Arheološki vestnik (Arh. vesl.) 48, 1997, str. 63-88
63
Novi in revidirani rimski napisi v Sloveniji
Milan LOVENJAK
Izvleček
V članku so obravnavani novi rimski napisi, najdeni na območju Slovenije in nekateri že znani napisi, ki doslej niso bili pravilno prebrani. Z območja Celeje izvirajo nagrobnik z uničenim napisom, votivni oltar Veliki Materi bogov in fragment nagrobnika, z emonskega območja del are nekemu doslej neizpričanemu božanstvu in nagrobna štela ižanskega tipa s poškodovanim napisom, ostale najdbe pa so z območja Ne-vioduna. Na njegovem upravnem območju sta bili nanovo odkriti dve nagrobni šteli, dva fragmenta nagrobnih napisov, del reliefnega polja nekega nagrobnika in dva nagrobnika keltskih domačinov; iz samega mesta izvira votivna ara nekega carinskega uslužbenca in stranska ploskev domnevno votivnega oltarja z reliefnim okrasom, z njegovih grobišč pa dve reliefni upodobitvi genijev in relief z delfinom. Ponovno sta obravnavana dva že prej znana nagrobna napisa z neviodunskega upravnega območja.
Abstract
The article deals with the new Roman inscriptions found in the area of Slovenia and some already familiar inscriptions which have not to date been correctly read. A tombstone with the inscription destroyed, a votive altar to the Great Mother of the Gods and a fragment of a tombstone, originate from the Celje region; from the area of Emona part of an offering to a so far unattested divinity and a grave stele of Ig type with a damaged inscription; other finds are from the area of Neviodunum. In the latter administrative area were newly discovered two grave stelae, two fragments of tombstone inscriptions, part of the relief field of a tombstone, and two tombstones of Celtic inhabitants. From Neviodunum originate also the votive offering of a customs official and side panels of a presumate votive altar with relief decoration, and from its cemetery, two relief depictions of the funerary genii and a relief with a dolphin. Two grave inscriptions already known from the Neviodunum administrative region are reedited and commented.
Ob pripravi korpusa rimskih napisov z območja današnje Dolenjske in Bele krajine, ki je v antiki spadalo pod upravo Nevioduna (Drnovo), sem ob topografskih pregledih in obiskih posameznih mu-
zejev naletel na nekaj še neobjavljenih ali le bežno omenjenih napisov, ki zaslužijo posebno objavo. Poleg napisov neviodunskega teritorija vključujem tudi tri s celejanskega in dva z emonskega območja.1
1 Seznam okrajšano citirane literature: -A1J = Antike Inschrifien aus Jugoslavien. Heft 1 ,Noricum undPannonia Superior, bearbeitet von V. Hoffiller und B. Saria, Zagreb 1938;
-	ANSI = Arheološka najdišču Slovenije, Ljubljana 1975;
-	C1L - Corpus inseriptionum Lalinarum\
-	Holder I -111 (1986-1904) = A. Holder, Alt-celtischer Sprachschatz, Bd. I-III, Leipzig;
-	II.lug I (II) = A. et J. Šašel, Inscriptions Latinae quae in lugoslavia interannos MCMXL et MCMLX (MCMLX et MCMLXX) repertae et editae sunt, Situla 5, 1963 (Situla 19, 1978);
-	LIMC = Lexicon iconographicum mythologiae classical', Artemis Verlag Ziirich/Munchcn, Bern;
-	L6rincz-Red6, Onomasticon (1994) = B. Lorincz-F. Redo (eds.), Onomasticon provinciarum Europae Latinarum, Vol. I: Aba-Bysanus. Archaeolingua Bd. 3, Budapest;
-	Mocsy, Nomenclator (1983) = A. Mocsy, R. Feldmann, E. Marton, M. Szilagyi, Nomenclator provinciarum Europae Latinarum et Galliae Cisalpinae cum indiee inverso, Diss. Pann. Ser. Ill, vol. 1, Budapestini 1983.
Ostale krajšave: v. = višina, š. = širina, db. = debelina, v. č. = višina črk. Marjeti Sašel Kos se zahvaljujem za kritičen pregled teksta.
Nagrobnik iz Čeč je posnel avtor (si. 5), nagrobnik v temeljih turnske kapele v Krškem inž. arhit. Dušan Kramberger (si. 18), nagrobnika iz Ravnae in Gradca Carmen Narobe (si. 22, 23), ostale spomenike Tomaž Lauko.
AGER CELEJE
1. Trbovlje.
Med obnovo fasade župne cerkve v Trbovljah leta 1989 je bila v zunanji steni odkrita nagrobna štela iz lehnjaka (si. 1). Na župnikovo pobudo so jo delavci vzeli iz zidu in prenesli v hodnik hiše ob cerkvi (Trg Franca Fakina 35). Ob posredovanju arheologinje Alenke Vogrin je prišla v lapi-darij Pokrajinskega muzeja Celje.2
SI. 1: Nagrobna štela iz Trbovelj. Abb. 1: Grabstele von Trbovlje.
Štela je razmeroma majhnih dimenzij. Levi zgornji vogal je odlomljen. Površina stele je zelo porozna in poškodovana. Nad poglobljenim napisnim poljem je polkrožna niša, v kateri sta dve zelo shematično prikazani glavi pokojnikov. Pri desni upodobitvi je oblikovana tudi frizura ali do-
mače pokrivalo, zato bo tu šlo verjetno za žensko osebo, pri levi pa verjetno za zelo poškodovano upodobitev moža. Zgornja leva četrtina napisnega polja je skoraj povsem uničena, zelo poškodovan pa je tudi osrednji del spodnje polovice. Črke so zelo rustikalne in neenakomerne.
Mere: v. 63 cm, š. 49 cm, db. 14 cm, v. č. 6-2,5 cm.
[---]a Ate-
[pojmari (filia) viva [---]IO[.]A CA + + + OA [. ]I(?) 5 Av[it]o an(norum) XXXX lan + + + + + + Aviti A++++++O+++ AN+ + + + +.
1	Na začetku manjkajo 3-4 črke. Pri črki T je poleg navpične ohranjen le levi del prečne haste. Zgornja prečna hasta črke E ni ohranjena, spodnja pa je zavita navzdol.
2	Črki MA je mogoče v obrisih še slutiti. Od črke Rje vidna navpična hasta in zgornji lok. Zgoraj navedena dopolnitev je med imeni, ki pridejo v poštev, edina možna. Gre za keltsko sestavljeno ime Atepomarus? doslej izpričano le v Galiji,4 medtem ko je v Noriku enkrat izpričan levi del tega imena kot samostojno ime (.Atepo).5 Maro- je zelo pogost element keltskih sestavljenih imen/' Končni A je pomanjšan.
3	Med I, ki bi lahko bil tudi desni del neke črke in O je prazen prostor. Črke med O in A ni mogoče razbrati. Dopolnitev vrstice je negotova.
4	Branje ni povsem zanesljivo. Zdi se, daje na koncu vrstice navedena starost.
5	Dopolnitev imena je glede na to, da isto nastopa tudi v naslednji vrstici, dokaj verjetna. Zdi se, da sta delno ohranjeni tudi navpični hasti črk YT.Avitus]e, v Noriku in Panoniji precej razširjeno ime.7 Leta starosti so zapisana v ligaturi, na daljšo hasto, ki poteka od zgoraj poševno navzdol so v nasprotni smeri vklesane štiri krajše haste.
2	Za posredovanje navedenih podatkov se gospe Alenki Vogrin najlepše zahvaljujem.
3	Gl. Holder I (1896) st. 257 s, s. v. At-epomaro-s in E. Evans, Gaulish personaI names. A Study of some Continental Celtic Formations, Oxford 1967, 52 s (za prvi člen tega imena ATE gl. 142 ss). Na nagrobniku najdenem leta 1937 pri Krnicah, nekako 1,5 km vzhodno od železniške postaje Hrastnik, nastopa ime Atecurus (ILlug I 385: Atecurus / Docnimari f(ilius) a(nnorum) XL1 / Sexta Mit/tonis J'(ilia).
4	Gl. Ltirincz-Redo, Onomastieon (1994) 194. Na enem od obeh napisov s tem imenom (C1L XIII 3067) je njegov nosilec označen kot pripadnik plemena Senonov (/civijs Senoni[usJ).
5	Na nagrobniku iz Viruna (CIL 111 11572).
6	Gl. napis št. 11, kjer nastopa Brogimarus.
7- Gl. Lorincz-Redo, Onomastieon (1994) 231 s, s karto razprostranjenosti. To ime nastopa tudi na nagrobniku CIL III 5142, A1J 21 iz trboveljske cerkve (Gl. tekst v nadaljevanju, si. 2)
SI. 2: Nagrobnik CIL III 5142, AIJ 21 iz Trbovelj. Abb. 2: Grabstein CIL III 5142, 21 von Trbovlje.
6	Na osrednjem zelo poškodovanem delu te vrstice manjka nekako 6 črk. Deli teh črk so sicer še vidni, vendar branje ni zanesljivo. Verjetno gre tu za daljše domače ime.8
7	Čeprav so vidni tudi deli nekaterih drugih črk, je mogoče zanesljivo identificirati samo zgoraj navedeni črki. Med njima je prostora za 5 do 6 črk.
8	Za zgoraj navedenima črkama so vidni še ostanki naslednjih črk, ki pa jih ni mogoče identificirati. Zdi se, da zadnja tretjina vrstice ni bila popisana.
Sorodstvenih povezav imenovanih oseb zaradi slabe ohranjenosti napisa ni mogoče ugotoviti. Kot kaže, gre za nagrobnik keltskih staroselcev.
K že prej znanim rimskim kamnom iz Trbovelj in neposredne okolice dodajam nekaj novosti.
Nagrobnik z nišami ob straneh (C/L III 5142, AIJ 21.9 SI. 2) in lep nagrobnik družine celejan-skih magistratov (C/L III 5143, AIJ 22. SI. 3), ki sta bila vzidana v južno steno trboveljske cerkve, sta sedaj v lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje. Na župnikovo željo sta bila leta 1989 vzeta iz zidu, nato nezaščitena hranjena pri cerkvi in potem v hodniku hiše ob cerkvi (Trg Franca Fakina
SI. 3: Nagrobnik CIL III 5143, AIJ 22 iz Trbovelj. Abb. 3: Grabstein CIL 111 5143, AIJ 22 von Trbovlje.
35), zato sta danes v precej slabšem stanju kot takrat, ko sta bila še vzidana. Neznano kdaj, naj-
8	Na enem od nagrobnikov iz trboveljske cerkve (CIL III 5143, AIJ 22. Gl. besedilo v nadaljevanju, si. 3) nastopa ime Iantulla.
9	V starejši literaturi je bil kamen opredeljen kot prednja stranica sarkofaga, kar se je po odstranitvi kamna iz zidu izkazalo za zmotno. Celotna hrbtna stran je namreč enakomerno obdelana, niti spodaj niti ob straneh ni sledov odklesavanja ali poškodb, ki bi nastale pri odbitju stranskih ploskev ali dna sarkofaga.
SI. 4: Nagrobnik CIL III 5144a iz Retij. Abb. 4: Grabstein CIL III 5144a von Retje.
verjetneje ob vzetju iz zidu, je bil sprednji del nagrobnika z nišami prelomljen na desni strani napisnega polja, odlomljena pa je bila skoraj polovica desne niše, v kateri je upodobljen deček.10 Prelomljena dela sta bila maja 1996 v Restavratorskem centru v Ljubljani spet sestavljena. Črke ob prelomu so poškodovane: ET v drugi vrstici se ne vidi več, prav tako ne AN XXII v peti in šesti vrstici. V primerjavi s fotografijo v AIJ je napisna površina danes dosti bolj izprana. Drugi kamen, ki je bil vzidan v trboveljski cerkvi in je bil sodeč po fotografiji v AIJ prej v odličnem stanju, je sedaj poškodovan desno spodaj, napis pa je tudi na tem mestu še čitljiv. V desnem spodnjem kotu je vidna kvadratna vdolbina, ki je prej ni bilo.
V lapidarij celjskega muzeja je bil prenesen tudi nagrobnik s pretežno keltskimi imeni, ki je bil vzidan na južni steni cerkve Sv. Križa v Retjah pri Trbovljah (C/L III 5144a. SI. 4). Tudi ta je bil na župnikovo pobudo pred leti vzet iz zidu, nato pa skupaj z zgoraj omenjenima hranjen v isti hiši pri trboveljski cerkvi. Današnje stanje spomenika se od stanja v času njegove prve objave leta 1868 razlikuje predvsem v spodnjem delu napisnega polja." Precej poškodovane so namreč črke pred-
Sl. 5: Nagrobnik CIL III 5144=11682, AIJ 23 iz Ceč nad Trbovljami.
Abb. 5: Grabstein CIL III 5144= 11682,AIJ 23 von Čeče ober-halb von Trbovlje.
zadnje vrstice in skoraj povsem odbite prej vidne črke v zadnji vrstici.
Ob ogledu nagrobnika, ki je vzidan v zahodno steno cerkve Sv. Katarine v Čečah, SV od Trbovelj (C/L III 5144 = 11682, AIJ 23. SI. 5), in je sedaj očiščen,12 je bilo ugotovljeno, da napis doslej ni bil točno prepisan. Pri dosedanjem branju 13 je bil moteč predvsem dvojni kognomen prve ženske osebe in nejasno razmerje tretje imenovane osebe do prvih dveh. Drugi del njene imenske formule se namreč po prvotnem branju razlikuje od imen obeh drugih oseb, po upodobitvi v niši nad napisnim poljem14 pa bi pričakovali,
10	Prim, fotografijo v AIJ.
11	Prvi ga je objavil graški župnik in zbiratelj štajerskih rimskih napisov Richard Knabl na podlagi dopisa trboveljskega župnika Josefa Hasnika in fotografije lastnika hrastniške tovarne kroma viteza von Gosleth-Wci kstattena (Mill. I lisi. Ver. Si. 16, 1868, 183 ff, litografija na T. II).
12	Prim, fotografijo v AIJ.
13	Barbiu/s Cupitu(s) / an(norum) LX / Latina Sa/turnina5 / an(norum) LV Marina / ...urbi (filia) an(norum) / ...XX.
14	Tu sta prikazani glavi dveh starejših oseb (moški z brado na desni in ženska z domačim pokrivalom na levi strani), med njima pa trup in glava manjše osebe, nedvomno otroka.
da bo njuna hčerka. Ob avtopsiji napisa je bilo ugotovljeno, da je na koncu pete vrstice črka I in ne A - Saturninus bo torej ime ženinega (?) očeta (Latina Saturnini) in ne drugi kognomen žene - in da je treba v šesti vrstici namesto prejšnjega ...urbi (filia) an(norum) brati: Barbi (filia) an(no-rum)(AN v ligaturi), v osmi pa namesto ...XX: XXXX. Pri hčerkinem imenu gre nedvomno za naknadni pripis, saj so črke za polovico manjše od prejšnjih, slabše klesane in stisnjene v desni spodnji kot. Njen portret v niši, kjer je upodobljena še kot otrok, kaže, da je zanjo že ob postavitvi nagrobnika bil predviden naknadni pokop. Celoten napis beremo:
Barbiu-s Cupitu(s) an(norum) LX, Latina Sa-5 turnini (filia)
an(norum) LV. Marina Barbi (filia) an(norum) XXXX.
Čeprav so navedena samo imena v zgornji niši upodobljenih oseb v imenovalniku brez glagola, lahko domnevamo, da sta kamen dala postaviti Barbij Cupit, ki je edini posedoval rimsko državljanstvo, in Latina, s katero je živel v nekem ne-navedenem razmerju. Leta ob njunih imenih bodo torej njuna starost ob postavitvi družinskega nagrobnika in ne leta, ki sta jih dočakala. Na podlagi upodobitve in navedbe očetovega imena sklepamo, daje tretja na napisu naknadno pripisana oseba njuna hčerka. Enostavna nagrobna formula, izpuščanje prenomena pri moževem imenu, rusti-kalna izvedba reliefa in napisa bi kazali na pozno datacijo napisa.15
2. Podkraj pri Hrastniku.
Ob zaščitnih izkopavanjih Celjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine na prostoru, namenjenem za bencinsko črpalko v zaselku
SI. 6: Votivna ara iz Podkraja pri Hrastniku. Abb. 6: Votivara von Podkraj bei Hrastnik
Sava (naselje Podkraj pri Hrastniku) na desnem bregu Save, je bila leta 1994 v najmanjšem prostoru enega od rimskodobnih objektov, ki je imel lepo ohranjene zidove in je stal na rahlo dvignjeni terasi, najdena majhna votivna ara iz lehnjaka (si. 6)."' Gre nedvomno za najdbo in situ, zato so izkopavalci objekt poimenovali „svetišče". V tem objektu je bil najden tudi ročaj patere z reliefno upodobitvijo glave neke boginje z rogovi in fragment kadilnice. Po najdbah Adsaluti in Savusu posvečenih ar v prejšnjem stoletju v neposredni bližini,17 bi sicer predvidevali, da gre za tempelj teh božanstev, vendar je obravnavana ara edina napisna najdba na izkopanem prostoru.
Ara ima profilirano bazo in ovršje, napisno polje je neuokvirjeno. Površina kamna je rahlo poško-
15 Gl. J. Šašel, Barbii, Eirene 5, 1%6, 121 = Opera selelecta (1992) 103, Nr. 33: 3. st. V drvarnici nasproti cerkve v Čečah sta bila vzidana dva nagrobnika, od katerih je eden danes izgubljen, drugi pa je v PM Celje (gl. V. Kolšek, Napisi iz Celja in njegove okolice, Arh. vest. 46, 1995, 286 s, št. 16). Na slednjem je zelo shematično prikazan otroški portret nad napisnim poljem. Ob tem portretu je z obeh strani vklesano tudi ime pokojnika (Jutumano, branje negotovo), medtem ko na ohranjenem delu napisnega polja ni opaziti sledov črk.
Izkopavanja sta vodili arheologinji Alenka Vogrin in Alenka Jovanovič. Slednja pripravlja krajše poročilo za Varstvo spomenikov in izčrpno za Arheološki vestnik. Na tem mestu se ji najlepše zahvaljujem, da mi je prepustila kamen v obdelavo in za posredovanje najdiščnih podatkov.
17 Gl. M. Šašel Kos, Savus in Adsalluta, Arh. vest. 45, 1994, 115 ss, lokacija najdišča napisov str. 116 si.
IV. T.,h' • =V\ »O fiat'f; ■.' ' ■
V
v v- ,.v- •.';>:.>.;;	j <
iitewdiil
dovana, napis dobro viden. Črke so sicer dobro klesane, dajejo pa bolj rustikalen vtis.
Mere: v.: 40 cm; š. 26,5 cm; db. 20.5 cm, v. č.: v. 1= 3 cm, ostalo 2,5- 3 cm.
M(atri) d(eorum) m(agnae)
Cassius Res tut (us)
v(otum) s(olvit) l(ibens) m(erito).
Posebnosti: 2 ligatura VT.
1	Dopolnitev vrstice ni sporna, kult Velike Matere bogov je izpričan tudi v Emoni in Celeji.
2	Črki A in S se dotikata. T v ligaturi je nakazan samo z levim delom prečne haste, ki se dotika desne haste črke V. Kognomen je okrajšan zaradi pomanjkanja prostora. Črke se manjšajo od leve proti desni.
Gentilno ime Cassius nastopa tudi na eni od omenjenih votivnih ar, posvečenih Savusu in Ad-saluti.18 V Noriku in Panoniji je bilo ime precej razširjeno,19 pri nas predvsem v Emoni in Celeji. Kognomen Restutus, sinkopirana oblika imena Restitutio, je najbližje izpričano v Neviodunu,2" najpogosteje pa nastopa prav v Noriku.21
Kult Velike Matere bogov, imenovane tudi Ci-bela,22 je bil doslej pri nas omejen le na večje urbane centre Emono, Celejo in Petoviono, poleg votivnih napisov pa imamo ohranjen tudi kip boginje na prestolu (Spodnja Hajdina), njeno do-prsje (Zgornji breg) in reliefno upodobitev Atisa s čredo (Celje).23 S kultom Velike Matere bogov nekateri povezujejo tudi reliefe dveh levov z ov-novimi glavami v šapah in bradato glavo (ali cisto) med njima na ovršjih nagrobnih stel, vendar ta povezava še ni dokazana.24
3. Brezje pri Dovškem.
Pri obnovi fasade cerkve Sv. Pavla v Brezju leta 1981 je bil na južni zunanji steni desno od vhoda na višini 1,8 m odkrit prečno vzidan fragment
SI. 7: Fragment nagrobnika iz Brezij pri Dovškem. Abb. 7: Fragment des Grabsteines von Brezje bei Dovško.
napisnega kamna iz rumenega peščenjaka, ki je bil očiščen in puščen na istem mestu (si. 7). Nanj so me opozorili domačini avgusta 1993 ob ogledu nagrobnika, ki je že od nekdaj hranjen v cerkvi (CIL III 3930) in služi kot menza desnega stranskega oltarja. Po legi obeh kamnov sklepamo, da sta bila prinesena v cerkev že ob njeni izgradnji. Richard Knabl, ki si je omenjeni nagrobnik ogledal 11. novembra 1857, piše, daje bila sedanja stavba cerkve zgrajena leta 1630, medtem ko naj bi tu že prej, vsaj v 15. stoletju, stala kapelica.25 Od kod izvirata kamna, ni mogoče reči.
Ohranjeni fragment predstavlja levi spodnji vogal napisnega polja, saj je pred in pod ohranjenimi
18	CIL III 11684, posvetitelj are je C. Cassius Quietus. Marjeta Šašel Kos datira napis okvirno v 1. ali 2. stoletje (op. cit. (gl. op. 17), 115, št. 3).
19	Prim. Mocsy, Nomenclator (1983) 70.
20	ILlug II 1114.
21	Prim. M6esy, Nomenclator (1983) 243: 19 primerov.
22	Za izvor in razprostranjenost tega kulta gl. W. Fauth, s. v. Kybele, Kleine Pauly 3 (1975) 383 ss in za njegovo uvedbo v Rimu K. Ziegler, s. v. Mater Magna, ibid. 1074.
23	Gl. R. M. Swoboda, Denkmaler des Mater-Magna-Kultes in Slowenien und Istrien, Bonn. Jahrb. 169, 1969, 195 ss, za spomenike iz panonskega dela gl. tudi P. Selem, Les religions orientates dans la Pannonie romaine. I'artie en Yougoslavie, Etudes preliminaires aux religions orientales dans I' empire Romain 85, Leiden 1980, 196 ss, Nr. 1-7.
24	Prim. Swoboda (op. 23) 202 s, našteva tovrstne spomenike s Ptuja, kjer je vrsta ovršij na nagrobnikih tako okrašenih.
25	Notizenblatt. Beilage zum Archiv fur Kunde osterreichisclier Geschichtsquellen 7, Wien 1857, 162 IT
črkami večji prazen prostor. Ohranjeni sta po dve začetni črki domnevno predzadnje in zadnje vrstice napisa. Površina kamna in črke so precej poškodovani. Ali je bilo napisno polje uokvirjeno ni mogoče presoditi, iz vidnega spodnjega roba fragmenta pa je mogoče sklepati, da je bil kamen tu prelomljen, verjetno ob vgraditvi v steno.
Mere: v: 23,5 cm, š. 21 cm, v. č.: v. 1=5 cm, v. 2=5,5 cm.
et [- - -]
an[n(norum)?---].
1 Tu gre nedvomno za veznik, saj na ohranjeni površini za črkama ni opaznih sledov drugih črk. Sledilo je ime nekega drugega pokojnika, v naslednji vrstici pa njegova starost.
Črke so zelo podobne črkam omenjenega napisa v menzi stranskega oltarja, ki je sestavljen iz šestih vrstic in omenja delno tudi keltska imena26 in bi ga zaradi teh datirali v 1. st. n. š. Nov fragment napisa, ki verjetno izvira z istega grobišča kot ta nagrobnik, kaže, da pri tem kvalitetnem in lepo izvedenem napisu ne gre za osamljeno najdbo v teh odročnih in hribovitih krajih, kjer so se keltske tradicije po rimski priključitvi noriškega kraljestva ob prevzemu rimskih navad in novosti nadaljevale, ampak da lahko pričakujemo še več najdb. Žal pri obnovi fasade na omenjeni cerkvi ni bilo prisotnih spomeniških delavcev in danes ne vemo, če v cerkvi ni vzidanih še več kamnov, in v kolikšni meri je bil zid pregledan.
SI. 8: Votivna ara iz Staj pri Igu. Abb. 8: Votivara von Staje bei Ig.
ljen. Na zgornjem delu napisne površine je vidna večja poševna vdolbina. Levi vogal baze ni ohranjen. Površina je zelo izprana, končni črki drugih dveh vrstic sta odbiti. V zadnji vrstici so uporabljena trikotna ločilna znamenja.
Mere: v. 86 cm, š. 47 cm, db. 15 cm (?), v. č.: v. 1-3 = 5 cm, v. 4: 3 cm.
AGER EMONE
4. Staje.
Spomladi 1992 je bil pri prezidavi kleti gospodarskega poslopja Antona Lenarčiča, Staje 6, kjer hranijo kmetijske pridelke, odkrit spodnji del votivne are iz ižanskega apnenca (si. 8). Kamen je spravljen pri lastniku. Nedaleč od najdišča je znani v živo skalo vklesani nagrobnik (CIL III 3804 = 10731 ,AIJ 134); dva kamna, od katerih ima eden ostanke napisa, pa sta bila najdena pred kratkim na posestvu ob križišču ceste skozi Ig - Staje s cesto Ig - Podpeč.27
Ohranjena je profilirana baza in del napisnega polja. Na prehodu v bazo je kamen prelom-
C■(?)[- - -]
et Acinor[i]
Secundus
Boleriav(u)s 5 v(otum) s(olvit) l(ibens) m(erito).
1	Na začetku vrstice je še viden polkrožni del leve polovice neke črke, ki bi lahko bila C, G ali O.
2	Od druge črke, ki jo interpretiramo kot T, je ohranjena samo navpična hasta. Sicer bi bilo možno, da gre za črko I, vendar je to manj verjetno. Tej črki sledi krajši prazen prostor, kar pomeni, da se s črko A začenja nova beseda. Črka I je večja
26	Lucius / Boniati f(ilius) et / Iulia Prisca / coniux v(ivi) f(ecerunt) sibi et / 5Bussugnatae f(iliae) / annor(um) XV.
27	M. Šašel Kos, The Romun inscriptions in the National Museum of Slovenia (v tisku), št. 78 ara (nagrobna ?) in 80 štela.
od ostalih, po vsej verjetnosti je ta vokal tudi dolg (I longa). Od naslednje črke, ki jo interpretiramo kot N, so zaradi poškodbe kamna ohranjeni le ostanki navpičnih hast. Na koncu vrstice je površina kamna odbita, prostorsko bi bila tu zapisana lahko le črka I.
3	Končni S se še sluti.
4	Na rimskih napisih je pri imenih z dvema V (prvi je lahko soglasnik V ali samoglasnik U, drugi pa samoglasnik U) pogosto eden izpuščen, tako kot tu. Isto ali vsaj sorodno ime poznamo še z dveh napisov iz okolice Iga.28 Pri prvem napisu zaradi ligature ni povsem jasno ali gre za Bole-rianus ali Boleriavus,29 na drugem napisu, ki je precej slabo ohranjen,30 pa je ime zapisano v krajši obliki le do črke R (Boler-).31
Končna črka S je zelo poškodovana, vendar nedvomna.
5	Zaradi preloma manjkajo deli posameznih črk.
Pri interpretaciji prve ohranjene vrstice imamo dve možnosti: ali gre za ime enega od posve-titeljev, v tem primeru bi bili zaradi predhodnega veznika imenovani najmanj trije, ali pa za ime nekega doslej neznanega božanstva, ki bi mu -skupaj z enim ali več božanstvi, imenovanimi na zgornjem neohranjenem delu - ara bila posvečena. Proti prvi možnosti govori predvsem dejstvo, da bi v tem primeru z veznikom bili povezani le prva ip druga oseba, ne pa tudi tretja (Secundus Boleriavus), kar bi bilo precej nenavadno, in da je na votivnih napisih običajno naveden le en sam posvetitelj. Bolj verjetno je torej, da imamo tu opraviti z imenom doslej neznanega božanstva (ime-novalnik Acinor ?). Verjetno gre za kak lokalni kult. Katero božanstvo je bilo navedeno pred tem, ni mogoče zanesljivo reči, na edini drugi znani votivni ari z ižanskega področja nastopa Jupiter.32
Novi napis je pomemben predvsem iz treh razlogov. Prvič imamo izpričan kult božanstva Acinor, posredno lahko sklepamo na obstoj svetišča v bližini, in že tretjič imamo na ižanskih napisih izpričano ime Boleriavus, ki je drugod neznano.
SI. 9: Nagrobna štela iz Pijave Gorice. Abb. 9: Grabstele von Pijava Gorica.
Žal kamen ni bil najden in situ, kar bi lahko pomagalo pri lociranju svetišča.
5. Pijava Gorica.
Pri obnovi fasade cerkve Vseh svetnikov v Pi-javi gorici so leta 1995 v jugozahodnem vogalu odkrili večji fragment nagrobne stele iz apnenca (si. 9).33 Štela je vzidana tik ob tleh z napisnim
28	Lorincz-Redo, Onomastieon (1994) 308 navaja le A1J 142.
29	CIL III 3816 = 10735, AlJ 142 in Šašel Kos (op. 27) št. 88 se odločijo za Bolerianus. Ime je zapisano z dvema liga-turama: v prvi sta združeni črki R in I - ta je nakazan s podaljšano navpičnico črke R -, pri drugi pa je na črko A priključena poševna hasta.
30	CIL III 3788 = 10727 in p. 2328lsx.
31	Ugotovil Šašel (v rokopisu), po njem prevzemata F. Lochner-Huttenbach, Die antiken Pcrsoncnnamcn aus Ig bci Ljubljana, Situla 8, 1965, 19 in R. Katičič, Die einheimisehe Namengebung von Ig, Godiinjak 6, 1968 67
32	CIL lil 10737, AIJ 126, Šašel Kos (op. 27), št. 77: lovi. Posvetilo je vklesano na ovršju, napisno polje pa je tako poškodovano, da ni mogoče ugotoviti ali je bilo sploh popisano.
33	Na kamen me je opozoril prof. dr. Bojan Djurič, za kar se mu najlepše zahvaljujem
poljem navzven. Del leve strani napisnega polja je še pod ometom.
Fragment predstavlja zgornji del nagrobne stele s trikotnim zatrepom, v katerem je zelo shematično upodobljena rozeta s štirimi listi, v zaklin-kih pa sta delfina. Celotna površina kamna je zelo izprana. Napisno polje je poglobljeno, od napisa je vidna samo ena črka.
Mere: v. 94 cm, š. 50 (ostalo pod ometom; celotna š. ok. 60 cm), db. 21 cm, v. č.: 6,5 cm.
D (is) [M(anibus]
Štela se po obliki in izvedbi zelo približuje nagrobnikom z Iga in okolice (npr. CIL III 3809 = 10739, AIJ 138), zato domnevamo, da izvira od tam. Ig je oddaljen 4 km.
AGER NEVIODUNA
6. Mali Videm.
V Malem Vidmu pri Sentlovrencu je do nedavnega kot prag v hiši št. 1 služila štela iz apnenca z reliefi in delom napisnega polja, ki je bilo pred dvigom zakrito. Reliefni del je videl že Pečnik leta 1889 ali še prej,34 v njegovem spremstvu pa pozneje (14. Septembra 1898) tudi Premerstein in Rutar na potovanju po Dolenjski. Slednja sta reliefe, ki takrat še niso bili tako uničeni kot danes, v svojem poročilu precej natančno opisala.35 Pred nekaj leti je bila štela prenesena v Dolenjski muzej Novo mesto in postavljena na dvorišču (si 10).
Po ohranjenem sodeč je bila štela velikih dimenzij, zagotovo največja kar jih poznamo z Dolenjske. Ohranjen je zgornji del napisnega polja, nad njim vmesno polje z vitičastim ornamentom in v tri polja razdeljene reliefne upodobitve. Na levi strani je kamen precej poškodovan, zgornji vogal je tu povsem odbit, delno poškodovan pa je tudi desni rob. Površina kamna je prepredena z razpokami, reliefi so v zgornjem delu skoraj povsem izprani. Napisno polje je bilo obdano z dvema stebroma s palmetnimi kapiteli, od katerih je sedaj levi povsem odbit. Srednje širše reliefno polje se zgoraj zaključuje v obliki trikotnega zatrepa, desno v obliki noriško-panonske volute, medtem
SI. 10: Nagrobna štela iz Malega Vidma. Abb. 10: Grabstele von Mali Videm.
ko zaključek levega ni več ohranjen. V srednjem polju je upodobljena posoda z dvema ročajema in stiliziranimi listi, v obeh stranskih pa palma, na vrhu katerih po Premersteinu in Rutarju sedi ptica, obrnjena proti osrednjemu reliefu. Ptici danes nista več vidni. Od napisa z velikimi in lepo klesanimi črkami so ohranjene le prve tri vrstice, druga in tretja sta poškodovani. Povsem gotovo je le eno ločilno znamenje med prvima črkama druge vrstice. Po velikosti črk in širini stele sodimo, da je bila prvotno vsaj enkrat višja.
Mere: v. 98 cm, š. 109 cm, d. 29 cm, v. č. 8-6,5 cm.
Starejše omembe reliefnega dela: S. Rutar, Izv. Muz. dr. Kr. 9,1899,113; A. v. Premerstein-S. Rutar, Mitt. Zenl. Komm. 25, 1899, 95; iidem, Romische Slrassen und Befestigungen in Krain, Wicn 1899, 23 s; J. Pečnik, lzv. Muz. dr. Kr. 14, 1904, 30; T. Knez, s. v. Mali Videm. V ANSI (1975) 234.
D(is) M(anibus).
T(itus) In(-?) C(ai) f(ilius) Festus [sibi ?] ft F}(?) E(?)xp(?)Q[..]
2 Od začetne črke T je ohranjen desni del vodoravne haste in krajši del navpične. Med gentil-nimi imeni na In-je najpogostejše Ingenuius,ih ki je izpričano tudi v Sisciji.37 Drugi T je precej poškodovan.
34	J. Pečnik, Opis karte Novo mesto iz predzgodovinske dobe (1889), Arhiv RS, Privata A, XXXIX, fasc. 3 pod št. 122.
35	Romische Slrassen und Befestigungen in Krain, Wien 1899, 23 s.
36	M6esy, Nomenclator (1983) 151.
37	CIL III 10836 = AIJ 528; ugledni mestni veljak; navedena je tudi tribus Ouirina, v katero so bili vpisani tudi prebivalci Nevioduna z rimskim državljanstvom.
3 Ohranjeni so le posamezni deli črk. Na začetku vrstice manjkajo približno tri do štiri črke, navedena dopolnitev je ena od možnih. Da gre pri prvih ohranjenih črkah za veznik je dokaj verjetno, saj je pred in za črkama ohranjen večji prazen prostor. Črke, ki sledijo, so deloma negotove. Prvemu F, ki bi lahko bil tudi E, sledi črka, od katere je ohranjen samo zgornji zaključek, bila pa bi lahko I ali L. Tu gre morda za okrajšano gen-tilno ime FL(avius)\v tem primeru bi bila tu imenovana neka ženska oseba (Flavia), saj manjka prenomen. Po krajšem presledku sledi črka F ali E, delno ohranjen X, nato pa ostanki črke, ki bi lahko bila B, P ali R in zgornji del O-ja. Če je bilo prej navedeno gentilno ime, potem gre tukaj verjetno za ostanek kognomena (npr. Exposita, še neizpričano). Na koncu manjkata dve črki ali največ tri.
Monumentalni nagrobnik s kvalitetnimi in velikimi črkami ter razmeroma zahtevno reliefno simboliko gotovo ni nastal ali bil postavljen v ru-ralnem okolju, v katerem je bila štela najdena, zato menimo, da izvira iz neke večje naselbine oziroma z njenega grobišča. Najbližja večja naselbina je v itinerarijih omenjena postaja Preto-rij Latobikov v Trebnjem z obsežno nekropolo, ki seže od Pristave do župnišča v Trebnjem38 in je od Malega Vidma oddaljena 6 km. Iz Trebnjega in neposredne okolice je sicer znano majhno število nagrobnih spomenikov: fragment stele z reliefi, vzidan v župni cerkvi,39 dva danes izgubljena fragmenta napisov,40 dva danes izgubljena fragmenta nagrobnikov iz Pristave,41 sekundarno uporabljen napis iz Pristave42 in figura leva, ki stoji pred gradom,43 nedvomno del grobne arhitekture.
Štelo lahko po izvedbi okvirno datiramo v 3. stoletje.
7. Dečja vas.
Spomladi 1996 je bil v južni steni cerkve Sv. Mihaela v Dečji vasi ponovno odkrit fragment na-
Sl. 11: Fragment nagrobnika iz Dečje vasi. Abb. 11: Fragment des Grabsteines von Dečja vas.
grobnika z reliefno upodobitvijo iz apnenca, ki gaje prvi opazil že Jernej Pečnik,44 pozneje pa je bil zakrit s fasado (si. 11). Kamen je prečno vzidan levo od vhodnih vrat tik ob oknu. Pod njim je fragment nagrobnika z napisom (glej št. 8). Od kod izvirata, še ni mogoče reči; Pečnik omenja rimske grobove okrog vasi,45 o katerih pa ni znano nič drugega.
Ohranjen je del desne strani reliefne niše s portretom pokojnika, ki jo uokvirja steber z listnatim kapitelom. Nad nišo je ohranjen tudi del neo-krašene preklade. Glava je razmeroma velika, zato sklepamo, da gre za štelo precejšnjih dimenzij. Nakazani so lasje, brada, usta in oči. Površina je precej izprana.
Mere: v. 39 cm, š. 37 cm.
8. Dečja vas.
Istočasno kot zgornji fragment je bil odkrit in očiščen tudi fragment napisnega polja rimskega nagrobnika iz apnenca, ki je prečno vzidan ob oknu nekoliko nižje od zgornjega fragmenta (si. /2).4" Ohranjen je levi spodnji del poglobljenega napisnega polja. Levi rob napisnega polja je skoraj povsem odbit. Pod napisnim poljem je večja prazna
,s Gl. monografijo M. Slabe, Antična nekropola na Pristavi pri Trebnjem, Vestnik 12, Ljubljana 1993.
39 AIJ 235.
4(1 CIL lil 10796 in 10797.
41	Slabe (op. 38) 7 s, omenja.
42	ILIug II 1113.
43	Omenja ga že Valvasor (Die Ehre des Herzogthums Krain, 3. zv., knjiga 11, Laybach 1689, 587)
44	Prim. Opis karte Novo mesto iz predzgodovinske dobe (1889), pod St. 91 (Arhiv RS, Privata A, XXXIX lase 3) Pi nikova notica, da je na kamnu tudi povsem nečitljiv napis, se verjetno nanaša na fragment nagrobnega napisa, ki je v/.id nekoliko nižje (glej št. 8).
45	Izv. muz. dr. Kr. 14, 1904, 32 pod št. 28.
46	Kot kaže ga je videl že Pečnik (gl. op. 44).
SI. 12: Fragment nagrobnega napisa iz Dečje vasi. Abb. 12: Fragment der Grabinschrift von Dečja vas.
ploskev. Napisno polje je precej poškodovano, deli črk so skoraj povsem zabrisani. Ohranjeni so ostanki zadnjih dveh vrstic napisa. Črke so pravilne in, kolikor se da sklepati po ohranjenem, precej kvalitetne izvedbe.
Mere: v. 96 cm, š. 63 cm, v. č.: v. 1= 5 cm, v. 2=4 cm.
[. . .]ann(orum) XL [---]
et Uršulo f(ilio) a[n(norum)---].
Posebnosti: 2 ligatura ET.
Ursulus je v Panoniji in Noriku precej običajno ime.47
9. Gorenji Globodol.
V hiši Marije Pust v Gorenjem Globodolu (h. št. 29) je že od nekdaj vzidan rimski nagrobnik, ki prejkone izvira z obsežnejšega rimskega grobišča na poljih južno od vasi (med Gorenjim in Srednjim Globodolom). To grobišče je bilo več-
krat izkopavano,48 nazadnje leta 1987,49 vendar še ni v celoti raziskano. Gradivo iz grobov, kijih je izkopal Rajko Ložar v letih 1939 in 1940 in je v Narodnem muzeju, postavlja Sonja Petru v prvo polovico 2. stoletja.50 Nagrobnik prvi omenja Jernej Pečnik v pismu Karlu Dežmanu z dne 2. 8. 1885,51 v njegovem spremstvu pa ga je videl septembra 1890 Anton von Premerstein, ki je po naročilu dunajskega Arheološko-epigrafskega seminarja ob pripravi suplementnih zvezkov k CIL-u prepotoval vzhodno Kranjsko in del Štajerske.52 Premerstein v svojem poročilu piše, daje bil kamen najden „pred nekako 50 leti" na neki njivi južno od Gorenjega Globodola, iz česar lahko zaključimo, da je v isti hiši že preko 150 let. Iz njegovega opisa pa je razvidno, da ni videl kamna v celoti, saj ne omenja delfinov v zaklinkih in so torej že takrat bili robovi kamna zakriti. Poleg tega tudi izrecno pravi, da je bil kamen močno prebeljen ("stark iibertiincht"), kar naj bi oteže-valo branje napisa.53 Nekatere črke v rekonstrukciji napisa tudi označuje pikčasto. Njegovo branje so prevzeli izdajatelji CIL-a in drugi.54
Ker kamen še nikoli ni bil primerno fotografiran, saj ga zakrivajo lesene stopnice, ki vodijo na leseni hodnik, in ker je del kamna bil pod ometom, medtem ko je bila površina večkrat prebe-ljena, tako da napis skoraj ni bil viden, smo se pred revizijo in fotografiranjem spomenika odločili za restavratorski poseg. Akcijo je izvedla ekipa Narodnega muzeja (akad. kipar Miran Pflaum) 27. septembra 1996. Ročno so bili očiščeni vsi robovi kamna - v nastali odprtini je bilo možno izmeriti tudi njegovo debelino - površina pa je bila očiščena pod pritiskom vodnega curka in z raztopino. Ta poseg je omogočil novo branje napisa, dopolnitev Premersteinovega opisa in izdelavo primernih fotografij (si. 13).
Ohranjen je zgornji del pravokotne stele z delom napisnega polja in zgornjim zaključkom s pol-krožno nišo. Levi zgornji vogal je odbit. V niši je upodobljeno doprsje ženske osebe v globokem reliefu, v zaklinkih pa navzdol plavajoča delfina, od
47	M6esy, Nomenclator (1983) 321.
48	T. Knez, s. v. Gorenji Globodol, ANSL (1975) 216.
49	D. Hreščak, Var. sponi. 30, 1988, 239 ss.
50	Rimski grobovi iz Globodola, Razprave 6, 1969, 97.
51	Arhiv RS, Priv. A, Dežman K., Korresp. Pečnik J., pismo št. 45: ... potem ( = 28. 7. 1885) sem šel v Ulobodolj, tam je v Gornim Globoclolji. Obertiefenthal, v eni liiši vzidan rimski kamen, iz eno glavo, in do pasu život, napis je ves zamazan, da nisim mogel nič razločiti, ta kamen se lahko dobi, ako bi ga liotli kaj, najden je bil po mojih mislih precej lam na Njivah, kjer ljudje nahajajo zidovje v zemlji, kjer je to ena lepa ravna dolina, torej so gotovo rimljani tukaj seliše in hiše imeli, in kamen je tukaj najden, je precej velik,...
52	Epigraphisches aus Steiermark und Krain, Arch.-epigr. Miti. 14, 1891, 84.
53	Ibid. 90 s, št. 10. Njegovo branje torej ni moglo biti povsem zanesljivo.
54	Npr. M6esy, Nomenclator (1983) 69 in 163.
SI. 13: Nagrobnik CIL III 10793 iz Gorenjega Globodola. Abb. 13: Grabstein CIL III 10793 von Gorenji Globodol.
katerih je levi skoraj v celoti odbit. V niši je upodobitev doprsja ženske osebe z domačim pokri-valom. Trup je levo in desno precej poškodovan; Premerstein je sklepal, da so to sledovi upodobitev dveh otrok, vendar to ni verjetno. Napisno polje je poglobljeno in ni obdano z stebrički kot je sklepal Premerstein.55 Površina kamna je precej izprana in na nekaterih mestih povsem odstranjena. Predvsem na levi strani je poškodovano tudi napisno polje, tako da se nekatere črke le še slutijo, nekatere pa so povsem uničene.
Mere: v. 82 cm, š. 62 cm, db. 17 cm, v. č. 5 - 3,5 cm.
Literatura: CIL III 10793 (po Premersteinu).
D(is) M(anibus). Litugena Can-
o[nis ? (filia)] viva fec(it) sibi
/et ] Mug(?)iae fil (iae) 5 [et---] fili
2	Po Premersteinu naj bi bilo na začetku zapisano ime Leucena, ki sicer ni nikjer izpričano,56 po očiščenju kamna pa so navpične haste na začetku vrstice dale sklepati, daje na kamnu še ena črka več. Z natančnim opazovanjem in primerjavo fotografij je bilo mogoče razbrati zgoraj navedeno ime, ki je na našem prostoru že izpričano. Vse navedene črke se še slutijo. Na koncu vrstice je črka N - vse tri haste so vidne - in ne S kot bere Premerstein, zato očetovo ime ne bo Casdenus, ki tudi ni nikjer izpričano, ampak bo šlo najverjetneje za ime Cano, ki ga poznamo z danes izgubljenega napisa iz okolice Stične.57
3	Premerstein na začetku bere DENI - črki E in N podaja pikčasto - vendar pa je, kot kaže, njegovo branje teh črk bilo bolj domnevano kot resnično. Od prve črke je viden samo zgornji lok, rekonstrukcija v črko D bo najverjetneje le Premersteinova domneva, saj navpične haste tukaj ni. Med to črko in črko V, ki je vidna, je prostora le za tri črke, zato domnevamo, da okrajšava za filiacijo (F) ni bila navedena. Črka S je komaj še zaznavna. Končna črka I je pomanjšana (2,5 cm).
4	Pred črko V je viden zgornji del navpične haste. Ker Premerstein znak na tem mestu bere kot zgornji zaključek črke A, kar zaradi navpične haste ne more priti v poštev, sklepamo, da gre za črko M, od katere je Premerstein še videl tudi zgornji del desne poševne haste. Tretjo ohranjeno črko, ki je spodaj odlomljena, bere Premerstein kot G. Danes ni mogoče presodili, ali je na kamnu tudi navpična hasta črke G ali pa gre tu le za črko C.
5	Vidni so le zgornji deli štirih navpičnih hast, od katerih je prva podaljšana. Premerstein pri prvi hast i dodaja še prečno hasto na vrhu, ki je danes ni mogoče več razbrati. Naša dopolnitev je le hipotetična.
Ime Litugena je keltskega izvora58 in pomeni toliko kot „praznična hči" ali „hči rojena na praznični dan.59 Ime je bilo doslej izpričano v Galiji in Noriku."11
55	Pri njegovih „einfache Saulen" gre očitno le za precej poškodovan notranji rob napisnega polja, ki je bil pred čišči njem viden, medtem ko je bil širši rob zakrit.
56	Mocsy, Nomeclator (1983) 163.
57	11.lug I 325.
5X LITU- je sorodno z irskim lilli, „praznik, sreča" (Evans (op. 3) 217).
59	Holder II (1904) 247 s. v. Litugenos, Litugena.
60	Prim. Mocsy, Nomenclator 1983, 165, v Noriku 6 krat. Holder navaja tudi primere iz Britanije Germanijc in Itali (gl. op. 59).
V Celju imamo izpričano žensko obliko tega imena v dativu Litugen(a)e.bl
Po vsej verjetnosti je tudi ime Cano keltskega izvora, saj na zgoraj omenjenem nagrobniku iz okolice Stične nastopa skupaj s keltskimi imeni.62 ImtMugia ni nikjer izpričano, nasprotno pa je tudi možno rimsko ime Muciusl-ia (in njegove izpeljanke), zelo pogosto v Italiji,63 vendar bi na tem napisu prej pričakovali domače ime, zato domnevamo, da gre tu za varianto imena Mogia/ius in podobnih imen, ki so izpričana predvsem v Nori-ku in galskih provincah. Tako imamo na primer ime Mogia dvakrat izpričano v Noriku, Mogio v Noriku trikrat in po enkrat v Panoniji in Italiji.64 Nagrobnik zaradi imen in nagrobne formule datiramo v prvo polovico 2. stoletja.
10. Kamnje.
Ob razširitvi ceste iz Šentruperta v Kamnje leta 1985 so pri vikendu Franca Krnca (Kamnje 35a), župnika na Galjevici v Ljubljani, z buldožeijem odkrili majhno nagrobno štelo iz rumenega peščenjaka (si. 14). Imenovani je kamen nameraval vzidati v škarpo nad cesto, zato gaje spravil na kup kamenja pred vikendom. Tam gaje opazil njegov brat Anton Krnc, ki ga je odnesel na svojo župnijo Sv. Jošt na Paš-kem Kozjaku, leta 1996 pa ga predal župniku v Šen-trupertu Milanu Vidicu. Slednji je dal kamen pritrditi na zid v zakristiji cerkve v Šentrupertu. Po pričevanju domačinov in župnika Antona Krnca ni bilo ob kamnu, ki je nedvomno bil odkrit in situ, nobenih spremnih najdb. Domnevamo, da gre za majhno grobišče z žganimi grobovi, podobno kot v bližnji Straži pri Šentrupertu.65
Štela je majhnih dimenzij in zgoraj polkrožno zaključena. Napisno polje je uokvirjeno s trojnimi vrezanimi linijami, ki se zgoraj zaključijo v obliki trikotnega zatrepa. Na površini sta vidni dve daljši poškodbi, nastali ob odkritju. Črke so zelo rusti-kalne, neenakomerno klesane in razen začetne črke tretje vrstice dobro ohranjene. V prvi vrstici je uporabljeno majhno ločilno znamenje.
Mere: v. 39 cm, š. 31 cm, db. 14 cm, v. č.: v. 1-4=3-3,5 cm, v. 5=2 cm.
SI. 14: Nagrobnik iz Kamnja pri Šentrupertu. Abb. 14: Grabstein von Kamnje bei Šentrupert.
L(uci) Baibi Se-mproni Escingai co(n)iugi(s ?) 5 suai.
Napis kaže nekaj posebnosti. Ime postavitelja ni v imenovalniku, kot bi bilo pričakovati, ampak v rodilniku, diftong AE je v vseh treh primerih zapisan v arhaizirani obliki Al, nazal je v četrti vrstici izpuščen - verjetno pod vplivom pogovornega jezika - A v zadnji vrstici je brez prečne haste.
3 Vodoravne haste črke E so zelo kratke.
Rodovno ime Baebius je bilo doslej v Panoniji sedemkrat izpričano, v Noriku šestnajstkrat,66 ime
61 CIL III 5269.
ILIug I 325. Ta napis nam je sporočen le v rokopisnem prepisu v izvodu Apianove zbirke rimskih napisov, ki je bil prej v lasti stiškega samostana, danes pa je hranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici (P. Appianus, Inscriptions sacrosanc-tae vetustatis, Ingolstadii 1534, p. 372; NUK inv. št. 193). Na nekaterih mestih problematičen prepis interpretiramo: Adnamo
/ Canonis f(ilius) / an(norum) LXX li(ic) s(itus) e(si) / Sennemetom/ara German (i filia) / coniunx anfnorum ?) I [---] EX.I.
filia / [—p]osier[unt].
63 Prim. Mtksy, Nomenclator (1983) 194.
«'4 M6csy, Nomenclator (1983) 191.
65 S. Gabrovec, Poročilo o slučajnih najdbah v Sloveniji, Arh. vest. 5, 1954, 142 s in D. Breščak, Var. spom. 31, 1989, 243.
'•6 L6rinz-Red6, Onomasticon (1994) 259.
Sempronius kot kognomen doslej še nikjer razen v Španiji, povsod pa je poznano kot rodovno ime.67 Ime Escinga je keltsko68 in enkrat znano v Akvita-niji.69 Pogostejša je varianta tega imena s črko X namesto S, torej Excingus in njegove sestavljenke.7"
Interpretacija napisa kljub enostavni nagrobni formuli zaradi imen postavitelja v rodilniku ni povsem gotova, navedena se zdi najbolj verjetna. Arhaizirajoče pisanje diftonga AE kot Al, ki ga je ponovno uvedel cesar Klavdij, odsotnost formule Dis Manibus, enostavna nagrobna formula in keltsko ženino ime kažejo na zgodnjo datacijo kamna, v sredino ali vsaj drugo polovico 1. stoletja n. š. V 1. stoletje po Šašlu spada tudi napis iz bližnje Straže pri Sentrupertu, na katerem prav tako nastopajo keltska imena (Togivepus, Melissa) in je bil najden v žganem grobu iz druge polovice 2. stoletja.
Na zgodnjo romanizacijo širše doline Mirne in močan keltski element kaže tudi kamen iz Tržišča nekoliko vzhodneje od tod z izrazitimi keltskimi imeni, pravtako iz 1. stoletja.71 Za nadaljevanje keltskih tradicij še v 3. stoletju pa morebiti priča nagrobnik veterana X. legije Gaja Muloni-ja Vera, najden pri cerkvi Sv. Jurija nad Tržiščem72 (njegovo rodovno ime je gotovo še keltskega porekla),73 če v njem vidimo domačina, ki se je po odsluženi vojaščini (morda je nazadnje služboval v bližnjem Pretoriju Latobikov?) naselil v domačih krajih. Ob ogledu tega spomenika, ki ga hrani Dolenjski muzej Novo mesto, so bile nad prvo vrstico nagrobnega napisa ugotovljene sledi nekega starejšega napisa v uradnem črkopisu cesarske pisarne (scriptura actuaria), ki ga beremo: [—] Vet-tonian(o) et Silvan(?)[—] in interpretiramo kot ostanek datiranja po konzulih ob nekem starejšem napisu. Gre verjetno za konzule leta 121: T. PomponiusAntistianus Funisulanus Vettonianus in L. Pomponius Silvanus.74
11. Rovišče pri Studencu. V sedemdesetih letih je Karel Petrič (Rovišče 20) ob oranju njive na ledini Krivica izoral napi-
sno ploščo iz apnenca (si. 15) in jo spravil na svojem posestvu, julija 1983 pa o najdbi obvestil Posavski muzej Brežice. Tedanji arheolog muzeja Mitja Guštin, ki je kamen prevzel in spravil v muzej, je ob ogledu najdišča ugotovil, da so po vsem področju z ledinskim imenom Krivica kosi rimske opeke, keramične črepinje in ostanki zidov, zato je sklepal na antično kmetijo. O najdbi kamna in rezultatih topografije poroča v Dolenjskem listu.75
Plošča, v strokovni terminologiji titulus, je dokaj majhnih dimezij. Napisno polje je nekoliko poglobljeno in uokvirjeno z dvojnim robom. Robovi so precej poškodovani; levi zgornji vogal je odbit, manjka pa tudi večji del spodnjega roba. Napisno polje je precej poškodovano in izprano, najbolj v desnem spodnjem predelu. Zelo dobro so vidne linije, ki jih je kamnosek vklesal za lažjo ureditev teksta. Črke varirajo, vendar dajejo dober vtis, ker je kamnosek uporabljal črtalo. Del napisa, posebno v zadnji vrstici, je precej poškodovan.
Mere: v. 49 cm, š. 65 cm, db. 13 cm (največja), v. č. 6,5 - 6 cm.
Sirus Brogim-
ari f(ilius) v(ivus) f(ecit) s(ibi) et Ma-
tugnata(e) Adma-
tonis (filiae) ann(orum) XXXX.
Posebnosti: 2 ligatura ET.
2 Zgornji prečni hasti obeh F nista vklesani na zaključku navpične haste, ampak nekoliko nižje. Zgornji prečni hasti v ET sta povezani.
4 Zaradi poškodbe na kamnu je od črke S ohranjen le zgornji zaključek. Tudi naslednja črka (nedvomno A) je zelo poškodovana; ohranjena je le desna poševna hasta. Naslednji N je pomotoma zapisan tako, da poševna hasta poteka od spodaj navzgor namesto obratno. Število na koncu vrstice je precej poškodovano, vendar kjub temu še razpoznavno.
67	Mocsy, Nomenclator (1983) 260.
68	Holder 1 (1896) si. 1469 s. v. Escincos, Escingus in Evans (op. 3) 95 s.
69	Mocsy, Nomenclator (1983) 117.
70	Excingomarus, Excingonius ipd. Na nagrobniku iz Jurišnc vasi pri Tinju na Pohorju poleg drugih keltskih i pa tudi ime Excingomarus (CIL 111 11711, A1J 89), na Diani posvečeni ari iz Vičave pri Ptuju pa delno ohranje cing... (H. Jevremov, Var. spom. 21, 1977, 251).
71	CIL lil 10796 + p. 2187 in 23 2826.
72	Illug I 332 z lit.
71 Mullo nastopa v Galiji kol dodatno ime boga Marsa; gl. P. Wuillcumier, D'Auch au Mans, Rev. et anc 61
74	A. Degrassi, / fasti consolari dell'impero Romano, Roma 1952, 35.
75	Dolenjski list 25. 8. 1983.
SI. 15: Nagrobna plošča iz Rovišča pri Studencu. Abb. 15: Grabplatte von Rovišče bei Studenec.
Vsa navedena imena so keltska in pri nas še neizpričana, zato o njih nekaj več. Ime Sirus je sicer znano samo enkrat na enem noriškem napisu,76 je pa gotovo sorodno z Siro, ki je v Noriku in Panoniji po trikrat izpričano.77 Sestavljeno keltsko ime Brogimarus je bilo doslej v Panoniji petkrat izpričano, enkrat tudi v Noriku;78 njegov prvi sestavni člen brog- je v imenu keltskega ljudstva Alo-brogov,79 pri Cezarju omenjenih Latobrigih,80 in tudi na znamenitem lončku iz Spodnje Hajdine81
in pomeni „mejo, teritorij", medtem ko maro-, ki je eden od najpogostejših sestavnih delov keltskih imen pomeni velik.82 Ime bi torej označevalo nekoga „ki poseduje velik teritorij". Ime Ma-tugnata doslej še ni bilo izpričano, pač pa njegove sorodne oblike Matucenus, Matugenus ipd.83 Tudi matu-je eden pogostih elementov v keltskih sestavljenih imenih in pomeni „medved", še pogostejši element gnato- pa je soroden z latinskim natus, „rojen".84 Ime na našem napisu bi torej po-
76	CIL 111 50%, iz kraja Ober St. Gcorgen unter Stein.
77	M6csy, Nomenclator (1983) 268; k pomenu besede -siro- cf. K. H. Schmid, Die Komposition in gallischen Personen-namen, Zeitsclir. celt. Phil. 26, 1957, 269: „langdaurnd, ewig".
78	L6rincz-Red<5, Onomasticon (1994) 323.
7'' Prim. Scholiast k Juvenalu 8, 234...Allobrogae quidem Galli sunt, ldeo autem dieti Allobrogae, quoniam brogue Galli autem agrum dicunt, alia autem aliud. Dieti autem Allobroges, quia ex alio loco fuerant translati. (prevod: „Alobrogi so Galci. Tako se imenujejo, ker Galci z broga označujejo „polje", z alia pa „drugo". Alobrogi se torej tako imenujejo, ker so bili priseljeni od drugod."); Evans (op. 3) 158 s.
80 Helium Gallicum I, 5, 4. 28, 3 in 29, 2. V rokopisih ime ni enotno zapisano, poleg drugih nastopa tudi varianta La-tobici. Povezava tega ljudstva z dolenjskimi Latobiki je vprašljiva, zanjo se je zavzemal Peter Petru (prim. Die ostalpinen Taurisker und Latobiker, Aufstieg und Niedergang der romisclien Welt 11/6, Berlin 1977, 491 ss). Prav tako nepojasnjena je tudi povezava dolenjskih Latobikov s kultom Marsa Latobiusa, ki je omejen na južni Norik.
sl H. Eichner / J. Istenič / M. Lovenjak, Rimski lonček s Ptuja z napisom v neznani pisavi in v staroselskcm, domnevno keltskem jeziku, Arh. vest. 45, 1994, 131 ss (gl. posebno str. 137).
82	Evans (op. 3) 158 s in 223 ss.
83	Prim. M6csy, Nomenclator (1983) 182.
84	Evans (op. 3) 229 in 207.
SI. 16: Fragment nagrobnika iz Velike vasi. Abb. 16: Fragment des Grabsteines von Velika vas.
menilo „rojena iz medveda". Ime Admato doslej sicer še ni bilo izpričano, znani pa sta imeni Ad-mata in Admatius.85 Ta imena nastopajo le posamično, medtem ko so sorodna imena Adnamo, Adnamato,Adnamatus ipd. v Noriku, Panoniji in galskih provincah bolj razširjena.8'' Že zgoraj omenjeni element keltskih imen matu- moremo, tako kot tudi mato-, mati-, včasih interpretirati kot pridevnik „dober", „srečen", „ugoden", „naklonjen" ali podobno,87 predpona ad-,*H njen pomen sicer v številnih imenih ni povsem jasen, pa ima po Evan-su, takrat ko nastopa skupaj s pridevnikom, funkcijo intenziviranja,89 zato bi ime lahko prevedli kot „zelo dober".91'
Interpretacija napisa, ki gaje treba zaradi imen postaviti v zelo zgodnjo dobo rimske okupacije (1. stoletje), ni problematična. Nagrobnik je Si-rus, Brogimarov sin, za življenja postavil sebi in
najverjetneje ženi Matugnati, Admatonovi hčeri, ob njeni smrti v starosti štiridesetih let. Od ostalih napisov Dolenjske se napis loči predvsem po nenavadnem duktusu črk.
12. Velika vas.
Leta 1974 je bil pri obnovi fasade na južni zunanji steni cerkve Sv. Martina v Veliki vasi odkrit in očiščen fragment stele iz apnenca z reliefnim okrasom, vzidan pol metra nad tlemi (si. 16). Njegovo prvotno najdišče ni znano, domnevamo, da izvira iz obsežne zahodne neviodunske nekropo-le, ki jo je Pečnik izkopaval med leti 1883 in 1887.91 Njen konec predstavljajo po Petruju žgani grobovi v vrtu Pirčevega gradu v Veliki vasi.92
Ohranjen je reliefno okrašen zgornji del stele brez zgornjega zaključka, razdeljen v dve polji.
85	Lorincz-Redo, Onomasticon (1994) 25.
86	Gl. Lorincz-Redo, Onomasticon (1994) 25 ss. Imena brez zloga -na- so verjetno le sinkopirane oblike teli i
87	Evans (op. 3) 229.
88	Sorodna z latinskim ad\ Evans (op. 3) 128.
Intenzivnega prcfiksa; prim. Evans (op. 3) 129.
Tako Evans (op. 3) 129 za ime Admata.
91	Prim. P. Petru, s. v. Velika vas, ANSI (1975) 255.
92	Prim. Hišaste žare Latobikov, Situla 11, Ljubljana 1971, 28.
Zgornje polje je okrašeno z vinsko trto z grozdom, v spodnjem pa je pod ovalnim baldahinom upodobljen deček - ohranjena je samo njegova glava- in ob straneh le delno ohranjena spiralna stebra s kapiteli v obliki akantovih listov. Desno od dečkove glave je ohranjen zgornji zaključek bakle, ki jo ta najverjetneje drži v roki, zato menimo, da tu ne gre za upodobitev pokojnika, ampak za v nagrobni simboliki pogost motiv erota z baklo. Po velikosti kapitelov sodeč so bili stebri razmeroma veliki, v niši pa je verjetno bila upodobljena celotna erotova postava.
Mere: v. 31 cm, š. 54 cm.
Eroti oziroma amorji z baklo,93 v arheološkem izrazoslovju t. im. „geniji smrti" (Todesgenius), nastopajo v nagrobni umetnosti v dveh značilnih držah: ali z navzgor obrnjeno prižgano baklo v rokah, tako kot verjetno tu, ali pa so prikazani tako, da se naslanjajo na navzdol obrnjeno ugaslo baklo in imajo glavo sklonjeno proti ramenu.94 Slednji motiv je upodobljen na obeh stranskih ploskvah nagrobnika iz krškega samostana, ki tudi izvira iz ene od neviodunskih nekropol,95 genija s prižgano baklo pa imamo morda upodobljenega tudi v neposredni bližini Nevioduna v zaklinkih nagrobnika iz Zgornje Pohance. Tam je ohranjen le levi genij, ki ima prekrižane noge in se nekako naslanja na okvir zatrepa; žal je tudi ta zelo poškodovan.96 Zanimivo, da iz Celja in okolice poznamo izključno upodobitve genijev z ugaslo baklo.97
13. Leskovec pri Krškem. V cerkvi v Leskovcu je v neposredni bližini napisa Sedatu (C/L III 3922), ki ga prvi omenja Av-
Sl. 17: Stranska ploskev nagrobnika iz Leskovca. Abb. 17: Seitenflache des Grabsteines von Leskovec.
guštin iz Laškega,98 že od nekdaj vzidan tudi relief „genija iz Leskovca", ki je bil v literaturi pogosto omenjan,99 nikoli pa zadovoljivo opisan (si. 17). Njegovo najdišče ni znano, bo pa gotovo eno od neviodunskih grobišč, od koder izvirajo tudi številni kamni, vzidani po okoliških cerkvah in gra-
93	K erotom/amorjem in njihovi vlogi v funerarni umetnosti prim. A. Herniary / H. Cassimatis / R. Vollkommer, s. v. Eros, L1MC 111 1, 1986, 929 ss in 938 s (za t. i. Eros funiraire) in N. Blanc / F. Gury, s. v. A mor, Cupido, L1MC 111 1, 1986, 1047 (za t. i. Amor funiraire).
94	Prim. Herniary / Cassimatis / Vollkommer (op. 93) 931 in 939 in Blanc / Gury (op. 93) 974 ss in 1047.
95	Prvi ga omenja A. Miillner, Emona. Archaologische Studien aus Krain, Laibach 1879, 323, Nr. 263. Leta 1949 je bil prenesen v Posavski muzej Brežice (prim. S. Škaler, Var. spom. 11, 1966, 122 s fot).
96	ILIug II 1121. V zatrepu tega nagrobnika je upodobljena scena iz grškega mita o Ganimedu: v sredini je prikazan Ganimcd, ki sedi na prestolu, na desni velik Zevsov orel, na levi pa pes, ki stoji na zadnjih nogah. Ganimed ima desno roko položeno na rahlo dvignjeno desno nogo, medtem ko levo roko izteguje proti orlu in mu ponuja skodelico z vodo. Za upodobitve Ganimedovega mita v antični umetnosti gl. H. Sichtermann, s. v. Ganymedes, LIMC IV 1, 1988, 154 ss.
97	V. Kolšek, Die Todesgenien von Celeia. V: 2. Internationales Kolloquium iiber Probleme desprovinzialrdmischen Kunstsehaffens, Veszprem, 1991, 139 ss, si. 1-7. Upodobitev genija z navzgor obrnjeno prižgano baklo je tudi na reliefni plošči z Ajdovskega gradca nad Vranjem pri Sevnici (gl. P. Petru, Reliefi in arhitektonski spomeniki. V: P. Petru - T. Ulbert, Vranje pri Sevnici. Slarokrščanske cerkve na Ajdovskem gradcu, Kat. in monogr. 12, 1975, 154, št. 29, T. 32 c; za podobno upodobitev gre verjetno tudi pri plošči št. 30, T. 32 d od katere je ohranjen le spodnji del). Tam je desno spodaj prikazana tudi košara (skleda s sadjem ?), ki sicer nastopa pri upodobitvah letnih časov.
9« Cod. Vindob. 3492 f. 20 r = Cod. Vindoh. 3528 f. 8 v.
99 Prvič pri Linhartu (Versuch einer Geschichte von Krain und der ubrigen Lander der sUdlichen Slawen Osterreichs I, Laibach 1788, 263, omenjen kot neviodunski Genius).
dovih (Mokrice). Kamen je iz apnenca in je vzidan v južno steno zvonika tik ob tleh.
Vidno je stransko polje nagrobnika z reliefno upodobitvijo, uokvirjeno z večkratno profilacijo. Levi rob in oba leva vogala so skoraj povsem odbiti. Po sredini je kamen prelomljen napol. Na desnem robu manjka večji fragment, ki je sedaj zalit z malto. Po pripovedovanju domačinov je poškodba nastala pred leti, ko so sami poskušali kamen vzeti iz zidu. Poskus je bil seveda neuspešen, saj bi glede na to, da vidna stranica predstavlja le eno od ožjih stranskih ploskev nagrobnika in da širša ploskev z napisom sega globoko v zid, odstranitev kamna zahtevala večji in strokovno izveden gradbeni poseg. Na vidni stranici je upodobljena cela postava krilatega erota (v. 84 cm) na pravokotnem podstavku, ki v nerodno prikazanem obratu stopa na levo. Upodobitev je precej izprana, obrazne poteze nerazpoznavne. V desnici drži navzdol obrnjeno girlando, v levici pa pastirsko palico (pedum) z volutnim zaključkom.
Mere: v. 122 cm, š. 75 cm.
Omembe v literaturi: Linhart (gl. op. 99); H. Freyer, Miti. Hist. Ver. Kr. 6, 1851, 1, T. pod št. 1; id. pri Arneth, Sitzber. phi L hist. CI. kais. Akad. Wiss. 6, 1851, 196, T XI. št. 1; P. Remic, Novice 12, 1854, 363; E. Costa, Milt. Hist. Ver. Kr. 12, 1857, 128; A. Mullner-P. Hitzinger, Mitt. hist. Ver. Kr. 18, 1863, 82, št. 134; Milliner (op. 95) 323, št. 262; Premerstein-Rutar (op. 35) 30; J. Pečnik, Izv. Muz. dr. Kr. 14, 1904, 196; P. Petru, s. v. Leskovec pri Krškem. V: ANSI (1975) 254; S. Petru-P. Petru, Neviodunum (Drnovo pri Krškem), Kat. in monogr. 15, 1978, 8 op. 6 in 11, op. 23.
Tudi ta relief predstavlja simbolno upodobitev „genija smrti", le da je tu njegov atribut girlan-da.1(KI Kot zanimivost dodajmo, daje že prvi iz-kopavalec neviodunskih ostalin, inženir J. Leinmuller, reliefno upodobitev „genija iz Leskov-ca" interpretiral kot predkrščanski simbol smrti, ki dušo iztrga zemeljskemu peklu in jo kot krilati genij prepelje v nebo. V levici naj bi držal pretrgan krog (simbol večnosti), ki naj bi označeval minljivost zemeljskega bivanja.101
14. Krško.
Leta 1993 je bil ob restavratorskem pregledu kapele Marije Device na Griču v Krškem, ki je spadala k turnski graščini, v temeljih na hrbtni
SI. 18: Stranska ploskev nagrobnika iz Krškega. Abb. 18: Seitenflache des Grabsteines von Krško.
strani najden rimski nagrobnik (si. 18).W2 Vzidan je kot neke vrste stopnica: nad nivojem tal je približno tretjina spomenika, iz zidu pa izstopa do 15 cm. Ožja stranica nagrobnika je obrnjena navzven. Lega kamna daje sklepati, da je bil vzidan ob sami postavitvi kapele, po kronogramu v posvetil-nem napisu na podstavku Marijinega kipa okrog leta 1740.103 Nagrobnik izvira iz enega od neviodunskih grobišč.
Kamniti blok iz apnenca. V profiliranem polju, ki je obrnjeno navzven, je kvalitetna upodobitev plavajočega delfina. Tudi delno vidna ploskev, kije obrnjena navzgor, je profilirana, na njej pa ni nobenih sledov črk. Kot kaže, je napisno polje obrnjeno navzdol in trenutno nedosegljivo.
Mere: v. 125 cm.
Upodobitve delfinov v antični umetnosti so raznovrstne, delfini služijo deloma kot dekorativni element, deloma pa ima njihova upodobitev tudi simbolni pomen. Slednje velja nedvomno za nagrobni kult, kjer imajo delfini posebno važno vlogo. Veljajo namreč za spremljevalce duš v kraljestvo umrlih, ki pokojnike vodijo preko velike vode na otok blaženih in predstavljajo simbol njihove rešitve. Poleg tega morda simbolizirajo tudi upanje v onostranstvo in misel na nesmrtnost,"'4 zato ni čudno, da so na sarkofagih in nagrobnikih upodobitve delfinov zelo pogoste. V provincial-ni sferi jih najdemo največkrat v zaklinkih stel. Podobna upodobitev delfina na stranski ploskvi nagrobnika kot tu, je tudi na spomeniku Cezer-
100	Za različne upodobitve amorja z girlando v rimski umetnosti gl. Blanc / Gury (op. 93) 977 ss.
101	Pri E. H. Gosti, Mitt. hist. Ver. Kr. 12, 1857, 128.
102	I). Kramberger, Vur. spom. 35, 1993, 111), Nr. 142.
103	Del posvetilnega napisa manjka, zato kronogram ni čisto jasen. V zgornji vrstici daje namreč letnico 1736, v prvih dveh letnico 1741, v spodnji vrstici pa 1739. Za podatke se zahvaljujem inž. arhit. Dušanu Krambergerju.
104	Prim. E. Diez, s. v. Delpliin. V: Rcallexikon fur Antike und Christentum III, 1957, (>73 ss
nijev iz Emone,105 kjer je na nasprotni strani upodobljen kantar z vinsko trto.
Turnsko graščino, h kateri je spadala kapela z obravnavanim nagrobnikom, povezuje z usodo ne-viodunskih napisov v 18. stoletju tudi rokopis Antona Breckerfelda, lastnika Starega gradu pri Otoč-cu.106 Ta namreč v svojih dodatkih k Valvazorjevi topografiji Kranjske iz konca 18. ali začetka 19. stoletja omenja, da so bili leta 1789 številni in najlepši neviodunski kamni uporabljeni pri gradnji pristave turnske graščine.107 Ta notica dodatno potrjuje že večkrat izrečeno ugotovitev, da so že od nekdaj neviodunske kamne uporabljali kot gradbeni material pri gradnji hiš, cerkva ali gradov, zato imamo iz samega Nevioduna, torej s področja vasi Drnovo in bližnje okolice, znanih tako malo spomenikov. Po drugi strani pa lahko domnevamo, da se po okoliških cerkvah in starejših stavbah skriva še več spomenikov. Na tem mestu omenimo še, da je bil spomladi leta 1992 ob obnovi fasade na cerkvi Sv. Lucije v Senušah povsem odkrit in očiščen nagrobnik, ki gaje v prejšnjem stoletju Mommsen še videl v celoti, pozneje pa so ga zakrile cementirane stopnice.108
15. Velike Malence.
Konec sedemdesetih let je bil pri obnovi fasade cerkve Sv. Martina v Velikih Malencah, nedaleč od poznoantične postojanke na Gradišču, odkrit fragment kamna z napisom, postrani vzidan v severno zunanjo steno 1,8 m nad tlemi (si. 19).109 Bilje očiščen in puščen na istem mestu. 22. maja 1985 sije kamen ogledal Jaroslav Šašel.110 Po vsej verjetnosti izvira iz Nevioduna, tako kot številni kamni iz poznoantičnega obzidja na Gradišču.
Ohranjen je napisni del (ne v celoti) votivne are, baza in ovršje sta odbita. Manjka tudi desni rob, odbit verjetno pred vzidavo. Na levem robu fragmenta so vidne navpične poškodbe, ki bi lahko nastale ob odstranitvi ometa. Istočasno so morda nastale tudi številne poškodbe napisnega polja,
nekaj črk pa je, kot kaže, bilo namensko odkle-sanih. Črke so globoko klesane in razmeroma pravilne, gotovo pa ne izvirajo iz časa pred 3. stoletjem. Zelo so podobne črkam z votivne are, posvečene Jupitru in „Geniju kraja", ki jo je leta 1929 na Gradišču izkopal Balduin Saria (AIJ 243). V drugi in zadnji vrstici je vidno po eno trikotno ločilno znamenje. Vidne so vodoravne črte za ureditev besedila.
Mere: v. 39 cm, š. 40 cm, v. č.: v. 1=5,5 cm, v. 2-5=4 cm (varira).
I(ovi) O(ptimo) M(aximo) D(epulsori vel Do-
licheno)
et G(enio) l(oci) Zotic<u>s [B ?]-
asilei Aug[g(ustorum)]
nn(ostrorum) vil(ici) vik(arius) se[r(vus)]
5	eiusdem v(otum) s(olvit) l(ibens) [m(erito)] M(?) Ann(?) L(?) P(?) P(?) KA(?)[---].
1	Ker v Neviodunu nimamo izpričanega nobenega od omenjenih božanstev, ni jasno, za kateri kult gre. V Pretoriju Latobikov (Trebnje) je izpričan kult Jupitra Dolihenskega.111
2	Od črke E je viden samo ostanek zgornje prečne haste in zaključek srednje. Med črko C in S, pri slednji je ohranjen le majhen zgornji del, je vklesana navpična hasta, iz nje pa je navzgor speljana dodatna linija. Nad tem je vklesan majhen V. Očitno je tu kamnosek naredil napako pri vkle-savanju črke V, nato pa, namesto da bi napačno izklesane linije izklesal in s tem naredil dodatno vdolbino v površino kamna, črko raje v pravilni obliki vklesal zgoraj nad tem mestom.
4 Od prvega N je viden le še zgornji zaključek navpične haste, od naslednjega pa sledovi vseh treh hast. Končni E je postavljen poševno, gotovo mu je sledil tudi R, ki pa ni več ohranjen.
6	M je po Šašlu prenomen, črke ANN njegovo rodovno ime v okrajšavi (Annaeus ali Annius), L okrajšan kognomen, črke PP kratice zap(atre)p(rae-sidente) in KA ostanek datacije (Kalendas). Možne
105	CIL III 3850 = AU 177.
106	Za rodbino Breekerfeldov prim. B. Otorepec, Stari grad pri Novem mestu in njegovi lastniki, Dolenjski zbornik 1990, Novo mesto 1990, 73 ss.
107	Supplemente zu des Freyhern von Valvasor Topographie von Krain, Arhiv RS, II/26r, str. 47. Od tam nam je sicer znan le miljnik, ki je nekoč stal pri Veliki vasi (CIL III 4620 = 11319) in ga Brcckerfeld tudi izrecno omenja (na isti strani rokopisa).
108	CIL III 3928 (prim. AIJ str. 109). Na ponovno odkritje spomenika me je opzoril inž. arhit. DuSan Kramberger.
Obširneje o tem kamnu v Epigraphica 58, 1996 (v tisku).
110	Zapiski iz njegove zapuSčine, ki jih je ljubeznivo posredovala Marjeta Šašel Kos.
111	Cll. III 3908 + p. 1737 = ILS 4296, CIL III 3909 = 10784 + p. 23 2828, J. Šašel, Dolichenus-Heiligtum in Praetorium Latobicorum (Caracalla, Caesar, Imperator destinatus), Zisclir. Pap. Epigr. 50, 1983, 203 ss, T. Xa = Opera selecta (1992) 345
ss.
SI. 19: Votivna ara iz Velikih Malenc. Ahh. 19: Votivara von Velike Malenee.
so tudi druge razlage. Črke PP bi npr. lahko bile okrajšava za praepositus - načelnik carinske postaje v času, ko je carina prešla pod direktno cesarsko upravo (od Marka Avrelija naprej). S tem bi to vrstico lahko interpretirali kot datiranje postavitve napisa z imenom načelnika carinske postaje, v kateri je služboval postavitelj napisa Zo-ticus. Pri črkah KA gre verjetno res za ostanek navedbe datuma; menimo, da manjkata še vsaj dve črki. To bi bilo prostorsko dopustno, saj vrstica ne bi bila daljša od druge vrstice, če jo dopolnimo z B-jem.
Obe nastopajoči imeni sta grški in v zahodnih provincah skrajno redki. Ime Zoticusn2 je za provinco Panonijo z našim napisom prvič izpričano, je pa znano v sosednji Dalmaciji"3 in enkrat v Noriku.114 Ime Basileus115 doslej ni bilo poznano v nobeni od omenjenih provinc.
Za datacijo napisa je pomembna navedba, da je bil Basileus upravnik carinske postaje pod dvema „avgustoma", za kar pridejo v poštev predvsem leta 197/198 do 209, ko sta bila istočasno avgusta Septimij Sever in Geta in leta 247-249, čas avgustov Filipa Arabca in njegovega sina.
112	Prim. W. Pape - G. Benseler, Wdrterbuch der griechischen Eigennamen, Braunschweig 1911 (ponatis Graz 1959) 450.
113	Mocsy-ju, Nomenclator (1983) 326 znani štirje primeri.
114	Na nedavno odkriti bronasti plošči z imeni Mitrovih častilcev iz Viruna je omenjen nek Trebius Zoticus (cf. Piccottini, Mithrastempel in Virunum, Aus Forschung und Kunst B. 28, Klagenfurt 1994, pass, in 42 s k tej osebi).
115	Prim. Pape - Benseler, op. cit. (op. 113), 200.
16. Velike Malence.
Istočasno s prejšnjim napisom je bil na južni steni cerkve ob prehodu ladje v prezbiterij na višini 2,5 m odkrit kamen iz apnenca z reliefno upodobitvijo (si. 20). Tudi ta je bil očiščen in puščen na istem mestu. Po vsej verjetnosti izvira iz Ne-vioduna.
Vidna je ozka ploskev, razdeljena čez polovico, zgornji del je nekoliko izbočen. V spodnjem delu je razmeroma nekvalitetno upodobljena bikova glava. Shematično so nakazane oči in nosne odprtine, ušesa in rogovi pa so povsem nesimetrični: levo uho je manjše kot desno, levi rog pa je precej večji od desnega.
Mere: v. 45 cm, š. 25 cm.
Interpretacija reliefa ni povsem gotova. Upodobitve bikove glave poznamo kot okrasni element na arhitekturi, sarkofagih ali nagrobnikih, kjer ponavadi služijo kot nosilec girlande,116 v Galiji pa je večkrat skupaj z ovnovo glavo in instrumenti za tavrobolijo upodobljena tudi na stranskih ploskvah votivnih ar, posvečenih Veliki materi bogov.117 Domnevamo, da gre tudi pri našem fragmentu za del stranske ploskve nekega votivnega oltarja, vendar bi povezava s kultom Velike Matere bila preveč hipotetična. Vprašanje lahko morda zadovoljivo reši le odstranitev kamna iz zidu.
17. Podgrad.
Leta 1985 je župnik Jernej Nemanič v pokopališkem zidu v Podgradu nedaleč od najdišča dveh fragmentov rimskega nagrobnika, ki sta bila najdena leto poprej,118 odkril fragment še enega napisnega kamna iz apnenca (si. 21). O najdbi je obvestil arheologa Danila Breščaka, ki je kamen prenesel v Dolenjski muzej Novo mesto. Breščak domneva, da omenjeni nagrobnik izvira iz ruševin gradu Mehovo, ki je bil porušen v 16. stoletju.119 Prvotno nahajališče obeh spomenikov je neznano.
Ohranjen je del napisnega polja, ki je bil pred uporabo kot gradbeni material obdelan z vseh strani. Zdi se, da so na desni strani vidni sledovi odkle-sanega roba napisnega polja, morda stebrička, nedvomno pa imamo tu ohranjene zaključke vrstic,
SI. 20: Kamen z reliefno upodobitvijo iz Velike Malence. Abb. 20: Stein mit Relief von Velike Malence.
saj je na koncu treh ohranjenih večji prazen prostor. Nad prvo ohranjeno vrstico je ohranjen prazen prostor, to je verjetno tudi prva vrstica napisa. Napisno polje je precej izprano, deli nekaterih
116	T.i. bukranij (prim. Ch. Biirker, s. v. Bucranio. V: Enciclopedia dell' arte antica, sec. suppl., 1, Roma 1994, 770 s z lit.). Pri nas imamo ta ornament na dveh spomenikih iz Celja (na šteli AIJ 59 in na žrtveniku lapid. inv. št. 160), na fragmentu iz Repna pri Šentjurju (V. Kolšek, Novi napisi in reliefi z območja celejanskega munieipija, Arh. vest. 30, 1979 168 s, Nr. 5, si. 6), na fragmentu iz Laškega (T. Knez, Čas. zgod. narod. 12, 1976, 205) in na šteli s Ptuja (AIJ 419).
117	Gl. npr. 6. Esperandieu, Recueil generale des bas-relief de la Gaule Romaine, T. I., Paris 1936, št. 28, 313, 315, 317, 318, 320, 323, 335, 568, 576.
118	D. Breščak, Rimski napis iz Podgrada, Arh. vest. 37, 1986, 405 ss, T. 1.
Var. spom. 27, 1985, 237 pri prvi objavi omenjenih dveh fragmentov.
SI. 21: Fragment nagrobnika iz Podgrada. Ab. 21: Fragment des Grabsteines von Podgrad.
črk so skoraj povsem zabrisani. Črke so razmeroma kvalitetne, uporabljena so trikotna ločilna znamenja.
Mere: v. 48 cm, š. 41 cm, d. 15 cm, v. č. 5,5-4 cm.
[---MJaximia-
[---]L(?) MUircus ?) FKavius ?)
[---]d(-?) v (i vus) f(ecit) M(arco) G
[---] o (bito) ann(orum) LXX
5 [---Jponti
[---] p(osuit, -osuerunt?).
Posebnosti: 1 MI v ligaturi.
1	Pri prvem A je ohranjen le neznaten del njegove leve haste, zgornji del črke X je povsem uničen.
2	Ker je od prve črke ohranjena le spodnja vodoravna hasta in kratek del navpične, bi šlo lahko tu tudi za črko E in s tem morda za zaključek ženskega imena iz prejšnje vrstice v rodilniku ali dajalniku (Maximianae). Črka M je od prejšnje in naslednje črke ločena z ločilnim znamenjem. Dopolnitev ni povsem gotova.
3	Črka D je verjetno ostanek okrajšanega kog-nomena osebe imenovane že v prejšnji vrstici. Na koncu vrstice je črka G - verjetno okrajšano gen-tilno ime.
4	Na začetku vrstice manjka po vsej verjetnosti kognomen osebe imenovane že v prejšnji vrstici, njena starost je navedena tukaj.
5	Po ohranjenem sodeč bi bila lahko prva črka B, P ali R. Tukaj gre verjetno za ostanek imena v dajalniku.
6	Ohranjen je zgornji zaključek črke - verjetno črke P - nato pa sledi večji prazen prostor, kar daje slutiti, da gre za zadnjo vrstico napisa.
Zaradi fragmentarne ohranjenosti ni mogoče ugotoviti razmerja imenovanih oseb.
K zgoraj omenjemu nagrobniku iz Podgrada v dveh fragmentih dodajam naslednje. V prvi vrstici so ohranjene tri črke AVD - gre torej za gentilno ime Claudius - in ne štiri kot navaja Breščak, ki tu bere AVIVS in to interpretira kot ostanek gen-tilnega imena Flavius. Do napačnega branja je prišlo očitno zaradi naknadnih poškodb kamna ob pol-krožnem delu črke D, ki res dajejo vtis črk V in S, pisanih ena nad drugo, kot to opisuje Breščak. Tak zapis bi vsekakor bil zelo nenavaden. Poleg tega gentilno ime Claudius (v ženski obliki) nastopa tudi v četrti vrstici napisa. V četrti vrstici je pred ločilnim znamenjem ohranjen samo spodnji zaključek neke navpične haste, zato dopolnitev v črko T, za katero se odloča Breščak, ni povsem gotova. Ta črka seveda ni okrajšan prenomen, saj je tu imenovana ženska oseba, ampak bo verjetno ostanek nagrobne formule, ki je povezovala osebo, navedeno v začetnih vrsticah napisa in tu v dajalniku imenovano žensko osebo. Ta je v šesti vrstici z besedo uxor (imenovalnik?) označena kot žena zgoraj imenovanega, temu pa sledi še zaključna formula testamento fieri iussit. Ker so ženina imena v dajalniku in je torej tudi njej po testamentu bil postavljen nagrobnik, je treba besedo uxor interpretirati kot dajalnik brez končnice. Kot dopolnitev manjkajoče leve polovice četrte vrstice, kjer manjka nekako pet črk, predlagamo formulo (sibi e)t, ki se po našem mnenju navezuje na zaključno nagrobno formulo.12"
18. Ravnace.
Na ledini Na pesku, 400 m južno od vasi Ravnace, so že pred 2. svetovno vojno našli nagrobno štelo iz apnenca, ki je bila najprej vzidana v prag Žlogarjeve hiše v Ravnacah, leta 1951 pa prenesena v kapelo Sv. Martina v Metliki, tedanjo arheološko zbirko Belokranjskega muzeja (si. 22). V literaturi je bila že večkrat bežno omenjena.
120 Napis interpretiramo takole: [Ti(berius)? Cl]aud/[ius ,.]mat- / [.. ann(orum)]L h(ic) s(itus) e(st). / [Sibi c]t Claudi/5[a]c Ti(?)(beri) f(iliue) Coner/tae uxor(i) l(estamenlo) f(icri) i(ussit).
SI. 22: Nagrobna štela iz Ravnac. Abb. 22: Grabstele von Ravnace.
Štela je po sredini prelomljena v dva dela, oba sta zelo poškodovana. Na zgornjem fragmentu so upodobljene štiri osebe, pod temi upodobitvami pa je vmesno polje z vitičastim ornamentom in vazo v sredini. Spodaj je ohranjen del profilacije napisnega polja. Desni rob tega fragmenta je skoraj povsem odlomljen, na levem je ob vitičastem or-namentu upodobljen vrč (enak je bil verjetno tudi na odlomljenem desnem robu), zgoraj ob portretih pa bodalo. Portreti so manj kvalitetne izdelave in zelo poškodovani. Prikazane so štiri starejše osebe, kot se zdi trije moški in ena ženska (predzadnja z desne). Razen pri drugi osebi z leve so na ramenih upodobljenih oseb več ali manj dobro ohranjene fibule. Pri vseh osebah je bila prikazana tudi drža rok, ki pri prvi osebi z leve ni več ohranjena. Druga oseba z leve drži v desnici neki predmet v obliki puščice, tretja oseba ima v
levici neki paličasti predmet z okroglim zaključkom zgoraj, v desnici pa nek nerazpoznaven krajši predmet. Oseba skrajno desno drži v desnici neki paličasti predmet z okroglim zaključkom spodaj, v levici pa tako kot prejšnja oseba neki manjši nerazpoznaven predmet.
Drugi fragment z napisnim poljem ima odlomljen levi spodnji vogal, desni rob je odlomljen po vsej dolžini. Od profiliranega napisnega polja manjka zgornji zaključek. Na robu levo od napisnega polja je spodaj zelo shematično prikazana figura deklice v dolgi obleki, nad njo pa leva noga in del trupa neke še bolj shematično upodobljene postave (genij?). Tudi na desnem robu sta dve figuri: spodaj, kot kaže, deklica v dolgi obleki, zgoraj figura s prekrižanimi nogami in dvignjeno desnico, ki jo „naslanja" na profilacijo napisnega polja (genij?). Napisno polje je zelo poškodovano, predvsem v zgornjem deluje prvotna površina skoraj povsem odstranjena. Po vsej površini so vidni tudi sledovi modernih poškodb. Črke so neenakomerne, plitvo klesane, rustikalne izvedbe in danes zelo slabo vidne. Branje otežujejo tudi moderne poškodbe.
Mere: Fragment 1: v. 64 cm, š. 72 cm, d. 21 cm.
Fragment 2: v. 74 cm, š. 80 cm, d. 21 cm, v. č. : 5,5 - 6 cm
Omembe: S. Gabrovec, Najstarejša zgodovina Dolenjske, Novo mesto 1956, 70; T. Knez, Ravnace. V: ANSI (1975) 244; J. Dular, Topografsko področje XI (Bela krajina), Arheološka topografija Slovenije, Ljubljana 1985, 95; D. Breščak, Var. spom. 21, 1985, 246.
i---mi—}
[---Jano an(norum ?)
[...]mat(er) optima Volenti 5 an(n)o(rum) XXVma-t(er) opt (ima) +.
Posebnosti: 4 Ligatura MA. 1 Črka M ni povsem gotova. Zaradi poškodbe površine ni nobenih drugih sledov črk.
4 Črke na začetku vrstice so precej poškodovane. Prečna hasta črke A v ligaturi je vidna.
6	Med črkami je precejšen razmak.
7	V sredini vrstice so sledovi še ene črke.
Štela se po rustikalni izvedbi in skrajno shematičnih reliefih dobro vključuje v skupino spomenikov iz Bele krajine, ki prav po tem tvorijo
zaključeno celoto. Središče te produkcije in obenem največje znano rimskodobno naselje v Beli krajini, je bila naselbina na Okljuku v Loki pri Črnomlju. Na šteli pa ni za Belo krajino značilne upodobitve žrtvene trinožne mize in služabnikov, ki jo najdemo na štirih stelah iz Črnomlja.121
19. Gradac.
Ob ogledu dveh že znanih nagrobnih stel, ki sta vzidani v zahodno steno poslopja na grajskem vrtu v Gradcu (C/L III 10826, ^//493 in C/L III 10827, AIJ 494) in za kateri domneva Saria, da izvirata z grobišča pri vasi Otok pri Podzemlju (AIJ str. 218), je bilo ugotovljeno, da je na napisnem polju levo vzidane stele vidnih bistveno več črk kot se je doslej mislilo, zato napis tu ponovno objavljamo (si. 23).
Štela je razmeroma kvalitetne izdelave. Nad pro-filiranim napisnim poljem je profiliran trikotni zatrep, v katerem je upodobljena glava Meduze, ob njej na vsaki strani pa ptici z grozdom. V zaklinkih sta prikazana plavajoča delfina, ki požirata majhno ribo. Napisno polje je zelo poškodovano, v večji meri je zgornja plast povsem odstranjena, vendar so vidni še sledovi črk. Medtem ko so doslej v posameznih vrsticah brali le eno ali dve črki na koncu vrstic, nam je uspelo razbrati tudi del besedila na levi strani.
Mere: v. 115, š. 69 cm, v. č. 6-5 cm.
Literatura: CIL III 10827 (po Premersteinu); AIJ 494 z
fot.
Ostalo: K. Deschmann, Mitt. Hist. Ver. Kr. 11, 1856, 48, si. 3; P. Hitzinger-A. Mullner, Mill. Hist. Ver. Kr. 18, 1863, 82, Nr. 123; A. Mullner, Min. Zent. Komm. 4,1878, XC; Milliner (op. 95) 325, Nr. 267; S. Rutar, Let. Mat. slov. 1891, 194 f; A. v. Premerstein, Arch, epigr. Mitt. 14, 1891, 93, Nr. 15; T. Knez, s. v. Gradac. V: ANSI (1975) 242 (omenjen); J. Dular, Topografsko področje XI (Bela krajina), Arheološka topografija Slovenije, Ljubljana 1985, 72 s.
D (is) M(anibus). C(aius) Iul[i]u[s...]+ vi (v) us [fejcit sibi [et....]VI 5 [---]NA V
Posebnosti: 5 Ligatura AV. 1 Obe črki sta le delno ohranjeni.
SI. 23: Nagrobnik CIL III 10827, AIJ 494 iz Gradca. Abb. 23: Grabstein CIL III 10827,-4/./ 494 von Gradac.
2	Prva črka se še sluti. Na koncu vrstice je ohranjena navpična hasta, za katero črko greje negotovo. Po Premersteinu naj bi bili tu dve črki: T in R, po Sariji bi bilo možno tudi TI. Glede na prostor bi bilo tu pričakovati filiacijo, npr. P(ublii) ali T (iti) f(ilius).
3	Od zadnje črke, ki jo beremo kot T, je ohranjena le navpična hasta. Po Premersteinu so tri zadnje črke v tej vrstici CFI, kar Saria intepreti-ra kot C(ai) ji(lius ?).
4	V tej vrstici manjka okrog pet črk.
5	Po Premersteinu na koncu vrstice NA.
Ostanek napisa je nečitljiv, na kamnu je prostora še za štiri do pet vrstic.
Gentilno ime Iulius je bilo doslej v Beli krajini že dvakrat izpričano: na šteli iz črnomaljskega mlina122 in na nagrobniku iz Loke.123
Podobna upodobitev ptičev, ki zobljejo grozdje, kot tu, je tudi na fragmentu stele iz Stične.124
121	AIJ 487, AIJ 488, AIJ 490 (= CIL III 10825), AIJ 491.
122	AIJ 487.
123	J. Šašel, K rimskim napisom v Beli krajini, Arh. vest. 36, 1985, 329, št. 5, si. 8.
124	B. Vičič, Var. spom. 27, 1985, 258 s., si. 83.
Die neuen und revidierten romischen Inschriften Sloweniens
Zusammenfassung
Bei der Aufarbeitung der Inschriften des Territoriums von Neviodunum (Drnovo bei Krško), stieB der Verfasser auf einige bislang noch nicht oder nur fliichtig publizierte Inschriften und Reliefs, die eine gesonderte Publizierung verdienen. Neben den auf dem Gebiet von Neviodunum gefundenen Denkmalern, sind auch drei des Gebiets von Celeia und zwei des Gebiets von Emona aufgenommen vvorden.
AGER VON CELEIA
1.	Im Jahr 1989 wurde bei der Fassadenrenovierung der Kirche in Trbovlje eine kleine Stele aus Tuffstein entdeckt (Abb. 1). Die Oberflache des Steines ist stark beschadigt. Uber dem Inschriftfeld befindet sich eine rundbogenformi-ge Nische mit zwei schematischen Portrats der Verstorbe-nen. Die Buchstaben sind von rustikaler Ausfiihrung und unre-gelmaGig, zum Teil auch vollig vernichtet. Die Lesung ist zum Teil unsicher. Der Grabstein wurde herausgenommen und im Pokrajinski muzej Celje untergebracht.
In der gleichen Kirche waren friiher auch der Grabstein mit Nischen beiderseits des Inschriftfeldes (CIL III 5142, AIJ 21. Abb. 2) und der Grabstein der Munizipalbeamten von Celeia (CIL III 5143, 22. Abb. 3) eingemauert, die zur gleichen Zeit wie die oben erwahnten Stele herausgenommen wurden. Der friiher noch zur Ganze erhaltene Grabstein mit Nischen (s. Phot, in AIJ) erlitt irgendwann starke-re Beschadigungen, so daB jetzt fast die Halfte der rechten Nische fehlt. Beide Denkmaler wurden dem Pokrajinski muzej Celje iibergeben.
Vor einigen Jahren wurde auch der in der Kirche in Ret-je eingemauerte Grabstein (CIL III 5144a. Abb. 4) herausgenommen und fiir das Pokrajinski muzej Celje bestimmt. Heute sind die vorletzte und letzte Zeile der Inschrift stark beschadigt.
Eine neue Lesung ergab sich bei der Besichtigung eines Grabsteines, der in der Kirche in Čeče eingemauert ist (CIL III 5144= 11682, AIJ 23. Abb. 5).
2.	Bei den Grabungen auf einem fiir eine Tankstelle be-stimmten Grundstiick im Weiler Sava (Podkraj) gegeniiber der Eisenbahnstation Hrastnik wurde in einem romischem Bau in situ eine der Magna Mater gewidmete Votivara aus Tuffstein gefunden (Abb. 6). Es ist der erste Beleg dieses Kultes in der Umgebung, der Fundort war friiher durch zah-lreiche Widmungen an Savus und Adsalluta bekannt. Die Votivara befindet sich im Depot des Dcnkmalamtes in Celje.
3.	Im Jahr 1981 wurde bei der Fassadenrenovierung der Kirche in Brezje bei Dovško ein Fragment eines Grabsteines aus Sandstein entdeckt (Abb. 7). Es handelt sich um das linke untere Fragment des Inschriftfeldes. In der Kirche dient ein schon im vorigen Jahrhundert bekannter Grabstein als Mensa des Seitenaltars (CIL III 3930). Die Herkunft der beiden Denkmaler ist ungewiB.
AGER VON EMONA
4. Beim Umbau einer Tenne im Dorf Staje bei Ig (Haus Nr. 6) wurde im Friihling 1992 der untere Teil einer Votivara aus Kalkstein gefunden, die jetzt bei dem Besitzer aufbe-
wahrt ist (Abb. 8). In der ersten erhaltenen Zeile folgt dem Bindewort ein Name den wir als Namen einer bisher unbe-kannten Gottheit interpretieren (Acinor). Der Stifter der Ara hat zwei Cognomina (Secundus Boleriavus), das zweite wurde auf den Inschriften von Ig schon zweimal belegt und ist sonst unbekannt. Neben den zahlreichen Grabsteinen von Ig und Umgebung ist die vorliegende Ara die zweite Votivara aus dieser Gegend.
5. Bci Fassadenrenovierung der Kirche in Pijava Gorica wurde im Jahr 1995 ein groBeres Fragment einer Grabstele gefunden. Im Giebel ist eine Rosette dargestellt, in den Zwickeln Delphine (Abb. 9). Das Inschriftfeld ist so stark beschadigt, daB auBer dem ersten Buchstaben der Widmung an Dii Manes kein weiterer Buchstabe zu erkennen ist. Die Stele ord-net sich gut zu den Grabstelen aus der Umgebung von Ig, das etwa 4 km entfernt ist und woher wohl unsere Stele ge-bracht wurde.
AGER VON NEVIODUNUM
6.	Vor einigen Jahren wurde eine schon im vorigen Jahrhundert bekannte und in einem Haus in Mali Videm als Tiirsch-welle verwendete Grabstele ins Dolenjski muzej Novo mesto gebracht (Abb. 10). Friiher war nur der obere Teil mit Reliefverzierung bekannt, bei der Herausnahme zeigte sich aber auch ein Teil des Inschriftfeldes. Die Buchstaben sind teilweise stark beschadigt. Vermutlich stammt die Stele von dem etwa 6 km enterntem Graberfeld des Praetoriums La-tobicorum in Trebnje.
7.	Im Friihling 1996 wurde bei der Fassadenrenovierung der Kirche in Dečja vas das Fragment eines Grabsteines frei-gelegt, das im vorigen Jahrhundert noch sichtbar war, spa-ter aber von der Fassade iiberdeckt wurde. Erhalten ist der rechte Teil der Portratnische mit der Darstellung eines bartigen Mannes (Abb. 11).
8.	Gleichzeitig wurde in derselben Kirchenwand auch das Fragment des Inschriftfeldes eines romischen Grabsteines freigelegt, worauf die zwei untersten Zeilen der Inschrift erhalten sind (Abb. 12).
9.	Der in einem Haus in Gorenji Globodol eingemauerte Grabstein, den im vorigen Jahrhundert Premerstein gese-hen und abgeschrieben hatte (CIL III 10793), wurde im Herbst 1996 gereinigt und photographiert (Abb. 13). Das ermoglichte eine Neulesung, die sich stark von der friiheren unterschei-det. Es wurden auch die friiher vollig verdeckten Zwickeln mit Delphinen freigelegt. Die in der Inschrift genannten Namen sind keltisch.
10.	Im Jahr 1985 wurde bei StraBenarbeiten in Kamnje bei Šentrupert ein kleiner Grabstein aus Sandstein gefunden, der heute in der Sakristei der Kirche in Šentrupert auf-bewahrt ist (Abb. 14). Das Inschriftfeld ist von dreifachen Linien umrahmt, die oben einen Giebel bilden. In der Inschrift ist auch ein keltischer Name belegt (Escinga).
Bei der Besichtigung des Grabsteines, der bei der Kirche Sv. Jurij oberhalb von Tržišče gefunden wurde und heute im Dolenjski muzej Novo mesto aufbewahrt wird (I I Jug I 332), zeigten sich iiber der ersten Zeile der Grabinsehrift, einige
Buchstaben vollig anderen Charakters (kaiserliche Kanzlei-schrift). Vermutlich handelt es sich hier um eine Datierung durch die Angabe der Konsuln bei einer friiheren Inschrift.
11.	Auf einem Acker bei Rovišče wurde in den Siebzi-gerjahren ein Grabtitulus gefunden, der im Jahr 1983 dem Posavski Muzej Brežice iibergeben wurde (Abb. 15). Belegt sind vier auf dem Gebiet Sloweniens bis dahin noch unbe-kannte keltische Namen.
12.	Im Jahr 1974 wurde bei der Fassadenrenovierung der Kirche in Velika vas das Fragment eines Grabsteinreliefs aus Kalkstein entdeckt (Abb. 16). Es stammt von einer der Ne-kropolen von Neviodunum. Im oberen Feld ist eine Weinranke dargestellt, im unteren der Kopf eines Graberoten mit er-hobener Fackel.
13.	In der Kirche in Leskovec ist ein Grabstein eingema-uert, von dem nur die Seitenflache mit Reliefdarstellung eines gefliigelten Genius sichtbar ist (Abb. 17). Sein Fundort ist wohl eine der Nekropolen von Neviodunum.
14.	Im Jahr 1993 wurde im Fundament einer Kapelle in Krško ein romischer Grabstein entdeckt. Zuganglich ist nur eine Nebenseite auf der ein nach unten schwimmender Delphin dargestellt ist (Abb. 18). Der Grabstein stammt aus einer der Nekropolen von Neviodunum.
15.	Bei der Fassadenrenovierung der Kirche in Velike Ma-lence wurde im Jahr 1978 das Fragment einer Votivara entdeckt (Abb. 19). Da die Namen der Gottheit abgekiirzt sind, bleibt unsicher, ob es sich hier um eine Widmung an Juppi-
ter Dolichenus oder Depulsor handelt. Belegt sind zwei An-gehorige des Zollpersonals mit griechischen Namen. Eine Zollstation ist in Neviodunum nicht nachzuweisen, es ist unklar, in welcher Station die Genannten dienten. In Frage kom-men vor allem Atrans oder Poetovio.
16.	Zur gleichen Zeit wie das letztgenannte Fragment wurde auch das Relief eines Stierkopfes entdeckt (Abb. 20). Viel-leicht handelt es sich hier um die Seitenflache eines Voti-valtars.
17.	Im Jahr 1985 wurde in der Friedhofsmauer in Pod-grad das Fragment eines Grabsteines gefunden, das heute in Dolenjski muzej Novo mesto aufbewahrt wird (Abb. 21). Die erhaltenen Buchstaben sind nicht eindeutig zu interpre-tieren.
Fiir die Inschrift, die in Podgrad ein Jahr zuvor gefunden wurde (S. Lit. in Anm. 118 und 119), wird eine von der friiheren etwas abweichende Lesung vorgeschlagen.
18.	Vor dem 2. Weltkrieg wurden bei Ravnace (Region Bela krajina) zwei Fragmente einer Grabstele gefunden, die im Jahr 1951 in einer Kapelle in Metlika untergebracht wurden (Abb. 22). Das erste Fragment bildet den oberen Teil der Stele mit vier Portrats der Verstorbenen, das zweite das stark beschadigte Inschriftfeld.
19.	Bei der Autopsie der Grabstele, die im Hof des Schlosses in Gradac eingemauert ist (CIL III 10827 = AIJ 494. Abb. 23), wurden auf der linken Seite des Inschriftfeldes einige friiher unbeachtete Buchstaben entdeckt, was eine Neule-sung der Inschrift ermoglichte.
Dr. Milan Lovenjak Oddelek za arheologijo Filozofska fakulteta Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana