dala še tretji člen - neuprizorljivo dno, ki premesti mejo gledališča do scene razrednega boja, ne da bi pri tem zabredla v politično agitko. Cankarjeva komedija je tako revo­ lucionarna ravno zaradi artikulaci- je dualizma političnega in estetske­ ga, ali bolje, zaradi ohranjanja tega protislovja kot konstituante gleda­ liškega prostora. Toda po tragični zgubi iluzije občestva si je spektakelska funkci­ ja km alu spe t opom ogla - sicer ne več v nac ionalnem gledališču, pač pa na sodišču. To je gotovo najlepši odlom ek v tej knjižici, ki pokaže na pretresljivo »sorodnost« gledališ­ kih in sodnih postopkov: v sodnem postopku, ki želi razkriti resnico, se upošteva sam o tisto, k a r je izre­ čeno p red sodiščem , k a r pomeni, da m orajo biti vsi dokazi rep ro d u ­ cirani, tj. ponovno uprizorjeni p red sodno instanco. S odna ob rav ­ nava bi bila to re j »aristotelovska« prav po tem, d a p ride v njej resnica na dan v besedah - »da sam o deja­ nje na neki način še ne zadošča, k er se sam o iz sebe ne m o re dvig­ niti do svoje resnice; obtoženčevo dejanje postane to, k a r v resnici je, se pravi, dob i svojo pravno kvalifi­ kacijo, tj. d ružbeno priznanje in resničnost, šele v logosu, katerega p ro s to r je sodna scena.« Zdenko Vrdlovec IZBRANA PISMA LOUISA ADAMIČA Izbral in uredil Henry A. Christian Prevedla Jerneja Petrič Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981 K olikor je m ogoče soditi brez poznavanja celotne Adamičeve ko­ respondence , je Christianov izbor p re teh tan in učinkovit. N arejen je z obču tkom za izčrpen prikaz pišč- eve osebnosti in s posluhom za od ­ biranje problem atike, ki je še da ­ nes zanimiva in aktualna, čeprav je knjiga izšla ob 30-letnici Adam iče­ ve smrti. Z 200 kronološko urejenim i pismi 92 naslovljencem je u redn ik sestavil neke vrste mozaično, do ­ volj zgoščeno in pregledno, p re d ­ vsem pa zelo d inam ično Adamiče­ vo avtobiografijo, katere rdeča nit so zadeve v zvezi z njegovim delom in delovnim i načrti, zajema pa 30 let njegovega izredno aktivnega življenja od začetkov pisateljevanja v letu 1922 do sm rti leta 1951. P om em bni k u ltu rn i p o sred ­ nik m ed Združenim i državam i in Jugoslavijo se v pismih, ki zajemajo prvo desetletje tega obdob ja in jim je u red n ik dal skupni naslov »Za­ četnik«, predstavlja kot b is te r in odločen samouk, ki se je nam enil postati am eriški pisatelj in si zato išče tem e za pisanje in m ožnosti za objavljanje. V pism ih iz drugega desetletja, ki so zb rana pod naslo ­ vom »Priseljeni Američan«, se kaže kot čedalje uspešnejši in čedalje bolj zaposleni av tor številnih zgodb - biografij, repo rtaž in po to ­ pisov, pisatelj, ki ga bolj kot dom iš­ ljijsko ustvarjanje m ika popisova­ nje in raziskovanje stvarnega doga­ jan ja in ga človeške usode zanim a­ jo p redvsem kot zgledi, ponazorit­ ve in ilustracije družbeno-politič- nega dogajanja, najbolj tistega v njegovi novi in stari domovini. Pis­ m om iz tretje dekade je u redn ik dal naslov »Svetovljan« in v njih spoznavam o Adamiča kot ug ledne­ ga in vplivnega, a do izčrpanosti p rezaposlenega političnega ak ti­ vista, b istrovidnega in pogum nega p odporn ika NOB in Titove Jugos­ lavije, sodelavca tistih progresiv­ nih političnih gibanj v ZDA, ki so po njegovi sodbi zbujala največ upov za p rih o d n o st človeške d ruž ­ be ko t celote, zaradi te dejavnosti pa tudi vse bolj izpostavljenega sovražnim obtožbam , preganjanju in hudim , čeprav p ridušen im osebnim stiskam. Izdaja p isem je znanstveno sis­ tem atična. U rednik zagotavlja, d a so Adamičeva besedila objavljena b rez sp rem em b, redki posegi va­ nje so označeni, ob vsakem pism u je navedeno tud i nahajališče izvir­ nika. S p rem na pojasnila z o p o m ­ bami v red so pregledna, stvarna in ustrezno odm erjena. U porabnost knjige povečujejo kazala, ki pa imajo okorne naslove in ne najbolj p reg ledno razvrstitev gradiva. Raz­ loček m ed »Abecednim im enskim kazalom« in »Abecednim kazalom oseb in naslovov po pismih« posta ­ ne vidnejši s podnaslovom k prve­ m u - »Abecedno zapored je oseb, na katere so naslovljena pisma«, m ed tem ko se za d rugega šele iz seznam a gesel izkaže, da gre \ n jem za kom bin irano im ensko in stvarno kazalo, kakršna so v ang ­ leško pisanih knjigah v navadi, pri tem p a je vendarle tudi to razdelje­ no na dva n eenaka dela: prvi, kraj­ ši, obsega naslove Adamičevih del, drugi, veliko obsežnejši, pa im ena oseb, naslove knjig, revij, institucij, držav in še raznovrstne zadeve, ki se obravnavajo ali om enjajo v pis­ mih. Prevod je tekoč in kaže očitno težnjo k natančnosti, žal pa večkrat v njem tudi kaj zmoti. Že v u re d n i­ kovem uvodnem posvetilu (To knjigo posvečam moji ženi) in nato še pogosto (npr. na str. 122, 133, 163, 172,227, 252, 267, 287, 382,411, 412) je rabljen svojilni zaimek n a ­ m esto povratno-svojilnega. Neute­ m eljena je dosledna raba vejice / a izrazom a »Vdani« in »Tvoj», ki jim a sledi avtorjev podpis in se z njima končuje pre težna večina pi­ sem. Iz angleške rabe je prevzeta tud i pisava besed »predsednik« in »maršal« z veliko začetnico (str. 334, 342, 359); u redn ikova »prizna­ nja« (str. 17) so po slovensko pač »zahvale«, »študenti« na Vassarju. k jer se šolajo sam o ženske, so pc > naše »študentke« (str. 242); slovcn ščina ne pozna in ne po trebu je sa ­ m ostalnika »povojna«, k ije rabljen v p revodu naslova »War and Post- vvar« (str. 360); pri »indijskih« za­ devah in m edam eriškem »indij­ skem« inštitu tu (str. 403) pa gre očitno za »indijanske« zadeve in »indijanski« inštitut. Majda Stanovnik Jerneja Petrič: SVETOVI LOUISA ADAMIČA Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981 Knjiga je izšla hkrati z Izbrani­ m i pism i Louisa Adamiča ob 30-let- nici njegove smrti, v endar vsebin ­ sko ni nep o sred n o povezana z nji­ mi. Avtorici gre za sam ostojno štu- Jijsko predstavitev in oceno ob- robnejših in zato m anj znanih, pa tudi slabše raziskanih s tran i Ada­ mičeve ustvarjalnosti - prevodov, kritik, po r tre tn ih študij, prikazov slovenske li te ra tu re Am eričanom in am eriške li tera tu re Slovencem. Študija je izčrpno dokum en ti­ rana, ukvarja pa se bolj z o b ravna ­ vanjem posam eznih nadrobnosti kakor s problem i, zato se Adamiče- \o delo v njej res kaže kot skupek različnih, ločenih svetov. O njih se nab ira vrsta ugotovitev, m ed kate­ rimi avtorica ne išče povezav. Tako npr. zvemo, d a j e Adamič prevajal zelo svojevoljno, torej so njegovi prevodi p riredbe; li terarne kritike je pisal površno, posplošeno, b rez oblikovnih analiz, omejeval se je na im provizirano subjektivno p re ­ sojo vsebine; večkrat je hvalil pisa- io 1 je, ki se danes zdijo n ep o m em b ­ ni, zavračal pa včasih tud i tiste, ki danes uživajo precejšnjo veljavo, npr. Shervvooda A ndersona in Joh ­ na Steinbecka; Slovencem je 1. 1932 predstavil sodobno am eriško leposlovno prozo v Ljubljanskem zvonu z avtorjem a, ki literarni zgo­ dovini nista zbudila zanim anja zase, kot največje pozornosti v red ­ ne pisatelje pa je vztrajno navajal d ružbene kritike, zlasti Dos Passo- sa, D reiserja in Sinclairja Levvisa, m ed tem ko npr. izgubljene genera ­ cije s H em ingw ayem vred sploh ni upošteval; k adar je v svojih knjigah pisal o literaturi, je obravnaval predvsem osebnosti pesnikov in pisateljev, ne pa njihovih del; n a ­ sploh se je ukvarjal p redvsem z av­ torji, ki jih je o sebno poznal in bil z njimi v prijateljskih stikih. Stvarni del teh ugotovitev je zlasti pri obravnavi prevodov d o ­