pomembno je posodabljati operacijski sistem in aplikacije Pri delu: delitev informacij o svoji organizaciji z uporabo računa na Twitterju. (npr. brskalnik), da se odpravi šibke varnostne točke in zagotovi Visoka stopnja 5 zaščita pred škodljivo programsko opremo (ang. malware). 169. Vem, da požarni zid blokira določene vrste omrežnega prometa, da bi • Poslovni Twitter račun znam zaščititi na več načinov (npr. z močnim geslom, nadzorom preprečil različna varnostna tveganja (npr. oddaljeno prijavo). nad zadnjimi prijavami) in novim sodelavcem pokazati, kako to storiti. 166. Zavedam se različnih tveganj v digitalnih okoljih, kot so denimo kraja identitete • Prepoznam tveganja, npr. prejemanje tvitov ali sporočil od sledilcev z lažnimi profili ali (kadar npr. nekdo pri goljufiji ali drugem kaznivem dejanju uporabi osebne poskuse lažnega predstavljanja (ang. phishing). podatke druge osebe), prevare (npr. finančne prevare, katerih žrtve zvijač • Ustrezno znam ukrepati, da se tem tveganjem izognem (npr. nadzorujem svoje pošiljajo denar), napadi zlonamerne (npr. izsiljevalske) programske opreme. nastavitve zasebnosti). • Pomagam lahko tudi svojim sodelavcem, da prepoznajo tveganja in nevarnosti pri Spretnosti uporabi Twitterja. 171. Oblikovati znam ustrezno strategijo kibernetske higiene glede gesel (npr. Pri izobraževanju: uporaba šolske platforme za digitalno izbiram močna gesla, ki jih je težko uganiti) in znam z njimi varno delati učenje za deljenje informacij o aktualni temi. (npr. z uporabo orodja za upravljanje gesel (ang. password manager)). 172. Namestiti in aktivirati znam programsko opremo in storitve za zaščito Visoka stopnja 5 (npr. protivirusne programe, programe proti zlonamerni programski opremi, • Na učni platformi svoje šole znam zaščititi informacije, podatke in vsebino (npr. z požarni zid), da zavarujem svoje digitalne vsebine in osebne podatke. močnim geslom ali nadzorovanjem nedavnih prijav). 173. Aktivirati znam dvokratno overovljenje pristnosti, kadar je na voljo (npr. • Pri dostopanju do učne platforme svoje šole znam prepoznati različna tveganja in uporaba enkratnih gesel (OTP) ali kod skupaj s poverilnicami za dostop). nevarnosti ter ustrezno ukrepati, da se jim izognem (npr. preverim okuženost prilog z 174. Preveriti znam, do katerih osebnih podatkov dostopa aplikacija na mojem prenosnem virusi, preden jih naložim). telefonu, in se na podlagi tega odločim, ali jo namestim z ustreznimi nastavitvami. • Pomagati znam tudi svojim sošolcem, da pri uporabi digitalne učne platforme na svojih 175. Šifrirati znam občutljive podatke, ki so shranjeni na osebni tablicah prepoznajo tveganja in nevarnosti (npr. z nadzorom dostopanja do datotek). napravi ali v oblačni pomnilniški storitvi. 176. Ustrezno se odzovem na varnostni vdor (tj. dogodek, katerega posledica je nepooblaščen dostop do digitalnih podatkov, aplikacij, omrežij ali naprav oz. uhajanje osebnih podatkov, kot so uporabniška imena in gesla). Stališča 177. Pozoren sem na to, da v javnosti ne puščam računalnikov ali prenosnih naprav brez nadzora (npr. v skupnih delovnih prostorih, restavracijah, na vlakih, na zadnjem sedežu avtomobila). 113 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA • pojasniti jasno opredeljene in običajne načine uporabe ter delitve osebno 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC prepoznavnih informacij, pri čemer sebe in druge varujem pred škodo, 4. VARNOST • prepoznati jasno opredeljene in običajne izjave v pravilnikih o zasebnosti, iz katerih je razviden način uporabe osebnih podatkov v digitalnih storitvah. Srednja raven 4 2. SKLOP • KOMPETENCA Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: 4.2 VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV IN ZASEBNOSTI • razpravljati o načinih zaščite svojih osebnih podatkov in svoje zasebnosti v digitalnih Varovanje osebnih podatkov in zasebnosti v digitalnih okoljih. okoljih, Razumevanje, kako uporabljati in deliti osebno prepoznavne • razpravljati o načinih uporabe in delitve osebno prepoznavnih informacij, pri čemer informacije ter hkrati sebe in druge varovati pred škodo. sebe in druge varujem pred škodo, Razumevanje, da ponudniki digitalnih storitev uporabljajo • navesti izjave v pravilnikih o zasebnosti, iz katerih je razviden način uporabe osebnih podatkov v digitalnih storitvah. pravilnike o zasebnosti (ang. privacy policy), s katerimi seznanijo Visoka raven 5 uporabnike o uporabi njihovih osebnih podatkov. Poleg tega, da usmerjam druge, znam: • uporabljati različne načine zaščite svojih osebnih podatkov in svoje zasebnosti v 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI digitalnih okoljih, • uporabljati različne specifične načine delitve svojih podatkov, medtem ko sebe in Osnovna raven 1 druge varujem pred nevarnostmi, Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: • pojasniti izjave v pravilnikih o zasebnosti, iz katerih je razviden način uporabe osebnih • izbrati preproste načine zaščite svojih osebnih podatkov in svoje zasebnosti v podatkov v digitalnih storitvah. digitalnih okoljih, Visoka raven 6 • prepoznati preproste načine uporabe in delitve osebno prepoznavnih informacij, pri čemer sebe in druge varujem pred škodo, Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih • prepoznati preproste izjave v pravilnikih o zasebnosti, iz katerih je razviden način okoliščinah: uporabe osebnih podatkov v digitalnih storitvah. • izbrati ustreznejše načine zaščite osebnih podatkov in zasebnosti v digitalnih okoljih, Osnovna raven 2 • oceniti najustreznejše načine uporabe in delitve osebno prepoznavnih informacij, pri Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: čemer sebe in druge varujem pred škodo, • izbrati preproste načine zaščite svojih osebnih podatkov in svoje zasebnosti v • oceniti ustreznost izjav v pravilnikih o zasebnosti, ki se nanašajo na način uporabe digitalnih okoljih, osebnih podatkov. • prepoznati preproste načine uporabe in delitve osebno prepoznavnih informacij, pri Mojstrska raven 7 čemer sebe in druge varujem pred škodo, Na mojstrski ravni znam: • prepoznati preproste izjave v pravilnikih o zasebnosti, iz katerih je razviden način uporabe osebnih podatkov v digitalnih storitvah. • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov in zasebnosti v digitalnih okoljih, uporabo in delitev osebno Srednja raven 3 prepoznavnih informacij, varovanje sebe in drugih pred nevarnostmi in pravilnike o Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: zasebnosti, namenjene uporabi lastnihosebnih podatkov, • pojasniti jasno opredeljene in običajne načine zaščite svojih osebnih podatkov in • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da zasebnosti v digitalnih okoljih, usmerjam druge pri varovanju osebnih podatkov in zasebnosti. 114 Mojstrska raven 8 Stališča Na najvišji mojstrski ravni znam: 187. Pretehtam koristi in tveganja, preden tretjim osebam dovolim obdelavo svojih osebnih podatkov (npr. zavedam se, da bi glasovni pomočnik na • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se pametni napravi, ki jo uporabljam za dajanje ukazov robotskemu sesalcu, nanašajo na varovanje osebnih podatkov in zasebnosti v digitalnih okoljih, uporabo in lahko tretjim osebam (podjetjem, vladnim službam, storilcem kibernetskih delitev osebno prepoznavnih informacij, varovanje sebe in drugih pred nevarnostmi ter kaznivih dejanj) l omogočil dostop do mojih podatkov). (UI) pravilnike o zasebnosti, namenjene uporabi lastnih osebnih podatkov, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. 188. Zaupam v opravljanje spletnih transakcij, potem ko izvedem ustrezne varnostne in zaščitne ukrepe. 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ 5. SKLOP • PRIMERI RABE Znanje Pri delu: delitev informacij o svoji organizaciji z uporabo računa na Twitterju. 180. Zavedam se, da je varna elektronska identifikacija ključni dejavnik za zagotavljanje varnejšega deljenja osebnih podatkov s tretjimi osebami Visoka stopnja 6 pri opravljanju transakcij v javnem in zasebnem sektorju. • Izbrati znam najustreznejši način zaščite osebnih podatkov svojih sodelavcev (npr. slik) 181. Vem, da bi morala politika zasebnosti (ang. privacy policy) aplikacije ali storitve na Twitter računu podjetja. uporabniku pojasniti, katere osebne podatke zbira (npr. ime, znamka naprave, • Razlikujem med digitalnimi vsebinami, ki so primerne in neprimerne za delitev na Twitter geolokacija uporabnika) in ali se ti podatki delijo s tretjimi osebami. računu podjetja, da ne bi bila kršena moja zasebnost in zasebnost mojih sodelavcev. 182. Vem, da je obdelava osebnih podatkov podvržena lokalnim predpisom, • Ocenim lahko, ali se osebni podatki na poslovnem Twitter računu uporabljajo skladno z kot je npr. Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR) (npr. glasovno evropsko zakonodajo o varstvu podatkov in s pravico biti pozabljen. sporazumevanje z navideznim pomočnikom skladno z GDPR velja za • Razrešiti sem sposoben kompleksne situacije, do katerih lahko pride zaradi uporabe osebne podatke in lahko uporabnike izpostavi določenim tveganjem, osebnih podatkov na Twitter računu moje organizacije, npr. odstraniti znam slike ali povezanim z varstvom podatkov, zasebnostjo in varnostjo). (UI) imena, da zavarujem osebne informacije skladno z evropsko zakonodajo o varstvu Spretnosti podatkov in s pravico biti pozabljen. 183. Vem, kako prepoznati sumljiva e-poštna sporočila, ki poskušajo pridobiti Pri izobraževanju: uporaba šolske učne platforme občutljive informacije (npr. osebne podatke in podatke za bančno identifikacijo za deljenje informacij o aktualni temi. podatke) ali utegnejo vsebovati zlonamerno programsko opremo (ang. Visoka stopnja 6 malware). Vem, da je namen takšnih e-poštnih sporočil (ki pogosto vsebujejo namerne napake, ki jih previdni ljudje opazijo in jih zato ne odpirajo) preslepiti • Izbrati znam najustreznejši način zaščite svojih osebnih podatkov (npr. naslov, telefonska ljudi, ki niso skrbni pri preverjanju in so zato dovzetni za prevare. številka), preden jih delim na šolski učni platformi. 184. Pri spletnem plačevanju znam uporabljati osnovne varnostne ukrepe • Razlikujem med digitalnimi vsebinami, ki so primerne in neprimerne za delitev na šolski (npr. nikoli ne pošljem slike skenirane kreditne kartice ali nikomur ne učni platformi, da ne bi bili kršeni moja zasebnost in zasebnost sošolcev. posredujem številke PIN svoje debetne/plačilne/kreditne kartice). • Ocenim lahko, ali je način, kako so moji osebni podatki uporabljeni na šolski učni platformi, primeren in sprejemljiv glede mojih pravic in zasebnosti. 185. Uporabiti znam elektronsko identifikacijo za uporabo storitev, ki jih nudijo državni organi ali javne službe (npr. da izpolnim davčno napoved, oddam vlogo za socialno pomoč, • Razrešim lahko kompleksne situacije, do kakršnih lahko pride pri uporabi mojih osebnih zaprosim za potrdilo) in poslovni subjekti, kot so banke ali ponudniki prevoznih storitev. podatkov in osebnih podatkov sošolcev, medtem ko uporabljamo šolsko učno platformo, npr. v primeru, če osebni podatki niso uporabljeni skladno s politiko zasebnosti, ki velja 186. Uporabljati znam digitalna potrdila, pridobljena od organov za izdajo za to platformo. potrdil (npr. digitalnih potrdil za avtentikacijo in digitalno podpisovanje), ki so shranjena na elektronskih osebnih izkaznicah. 115 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA • izbrati jasno opredeljene in običajne načine, da se zavarujem pred nevarnostmi v 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC digitalnih okoljih, 4. VARNOST • navesti jasno opredeljene in običajne digitalne tehnologije za ohranjanje socialnega dobrega počutja in socialno vključevanje. Srednja raven 4 2. SKLOP • KOMPETENCA Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in 4.3 SKRB ZA ZDRAVJE IN DOBROBIT neobičajnih problemov: • pojasniti načine izogibanja nevarnostim za svoje telesno in duševno zdravje, povezane Sposobnost izogibanja zdravstvenim tveganjem in nevarnostim za z uporabo digitalne tehnologije, dobro telesno in duševno počutje pri uporabi digitalnih tehnologij. • izbrati načine, kako sebe in druge zavarovati pred nevarnostmi v digitalnih okoljih, Sposobnost zaščititi sebe in druge pred morebitnimi nevarnostmi • razpravljati o pomenu digitalnih tehnologij za socialno blagostanje in socialno vključenost. v digitalnih okoljih (npr. kibernetskim ustrahovanjem). Zavedanje Visoka raven 5 pomena digitalnih tehnologij za socialno blagostanje in socialno Poleg tega, da usmerjam druge, znam: vključenost. • pokazati različne načine izogibanja zdravstvenim tveganjem in nevarnostim za dobro telesno in duševno počutje pri uporabi digitalnih tehnologij, 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • uporabljati različne načine, kako sebe in druge zavarovati pred nevarnostmi v digitalnih okoljih, Osnovna raven 1 • pokazati različne digitalne tehnologije za ohranjanje socialnega dobrega počutja in Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: socialno vključevanje. • razlikovati preproste načine izogibanja zdravstvenim tveganjem in nevarnostim za Visoka raven 6 dobro telesno in duševno počutje pri uporabi digitalnih tehnologij, Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih • izbrati preproste načine, da se zavarujem pred morebitnimi nevarnostmi v digitalnih okoljih, okoliščinah: • prepoznati preproste digitalne tehnologije za ohranjanje socialnega dobrega počutja • razlikovati najustreznejše načine izogibanja zdravstvenim tveganjem in nevarnostim in socialno vključevanje. za dobro telesno in duševno počutje pri uporabi digitalnih tehnologij, Osnovna raven 2 • prilagajati najustreznejše načine, kako sebe in druge zavarovati pred nevarnostmi v Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: digitalnih okoljih, • na različne načine uporabljati digitalne tehnologije za ohranjanje socialnega dobrega • razlikovati preproste načine izogibanja zdravstvenim tveganjem in nevarnostim za počutja in socialno vključevanje. dobro telesno in duševno počutje pri uporabi digitalnih tehnologij, • izbrati preproste načine, da se zavarujem pred morebitnimi nevarnostmi v digitalnih okoljih, Mojstrska raven 7 • izbrati preproste digitalne tehnologije za ohranjanje socialnega dobrega počutja in Na mojstrski ravni znam: socialno vključevanje. • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se nanašajo na Srednja raven 3 izogibanje zdravstvenim tveganjem in nevarnostim za blagostanje pri uporabi digitalnih tehnologij, varovanje sebe in drugih pred nevarnostmi v digitalnih okoljih ter uporabo Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: digitalnih tehnologij za ohranjanje socialnega dobrega počutja in socialno vključevanje, • pojasniti jasno opredeljene in običajne načine izogibanja zdravstvenim tveganjem in • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da nevarnostim za dobro telesno in duševno počutje pri uporabi digitalnih tehnologij, usmerjam druge pri varovanju zdravja. 116 Mojstrska raven 8 Spretnosti Na najvišji mojstrski ravni znam: 197. Zase in za druge znam uporabiti različne strategije spremljanja in • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se omejevanja rabe digitalne tehnologije (npr. pravila in dogovori o nanašajo na izogibanje zdravstvenim tveganjem in nevarnostim za blagostanje pri času brez zaslonov, odlog dostopa do naprav za otroke, namestitev uporabi digitalnih tehnologij, da bi sebe in druge zavaroval pred nevarnostmi v digitalnih programske opreme za nadzor vsebine in omejevanje časa). okoljih, in na uporabo digitalnih tehnologij za ohranjanje socialnega dobrega počutja in 198. Prepoznati znam vgrajene tehnike nudenja uporabniških izkušenj, npr. klikolovke socialno vključevanje, (ang. clickbait), igrifikacija (ang. gamification), dregljaji (ang. nudging), namenjene • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. manipulaciji oziroma zmanjšanju zmožnosti posameznika, da nadzoruje svoje odločitve (npr. spodbujanje ljudi, da več časa preživijo na spletu, spodbujanje potrošništva). 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ 199. Uporabljati in izvajati znam zaščitne strategije za boj proti viktimizaciji (npr. blokiranje sprejemanja nadaljnjih sporočil od pošiljateljev, neodzivanje, Znanje posredovanje ali shranjevanje sporočil kot dokaznega gradiva za pravne 189. Zavedam se, kako pomembno je uravnotežiti uporabo digitalnih postopke, brisanje negativnih sporočil, da se izognemo ponavljanju ogledov). tehnologij, saj lahko najrazličnejši dejavniki v digitalnem življenju vplivajo Stališča na osebno zdravje, blagostanje in zadovoljstvo z življenjem. 200. Pazim na svoje dobro telesno in duševno počutje in se izogibam negativnim vplivom 190. Poznam znake digitalne zasvojenosti (npr. izguba nadzora, odtegnitveni digitalnih medijev (npr. čezmerni uporabi, zasvojenosti, kompulzivnemu vedenju). simptomi, motnje v uravnavanju razpoloženja) in vem, da lahko digitalna zasvojenost škoduje telesnemu in duševnemu zdravju. 201. Pri spletnem vrednotenju učinkov medicinskih in medicinskim podobnih proizvodov in storitev prevzemam odgovornost za varovanje osebnega in skupnega zdravja ter 191. Zavedam se, da za številne digitalne zdravstvene aplikacije za razliko od varnosti, saj je internet poln lažnih in potencialno nevarnih informacij o zdravju. uradne medicine ne obstajajo uradni postopki potrjevanja licenc. 192. Zavedam se, da nekatere aplikacije na digitalnih napravah (npr. pametnih 202. Previden sem glede zanesljivosti priporočil (npr. preverim, ali so njihovi viri telefonih) lahko podpirajo privzemanje zdravega vedenja, tako da spremljajo verodostojni) in njihovih namenov (npr. ali res pomagajo uporabniku, ali pa ga uporabnika in ga opozarjajo na zdravstveno stanje (npr. telesno, čustveno, samo vzpodbujajo k uporabi naprav in večji izpostavljenosti oglaševanju). duševno). Vendar lahko nekatera ravnanja ali posnetki, ki jih predlagajo takšne aplikacije, tudi negativno vplivajo na telesno ali duševno zdravje 5. SKLOP • PRIMERI RABE (npr. gledanje slik »idealiziranih« postav lahko povzroči tesnobo). 193. Razumem, da spletno ustrahovanje pomeni ustrahovanje z uporabo Pri delu: delitev informacij o svoji organizaciji z uporabo računa na Twitterju. digitalnih tehnologij (npr. ponavljajoče se vedenje, katerega namen Mojstrska raven 7 je zastrašiti, razjeziti ali osramotiti tiste, ki jim je namenjeno). • Pripravim lahko digitalno kampanjo o možni škodljivosti uporabe Twitterja za zdravje. 194. Vem, da učinek spletne neomejitve (angl. online disinhibition effect) pomeni pomanjkanje samoomejevanja posameznika pri spletni komunikaciji v primerjavi • Iz poklicnih razlogov (npr. ustrahovanje, zasvojenost, dobro telesno počutje), ki jih lahko z osebno komunikacijo v živo. To lahko vodi k povečani nagnjenosti objavljanja delijo in uporabljajo drugi sodelavci in strokovnjaki na svojih pametnih telefonih in žaljivih sporočil (npr. nasilni govor in spletno žaljenje) in neprimernemu obnašanju.. tablicah.. 195. Zavedam se, da so ranljive skupine (npr. otroci, ljudje z manj razvitimi Pri izobraževanju: uporaba šolske učne platforme socialnimi spretnostmi in s pomanjkanjem osebne družbene podpore) v za deljenje informacij o aktualni temi. digitalnih okoljih bolj izpostavljene viktimizaciji, npr. spletno ustrahovanje Mojstrska raven 7 (ang. cyber bullying), spletno nadlegovanje (ang. grooming). 196. Zavedam se, da lahko digitalna orodja za ranljive skupine (npr. starejše, ljudi s • Za šolsko učno platformo lahko ustvarim blog o spletnem ustrahovanju (ang. posebnimi potrebami) ustvarijo nove priložnosti za udejstvovanje v družbi. Vendar cyberbullying) in socialni izključenosti, ki sošolcem pomaga prepoznati nasilje v lahko digitalna orodja tudi prispevajo k osamitvi ali izključitvi tistih, ki jih ne uporabljajo. digitalnih okoljih in se mu upreti. 117 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA • izbrati najustreznejše rešitve za varstvo okolja pred vplivi digitalnih tehnologij in 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC njihove uporabe. 4. VARNOST Mojstrska raven 7 Na mojstrski ravni znam: 2. SKLOP • KOMPETENCA • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se nanašajo na varstvo okolja pred vplivi digitalnih tehnologij in njihove uporabe, 4.4 VARSTVO OKOLJA • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da usmerjam druge pri varstvu okolja. Zavedanje vplivov digitalnih tehnologij in njihove uporabe na Mojstrska raven 8 okolje. Na najvišji mojstrski ravni znam: • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI nanašajo na varstvo okolja pred vplivi digitalnih tehnologij in njihove uporabe, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. Osnovna raven 1 Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: • prepoznati preproste vplive digitalnih tehnologij in njihove uporabe na okolje. Osnovna raven 2 Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: • prepoznati preproste vplive digitalnih tehnologij in njihove uporabe na okolje. Srednja raven 3 Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: • navesti jasno opredeljene in običajne vplive digitalnih tehnologij in njihove uporabe na okolje. Srednja raven 4 Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: • razpravljati o načinih varstva okolja pred vplivi digitalnih tehnologij in njihove uporabe. Visoka raven 5 Poleg tega, da usmerjam druge, znam: • pokazati različne načine varstva okolja pred vplivi digitalnih tehnologij in njihove uporabe. Visoka raven 6 Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih okoliščinah: 118 potrošniškega vedenja na okolje in družbo (npr. kupovanje lokalnih proizvodov, 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ iskanje skupnih rešitev in možnosti souporabe avtomobilov pri prevozu). Znanje Stališča 203. Zavedam se, da naše vsakodnevne digitalne aktivnosti vplivajo na 213. Poiščem načine, kako bi lahko digitalne tehnologije pripomogle k življenju in okolje (npr. videoprenos, ki je odvisen od hitrosti prenosa podatkov) potrošnji, ki spoštujeta trajnostno naravnanost družbe in skrb za okolje. in da vplivi na okolje izvirajo iz porabe energije in izpustov ogljika 214. Poiščem informacije o vplivu digitalne tehnologije na okolje, da bi tako iz naprav, omrežne infrastrukture in podatkovnih središč. vplival na svoje vedenje in vedenje drugih (npr. prijateljev in družinskih 204. Zavedam se vplivov na okolje, ki jih povzroča proizvodnja digitalnih naprav članov), da bi bili odgovornejši do okolja pri svojih digitalnih aktivnostih. in baterij (npr. onesnaževanje in strupeni stranski proizvodi, poraba energije). 215. Upoštevam celovit vpliv izdelka na planet, izberem digitalna sredstva namesto Zavedam se tudi, da je treba te naprave po koncu njihove življenjske fizičnih proizvodov, npr. za spletno branje knjig ni potreben papir, zato so dobe ustrezno odložiti, da se čim bolj omeji njihov vpliv na okolje in da se stroški prevoza nižji, vendar je treba upoštevati, da digitalne naprave lahko omogoči ponovna uporaba dragih sestavnih delov in naravnih virov. vsebujejo strupene snovi in da je za njihovo napajanje potrebna energija. 205. Zavedam se, da je mogoče nekatere sestavne dele elektronskih in 216. Upoštevam etične posledice sistemov UI v njihovem celotnem življenjskem ciklu: digitalnih naprav zamenjati, da se podaljša njihova življenjska doba ali sem spadajo vplivi na okolje (posledice proizvodnje digitalnih naprav in storitev uporabnost, vendar so nekatere morda namerno izdelane tako, da po za okolje) in na družbo, npr. platformizacija dela in uporaba algoritmičnega določenem času prenehajo pravilno delovati (načrtovana zastarelost). upravljanja, kar lahko krni zasebnost in pravice delavcev; uporaba poceni 206. Poznam »zeleno« ravnanje, ki naj bi ga izkazovali pri kupovanju digitalnih naprav, delovne sile za označevanje slik, ki se uporabljajo za učenje sistemov UI. (UI) npr. izbiranje izdelkov, ki med delovanjem in v stanju pripravljenosti porabijo manj energije in v manjši meri prispevajo k onesnaževanju (jih je laže razstaviti in 5. SKLOP: PRIMERI RABE reciklirati) in so manj strupeni (omejena uporaba snovi, škodljivih okolju in zdravju). 207. Vem, da prakse e-trgovine, kot sta kupovanje in dostava fizičnega blaga, Pri delu: delitev informacij o svoji organizaciji z uporabo računa na Twitterju. vplivajo na okolje (npr. ogljični odtis prometa, nastajanje odpadkov). Mojstrska raven 8 208. Zavedam se, da lahko digitalne tehnologije (tudi tiste, ki jih poganja UI) prispevajo k boljši energijski učinkovitosti, denimo s spremljanjem potreb • Ustvarim lahko ilustriran videoposnetek, ki odgovarja na vprašanja o trajnostni uporabi po domačem ogrevanju in optimizaciji njegovega upravljanja. digitalnih naprav v organizacijah iz moje panoge; namenjen je delitvi na Twitterju, da ga lahko uporabijo zaposleni in drugi strokovnjaki iz te panoge. 209. Zavedam se, da določene dejavnosti (npr. strojno učenje pri UI in rudarjenje kriptovalut, kot je denimo Bitcoin) zahtevajo veliko količino Pri izobraževanju: uporaba šolske platforme za digitalno virov v smislu količine podatkov in računalniške moči. Zato je lahko učenje za deljenje informacij o aktualni temi. poraba energije velika, kar lahko znatno vpliva na okolje. (UI) Mojstrska raven 8 Spretnosti • Ustvarim lahko e-knjigo z odgovori na vprašanja o trajnostni uporabi digitalnih naprav 210. Vem, kako uporabiti učinkovite nizkotehnološke strategije za varstvo v šoli in doma in jo delim na učni platformi svoje šole, da jo lahko uporabljajo sošolci in okolja, npr. izključevanje naprav in izklapljanje brezžičnega omrežja njihove družine. (Wi-Fi), čim manj tiskanja dokumentov, popravilo in menjava delov, da se izognemo nepotrebni menjavi digitalnih naprav. 211. Vem, kako zmanjšati porabo energije pri napravah in storitvah (npr. sprememba nastavitev kakovosti pri storitvah videoprenosa, uporaba Wi-Fi namesto prenosa podatkov, kadar smo doma, zapiranje aplikacij, optimizacija pošiljanja prilog v e-pošti). 212. Vem, kako uporabljati digitalna orodja, da zmanjšam škodljive vplive svojega 119 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA Visoka raven 5 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC Poleg tega, da usmerjam druge, znam: 5. REŠEVANJE PROBLEMOV • pri delovanju v digitalnih okoljih in uporabi digitalnih sredstev oceniti tehnične težave, • za njihovo odpravo uporabiti različne rešitve. Visoka raven 6 2. SKLOP • KOMPETENCA Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih 5.1 REŠEVANJE TEHNIČNIH TEŽAV okoliščinah: Prepoznavanje tehničnih težav pri delu z napravami in pri uporabi • pri uporabi naprav in delovanju v digitalnih okoljih oceniti resnost tehničnih težav, • odpraviti jih z uporabo najustreznejših rešitev. digitalnih okolij ter njihovo reševanje (od odpravljanja napak do reševanja zahtevnejših težav). Mojstrska raven 7 Na mojstrski ravni znam: • pri uporabi naprav in delovanju v digitalnih okoljih najti rešitve za delno 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI opredeljene kompleksne probleme tehnične narave, • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da Osnovna raven 1 usmerjam druge pri reševanju tehničnih težav. Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: Mojstrska raven 8 • pri uporabi naprav in delovanju v digitalnih okoljih prepoznati preproste tehnične težave, Na najvišji mojstrski ravni znam: • za njihovo odpravo najti preproste rešitve. • pri uporabi naprav in delovanju v digitalnih okoljih najti rešitve za kompleksne Osnovna raven 2 probleme tehnične narave s številnimi prepletenimi dejavniki, Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. • pri uporabi naprav in delovanju v digitalnih okoljih prepoznati preproste tehnične težave, • za njihovo odpravo najti preproste rešitve. Srednja raven 3 Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: • pri uporabi naprav in delovanju v digitalnih okoljih navesti jasno opredeljene in običajne tehnične težave, • za njihovo odpravo izbrati jasno opredeljene in običajne rešitve. Srednja raven 4 Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: • pri uporabi naprav in delovanju v digitalnih okoljih razlikovati tehnične težave, • za njihovo odpravo najti rešitve. 120 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ 5. SKLOP • PRIMERI RABE Znanje Pri delu: spletno učno platformo uporabim za izboljšanje svojih poklicnih priložnosti 217. Poznam glavne funkcije najobičajnejših digitalnih naprav Osnovna raven 1: Ob pomoči sodelavca z oddelka za informacijsko tehnologijo: (npr. računalnik, tablica, pametni telefon). • lahko ustvarim ilustrirani videoposnetek, ki odgovarja na vprašanja o trajnostni uporabi 218. Poznam nekatere razloge, zakaj se lahko digitalna naprava ne uspe povezati digitalnih naprav v organizacijah iz svojega sektorja, ki ga lahko delim na Twitterju in ki v internet (npr. napačno Wi-Fi geslo, vklopljen način »v letalu«). ga lahko uporabijo zaposleni v mojem podjetju in drugi strokovnjaki iz tega sektorja. 219. Vem, da je mogoče povečati zmogljivost računalnika ali velikost pomnilniškega prostora (npr. s storitvijo zakupa računske moči ali pomnilniškega Pri izobraževanju: spletno učno platformo uporabim za prostora), da se izognemo hitremu zastarevanju strojne opreme. izboljšanje svojih matematičnih spretnosti 220. Zavedam se, da so najpogostejši viri težav pri internetu stvari (IoT) in Osnovna raven 1: Ob pomoči prijatelja: pametnih/mobilnih napravah ter njihovih aplikacijah povezani s povezljivostjo/ • lahko ustvarim novo e-knjigo z odgovori na vprašanja o trajnostni uporabi digitalnih razpoložljivostjo omrežja, baterijo/energijo ali omejeno procesorsko močjo. naprav v šoli in doma in jo delim na platformi svoje šole za digitalno učenje, da jo lahko 221. Zavedam se, da je UI produkt človeškega znanja in odločanja (tj., ljudje izberejo, uporabljajo sošolci in njihove družine. prečistijo in zakodirajo podatke, napišejo algoritme, učijo modele ter prikaz rezultatov uskladijo s človeškimi vrednotami), in zato UI ne obstaja neodvisno od ljudi. (UI) Spretnosti 222. Na spletnem sestanku znam prepoznati in rešiti težavo s kamero oziroma mikrofonom. 223. Preveriti in odpraviti znam težave, ki se nanašajo na med seboj povezane naprave IoT in njihove storitve. 224. Po korakih ugotovim vzrok tehnične težave (npr. ali gre za težave s strojno ali programsko opremo) in raziščem možnosti za različne rešitve, kadar naletim na tehnično motnjo. 225. Ko naletim na tehnično težavo, znam na internetu poiskati rešitev. Stališča 226. Aktivno in radovedno se lotim raziskovanja, kako delujejo digitalne tehnologije in naprave. 121 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA Srednja raven 4 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in 5. REŠEVANJE PROBLEMOV neobičajnih problemov: • pojasniti potrebe, • izbrati digitalna orodja in možne tehnologije za zadostitev teh potreb, 2. SKLOP • KOMPETENCA • izbrati preproste načine prilagajanja in spreminjanja digitalnih okolij osebnim potrebam. 5.2 UGOTAVLJANJE POTREB IN Visoka raven 5 OPREDELITEV TEHNOLOŠKIH ODZIVOV Poleg tega, da usmerjam druge, znam: Ocenjevanje potreb ter prepoznavanje, vrednotenje, izbira in • oceniti potrebe, • uporabiti digitalna orodja in možne tehnologije za zadostitev teh potreb, uporaba digitalnih orodij in možnih tehnoloških odzivov ter njihovo • uporabiti načine prilagajanja in spreminjanja digitalnih okolij osebnim potrebam. reševanje. Prilagajanje in spreminjanje digitalnih okolij glede na Visoka raven 6 osebne potrebe (npr. dostopnost). Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih okoliščinah: 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI • oceniti potrebe, • izbrati najustreznejša digitalna orodja in možne tehnološke odzive za zadostitev teh Osnovna raven 1 potreb, Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: • odločiti se glede najustreznejših načinov prilagajanja in spreminjanja digitalnih okolij osebnim potrebam. • ugotoviti potrebe, • prepoznati preprosta digitalna orodja in možne tehnološke odzive, da se zadosti tem Mojstrska raven 7 potrebam, Na mojstrski ravni znam: • izbrati preproste načine prilagajanja in spreminjanja digitalnih okolij osebnim potrebam. • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme z uporabo digitalnih orodij Osnovna raven 2 in možnih tehnoloških odzivov ter prilagajati in spreminjati digitalna okolja skladno z osebnimi potrebami, Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da • ugotoviti potrebe, usmerjam druge pri ugotavljanju potreb in tehnoloških odzivov nanje. • prepoznati preprosta digitalna orodja in možne tehnološke odzive za zadostitev teh Mojstrska raven 8 potreb, • izbrati preproste načine prilagajanja in spreminjanja digitalnih okolij osebnim potrebam. Na najvišji mojstrski ravni znam: Srednja raven 3 • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki z uporabo digitalnih orodij in možnih tehnoloških odzivov ter digitalna okolja prilagajati in Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: spreminjati skladno z osebnimi potrebami, • navesti jasno opredeljene in običajne potrebe, • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. • izbrati jasno opredeljena in običajna digitalna orodja in možne tehnologije za zadostitev teh potreb, • izbrati jasno opredeljene in običajne načine prilagajanja in spreminjanja digitalnih okolij osebnim potrebam. 122 tehnologije za zadostitev osebnih potreb (npr. iskanje slušnih pripomočkov, 4. SKLOP: PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI, STALIŠČ ki so povezljivi z napravami, ki jih najpogosteje uporabljam, npr. telefon, televizija, kamera, dimni alarm). Jasno se zavedam, da je izključno Znanje zanašanje na digitalne tehnologije lahko povezano s tveganji. 227. Vem, da je mogoče na internetu kupovati in prodajati blago in storitve z opravljanjem poslovnih transakcij (npr. e-trgovina) in transakcij med SKLOP 5: PRIMERI RABE potrošniki (npr. platforme za deljenje). Pri spletnem kupovanju podjetij ali od fizičnih oseb veljajo različna pravila (npr. pravno varstvo potrošnikov). Pri delu: spletno učno platformo uporabim za izboljšanje svojih poklicnih priložnosti. 228. Prepoznam lahko nekaj primerov sistemov UI: priporočilni sistemi (npr. Osnovna raven 2: Ob pomoči sodelavca iz kadrovske službe, s katerim se lahko kadar na spletnih mestih za nakupovanje), prepoznavanje glasu (npr. navidezni koli posvetujem: pomočniki), prepoznavanje slik (npr. za prepoznavanje tumorjev na rentgenskih posnetkih) in prepoznavanje obrazov (npr. nadzorni sistemi). (UI) • na seznamu spletnih tečajev, ki ga je pripravila kadrovska služba, prepoznam tiste, ki 229. Zavedam se, da je številne predmete mogoče ustvariti z uporabo 3-D tiskalnikov ustrezajo mojim potrebam za izboljšanje poklicne poti, (npr. za tiskanje rezervnih delov za gospodinjske aparate ali pohištvo). • med branjem študijskega gradiva na zaslonu svoje tablice lahko povečam pisavo, da se 230. Poznam tehnične pristope, ki lahko izboljšajo vključenost in dostopnost izboljša njegova berljivost. digitalnih vsebin in storitev, npr. orodja, kot so povečevanje ali Pri izobraževanju: spletno učno platformo uporabim za približevanje slike ali pretvorba zapisa v govor. (DD) izboljšanje svojih matematičnih spretnosti. 231. Zavedam se, da tehnologija, ki deluje na temelju prepoznavanja govora Osnovna raven 2: V učilnici skupaj z učiteljem, s katerim se lahko kadar koli posvetujem: in jo poganja UI, omogoča uporabo govorjenih ukazov, ki lahko izboljšajo dostopnost digitalnih orodij in naprav (npr. za ljudi z omejeno gibljivostjo, • na seznamu digitalnih gradiv za matematiko, ki ga je pripravila moja učiteljica, izberem omejenimi kognitivnimi zmožnostmi, slabovidne, ljudi z jezikovnimi ali učnimi izobraževalno igro, ki mi lahko pomaga okrepiti matematične spretnosti, težavami), vendar te aplikacije v jezikih z manjšim številom govorcev zaradi • vmesnik igre lahko nastavim tako, da uporabljam materni jezik. tržnih razlogov pogosto niso na voljo ali pa slabše delujejo). (UI) (DD) Spretnosti 232. Z uporabo interneta znam opravljati poslovne in neposlovne transakcije (kupovati, prodajati ter podarjati) vseh vrst blaga in storitev. 233. Vem, kako in kdaj uporabiti storitve strojnega prevajanja (npr. Google Translate, DeepL) in aplikacije za simultano tolmačenje (npr. iTranslate) za grobo razumevanje dokumenta ali pogovora. Vem pa tudi, da je včasih potreben natančnejši prevod, če tako narekuje vsebina (npr. na področju zdravstva, trgovine ali diplomacije). (UI) 234. Izbrati znam pomožna orodja za boljše spletno dostopanje do informacij in vsebin (npr. bralniki zaslona, orodja za prepoznavanje glasu) in izkoristiti možnosti tvorjenja glasu za ustvarjanje govora (ki jih lahko uporabijo npr. osebe, ki imajo težave z govorno komunikacijo ali je niso zmožne). (DD) Stališča 235. Cenim koristi, ki jih prinaša možnost upravljanja financ in opravljanja finančnih transakcij z uporabo digitalnih sredstev, in se hkrati zavedam s tem povezanih tveganj. 236. Rad raziskujem in hitro opazim priložnosti, ki jih ponujajo digitalne 123 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA • posamično in skupinsko uporabiti določene kognitivne procese ter si tako pomagati pri 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC razumevanju in reševanju jasno opredeljenih in običajnih konceptualnih problemov in 5. REŠEVANJE PROBLEMOV problemskih situacij v digitalnih okoljih. Srednja raven 4 Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in 2. SKLOP • KOMPETENCA neobičajnih problemov: 5.3 USTVARJALNA UPORABA • razlikovati digitalna orodja in tehnologije, ki jih je mogoče uporabiti za ustvarjanje znanja ter za uvajanje novosti v postopke in proizvode, DIGITALNE TEHNOLOGIJE • posamično in skupinsko uporabiti kognitivne procese ter si tako pomagati pri Uporaba digitalnih orodij in tehnologij za ustvarjanje znanja razumevanju in reševanju konceptualnih problemov in problemskih situacij v digitalnih okoljih. ter za uvajanje novosti v postopke in proizvode. Posamična in Visoka raven 5 skupinska uporaba kognitivnih procesov za lažje razumevanje in Poleg tega, da usmerjam druge, znam: razreševanje konceptualnih problemov in problemskih situacij v • uporabljati različna digitalna orodja in tehnologije za ustvarjanje znanja ter za digitalnih okoljih. uvajanje postopkov in proizvodov, • posamično in skupinsko uporabiti kognitivne procese ter tako reševati različne konceptualne probleme in problemske situacije v digitalnih okoljih. 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI Visoka raven 6 Osnovna raven 1 Na visoki ravni znam, skladno s svojimi potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: okoliščinah: • prepoznati preprosta digitalna orodja in tehnologije, ki jih je mogoče uporabiti za • prilagajati najustreznejša digitalna orodja in tehnologije za ustvarjanje znanja ter za ustvarjanje znanja ter za uvajanje novosti v postopke in proizvode, uvajanje novosti v postopke in proizvode, • posamično in skupinsko izkazati zanimanje za preproste kognitivne procese ter si • posamično in skupinsko reševati konceptualne probleme in problemske situacije v tako pomagati pri razumevanju in reševanju preprostih konceptualnih problemov in digitalnih okoljih. problemskih situacij v digitalnih okoljih. Mojstrska raven 7 Osnovna raven 2 Na mojstrski ravni znam: Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme z uporabo digitalnih orodij • prepoznati preprosta digitalna orodja in tehnologije, ki jih je mogoče uporabiti za in tehnologij, ustvarjanje znanja ter za uvajanje novosti v postopke in proizvode, • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da • posamično in skupinsko uporabiti preproste kognitivne procese ter si tako pomagati pri usmerjam druge pri uporabi digitalnih tehnologij. razumevanju in reševanju preprostih konceptualnih problemov in problemskih situacij v Mojstrska raven 8 digitalnih okoljih. Na najvišji mojstrski ravni znam: Srednja raven 3 • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki z Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: uporabo digitalnih orodij in tehnologij, • izbirati preprosta digitalna orodja in tehnologije, ki jih je mogoče uporabiti za ustvarjanje • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju jasno opredeljenega znanja ter za jasno opredeljene inovativne postopke in proizvode, 124 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ 5. SKLOP • PRIMERI RABE Znanje Pri delu: z uporabo spletne učne platforme izboljšam svoje poklicne priložnosti. 237. Vem, da skupno reševanje problemov na spletu ali brez spletne Srednja raven 3: Samostojno: povezave pomeni, da lahko izkoristimo najrazličnejše znanje, poglede in izkušnje drugih, kar lahko privede do boljših rezultatov. • sledim in uporabljam forum v množičnih odprtih spletnih tečajih (v nadaljevanju MOOC, ang. Massive Open Online Courses), da se seznanim z jasno podanimi informacijami 238. Vem, da je mogoče digitalne tehnologije in naprave uporabiti kot orodje za o MOOC-u, in uporabim forum (ali druge možnosti, npr. blog, wiki), da ustvarim novo uvajanje novih postopkov in proizvodov, da se ustvarja družbena, kulturna oziroma objavo in s tem prispevam k izmenjavi informacij, ekonomska vrednost (npr. družbene inovacije). Zavedam se, da to, kar ustvarja • uporabljam miselni vzorec v MOOC –u in skupaj z drugimi udeleženci opravljam nalogo, ekonomsko vrednost, lahko ogrozi ali poveča družbeno ali kulturno vrednost. da bi določeno zadevo/temo/vsebino razumeli na nov način, 239. Vem, da je tehnologija interneta stvari (IoT) lahko uporabna na številnih področjih (npr. • odpravljam lahko težave, npr. ko ugotovim, da postavljam vprašanje ali komentar na v zdravstvu, kmetijstvu, avtomobilski in drugi industriji, v okviru ljubiteljske dejavnosti). napačnem mestu. Spretnosti Pri izobraževanju: z uporabo spletne učne platforme 240. Digitalne tehnologije znam uporabiti, da zamisli zaživijo v praksi (npr. izdelava izboljšam svoje matematične spretnosti. krovnega videoposnetka, ki me nauči, kako odprem kanal za deljenje receptov Srednja raven 3: Samostojno: in prehranskih namigov za ljudi z določenim prehranskim slogom). 241. Prepoznam spletne platforme, ki jih je mogoče uporabiti za oblikovanje, • sledim in uporabljam forum v MOOC-u, da se seznanim z jasno podanimi informacijami razvoj in preizkušanje tehnologij IoT in aplikacij za pametne naprave. o MOOC-u, in uporabim forum (ali druge možnosti, npr. blog, wiki), da ustvarim novo objavo in s tem prispevam k izmenjavi informacij, 242. Za izvedbo naloge znam načrtovati strategijo z uporabo več naprav IoT in mobilnih • sodelujem pri nalogah v MOOC-u, pri katerih so vključene simulacije za različne prikaze naprav (npr. uporaba pametnega telefona za čim bolj smotrno porabo energije v matematičnega problema, ki ga v šoli nisem uspešno rešil. Razprava z drugimi učenci v sobi, tako da nastavim svetlost luči glede na uro dneva in ambientalno svetlobo). klepetu mi je pomagala, da sem se reševanja problema lotil drugače in izboljšal svoje 243. Udejstvovati se znam pri reševanju družbenih izzivov, tako da predlagam znanje in spretnosti, digitalne, hibridne in nedigitalne rešitve (npr. predvidevanje in načrtovanje • odpravljam lahko težave, npr. ko ugotovim, da postavljam vprašanje ali komentar na spletnih časovnih bank, javni sistemi poročanja, platforme za delitev virov). napačnem mestu. Stališča 244. Pripravljen sem sodelovati pri reševanju izzivov in na tekmovanjih, usmerjenih v reševanje intelektualnih, družbenih in praktičnih problemov z uporabo digitalnih tehnologij (npr. hekatoni (ang. hackathons), ideacije, dodeljevanje nepovratnih sredstev, skupen zagon projektov). 245. Motiviran sem za skupno snovanje in soustvarjanje novih izdelkov in storitev z uporabo digitalnih naprav (tj. razvoj za končnega uporabnika) za ustvarjanje ekonomske ali družbene vrednosti za druge (npr. v delovnih in drugih skupnih prostorih). 246. Odprt sem za udejstvovanje v sodelovalnih procesih skupnega snovanja in soustvarjanja novih proizvodov in storitev na osnovi sistemov UI, namenjenih podpori in krepitvi udeležbe državljanov v družbi. (UI) 125 A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA • navesti, kako podpreti druge, da bodo razvili svoje digitalne kompetence, 1. SKLOP • PODROČJE KOMPETENC • navesti, kje iskati priložnosti za samorazvoj in redno spremljanje razvoja na digitalnem 5. REŠEVANJE PROBLEMOV področju. Visoka raven 5 Poleg tega, da usmerjam druge, znam: 2. SKLOP • KOMPETENCA • predstaviti, kje se kažejo možnosti za izboljšanje ali dopolnitev lastnih digitalnih 5.4 PREPOZNAVANJE VRZELI V kompetenc, DIGITALNIH KOMPETENCAH • ponazoriti, kako lahko na različne načine podpremo druge pri razvoju njihovih digitalnih kompetenc, Razumevanje, kje se kažejo možnosti za izboljšanje ali dopolnitev • predlagati različne priložnosti, za katere sem ugotovil, da bi jih veljalo izkoristiti za samorazvoj in redno spremljanje razvoja na digitalnem področju. lastnih digitalnih kompetenc. Sposobnost nudenja podpore drugim pri razvoju digitalnih kompetenc. Iskanje priložnosti za samorazvoj Visoka raven 6 Na visoki ravni (se) znam, skladno s svojimi potrebami in potrebami drugih, v kompleksnih in redno spremljanje razvoja na digitalnem področju. okoliščinah: • odločiti, kateri so najprimernejši načini, da izboljšam ali dopolnim svoje digitalne 3. SKLOP • RAVEN KOMPETENTNOSTI kompetence, • oceniti razvoj digitalnih kompetenc drugih, Osnovna raven 1 • izbrati najustreznejše priložnosti za samorazvoj in spremljanje novosti. Na osnovni ravni in ob podpori drugih znam: Mojstrska raven 7 • prepoznati, kje se kažejo možnosti za izboljšanje in dopolnitev lastnih digitalnih kompetenc, • ugotoviti, kje iskati priložnosti za samorazvoj in redno spremljanje razvoja na Na mojstrski ravni znam: digitalnem področju. • najti rešitve za delno opredeljene kompleksne probleme, ki se navezujejo na Osnovna raven 2 izboljševanje digitalnih kompetenc ter iskanje priložnosti za samorazvoj in spremljanje novosti, Na osnovni ravni znam samostojno in ob primerni podpori, kadar je to potrebno: • vključevati svoje znanje, da prispevam h krepitvi strokovnosti in znanja ter da • prepoznati, kje se kažejo možnosti za izboljšanje in dopolnitev lastnih digitalnih kompetenc, usmerjam druge pri prepoznavanju vrzeli v digitalnih kompetencah. • ugotoviti, kje iskati priložnosti za samorazvoj in redno spremljanje razvoja na digitalnem področju. Mojstrska raven 8 Srednja raven 3 Na najvišji mojstrski ravni znam: Pri samostojnem reševanju enostavnih problemov znam: • najti rešitve za kompleksne probleme s številnimi prepletenimi dejavniki, ki se • pojasniti, kje se kažejo možnosti za izboljšanje in dopolnitev lastnih digitalnih kompetenc, navezujejo na izboljševanje digitalnih kompetenc ter iskanje priložnosti za samorazvoj in • navesti, kje iskati jasno opredeljene priložnosti za samorazvoj in redno spremljanje spremljanje novosti, razvoja na digitalnem področju. • predlagati nove zamisli in postopke na tem področju. Srednja raven 4 Samostojno, skladno s svojimi potrebami, znam pri reševanju jasno opredeljenih in neobičajnih problemov: • razpravljati o tem, kje se kažejo možnosti za izboljšanje in dopolnitev lastnih digitalnih kompetenc, 126 257. Pripravljen sem pomagati drugim, da izboljšajo svoje digitalne kompetence, 4. SKLOP • PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ okrepijo svoje prednosti in kolikor je mogoče odpravijo svoje pomanjkljivosti. 258. Hitrost tehnoloških sprememb mi ne jemlje poguma. Prepričan sem, da se lahko Znanje vedno še več naučim o tem, kako lahko upravljamo tehnologijo v današnji družbi. 247. Zavedam se, da biti digitalno kompetenten pomeni zanesljivo, kritično in 259. Pripravljen sem ovrednotiti svoj potencial in potencial drugih za odgovorno uporabo digitalnih tehnologij za doseganje ciljev, povezanih z nenehno učenje uporabe digitalnih tehnologij v vseživljenjskem delom, učenjem, prostim časom, vključenostjo in udejstvovanjem v družbi. procesu, ki zahteva odprtost, radovednost in odločnost. 248. Zavedam se, da do težav, ki jih imam pri uporabi digitalnih tehnologij, morda prihaja zaradi tehničnih razlogov, pomanjkanja gotovosti, pomanjkljivih kompetenc ali neprimerne izbire digitalnega orodja za reševanje konkretnega problema. 5. SKLOP • PRIMERI RABE 249. Zavedam se, da si lahko z digitalnimi orodji pomagam ugotoviti, kaj bi se Pri delu: z uporabo spletne učne platforme izboljšam svoje poklicne priložnosti. moral še naučiti, in opredeliti svoje osebne cilje (npr. učne poti) v življenju. Srednja raven 4 250. Vem, da lahko spletno učenje nudi priložnosti – npr. poučni videoposnetki, spletni seminarji, tečaji po metodi kombiniranega učenja (ang. blended • sledim in uporabljam forum MOOC-u, da se seznanim z jasno podanimi informacijami learning), množični odprti spletni tečaji (MOOC) – za spremljanje novosti o MOOC-u, in uporabim forum (ali druge možnosti, npr. blog, wiki), da ustvarim novo na področju digitalnih tehnologij in za razvoj novih digitalnih spretnosti. objavo in s tem prispevam k izmenjavi informacij, Včasih spletno učenje nudi možnosti za priznavanje učnih dosežkov (npr. • uporabljam miselni vzorec v MOOC-u in skupaj z drugimi udeleženci opravljam nalogo, s pridobivanjem mikrodokazil, certificiranjem učnih rezultatov). da bi določeno zadevo/temo/vsebino razumeli na nov način, 251. Zavedam se, da je UI nenehno razvijajoče se področje, katerega • lahko odpravljam težave, npr. ugotovim, da postavljam vprašanje ali komentiram na prihodnji razvoj in vpliv sta še zelo nejasna. (UI) napačnem mestu. Spretnosti Pri izobraževanju: z uporabo spletne učne platforme izboljšam svoje matematične spretnosti. 252. Vem, kako dobiti zanesljive povratne informacije o digitalnih kompetencah z uporabo orodij za samoocenjevanje, preizkušanjem digitalnih spretnosti in certificiranjem. Srednja raven 4 253. Sposoben sem presoditi svojo raven doseganja kompetentnosti • sledim in uporabljam forum v MOOC-u, da se seznanim z jasno podanimi informacijami ter načrtovati in ukrepati, da napredujem (npr. da se udeležim o MOOC-u, in uporabim forum (ali druge možnosti, npr. blog, wiki), da ustvarim novo občinskega usposabljanja na področju digitalnih kompetenc). objavo in s tem prispevam k izmenjavi informacij, 254. Vem, kako z drugimi (npr. s starejšimi, mladino) govoriti o pomenu • sodelujem pri nalogah v MOOC-u, pri katerih so vključene simulacije za različne prikaze prepoznavanja »lažnih novic«, tako da jim pokažem primere matematičnega problema, ki ga v šoli nisem uspešno rešil. Razprava z drugimi učenci v zanesljivih virov novic in pojasnim, kako med njimi razlikovati. klepetu mi je pomagala, da sem se reševanja problema lotil drugače in izboljšal svoje znanje in spretnosti, Stališča • lahko odpravljam težave, npr. ugotovim, da postavljam vprašanje ali komentar na 255. Nagnjen sem k nenehnemu učenju ter izobraževanju in informiranju o UI (npr. da napačnem mestu. razumem, kako delujejo algoritmi UI; da razumem, kako je samodejno odločanje lahko pristransko; da razlikujem med realistično in nerealistično UI; in da razumem razliko med ozko umetno inteligenco, tj. današnjo UI, ki je sposobna opravljati ozko opredeljene naloge (npr. igranje iger), in splošno umetno inteligenco, tj. UI, ki presega človeško inteligenco, kar za zdaj še spada na področje znanstvene fantastike). (UI) 256. Rad se pustim podučiti, kako uporabljati aplikacijo (npr. kako se na internetu naročiti na pregled pri zdravniku), namesto da bi dal to opraviti nekomu drugemu. KAKO STOPITI V STIK Z EU Osebno Po vsej Evropski uniji je na voljo na stotine informacijskih centrov Eu- rope Direct. Naslov vam najbližjega centra lahko poiščete na: europa. eu/contact Po telefonu ali elektronski pošti Center Europe Direct je storitev, ki odgovarja na vaša vprašanja glede Evropske unije. S to storitvijo lahko stopite v stik: • prek brezplačne telefonske številke: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri operaterji bodo takšne klice morda zaračunali), • prek stacionarne številke: +32 22999696 ali • po elektronski pošti na: europa.eu/contact ISKANJE INFORMACIJ O EU Na spletu Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletnem mestu Europa: europa.eu Publikacije EU Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete oz. naročite v spletni knjigarni EU Bookshop na: bookshop.europa.eu Če želite več izvodov brezplačnih publikacij, stopite v stik z informaci- jskim centrom Europe Direct ali lokalnim informacijskim centrom (glejte europa.eu/contact). Document Outline PREDGOVOR POVZETEK 1. UVOD 2. OKVIR DIGITALNIH KOMPETENC ZA DRŽAVLJANE CELOSTNI OKVIR DIGCOMP 2.2 Kako se znajti? 1. INFORMACIJSKA IN PODATKOVNA PISMENOST 1.1 BRSKANJE, ISKANJE IN FILTRIRANJE PODATKOV, INFORMACIJ IN DIGITALNIH VSEBIN 1.2 VREDNOTENJE PODATKOV, INFORMACIJ IN DIGITALNIH VSEBIN 1.3 UPRAVLJANJE PODATKOV, INFORMACIJ IN DIGITALNIH VSEBIN 2. KOMUNICIRANJE IN SODELOVANJE 2.1 INTERAKCIJA Z UPORABO DIGITALNIH TEHNOLOGIJ 2.2 DELJENJE Z UPORABO DIGITALNIH TEHNOLOGIJ 2.3 DRŽAVLJANSKO UDEJSTVOVANJE Z UPORABO DIGITALNIH TEHNOLOGIJ 2.4 SODELOVANJE Z UPORABO DIGITALNIH TEHNOLOGIJ 2.5 SPLETNI BONTON 2.6 UPRAVLJANJE DIGITALNE IDENTITETE 3. USTVARJANJE DIGITALNIH VSEBIN 3.1 RAZVOJ DIGITALNIH VSEBIN 3.2 UMEŠČANJE IN POUSTVARJANJE DIGITALNIH VSEBIN 3.3 AVTORSKE PRAVICE IN LICENCE 3.4 PROGRAMIRANJE 4. VARNOST 4.1 SKRB ZA VARNOST NAPRAV 4.2 VAROVANJE OSEBNIH PODATKOV IN ZASEBNOSTI 4.3 SKRB ZA ZDRAVJE IN DOBROBIT 4.4 VARSTVO OKOLJA 5. REŠEVANJE PROBLEMOV 5.1 REŠEVANJE TEHNIČNIH TEŽAV 5.2 UGOTAVLJANJE POTREB IN OPREDELITEV TEHNOLOŠKIH ODZIVOV 5.3 USTVARJALNA UPORABA DIGITALNE TEHNOLOGIJE 5.4 PREPOZNAVANJE VRZELI V DIGITALNIH KOMPETENCAH 3. VIRI 3.1 ORODJA ZA SAMOOCENJEVANJE, SPREMLJANJE IN POTRJEVANJE DIGITALNIH KOMPETENC Življenjepis Europass Digital Skills and Jobs Platform DigCompSat MyDigiSkills Indeks digitalnih spretnosti Certificiranje na področju digitalnih kompetenc 3.2 POROČILA IN VODNIKI ZA IZVEDBO DIGCOMP DigComp v dejanja: prepusti se navdihu, poskrbi, da se zgodi DigComp in zaposlovanje DigComp in zaposlovanje, vodnik za izvedbo 3.3 PREGLED MEDNARODNIH ORGANIZACIJ, KI VKLJUČUJEJO DIGCOMP Unescov inštitut za statistiko: Globalni referenčni okvir za spretnosti digitalne pismenosti za kazalnik CTR 4.4.2 UNICEF: Digitalna pismenost za otroke: pregled definicij in okvirov Svetovna banka: Digitalne spretnosti: okviri in programi 3.4 PREVODI IN PRIREDBE DIGCOMP 3.5 DIGCOMP V KLASIFIKACIJI ESCO IN PREVODI 3.6 STROKOVNA SKUPNOST DIGCOMP 4. DRUGI OKVIRI 4.1 MEDNARODNE ORGANIZACIJE UNESCO: Media and Information Literacy Framework, MIL (Okvir medijske in informacijske pismenosti) UNESCO Digital Kids Asia Pacific: Digital Citizenship for Kids (Digitalno državljanstvo za otroke) EntreComp, Okvir podjetnostne kompetence LifeComp SEJO Kompetence za demokratično kulturo 4.3 DRUGI KOMPETENČNI OKVIRI JRC (Skupnega raziskovalnega središča) DigCompConsumers DigCompEdu DigCompOrg 5. SLOVAR 6. VIRI IN LITERATURA 7. ZAHVALA PRILOGE A1. METODOLOGIJA, NA KATERI SLONI OKVIR DIGCOMP IN NJEGOVE POSODOBITVE DigComp 1.0 POSODOBITEV 2.0: KONCEPTUALNI REFERENČNI MODEL (SKLOPA 1 IN 2) POSODOBITEV 2.1: RAVNI kompetentnosti (3. SKLOP) IN PRIMERI RABE (5. SKLOP) POSODOBITEV 2.2: PRIMERI ZNANJA, SPRETNOSTI IN STALIŠČ (4. SKLOP) A2. INTERAKCIJA MED DRŽAVLJANI IN SISTEMI UMETNE INTELIGENCE (UI) A3. PRIMERI DELA NA DALJAVO A4. DOSTOPNA RAZLIČICA OKVIRA. 5. REŠEVANJE PROBLEMOV 4. VARNOST 2. KOMUNICIRANJE IN SODELOVANJE 1 INFORMACIJSKA IN PODATKOVNA PISMENOST 3. USTVARJANJE DIGITALNIH VSEBIN