Poštnina plačana v gotovini Dopisi moralo biti frankirani. podpisan- in opremljeni s štampiljko dotič. organizacije časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno DELAVEC STROKOVNI ČASOPIS V organizaciji je moč, kolikor moči — toliko pravice — Izhaja 25 v mesecu. — Uredništvo In uprava: Ljubljana. poštn< predal 290 Čekovni račun štev I3-S62 Telefon interurban št. 3478 Rokopisi se ne vračalo. leto xxvi V Ljubljani, dne 25. aprila 1939 itev. 4 Deklaracija slovenskih delavcev in namettencev Delavci in nameščenci enodušno Pozdravljamo sklep strokovnih organizacij, združenih v »Osrednjem strokovnem odboru za Slovenijo«, da sc bodo v bodoče skupno z vsemi silami borile za svobodo strokovnega udejstvovanja ter enotno nastopale pri vseh akcijah za zboljšanje delovnih pogojev. Izjavljamo, da se bomo z vsemi sredstvi borili za očuvanje delavstvu in nameščencem svoječasno zagarauiiranih državljanskih pravic, zlasti za neokrnjeno svobodo strokovnega združevanja in udejstvovanja ter zagarantiranje upravljanja socialnih ustanov potom samouprav, izvoljenih v tajnih in pro-Porčnih volitvah. Zahtevamo, da Kraljevska vlada zajamči delavcem in nameščencem, da se ne bo poslužila onih pooblastil finančnega zakona za leto 1939-40, ki streme za odpravo samouprav v delavskih in nameščenskih socialno zaščitnih ustanovah ter za omejitvijo svobode združevanja delavcev in nameščencev v svobodnih strokovnih organizacijah, ker so te edino uspešno orožje pri obrambi ogroženih dosedanjih pravic delavcev Vsled pomanjkanja deviz: je nastopilo skoraj v vseli tekstilnih tovarnah v Sloveniji, še posebno pa v obmejnem Mariboru, odpuščanje tekstilnega delavstva in reduciranje dfclovnega časa. Po nekod -stoje že celi oddelki, stotinam odpuščenih se pridružujejo nove stotine, ki jih tovarne postavljajo na cesto. Tisoči pa že delajo mesto 6 le po 4 dni tedensko. Beda je zavladala v delavskih družinah, a pomoči ni od nikoder. Pretežna večina delavstva je obrnila pred dvemi leti organizaciji hrbet, dlanes od organizacije seveda ne more dobiti brezposelne podpore. Pomoč, ki jo bodo dobili brezposelni delavci je le kapljica v morje in delavec bo obsojen na stradanje, ako sc mu ne zagarantira trajno delo. Za gotove industrije danes ni deviz •n Narodna banka pravi, da tudi, v dra- in nameščencev ter v boju za izvojeva-nje pravičnejše bodočnosti. V kolikor so posamezni ministri na podlagi dobljenih pooblastil že izvedli ukrepe, ki so naperjeni proti svobodi in enakopravnosti delavstva v državi, zahtevamo, da se mora take ukrepe takoj razveljaviti. Delavci, širite delavski tisk! gi polovici leta ne bo mogla dati nič več na razpolago, kot dlaje sedaj. Pri takem stanju povzročajo naravnost obup v delavskih vrstah vedno nove vesti, da se bo selila na jug. Odločujoči, ali ste se že kaj pobrigali, kaj bodo po tem delali tisoči delavcev v Mariboru, Kranju, Celju in drugod, ako se res začne demontirati slovenska industrija? Slovenski kmet pridela komaj toliko, da preživi sebe. ter se delavec, ki je izšel iz kmetov, ne bo mogel več vrniti nazaj na kmetijo, ker tam zanj ne bo kruha. Kot slovenski delavci zahtevamo od onih, ki imajo oblast v rokah in morajo enako skrbeti za vse državljane, dejansko enakopravnost tudi za slovenskega delavca! Zahtevamo tudi za njega delo in kruh. odklanjamo pa miloščine, ki bi nas le žalile. Nc čakajte, da bo število brezposelnih narastlo na tisoče, mar- več pokažite že sedaj, da ste sposobni za tako organizacijo in preskrbo dela, da bo nudila zaposlitev vsem delavolj-niin. Zahtevamo pravo brezposelno zavarovanje Lansko leto so bili delavci presenečeni z novo ureditvijo brezposelnega zavarovanja, ki je le poostrilo dotedanji birokratizem v borzah dela, podaljšalo čakalno dlobo na pridobitev pravice na podporo od 4 na 8 mesecev ter odvzelo brezposelno podporo v zimskih mesecih desettisočem stavbinskih in njim sličnih delavcev, katere sc je enostavno proglasilo za sezonske. Delavstvo je tedaj odločno zahtevalo povrnitev prejšnjih pravic, katere si je kupilo s plačevanjem rednih prispevkov, zahtevalo je, da naj se borze dela izroče v upravo delavcem, da bodo res služile namenu, za katerega so bile ustvarjene: lajšanju bede v brezposelnosti v prvi vrsti pa preskrbi delo. Delavec se ne bori za brezposelno podporo. Glavna zahteva delavca je: delo in za pošteno delo tudi pošten kos kniha, da bo lahko živela družina. Dosti je bilo doslej zamujenega na polju preskrbe dela. Imamo države, kjer je uveden za celo vrsto industrij 40-urni, da celo 36-urni delovni čas tedensko. Deset in desettisoči preje brezposelnih so našli s tem ukrepom zaposlitev. In pri nas izvzemši veleindustrije še vedno vlada dleseturni delovnik, nič redkega pa ni delovni čas po 12 in več ur na dan. Minister socialne politike ima pooblastilo, da na novo uredi brezposelno zavarovanje. Zahtevamo, da se kot prvi ukrep k dejanski rešitvi vprašanja pri nas skrajša delovni čas ter enkrat za vselej pokoplje vsaj 9- in 10-umi delovnik! Zahtevamo, da se s takojšnjo veljavnostjo ukinejo ona določila uredbe o preskrbovanju brezposelnih delavcev, s katerimi se je celi vrsti delavstva sploh odvzelo pravico na brezposelno podporo v zimskih mesecih češ, da so sezonski delavci. Zahtevamo, da sc končnoveljavno izdela ob sodelovanju svobodnih delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij »Zakon o preskrbovanju brez- Tekstilno delavstvo pred najhujSImi časi poselnih delavcev in nameščencev«, ki bo zagarantiral izplačevanje zadostnih, življenjskim potrebam odgovarjajočih preživnin za ves čas brezposelnosti že po vplačanih 100-dnevnih prispevkih ter ta zakon uveljavi najkasneje do 1. sept. 1939. Zahtevamo, da se v državnem proračunu predvidi specialni državni prispevek za Javne borze dela ter tako zasi- Četrta Ko se že danes vsesplošno govori o raznih vojnih pripravah prinašamo spodaj razpravo vojaških strokovnjakov, kako gledajo na vprašanje sodelovanja ljudstva v eventualnih vojnah. "Vsak dan lahko beremo, da je moderna vojna tehnična vojna, da bo v bodočih spopadih odločilne važnosti tehnična pripravljenost posameznih armad. To je sicer res, toda kljub temu leži tudi v moderni vojni poudarek na človeku, tudi v bodoči vojni bo končni izid odločila moralna in duševna pripravljenost ljudi za žrtve, prepričanje,^da je stvar za katero se bore pravična in vredna žrtev, ki vsako vojno spremljajo in pa zavest da bo življenje po končani vojni lepše in pravičneje urejeno. Prihodnja vojna ne bo vojna majhnega števila elitnih čet. V njej bodo sodelovale ogromne množice vojakov in delavcev v oboroževalni industriji, v njej bo celokupno prebivalstvo radi medsebojne blokade vujskojočih se držav prizadeto bolj kot kdajkoli doslej. Če vse to upoštevamo je tudi za nas zanimiva polemika, ki se je v preteklem letu vodila med načelnikom nemške tajne policije (Gestapo) Himmler-jem in bivšim oficirjem nemške vojske Karlom Pintschovijem. Dejstvo, da je v polemiki lahko sodelovala tudi javnost nam dokazuje, da je skozi Pintschovije-va usta govorila nemška armada. Povod za to polemiko je d&lo Himmlerje-vo predavanje nemškim oficirjem, kaj je treba ukreniti, da bo ljudstvo izdr-žalo vse vojne grozote. V tem predavanju je Himmler poudarjal, da v bodoči vojni ne bodo obstojala le bojišča med armadami na kopnem, na morju in v zraku, pridružila se jim bo še četrta fronta v notranjosti države same. In na tem bojišču bomo zmagali, nadaljuje Himmler, le s poostrenim nadzorom in pritiskom. Dosedanjim ujetnikom v koncentracijskih taborih moramo pridružiti še nove ne-številne mase. Imeti moramo predi očmi, da zanemarjanje borbe na tej fronti lahko privede državo v propad. Da se odpomore tej nevarnosti, predlaga Himmler, naj bi ustanovili nove napadalne oddelke »oddelke mrtvaških lobanj«, ki bi jih uporabljali le v notranjosti države. Ustanovili bi jih na principu strogih selekcij od delovnih množic gura, dla bodo Javne borze dela poleg rednih podpor v slučaju potrebe nemoteno izplačevale tudi izredne in podaljšane podpore. Zahtevamo, da se takoj zopet vzpostavi samouprave javnih borz dela preko svobodnih in tajnih volitev. Gospod minister in ostali odločujoči sedaj imate Vi besedo. fronta in jih nastanili v vseh nemških pokrajinah. Da jih pa ja ne bi okužili opozici-jonalci s svojim mišljenjem, jih bi uredili po sledečih načelih: 1. Noben oddelek teh čet ne bi služil v svojem dbmačem kraju. 2. V posameznih krajih bi bil oddelek nastanjen le tri tedne. 3. Noben član teh oddelkov ne bi smel kot posameznik sodelovati v pouličnih bojih. Če bi pa nastopila potreba, bi pa vse oddelke istočasno brezobzirno porabili v borbi proti nezadovoljnim elementom. Koliko važnost pripisuje Himmler tej fronti v notranjosti države razvidimo iz citata, s katerim je utemeljeval ustanovitev teh novih oddelkov: »Razumevanje za to fronto V notranjosti države, od katere lahko zavisi obstoj nemškega naroda, če bo moral prestati vse težave, ki so zvezane s totalno vojno, moral povsod prodreti.« Vsa ta Himmlerjeva izvajanja lahko strnemo v kratko trdfitev: da bo Nemčijo v totalni vojni lahko rešil pred vplivom režimu nasprotnih elementov le poostren nadzor in pritisk na vse opozicijske elemente. Zdi se pa, da nemška armada nikakor ni teh misli. Kmalu po govoru Himmlerja je namreč izdal Pintscho-vius knjigo: »Duševna odpornost v moderni vojni«, v kateri postavlja proti Himmlerjevim navedbam sledeče ugotovitve: Mislim, pravi Pintschovius, da ni verjetno, da bi se bodoče vojne hitro končale. V nje bodo še bolj, kakor v svetovno vojno zapletene najširše ljudske ZadruZniStvo O državah Skandinavskega polotoka — Švedski in Norveški — h katerima pa lahko prištevamo tudi Dansko, ki je z njima povezana z gospodarskimi in kulturnimi vezmi, v današnjih negotovih in razburkanih časih zelo malo slišimo. Vse te države so se v zadnjih stoletjih razvijale neodvisno od nacionalnih in političnih bojev v Evropi. Niti malo se niso ozirale na nezdravo šovinistično tekmovanje med posameznimi množice. V ozračju pa, ki ga karakte-rizirajo bombe, lakota, denuncijant-stvo in nezaupanje, in ki nastopi v vsaki vojni nujno, nastopi ravno radi tega ozračja, z isto nujnostjo duševni in moralni preobrat množic. In ted'aj stopijo na prvo mesto moralni faktorji, od katerih je odvisno nadaljevanje vojne in končna zmaga. Ti moralni faktorji prodirajo v strelske jarke in v notranjosti vsakega posameznega vojaka sc stvori nova fronta, fronta v duhovni vojni, ki jo je mogoče prebiti z vsemi uničujočimi sredstvi moderne vojne. Če hočemo torej zmagati, moramo gojiti v vsakem posamezniku zavest svobode, dolžnosti in osebnega ponosa. Le tisti namreč lahko čuti z državo, ki nosi v sebi ogenj svobodoljubnosti, občutek za pravičnost in zmožnost lastnega samostojnega presojanja. Le tisti ima dovolj moči za duhoven odpor v totalni vojni. Nadalje dokazuje pravilnost teh svojih trditev: Pri vseh grozotah moderne totalne vojne je nemogoče izsiliti trajno nadbmestek za čut dolžnosti. V začetku to že gre, pozneje pa ne, ker je brezmiselno groziti z kaznijo ljudem, ki itak zrejo vsak dan smrti v oči. Možno je napoditi ljudi v klavnico, ne pa v vojno. V moderni vojni namreč lahko zdrži le tisti, ki se zavestno bori, oprt na argumente svojega razuma in srca. V nobeni vojni, če ni razpoloženje mas in pripravljenost na žrtve igralo tolike vloge, kot jo bo v bodoči. Volja in pripravljenost ljudstva na žrtve sta postali najobčutljivejši točki front. To, da je postalo ljudstvo tako važen faktor v bodoči vojni je pa posledica totalne vojne, ki zahteva kljub velikemu tehničnemu napredku v vojnih sredstvih in orožju, mobilizacijo vsakega državljana. (V nasprotju s principom nacionalno socialističnih organizacij, ki izberajo svoje članstvo le iz režimu najbolj vdanih pristašev.) In ta totalna vojna.bo verjetneje postala prej naše prekletstvo in propad, kot pa rešitev, če ne bomo upoštevali ljudskega razpoloženja. S to ugotovitvijo konča Pintschovius svoja izvajanja. .M i^1 >. ID ''m r,1 ti* na Švedskem narodi in državami, živele so med seboj v miru in skladnosti. Toda v poslednjih 30-tili ali 40-tih letih se razvija v njih nekaj, kar lahko v mnogem pogledu smatramo za novo obliko gospodarskega življenja: razvija se notranje načrtno gospodarstvo. Kjerkoli gre namreč za neposredne potrebe konzu-mentov — stanovanje, prehrana, razsvetljava in kurjava, obleka in obutev — so odločno odstranile vse posredovalce med proizvajalcem in trošilcem in s tem avtomatično pocenile vse potrebščine. Ta razvoj lahko smatramo za socializacijo, za podržavljenje vseh produkcijskih sredstev, ki napreduje sicer neenakomerno, napreduje pa le. Cilj te socializacije je čisto praktičen: znižanje izdatkov za potrebščine, ki jih človek rabi za udobno in dostojno življenje. Ta cilj najbolje označuje geslo švedske socialno demokratske stranke: udobnost v vsako hišo in za vse razjede. To geslo postaja resničnost. Življenjski standard se je povzpel v skandinavskih državah na najvišje mesto v Evropi, skandinavske države imajo največ avtomobilov in telefonov in največ električnih prog med vsemi državami Evrope in to z ozirom na površino, kakor število prebivalstva. Najboljši primer socializacije nam nudi Švedska, ki je najbolj industrializirana in kjer je življenjski standard tudi najvišji. Faktorja, ki delata roko v roki sta tu država (v vladi je švedska socialistična stranka skoraj redno najmočnejša) in pa socialistično zadrugar-stvo. O vlogi države pri uvedbi načrtnega gospodarstva bomo spregovorili nar besed v prihodnji številki. Danes se bomo omejili le na zadrugarstvo. Vi Švedski tekmuje zadrugarstvo s privatnimi podjetji pod istimi pogoji v Pogledu obdavčenja in vseh ostalih da-'jatev. Centralna organizacija je zadružna zveza, ki združuje v sebi 78fy zadrug, v katerih je bilo 1932. leta včlanjenih 512.986 družin. V poljedelskih krajih imajo te zadruge običajno le po eno prodajalno. V Štokholmu (glavno mesto Švedske) pa ima glavna zadružna zveza 340 trgovin v katerih prodajajo hrano, obleko meso, kruh itd., vsak artikel zase. Prodajalne so dobro upravljane in privlačno urejene. Zadru-gar kupuje v njih blago nekoliko ceneje kot v privatnih podjetjih, razen tega pa dobiva letno še 2% dividi^de. Todla na kak način je zadružni zvezi) uspelo znižati cene v korist konzumen-tu? To je dosegla šele takrat, ko je bila skupno s svojimi podružnicami dovolj močna, da je napadla truste. Prvi napad je veljal margarinskemu trustu. Margarina (rastlinska mast) je v Švedski zelo važno prehranjevalno sredstvo. Upravitelji zadružne zveze so uvideli, da je cena margarini z ozirom na stroške proizvodnje, previsoka. V začetku so skušali trust pregovoriti naj zniža cene. Ker je bilo to brezuspešno, so zadrugarji 1921 I. zgradili veliko tovarno za margarino, ki so jo pozneje še večkrat razširili, tako da je danes največja in najmodernejša tovarna te vrste. Margarinski trust je izgubil svoj vodilni položaj, kar se je takoj poznalo na znižanju cen. Na sličen način je zadrugarstvo zlomilo premoč mlinarskega trusta. Danes je zadružna zveza lastnica največjih mlinov. Naslednji trust s katerim se je spoprijela zveza, je bila industrija galoš, ki je v Švedski radi dolge in ostre zime zelo važna. Velike uspehe je dosegla, tudi v borbi z internacionalnim kartelom električnih žarnic. Potem ko je natančno proučila cene žarnicam na svetovnem trgu in ugotovila med cenami veliko razliko je prišla do prepričanja, da bi bila na Švedskem vsaka žarnica za eno tretjino dosedanje cene cenejša, kar bi zneslo samo na Švedskem IV* milijona dolarjev letno. Stopila je v stik z zadrugami Danske, Norveške in Finske in ustanovila 1. 1931 »Severno Evropsko Luma Zadrugo«. To je prva prava medtaarodna zadruga katere člani so člani vseh zadrug vseh štirih držav od katerih ima vsaka v zadrugi svoj delež in v odboru svoj glas. Cena žarnic je padla za polovico. Švedski zadrugarski delavci mislijo, da bi sc v bodočnosti na ta način dal interneacionalni trg razširiti v nedogled in so ponosni, da so prvi pokazali svetu na praktičnih primerih, kako se lahko razvije mednarodlno zadrugarstvo in mednarodno sodelovanje. Rooseveltova spomenica Naši člani so imeli priliko čitati to spomenico že v dnevnem časopisju, kjer je bila pa izredno slabo prevedena. Zato jo priobčujemo po čisti prestavi iz angleščine, katero je izvršil »Družinski tednik«. Spomenica je lep dokument državniške modrosti, topline in ljudske pripadnosti in zasluži trajnejši okvir. Predsednik Zedinjenih držav ameriških se je obrnil na Hitlerja in Mussolinija z nasledijo brzojavko: Prepričan sem, da vidite, da živi danes na stotine milijonov človeških bi- tij v trajnem strahu pred novo vojno ali celo pred celo vrsto vojn. Ta strah — in možnost takšnega spopada — zadaja narodu Združenih držav, v čigar imenu govorim, resno skrb, prav tako pa mora vznemirjati druge narode vse zahodne poloble. Vsi vedo, da bi vsaka velika vojna, tudi če bi bila omejena na druge celine, ves čas dokler bi trajala, težko ležala na njih in da bi imela posledice tudi za bodo-če rodove. Spričo okoliščine, da je po silni napetosti, ki jo je svet doživel pretekle tedne, kakor kaže, nastopilo vsaj trenutno ppmirjenje — ker ta trenutek nobene čete ne marširajo — je nemara ta trenutek ugoden, da vam pošljem to poslanico. Že prej sem se nekoč obrnil do vas zastran ureditve političnih, gospodarskih in socialnih problemov z miroljubnimi metodami in brez zatekanja k orožju. Toda potek dogodkov, se zdi, je spet prinesel grožnjo z orožjem. Če bi sc takšne grožnje nadaljevale, se zdi neizogibno, da bo velik del sveta pognalo v skupen pogin. Ves svet bo trpel: zmagovite države prav tako kakor premagane države in nevtralci. Nočem verjeti, da bi svet moral biti obsojen v takšno usodo. Narobe, jasno je, da imajo voditelji velikih narodov moč, da obvarujejo svoje ljudstvo grozeče katastrofe. Prav tako je jasno, da ljudstva sama v svojih mislih in v svojem srcu žele, da bi bilo konec njihovega strahu. Toda na žalost je potrebno vzeti na znanje zadnje dogodke. Trije narodi v Evropi in eden v Afriki so doživeli konec svoje neodvisnosti. Prostrano ozemlje nekega drugega neodvisnega naroda na Daljnem Vzhodu je zasedla njegova soseda. Sodeč po trdovratnih glasovih, ki o njih upamo, da so neutemeljeni, se pripravljajo no- vi napadi proti drugim neodvisnim narodom. Naj povem brez ovinkov: bliža se trenutek, ko morajo takšne razmere pripeljati v katastrofo, če se ne najde razumnejši način oblikovanja dogodkov. Večkrat ste že zatrdili, da ne vi ne nemški (italijanski) narod ne želita vojne. Če je to res, potem vojna ni potrebna. Ni je stvari, ki bi mogla prepričati narode na zemlji, da katera vlada sme ali mora zaplesti svoj lastni narod ali druge narode v posledice vojne, razen če je očitno, da brani svoje lastno ozemlje. Ko mi Američani to izjavljamo, ne govorimo iz sebičnosti, ne iz strahu ne iz slabosti. Če zdaj govorimo, govorimo z državniškim glasom in iz ljubezni do človeškega rodu. Še zmerom sem prepričan, da sc mednarodni problemi morejo urediti za konferenčno mizo. Zato ne gre, da bi kateri izmed' prizadetih, kadar bi se nanj apeliralo, naj pride na miroljuben pogovor, odgovoril, da ne bo odložtt orožja, dokler ne dobi vnaprej zagotovila, da bo razsodba ugodna zanj. V konferenčni dvorani morata obe stranki prav tako lojalno sodelovati pri razpravi kakor pred sodiščem, prepričani, da bosta obe deležni resnične pravice; in v navad! je in potrebno je, da obe stranki pustita orožje pred vrati dvorane, v kateri razpravljata. Prepričan sem, da bi svetovni mir prišel velik korak naprej, če bi vsi narodi dobili odkrito izjavo o sedanji in bodoči politiki vlad. Ker so Združene države del zahodne poloble in zato niso zapletene v sedanje evropske spore, mislim, da bi utegnili biti voljni sporočiti takšno izjavo meni kot poglavarju naroda, ki je daleč od Evrope; tako bi mogel nastopiti zgolj z odgovornostjo in dolžnostmi prijateljskega posrednika in sporočiti to izjavo drugim narodom, živečim danes v strahu pred možnostmi, ki utegnejo nastati iz politike vaše vlade. Ali ste voljni dati zagotovilo, da vaše oborožene sile ne bodo napadle ali vdrle na ozemlje ali na posest naslednjih neodvisnih držav: Finske, Estonske, Letonske, Litve, Švedske, Norveške, Danske, Nizozemske, Belgije, Velike Britanije in Irske, Francije, Portugalske, Španije, Švice, Lichtensteina, Luksemburga, Poljske, Ogrske, Romunije, Jugoslavije, Rusije, Bolgarije, Grčije, Turčije, Iraka, Arabije, Sirije, Palestine, Egipta in Irana? Takšno zagotovilo kajpada ne bi smelo veljati samo za sedanji čas, temveč za zadostno dolgo bodočnost, da bodo dane vse možnosti za izgradnjo trajnejšega miru z miroljubnimi metodami. Zato predlagam, razumite pod besedo »bodočnost« dobo zajamčenega nenapada za vsaj deset let, če že ne za četrt stoletja — ako smemo tako daleč gledati. Če poda vaša vlada takšno zagotovilo, ga bom brez odloga sporočil vladam gori navedenih držav, obenem jih bom pa vprašal, ali je — na kar se po človeški pameti popolnoma zanesem — vsaktera izmed njih tudi sama pripravljena dati isto zagotovilo, da ga sporočim vam. Takšna vzajemna zagotovila, kakor sem jih zgoraj navedel, bodo prinesla RUDARJI RUDARJI TPD ZA ZBOLJŠANJE POLOŽAJA Pred enini letom je bila sklenjena nova pogodba za rudnike TPD, ki je do 30. aprila 1939 neodpovedljiva, po tem roku pa se jo zamore odpovedati na 4 mesečno' odpoved. Vsled občutnega porasta draginje in gotovih še vedno neurejenih zadev (n. pr. kategorizacija, napredovanje, uvedba dopustov, katere že uživajo rudarji v državnih rudnikih) so začele strokovne organizacije rudarskega delavstva akcilo za prilagoditev pogodbe novonastalim draginiskim razmeram ter upravičenim zahtevam delavstva. Dne 13. aprila se je vršila v Trbovljah delegatska konferenca vseh treh rudarskih organizacij, II. skupine rudarske zadruge ter strojniške zveze, ki je po triurni razpravi izdelala vsemu svetu vsaj nekoliko takojšnjega olajšanja. Če bomo imeli takšna zagotovila, predlagam, da se v atmosferi miroljubnosti, ki bo iz njih nastala, takoj začno razgovori o dveh najvažnejših problemih, in vlada Združenih držav bo rad'a pri tem sodelovala. Izmenjava tnisli, ki mi je pred očmi, velja vprašanju, kako naj si narodi sveta kar najučinkoviteje in najhitreje postopno olajšajo strahotno breme oboroževanja, ki jih žene od dne do dne bolj v gospodarski polom. Obenem bi bila vlada Združenih držav voljna udeležiti se razgovorov o tein, kako bi se dognal najprimernejši način, da se odpre pot mednarodni trgovini, tako da bi vsi narodi mogli na temelju enakopravnosti kupovati in prodajati na svetovnem trgu in imeli zagotovilo, da bodo dobili surovine in izdelke, potrebne za miroljubno gospodarsko življenje. Hkrati bi vlade drugih narodov, torej ne Združenih držav, vlade, ki so neposredno prizadete, načele takšne politične razgovore, ki se jim zde potrebni ali zaželeni. Priznamo, da so problemi, ki teže človeštvo, zapleteni, vemo pa tudi, da jih moramo načeti in proučiti v okolju miru. Toda takšno okolje je nemogoče, če se pogovori vrše v senci groženj s silo ali strahu pred vojno. Mislim, da ne boste. krivo razumeli duha odkritosti, v katerem vam pošiljam to poslanico. Poglavarji velikih vlad so v tej liri dobesedno odgovorni za usodo človeštva v prihodnjih letih. Zato ne morejo biti gluhi za prošnjo svojih narodov, da jih obvarujejo pričakovanega vojnega kaosa. Zgodovina jim bo naprtila odgovornost za življenje in srečo vseh — tudi najmanjših. Upam, da bo vaš odgovor vlil človeštvu upanje, dka bo konec njegovega strahu in da sc bo smelo za dolga leta čutiti na varnem. soglasna načrt za revizijo obstoječe pogodbe pri TPD, ki bo te dni predložen ravnateljstvu TPD s predlogom, da se vrše pogajanja za spremembo in dopolnitev sedanje pogodbe, ne da bi isto ena ali druga stran odpovedala. OBLAČILNI MEZDNO GIBANJE KROJAŠKIH POMOČNIKOV V KRANJU Z USPEHOM ZAKLJUČENO Krojaški pomočniki in pomočnice v Kranju in okolici so živeli zadnja leta v neurejenih razmerah. Socialna zakonodaja — bolniški teden, plačilo nadur, da celo minimalne mezde — je bila pri večini mojstrov španska vas. Za najbolj osnovne pravice delavca so začeli nastopati pomočniki, želeli so sklenitev kolektivne pogodbe, ki bi jim garantirala vsaj mezde od din 3 do 4 na ura, vsaj mali' delček onih pravic, ki jih ostalo delavstvo že_ uživa, so hoteli tudi za se. Dvojna uradna pogajanja na sreskem načelstvu so se na nepopustljivosti zastopnika mojstrov razbila in 3. aprila je stopilo delavstvo v stavko', ki je trajala v vzornem redu do 19. aprila. Tedaj se je po odloku Kr. banske uprave vršilo ponovno pogajanje, na katerega so poslali mojstri le enega zastopniika, ki je izjavil, da so mojstri sklenili, da ne podpišejo nilcake pogodbe. Vsaj pomočnik naj se dogovori s svojim mojstrom, kakor je bilo to vpeljano pred stavko. Zastopnik banske uprave je dal nato poklicati vse mojstre in mojstrice, ki imajo pomočnike ter se je temu pozivu odzvalo 22 mojstrov, nakar je bil na ponovnih pogajanjih dosežen kompromis, ki so ga omogočili pomočniki z največjo popustljivostjo. Sprejet je bil zapisnik, glasom katerega1 se stavka dhe 20. aprila konča ter nastopijo vsi pomočniki zopet delo in se ne bo radi udeležbe pri stavki proti nikomur izvajalo konsekvenc. Določene so bile minimalne mezde, ki znašajo za pomočnike v HI. razredu din 2.50, v II. razredu din 3 in v III. razredu din 3.50, za pomočnice pa od din 2.50 do din 3.25. Malenkosten je uspeh, ki so ga dosegli pomočniki v Kranju glede mezd, velik uspeh pa so dosegli s tem, da so ohranili ves čas stavke popolno solidarnost in prestali z uspehom prvi ognjeni krst, kar bo njih odporno in bo-jevno moč dvignilo za bodoče nastope. Sm D. S. Z. J. VEVČE Kma, ki spremlja vevško delavstvo v njihovi življenjski borbi že vse od leta 1930 dalje, tudi sedaj še ni povsem popustila. Res je, da je za nekatere oddelke nastopilo precejšnje izboljšanje, zato pa so dtugi bolj prizadeti1. Količina produkcije sicer ni padla, nasprotno, se je povečala napram produkciji takoj po vojnih letih, za skoro 100 odst. Vsekakor pa je dana možnost dvigniti produkcijo skoro še za nadaljnjih 50 odst., če bi se stavil ves obrat v pogon, a to bi se zgodilo le, če bi bilo dovolj naročil. Razumljivo bo, da se vzporedno s produkcijo dviiga tudi dohodek podjetja, kar povsem jasno priča, da je bilo kljub občutni krizi vloženo precejšnje število milijončkov v nove zgradbe in stroje, kar je ponovno dvignilo konkurenčne* sposobnost podjetja. Kaj pa delavstvo? Tudi produktivna sposobnost delavstva je stopnjevala vzporedno z produkcijo in novim! strojnimi napravami ter s pomočjo akordnih del ter priganjaškega sistema, ki se je uveljavil pd vseh oddelkih, kar je mnogo doprineslo k racionalizaciji podjetja. Vendar pa kljub vsem žrtvam, ki jih je delavstvo doprineslo za povzdigo podjetja, ni doseglo nikakega priznanja, niti tagledov stalnosti. Saj že na leta visi na oglasni deski obledeli in porumeneli razglas o odpovedi vsemu delavstvu na 14 dni in vsak teden slede nove objave o zaposlitvi delavstva v naslednjem tednu! Vse te objave pa nosijo kot zaključek besedila sledeče: Naše svoječasne odredbe ostanejo s tem še nadalje v veljavi! S temi oglasi na črni deski se drži delavstvo v večnem strahu, kdaj se bodo vrata v podjetje za Strokovni vestnik večno zaprla in boi ostala le še ulica njegov široki novi dom z vso svojo brezpravnostjo. Da bi si pa moglo delavstvo kaj prihraniti za svoja stara leta, o tem pa niti govora ne moire biti. Saj s svojimi skromnimi dohodki komaj iz dneva v dan preživlja sebe in svoje družine, o vsem tem bi vedeli mnogo več povedati okoliški trgovci! Vse kar bi se dalo upoštevati kot prihranek z obrestmi vred za vestno, vztrajno in dolgotrajno delo je, izga-ranost, izčrpanost, tuberkuloza in žalostni spomini ob pogledu na mogočne zgradbe — in bedo, ki spremlja življenje proletarcev. In zakaj vse to? Ali je to resi nujnoi in se ne da odpraviti? Res je vse to posledical današnjega gospodarskega in političnega sistema. Vendar pa tudi v tem sistemu ni nujno in bi zdrava pamet tudi to odpravila. V družini mora vladati neki red, ki obstoja v gotovem načrtu, ter da se v okviru rednih dohodkov tudi krijejo redne potrebe za vse člane družine enako. Vsi člani morajo imeti enake pravice kakor tudi enake dolžnosti v okviru sposobnosti kakršnih je kdo zmožen in mu je v okviru teh pravic iu dolžnosti zajamčeni tudi obstoj oziroma redno življenje. Tak red bi moral vladati tudi v družbi! In če ne vlada, koga naj dolžimo za ta nered? Karl Marx pravi, da je osvoboditev delavstva delo delavstva samega! ( In če ta izrek velikega mojstra priznamo kot Pravilen, čemu še čakamo in odlašamo z delom? Ali ni že skrajni čas, da strnemo vse svoje pozitivne sile v eno celoto in s tem dokažemo vsem razbijaškim pridigarjem, da smo zmožni in tudi sposobni napraviti red — red, ki bo pravičen in tudi sprejemljiv za vse delovna ljudstvo. Treba je samo resne volje in Pravičnosti, idealno požrtvovalnih ljudi in uredilo bi se vse. Kolektivna pogodba za Čevljarsko STROKO SKLENJENA Že zadnjič smo iporočali o pogajanjih za kolektivno pogodbo v čevljarski stroki. Pogajanja sci bila v četrtek, dne 20. aprila uspešno zaključena. Sklenjena je kolektivna pogodba, s katero se ureja vse službeno razmerje za vse čevljarsko delavstvo, tarife pa urejajo delavske urne, tedenske in akordne mezde. To je prva kolektivna pogodba v čevljarski obrti. Na razpravah, kakor tudi na sestanku čevljarskih mojstrov in pomočnikov se je videlo, da se obe strani zavedata koristi na ta način urejenega službenega razmerja. Zato bodo tako mojstri kakor pomočniki solidarno pazili, da se bo pogodba in tarifa povsod izvajala. V pogodbi je določena tudi tarifna komisija v svrho kontrole nad izvajanjem kolektivne Pogodbe in tarife, ki jo bodo sestavljali po 3 Predstavniki iz obeh strani. Poleg podpisnice Pogodbe je specijelna naloga te tarifne komisije, da rešuje eventuelne s,pore, izvirajoče iz Pogodbe in tarife in 'so sporne stranke dolžne Predložiti spor v rešitev tej komisiji preduo hi se imel kak spor obravnavati pred sodiščem. Za čevljarsko delavstvo, kakor tudi za obrtnike, je to gotovo korak naprej, ker je po dolbem času zopet poleg kolektivne pogodbe tudi enotna tarifa. Kolektivna pogodba in tarifa bodo tiskane v posebni brošurici. OBČNI ZBOR PODRUŽNICE LJUBLJANA Dne 16. aprila se je vršil redni letni občni zbor ljubljanske podružnice SDSZJ. Po običajnih poročilih, ki jih je podal odbor o svojem delu v pretečenem letu, je zastopnik centrale podal referat o- vseh važnejših delavskih in socialnopolitičnih vprašanjih in novih smernicah za bodoče delo, nakar je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Oollesch Alojz, podpredsednik Peternel Anton, tajnik Novak Franc, blagajnik Žlebnik Edi, odbor: Vidmar Franc, Blažim Jakcb, Prošek Avgust, Vrhove Jože in Švigelj Jože; v nadzorstvo: Furlan Ivan in Reberšak Franc. PREVALJE Delavstvo tukajšnje papirnice,, v kateri je zaposlenih 40 delavcev, je zlasti v letih 1930— 1935 preživljalo težke čase. Vsled pasivnosti podjetja so bile delavstvu v tem času plače dvakrat reducirane. Delavske mezde so se izplačevale le z veliko zamudo in neredno. Umevno, da je iskalo delavstvo iz tega klavernega položaja rešitve. Odločili smo se zato, da obnovimo organizacijo, katera je v letu 1925 prenehala z delovanjem. Z malim številom članov, 13 po številu, je stopila podružnica S. D. S. Z. J. v letu 1936 zopet v življenje. Z agilnim in vztrajnim delom med papirniškim delavstvom smo dosegli že po enem letu sklenitev kolektivne pogodbe za delavstvo papirnice. Ni se sicer dalo z novo pogodbo doseči tiste mezde kot so bile leta 1930, toda razmere so z kolektivno pogodbo zadovoljivo urejene. Boleča rana za našo podružnico pa so zlasti delavci lesne industrije. Ne zdramijo se iz svoje zaspanosti, da bi zahtevali vsaj tiste pravice, ki jim po zakonu pripadajo. Lesna industrija »Korotan«, ki zaposluje okrog 30 delavcev, plačuje iste od 2—2.85 din na. uro, samo 6 delavčevi je tako srečnih, da zaslužijo po 3 din na»uro. Da bi podjetje plačevalo delavstvu tudi ugodnosti § 219, 220 in 221 obrtnega zakona, je izključeno. Kljub temu da je konjunktura sijajna, dielavstvo ne najde pota iz svoje otopelosti iz strahu, da izgubi še zadnjo skorjo kruha, ker podjetje organizacije v svojem obratu ne trpi. Odbor tukajšnje podružnice si že ves čas prizadeva, da se organizira tudi delavstvo1 tega podjetja, toda ves trud je zaman. Namesto da bi se potom strok, organizacije pobrigali za izboljšanje položaja, klečeplazijo in moledujejo za nadurno delo. Znano pa je, da je mogoče vzdržati red in mir le v tistih podjetjih, kjer istega čuva močna strok, organizacija. Apeliramo zato na vse tiste, kateri še stojijo ob strani in čakajo od zgoraj pomoči, s klicem: Vsi do zadnjega v organizacijo, ker le v skupnosti je moč, v delu rešitev. LESNI DELAVCI PODRUŽNICA Z. L. D. J. V LITIJI je imela svoj redni občni zbor dne 16. aprila 1939. Posamezni podružnični funkcionarji so podali izčrpna poročila, predvsem mladi in agilni predsednik s. Žužek, ki že vsa leta vodi podružnico. Iz njegovega izvajanja smo mogli razvideti, da je letos v mizarski stroki veliko pomanjkanje dela. Zadnji mesec lani se je zelo veliko obetalo kaj vse se bo delalo? No po toči zvonenje tudi nič ne hasne? Marsikomu pa so se odprle oči in je razočaran nad lepimi obljubami. Težave, ki se stavljajo socialističnemu delavstvu od vseh strani, niso omajale naših vrst, temveč se še množijo, kar je prav. Zastopnik centrale s. Dermastija je podal obširno poročilo v delovanju zveze v celi banovini. Komaj je ponehala velika kriza v lesni stroki, se že pojavlja nova ter bo zopet na stotine lesnih delavcev izročeno pomanjkanju in bedi. Že itak pasivna! Slovenija trpi na pomanjkanju, kar bo gotovo še zastoj v lesni stroki položaj poslabšal. Zveza je mnogo storila na izboljšanju mezd v iprošlem letu, vendar pa še ne vsega, kar bi bilo potrebno za lesno delavstvo. Težka naloga čaka centralo in vse podružnice. Vendar se bo dalo vse premostiti, če bo le dobra volja med delavstvom. Zato je treba da gradimo ter smo pri tem delu vsi zaposleni, ne samo čakati na odbor, ki naj dela čudeže. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika s. Žužek Franc, ostali odbor je le malo spremenjen. Odbor si je nadel nalogo, da bo delal z vsemi silami, da dvigne morale med lesnim delavstvom, ki je najagilnejše v«. Litiji in okolici, kar mu rade volje priznamo. Občni zbor je pozdravil v imenu litijske podružnice Splošne delavske zveze s. Vuk Viktor, ki je povdarjal sodružno delo med obema podružnicama na strokovnem in kulturnem polju. Na koncu zelo žive debate se je predsednik zahvalil za udeležbo ter s pozivom na delo zaključil občni zbor. PRETEKLI MESEC se je vršil občni zbor Zveze lesnih delavcev Jugoslavije, podružnica = Loče pri Poljčanah ob številni udeležbi lesnega delavstva. Podružnica obstoja dve leti in ima za seboj prav lepe rezultate. Pri nas je zelo težko delovanje, ker nam primanjkuje izvežbanili delavcev. Vendar pa kljub temu nočemo zaostati za drugimi lesnimi delavci, temveč širimo našo misel na ostate kraje. Mnogo: ovir nam dela neki gospod, ki bi mu človek ne prisodil. Njegov poklic je povsem drugi, kot delati ovadbe, češ to so puntarji in komunisti, ter jih je treba s silo razgnati, Mi nimamo strahu, delali bom« po naših pravilih, ki jih je tudi odobrila oblast. Zavedamo se, da moramo započeto delo dovršiti! Na občnem zboru je poročal centralni tajnik s. Bricelj, o položaju lesnega delavstva. Povsod se stavljajo velike zapreke, vendar igre delavsto preko vsega zavedajoč se položaja. Podjetja na debelo kršijo predpise socialne zakonodaje. Organizacija ima veliko dela, da brani pridobljene pravice. Nanizal je tudi položaj delavstva po drugih državah ter je borba za vsakdanji kruh povsod težka. Apeliral je na delavstvo, da je le potom skupne sile izhod v boljšo bodočnost delavskega razreda. V novo upravo so bili soglasno izvoljeni naslednji sodrugi: predsednik Zidanšek Franc, podpredsednik Me-javšek Franc, tajnik Marzidovšek Franc, blagajnik Kohne Franc, ostali odbor: Resnik Jože, Žilovec Ivan, Kovačič Ivan, Kolar Ludvik, Bravc Miha, Breznik Anton. Odbor si je nadel nalogo, da bo delal z vsemi silami, da se položaj delavstva izboljša. MONOPOLCI DNE 1. APRILA TEGA LETA je sklicala banska uprava vardarske banovine anketo za utrditev minimalne mezde v Skop-lju. Na to anketo je bil povabljen tudi Savez monopolskih delavcev. Zastopnik Saveza je iznesel širši referat o monopolskih delavcih, kajti na teritoriju te banovine živi 15.000 zaposlenih monopolskih delavcev v sezoni. Ti delavci so imeli 1. julija pretečenega leta povišane dnevnice kakor vsi drugi monotpolski delavci od 5—25 odst. Po preteku 4 mesecev je bivši gen. direktor Rašič to povišanje plač zopet ukinil, tako da je to delavstvo zopet prišlo na dnevnice od 8 do 20 din dnevno. Zato je zastopnik Saveza monopolsikih delavcev stavil predlog na anketi, da se te plače zopet povišajo na prejšnjo višino. Predlog je bil sprejet s sporazumom zastopnika uprave monopolov, ki je bil navzoč. Na podlagi tega' sklepa je delegacija Saveza monopolskih delavcev dne 16. aprila t. 1. bila v avdijenci pri novem gen. direktorju dr. Markoviču ter je zagotovil to povišanje in dal pred upravni odbor, ki je to tudi odobril. S tem je monopolsko delavstvo zopet doseglo lep uspeh, za kar se mora zahvaliti savezni upravi, kajti le dobra organizacija žanje uspehe, razume se, s težko borbo. Dalje se Savezna uprava zanima in vodi akcijo tudi V mesecu majniku bodo, kakor so nam povedali, volitve obratnih zaupnikov. To velja za Slovenijo. Delavstvo voli svoje obratne zaupnike v svobodnih volitvah, na katere po zakonu o zaščiti delavcev ne more imeti nihče vpliva razen delavcev in nameščencev. Delavstvo naj stopi povsod v stik s svojimi strokovnimi organizacijami in organizacije z delavstvom v obratih ter takoj prijavijo volilne odbore inšpekciji dela v Ljubljani', to je BIROKRACIJA PRI JAVNIH BORZAH DELA IN G. ZARIJA POPOVIČ Gospod Zarija Popovič je bil nekdaj uradnik Centralnega odbora za borze dela. Kot tak je pridno pomagal ustvarjati ono čudo birokracije, ki ga predstavljajo naše borze dela. Bil je pri tem tako goreč, da je postal na koncu povsem nemogoč in da je moral to mesto zapustiti. Potem je organiziral brezposelne intelektualce. Sedaj je postal glavni tajnik »Jugorasa« in pravni referent delavske zbornice v Beogradu. V tem svojstvu je prišel v nedeljo na skupščino v Ljubljano, kjer je med! drugim razlagal, da so krivi birokratizma pri Javnih borzah dela predstavniki strokovnih organizacij, ki tam niso imeli nikdar nobene besede. OCENA MOČI RAZNIH DRŽAV V zadnjih dneh mednarodne napetosti prinašajo razni časopisi in revije za ostalo delavstvo, v .prvi vrsti za stalne de-lavce-ke po tovarnah, tako za povišanje plač, kajti tudi plače ne odgovarjajo današnjim prilikam, na primer pri nas je največja plača din 64, kar vidimo v tujih državah, da so najmanjše plače začetnikov din 60 do din 120 dnevno. Tako smo upravičeni misliti na povišanje plač ter je predvidena akcija tudi za povišanje pokojnin, ki tudi ne odgovarjajo današnjim prilikam. Dalje je novi gen. direktor že obljubil povišanje sistemiziranih stalnih mest, kar je tudi velevažno. Dalje se Savezna uprava zanima za vrnitev let v stalnost itd. Odbor podružnice v Ljubljani ima stalne zveze s Savezno upravo in pošilja gori omenjene predloge, da se stvar čim preje reši. Razumljivo je, da kakor Savezna uprava tako podružnica računata na moč, to je na članstvo. čim več članstva, tem večji uspeh! Zato delavci-ke stopite v armado tistih, ki se za vas borijo. Ne poslušajte političnih intrigantov, ki vas samo farbajo z nekakšnim slovenstvom, a sami se vežejo z vragom za zlato tele. Delavci-ke na plan brez strahu! V borbo za naše piavice! Opustimo klečeplaztvo! Saj smo pra- vi državljani, zato imamo tudi pravo boriti se za pravice, katere delovnemu ljudstvu pripadajo. — Družnost! oni, kjer doslej še niso bile volitve ali odborov še niso prijavili. Delavstvo mora pri teh volitvah prav posebno pokazati in dokazati svojo odločnost, da ima zaupanje do svojih iskrenih tovarišev v obratih, ki razumejo njih težnje. Delavstvo in organizacije pa naj skrbno pazijo, da se v volitve ne bodo vmešavali tuji nepoklicani vplivi. poročila o moči posameznih velesil. Med drugimi mnenji je zanimivo, kako ocenjuje nemški državni kancler Hitler moč Sovjetske Rusije Nekdanji britanski letalski minister Londonderry je pred! kratkim izdal knjigo »Ourselves and Germany« (Mi in Nemčija). Londonderry je velik prijatelj tretjega rajha in je bil zadnja leta večkrat na obisku v Nemčiji; tudi s Hitlerjem se je nekajkrat sestal. O takšnem sestanku piše v omenjeni knjigi na straneh 94—101. Navzočna sta bila tudi zunanji minister v. Ribbentrop in fiihrerjev namestnik Hess. V svojem pogovoru z Lor donderry-jem, beremo v tej knjigi, je vodja nemškega naroda izrazil svojo bojazen spričo čedalie večje vojaške in gospodarske moči Sovjetske Rusije. »To naraščanje ruske moči,« je dejal Hitler, »me posebno vznemirja, kaiti Sovjetska Rusija ni samo največja vojaška sila, ampak je hkratu tudi poosebljena ideja. Kako učinkujejo tak šne ideje, kjer stoji za njimi velika moč, nas pa le predobro uči francoska revolucija.« Hitler je dalje poudaril, da njegov strah ni prazen, temveč sloni na štirih neizpodbitnih dejstvih: 1. v Rusiji obvlada en sam človek 180 milijonov ljudi; 2. rusko ozemlje je varno pred napadi ; 3. Rusiji nobena blokada ne more do živega; 4. njeni industriji se ni treba bati letalskih napadov, ker je večina važnih industrij 4000—6000 km oddaljena od meje. »Te štiri okoliščine,« je rekel Hitler, »kažejo v zadostni jasnosti nevarno moč te države.« Hitler je dalje dejal, da je ruska armada v tehniškem pogledu na najvišji stopnji popolnosti.. Naposled! je svojo sodbo v Rusiji strnil v besede: »Rusija ima solidno trgovino, najsilnejšo armado, največ tankov in najmogočnejše vojno letalstvo na svetu.« (Po »Družinskem tednik««.)' FRANCOSKI KAPITALISTI SE ZANIMAJO ZA PRIRODNA BOGASTVA JUGOSLAVIJE Francoski kapital se je začel intenzivno zanimati za našo državo. Velika rudna bogastva in ogromni gozdovi so ustvarili pogoje za napredek gozda in rudarske industrije. Za to dvoje se sedaj zanima francoski kapital. V prvi vrsti pa za velika javna dela. Pred krizo se je francoski kapital udeleževal pri nas vseh javnih del pod svojo firmo ali pa pod imeni domačih bank. Kriza, prav za prav omejitev deviznega prometa, je te posle zavrla. Sedaj je spet nastopil čas, ko se izplača nalagati denar v jugoslovansko industrijo. Zlasti bi se francoski kapital rad vselil v tiste panoge naše industrije, ki sc je začela šele razvijati in kaže, da bo polagoma izrinila tuje uvoženo blago in se osamosvojila od tujine, če se to zgodi, potem bi postal uvoz nepotreben, a tuji kapital ne bi izgubil svoje dobičke. IZVAŽANJE V NEKLIRINŠKE DRŽAVE Znižanje nekaterih dajatev bi jugoslovansko industrijo usposobilo za^ izvoz proizvodov v ncklirinške države po mnenju beograjske industrijske zbornice. Tajnik zbornice Miličevič je namreč poročal, da bi mogla naša industrija izvažati v neklirinške države v prvi vrsti konzervirano sadje in meso ter precejšen del tekstilnih proizvodov, dalje papir in kovinske izdelke, če ne bi številne in visoke dajatve na vse strani podraževale proizvodov in s tem onemogočevale konkurenco našega blaga v tujini. Zlasti naj bi bila deležna olajšav industrija, ki predeluje imenovano robo in jo tako tudi izvaža. Volitve obratnih zaupnikov Beležke TIHOTAPSTVO TOBAKA V HERCEGOVINI NARAŠČA Zasledovanje tihotapcev tobaka je organizirala ponovno monopolska uprava v Hercegovini. Ko je končana doba odkupovanja tobaka, sc začne za fi-nancarje čas najtežje službe. Hercegovci so znani kot najbolj drzni tihotapci tobaka v naši.državi. Predlanskim so organi oblasti zaplenili 2300 kg tihotapskega tobaka, lani pa kar 7500 kg. To kaže, da tihotapstvo narašča. Sevcd'a moramo pri teh številkah vedeti, da je bilo toliko tobaka zaplenjenega, nikomur pa ni znano, koliko tisoč kilogramov se ga je tihotapcem posrečilo kljub budnosti organov pretihotapiti. Lovljenje tihotapcev je nevaren posel. Kadarkoli se srečajo, nastane boj. Revščina, v kateri žive Hercegovci, pa je tolika, da ljudi kljub vsem oviram in nevarnostim požene v tihotapstvo. Monopolska uprava plačuje kilogram prvovrstnega tobaka po 15 din, a tihotapec ga prodaja v Bosni po >“50 din, smelejši pa ga poneso celo v Zagreb in druga mesta in ga tam prodajajo po 200 do 300 dinarjev za kilogram. NAPREDOVANJE BEOGRADA O ogromnem napredku Beograda po vojni govore tudi visoke številke o površini modlerno tlakovanih cest v mestu. Po vojni je Beograd imel vsega okrog 53.000 in2 tlakovanih cest, letos Pa jih ima že 1,864.000 m2. Takrat je imelo mesto 309 ulic sedaj pa jih ima že 1680. Tlakovanje ulic in cest je veljalo več kot pol milijarde din. Zadnja leta porabi občina povprečno po 5 milijonov dinarjev za tlakovanje letno. Izdatki se krijejo iz rednih dohodkov mesta, ki so zaradi osredotočenega gospodarskega in upravnega življenja mnogo večji kakor pa v drugih naših mestih, čeprav so prebivalci prestolnice manj obremenjeni z dajatvami kakor pa drugod. PREMOGOVNIK PEKLENICA PREŠEL V LAST MARIBORSKE MESTNE HRANILNICE Mestna hranilnica mariborska je kot glavni upnik kupila na dražbi premogovnik Peklenico v Med'jimurju. Sedaj je bilo podjetje novemu lastniku definitivno dodeljeno. Hranilnica je že izdelala načrte za povečanje obrata in bo deloma izmenjala zastarele naprave. K temu spada tudi elektrarna, ki naj dobavlja rudniku potrebno energijo za obrat. Hkrati bo premogovnik oddajal tok tudi sosednjemu Murskemu središču in nekaterim vasem v okolici. Na ta način se bo elektrificiral velik del Medmurja. TVORNICA OLJA Ivan Hochmuller v Mariboru je zaradi razmer znatno skrčila obrat. Skladišča se bodo spremenila v stanovanja. Zaenkrat ostane samo menjalnica v obratu. NADALJNJA DEMONTAŽA TEKSTILNE INDUSTRIJE Tvrdka E. Zelenka v Mariboru seli tudi predilnico Kakor smo že pred kratkim poročali, je tvrdka E. Zelenka in drug v Mariboru, katere lastnik je industrijec B. Schonsky, ustavila obrat v svoji predilnici, ker jo namerava izseliti iz Maribora. Sedaj je odpovedala tudi delavstvu tkalnice, ker so se začeli demontirati stroji tudi v tem oddelku. Zaradi postopne ustavitve obrata v tej tovarni je na cesti skoraj 500 delavcev in uradnikov. Razumljivo je, da sc delavstva polašča razburjenje, ker ni mnogo izglcdov, da bi dobilo zaposlitve drugod. KAM PLOVE EVROPA! Kie bratoljubje imaš; igovori Evropa, Evropa! Ti pobeljen si grob, vse je sleparstvo in laž! Tako je vzkliknil v lepem verzu naš narodni pesnik J. Stritar, ko se je nahajala Evropa morda na boljšem stališču kakor danes, a besede so bile že tedaj pravične in na pravem mestu. Od takrat je poteklo okrog 50 let in Evropa plava danes v laži in sleparstvu, kakor še nikoli poprej. Spori, konference, pogodbe, obljube in izdajstva ; novi spori, politične spletke, prevare ; zopet konference, novi kupi nesmiselnih papirjev: mednarodno pravo, humanizem, morala itd., podpisi, pečati in vse skupaj se gre prašit v arhiv ali v koš. Toda vojna nadaljuje in požira na tisoče nedolžnih bitij. Nova pokopališča, novi pohabljenci, nove sirote; kup gorja, ki kopiči sovraštvo in vzbuja srd ter željo po maščevanju, v katerem bo prej ali slej utonila brezčutna Evropa. In vse izgleda, da je to zločinstvo, ki se je izvršilo » L-t.-j,1! < s. . .<.» v Španiji in tudi na Kitajskem, kajti Evropa je odgovorna za mnogo reči, ki se dogajajo izven nje — komaj začetek velike iu neizogibne tragedije. Neizogibne — tako si lahko mislimo, ko či-tatno izjave odgovornih ljudi, ki povejo da do meseca maja ali pa, da letos še ne bo vojne. Človek obstane, ko čuti kako je vse to ravnodušno povedano. Nekako tako, kakor da je vojna drugo leto — ali še poprej ali kasneje, neob-hodno potrebna, da »reši človeštvo«. Sicer pa bi tudi lahko zagotovili, da je sploh ne bo; nobeden človek ne more tega verjeti. Ogromne svote grejo danes za orožje. V vseli velikih državah — pa tudi v malih, ki se hočejo obdržati na površju v prihodnjem tnetežu — sc izda čez tretino državnega proračuna za vojaške priprave. Če prištejemo k temu še izvanredne svote, ki se določajo od časa do časa za pomnoži-tev oboroževanja in da se pridobi »zamujeni« čas; pridemo do fantastičnih številk, ki nam pojasnijo bedno gospodarsko in moralno stanje Evrope. Edina industrija, ki še danes tam cvete v popolnem razmahu, je vojna industrija in vojne priprave. Vse mora biti temu podrejeno: življenje posameznika, družina, šola, vera in cel narod z vsemi dbvoljenimi ustanovami. Kultura naroda je danes odvisna od števila kanonov, zrakoplovov in vojnih ladij; civilizacija pa števila za vojno pripravljenih ljudi in od stopnje kako je ljudstvo podrejeno in poživinjeno. Če pomislimo, da se vse to dogaja .v dobi, ko je človek s svojim umom dosegel visoko stopnjo napredka, v dobi radija, televizije in sto drugih čudovitih iznajdlb, ki pričajo o moči človeškega razuma, pridemo do zaključka, da vlada v Evropi družba omejenih sebičnežev c i i an.-ifi 1 t i tt twiii »-vi namesto i v miič no »Vitim h h poštenih ljudi, t