SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIV (48) Štev. (N °) 37
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 28 de septiembre - 28. septembra 1995
FRANCE PAPEŽ
.. če so naši dnevi obnovitev zvestobe življenju iz duha, je Slovenski dan v tujini ze vrsto let obnovitev in praznik zvestobe slovenstvu. V narodno kulturnem oziru je Lila to najprej zvestoba našemu slovenstvu — tistemu, ki smo ga prinesli iz rodne domovine, vzraslemu iz starih korenin, ki Pa smo ga nato pol stoletja gojili in dopol-njevali ob kritičnih pogledih na domačo in svetovno zgodovino v širše slovenstvo. Videli smo zmagoslavja pijano sovraštvo, °Pazovali preko desetletij porajajočo se zavest, da mora naš narod čutiti, da je slovenske krvi; končno smo doživeli razkroj tistega sovraštva, ki je slovenstvo omejevalo. Ob teh doživetjih se je oblikovala prodna zavest ljudi na obrežjih atlantske ln tihomorske Amerike. Prvine tega slo-Venstva so: delovna in kulturna ustvarjalnost, zvestoba življenju iz duha, pripadnost tistemu rodu, v katerem je človek najvišja Vfednota.
Dr. Josip Vošnjak, slovenski politik in pisatelj, mladoslovenec, je zapisal: „Dežele ne predstavlja zemljišče, ampak narod, ki Na zemljišču živi" (Spomini, 1869). Narod v svetu, zdomci ali kakor koli jih že imenujemo — naši ljudje v Argentini in osta-*N delih Amerike — predstavljajo svoje slovenstvo kot važen del velikega sloven-stva. Sestavljajo slovensko „deželo", kot jo
sestavljajo tisti na „slovenskem zemljišču". Slovenija v svetu je realnost in izraz Slovenski dan pomeni oznako praznika slovenstva v svetu. Kajti nismo samo v Argentini — v buenosaireških širjavah, v Mendozi, Bariločah, na jugu, na severu, ampak smo tudi v „slovenski deželi". Ta je bila zgrajena z žulji in v znoju polstoletne dobe. „Slovenska dežela" ob Južnem Atlantiku je resničnost, ki jo domovinska Slovenija danes ceni in spoštuje. To so naše korenine — tu je naš dragi dom z zibelmi mnogih otrok; matere so vzgajale sinove in hčere ob slovenski pesmi in s slovensko besedo. Imamo svojo zgodovino, svoje kulturne stvaritve in svoj narodni ponos, za katerega so dali desettisoči, ki se jih spominjamo ob petdesetletnici njihove žrtve, svoje življenje. Da, Slovenski dan je v teh južnih širjavah tako utemeljen, kot recimo osrednji slovenski praznik v domovini. Zato tudi lahko enakopravno sodelujemo z osrednjo, gnezdno domovino. Obiskujemo jo in občudujemo — vendar nam danes dan, ko se vračamo, ni več tako grenak, kakor je bil dan, ko smo jemali slovo.
Slovenski dan je naš prispevek za praznik in povezanost v skupni usodi večjega slovenstva, kot smo ga poznali dolga desetletja po vojni.
Dr. John Corsellis pride na obisk v Argentino
V okviru spominjanja 50-letnice be-SUnstva bo na povabilo Zedinjene Slovenije piskal slovensko skupnost v Argentini dr. John Corsellis. Mnogi, ki so šli skozi Ve-p hje in potem skozi begunska taborišča ®88ez in Spittal v Avstriji, se verjetno še sP°tninjajo mladega angleškega oficirja, ki v tistih časih bil eden redkih, ki se je z Vsem srcem zavzel za nas, brezpravne begunce. Njegovo pomoč je zlasti čutila takrat Nadina in še posebno študentje. Dr. Corses se je v zadnjih letih, ko se je upokojil, Phčel kot zgodovinar ukvarjati z dogodki, ' so nas tako živo prizadeli pred 50 leti. apisal je več razprav ter predaval v okvi-!?* Proslav 50-letnice v Sloveniji in v Kato-1 kem domu v Tinjah na Koroškem.
^ Argentino pride v soboto, 7. oktobra ' • ob 7.15 zjutraj na letališče Ezeiza z Iberia Polet 6841. Kdor je bil deležen njegove ^ rote pred 50 leti in ima možnost, je lepo, Ba l-o-iA-------1___u ______________
dobn
da
8a pride pozdravit ob njegovem priho-
Pri	r	7	K	1	*	p« V\rt*v%rt rt K rlrtimn pl/i
hted nas. Zbrali se bomo ob slovenski **stavi v sektorju „Internacional" na leta-1 ču Ezeiza ob uri prihoda, k L>r. Corsellis bo med nami do 30. okto-1?’ tiskal bo rojake v Mendozi 12., 13. in g • Etn. in v Bariločah 26., 27., 28. in 29. t.m.
Opno nas bo pozdravil na Slovenskem hevu v necjeij0/ 22. oktobra na Slovenski P ‘stavj v Castelarju. Predvideno je njegovo ^e°a'7>”io pri Slovenski kulturni akciji in "ebno z bivšimi študenti, kar
Zgodilo se je v Sloveniji
Itemet v Sloveniji
V Cankarjevem domu se je v sredo, 20. septembra pričela dvodnevna prireditev Internet, na kateri se je bilo mogoče seznaniti s tem največjim računalniškim omrežjem na svetu ter izvedeti, kako se je mogoče vanj vključiti. Na prireditvi se je predstavilo več kot 40 podjetij, ki ponujajo storitve v tem omrežju, ali pa so sami uporabniki teh storitev, zvrstilo pa se je tudi 35 predavanj in demonstracij.
V Slovenijo prispela delegacija Phare
Na pobudo nacionalnega koordinatorja tuje tehnične pomoči Rada Bohinca je v petek, 22. t. m. v Slovenijo prispela delegacija Evropske komisije pod vodstvom Marca Franca, vodje za srednjo Evropo, vodje za Srednjo Evropo v okviru programa Phare. V delegaciji so tudi novi koordinator za Slovenijo Soenke Schmid ter svetovalci za pripravo srednjeročnega programa Phare za našo državo v obdobju 1996-99.
Delegacija Phare je imela več pogovorov o pripravah za uresničevanje programa,
med drugim na MZT ter v drugih vladnih resorjih, obisk pa je zaključila z okroglo mizo, ob kateri so sodelovali udeleženci posvetovanja iz delegacije programa Phare, državni sekretar iz MZT Rado Genorio, notranji minister Andrej Šter, visoki predstavniki ministrstev za zunanje zadeve in za ekonomske odnose in razvoj drugih vladnih služb ter člani delegacije Evropske zveze.
Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo
Do tega tedna je Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo odobrila 833 programov lastninskega preoblikovanja, 309 podjetij pa je dobilo tudi drugo soglasje k izvedbi privatizacijskega programa. Od 13. septembra do danes je prvo soglasje dobilo deset podjetij, drugo soglasje pa osem podjetij. Do srede, 20. septembra, je bilo končanih 48 javnih prodaj, trenutno pa jih poteka šest, in sicer v naslednjih podjetjih: Rudis Trbovlje, Bohor Šentjur, Zdravilišče Dobrna, Krka Novo mesto, Jatareja Domžale in Saturnus Avtooprema Ljubljana.
Slovenci po svetu hočejo na volitve
bomo še pravočasno sporočili. Kolikor bo mogoče, bi rad obiskal tudi naše krajevne domove in se srečal z rojaki, s katerimi je pred 50 leti bil skupaj v taborišču.
Kdor lahko omogoči dragemu gostu kak obisk ali ogled v Buenos Airesu in okolici, naj sporoči po telefonu v pisarno Zedinjene Slovenije 636-0841 vsak dan od 16. do 19. ure, ali v SLOGO, tel. 658-6574, 654-6438 v uradnih urah. Dr. Corsellis govori angleško in še kar dobro špansko.
ZEDINJENA SLOVENIJA
NOVI AMERIŠKI VELEPOSLANIK V SLOVENIJI
Victor Jackovich, novi izredni in pooblaščeni veleposlanik Združenih držav Amerike, je v nedeljo 17. septembra slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu izročil poverilna pisma.
Veleposlanik Jackovich je bil do pred kratkim vodja ameriške diplomatske misije v Sarajevu. V slovenščini je izrazil zadovoljstvo, da je kot ameriški veleposlanik prišel v samostojno, neodvisno in demokratično Slovenijo. Zatrdil je, da ameriško ljudstvo in vlada ZDA v celoti podpirajo prizadevanje Slovenije, da bi dosegla resnično demokracijo, tržno gospodarstvo in polno vključitev v Evropo. Slovenijo je po-
„Slovencev s slovenskim državljanstvom je v svetu več kot misli domača javnost. Ker je volilna pravica ena najpomembnejših človekovih pravic, ta pripada tudi slovenskim državljanom, ki živijo zunaj meja matične države", je na tiskovni konferenci poudaril Jože Bernik, predsednik Slovenskega kongresa. Zato glavni odbor SSK od državnega zbora zahteva, da k razpravi o volilni zakonodaji povabi SSK kot ustanovo, ki se v bistvu ukvarja s povezovanjem vseh Slovencev doma in po svetu. S tem bi si SSK pridobila neposredno pravico do pripomb in strokovnega mnenja pri državnozborski komisiji še pred obravnavo volilne zakondaje v parlamentu.
Slovenski državljani po svetu so zavzemajo za izvajanje aktivne volilne pravice in za možnost, da volijo na slovenskih diplomatskih predstavništvih ali na sedežih slovenskih društev, kar je praksa pri drugih narodih.
V parlamentu že nekaj let čaka na sprejem zakon o društvih, je bil kritičen Jože Bernik in pripomnil, da je Svetovni slovenski kongres v tujini registriran kot društvo, doma pa tega ne more narediti. Želimo, da bi bili tudi tu pravna oseba.
Jože Bernik je govoril tudi o vključitvi
hvalil kot eno najuspešnejših novih neodvisnih držav Vzhodne Evrope. Pri tem je omenil pluralistični politični sistem, korake h gospodarski in tržni preobrazbi ter vztrajno ohranjanje identitete ponosnega ljudstva, ki si hkrati „tlakuje pot za vstop v Evropo in mednarodno skupnost demokratičnih držav."
Slovenije v Evropsko zvezo. Zdi se, je rekel, da so se za vstop na evropski trg nekatere od ameriških multinacionalk bolje pripravile kot Slovenija. „Tu se o vstopu v EZ govori neprofesionalno. Brez analiz negativnih in pozitivnih posledic vstopa ni mogoče govoriti, kdaj in pod kakšnimi pogoji vstopiti v EZ", meni Jože Bernik, ki se je s temi zadevami nekoč poklicno ukvarjal. Dejstvo je, je poudaril, da je po svetu veliko Slovencev na pomembnih položajih, vendar niso bili nikoli povabljeni k sodelovanju.
Odprava embarga?
„ZDA podpirajo odpravo prepovedi uvoza orožja za Slovenijo, saj menimo, da imate vso zakonsko pravico do nakupa. Pri tem izražam previden optimizem, da bi ta sporazum lahko dosegli do konca letošnjega leta. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako bodo ZDA lahko prodajali orožje Sloveniji," je 16. septembra v Ljubljani med drugim izjavil William Perry, ameriški obrambni minister.
Ameriški gost se je na svojem prvem obisku v soboto pogovarjal s slovenskim obrambnim ministrom Kacinom in načelnikom generalštaba Gutmanom, srečal se je s člani parlamentarnega odbora za obrambo, z zunanjim ministrom Thalerjem in premieram Drnovškom, sprejel pa ga je tudi predsednik Kučan.
Obiskal je tudi Kobarid. Ogledal si je vojaški muzej I. svetovne vojne ter položil venec pred vhodom v muzej. Pogovarjal se je o vključevanju Slovenije v evropske integracije in o povečanju obsega usposabljanja slovenskih vojakov in skupnih vaj.
Iz priče v osumljenca
i
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Preiskovalna komisija slovenskega parlamenta je v ponedeljek, 18. septembra zaslišala predsednika republike Milana Kučana. Predsednik republike Milan Kučan je bil na sejo komisije vabljen kot priča, po njegovem zaslišanju pa so se poslanci odločili, da Milana Kučana iz priče prekvalificirajo v preiskovanca oziroma osumljenca.
Komisija preiskuje politični proces proti trem novinarjem in slovenskemu podčastniku (Ivan Borštner, Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl) poleti 1988, ki jih je slovenska tajna policija izročila vojaškemu sodišču, kjer so bili pod obtožbo izdaje vojaške skrivnosti obsojeni na daljše zaporne kazni.
Milan Kučan je bil v času aretacij in procesa, ki je naletel na velik protest slovenske javnosti in množične demonstracije v podporo aretiranih, predsednik slovenske komunistične partije in predsednik posebnega partijskega komiteja, ki je bil po veljavni zakonodaji vrhovni organ za usmerjanje vseh varnostnih struktur v takratni socialistični republiki Sloveniji.
Slovenski parlament je v odloku, s katerim je imenoval preiskovalno komisijo, posebej navedel, da je treba ugotoviti odgovornost funkcionarjev takratne komunistične nomenklature za aretacijo, proces in prikrivanje resnice o ozadju procesa, med njimi še posebej odgovornost Milana Kučana in Staneta Dolanca, ki je bil v predsedstvu takratne SFRJ zadolžen za tajno komunistično policijo.
Na prvem zaslišanju je Milan Kučan zanikal, da bi tajna policija (UDBA) leta 1988 delovala kot politična policija in da ni bila podrejena komunistični partiji. Ta njegova izjava je povzročila veliko začudenje in nekaj smeha v slovenski javnosti,
Pred kratkim sem bila v Sloveniji in v treh tednih mojega bivanja sem bila presenečena nad tem, kako se razne besede nepravilno uporabljajo.
Fašisti?
V Sloveniji se zadnje čase večkrat uporablja beseda fašizem.
Slišimo: Cerkev je fašistična, razne demokratične stranke so fašistične. Tudi slišimo, da smo sinovi in hčere domobrancev otroci fašistov, v neki reviji so prav nas imenovali „črne falange"...
Ali pa: „Otroci fašistov se sprehajajo po Ljubljani." To so tisti, ki so se morali roditi v eksilu in jim je bila od rojstva domovina odvzeta. To je za nas žalitev.
Velika krivica je imenovati fašiste ljudi, ki so vedno bili domoljubi, vernega in demokratičnega mišljenja in ravnanja, samo
saj je vsem znano, da je bila tajna policija v nekdanji Jugoslaviji in SR Sloveniji vse do padca režima na volitvah aprila 1990 na podlagi zakonov podrejena partiji in da je komunistična partija kot edina dovoljena stranka neposredno sestavljala in nazdo-rovala vse državne organe.
Trditev nekdanjega šefa slovenskih komunistov Milana Kučana o ločenosti tajne partijske policije od partije je na isti seji zanikal tudi nekdanji sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, ki je dejal, da je tajna policija delovala striktno v skladu z zakoni. To pomeni, da je upoštevala tudi tisti del zakonodaje, ki je to represivno ustanovo podrejal organom komunistične partije.
Iz izjav odvetnika Milana Kučana, ki jih je dal po zaslišanju, je mogoče sklepati, da se bo predsednik skušal izmakniti nadaljnjim zaslišanjem, še posebno pa soočenjem z obremenilnimi pričami.
Delo preiskovalne komisije je v slovenski javnosti zbudilo veliko zanimanje. V anketah javnega mnenja je 70 odstotkov vprašanih mnenja, da je treba preiskavo izvesti do konca. Zanimivo je tudi mnenje anketirancev v zvezi z odgovornostjo predsednika republike Milana Kučana, predsednika slovenske komunistične partije v času procesa. Kljub temu, da Kučan zanika vsakršno odgovornost in vedenje o aretacijah, je v anketi 41 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je bil Milan Kučan o aretacijah treh časnikarjev in podčastnika predhodno obveščen, 21 odstotkov jih je odgovorilo, da Kučan z aretacijami ni bil seznanjen, 38 odstotkov vprašanih pa na vprašanje ni znalo odgovoriti.
Sloveniji?
zato, ker so bili protikomunisti.
Fašizem ni sinonim protikomunizma.
Starši so nam pripovedovali in v naših slovenskih šolah so nas učili, koliko gorja so povzročili fašisti in nacisti na slovenski zemlji. Nihče, ki ima malo demokratičnega čuta, ne more sprejeti niti braniti idejno totalitarnih sistemov.
Zato tudi ne moremo sprejeti „bivšega" komunizma, čeprav danes pod drugimi imeni.
Ali se ljudstvo zaveda, da ponavlja besede, ki jim jih nastavljajo v usta?
Pametno bi bilo pogledati v slovar, kaj je fašizem, in dobro premisliti, komu ta označba res pripada.
Andrejka Dolinar Hrovat, - Argentina „Slovenec. 12. septembra 95
Vlada ne najde miru. Vsak korak, vsaka poteza naleti na zapleten odmev notranjih trenj, ki nenehno otežkočajo še tako dobronamerno delovanje. V tem predsednik ne najde rešitve, ker je stanje notranjega spora ena bistvenih sestavin peronizma.
PREVEČ GIBANJA
Pojav ni nov. Tudi nikogar ne preseneča, saj je lasten formacijam kot je pero-nizem. Dejansko je tega že petdeset let, in stanje se ni spremenilo.
Da, petdeset let, kar peronizem nastopa na argentinskem političnem odru. Proslavljali bodo to letošnjega 17. oktobra. In celo glede proslav ni enotnega gledanja. Kako bo stanje enotnosti vladalo na tako delikatnem področju kot je delitev oblasti.
Peronizem je delno zgradba enega samega človeka, delno pa spontan pojav, ki ga je rodila argentinska družba, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Sam general Peron je vedno trdil, da to ni stranka, da je „gibanje". S tem je odpravil preveč utesnujoče strukture, pustil prostor vedno odprt, da se je lahko približal in lahko vstopil vsak, ki je želel, a obenem si je tudi zagotovil, da ni bilo nikdar kake resne močne notranje struje ali skupine, ki bi mogla na kak način zasenčiti njegovo osebo ali se mu uspešno zoperstaviti.
Zato je tudi pospeševal delitev tega gibanja na razne sektorje. V glavnem je trdil, da so tri veje, na katerih je peronizem gradil svoje delovanje in so bile temelj njegove moči: politična, sindikalna in ženska. Čas je potekel. Peron počiva v miru in gibanje se je precej spremenilo. Vedno pa obstaja dejstvo šibkih struktur, osnovna podlaga „gibanja", in Menem še vedno ostaja „caudillo" (voditelj) kot zadnja mera za vsako dejanje in njegovo „pravovernost".
Zaradi te „odprtosti" gibanja, danes lahko soživljajo v peronizmu stara garda sindikalistov in tehnokrati kot Cavallo, demokristjani kot Erman Gonzalez, liberalci kot Alsogaray in zlasti njegova hči Marija Julija, vsi pod okriljem Menema in njegovih napotkov. Seveda to življenje ne more biti mirno, a ne toliko zaradi različnih ideologij kot zaradi nenehnega boja zaradi večje kvote oblasti, da lahko drug drugemu imponira svoje poglede in svojo voljo.
To pa ni opazno samo v peronizmu; solidarna fronta doživlja podobne težave, ker tam soživljajo kreolske levice, socializem, del demokristjanov, z uskoki peronizma. Dejansko je Fronta tudi peronistič-ne narave, saj njeni glavni referenti izhajajo iz peronizma: fronta je tudi „gibanje" in je podedovalo vse dobre in slabe lastnosti tega stanja.
Vrnimo se k vladi. Komaj nekaj dni zatem, ko so Cavallo, Duhalde in Bauza v Chapadmalalu podpisali mir, se je znova pričela notranja bitka. To pot s strani „last-nika" državnega TV kanala ATC. Sofovi-ch je indirektno omenil, da po desetem decembru Cavallo „morda" ne bo več član vlade. In pričela se je nova polemika, ki ne napolnjuje z mirom domačih podjetnikov ne tujega kapitala. V trenutku, ko se država nahaja v izredno delikatnem položaju, ta vojna sabotira vsak poizkus ureditve. Ko krvavo potrebujemo tujih kapitalov, vlada stori vse, da jih oplaši in jim kaže neresnost in vzbuja dvom.
Res je, da ni vse odvisno od enega samega človeka: minister Cavallo je uspešen v svojem, a ni nenadomestljiv. Vendar, če
ni resnega vzroka, da bi ga odstavili in sam noče oditi, zakaj taka gonja proti njegovi osebi? Ob vsem tem, po tolikih mesecih maršev in umikov te notranje vojne, je popolnoma jasno, da končno problem ni le v skupinah, ki sestavljajo peronizme® in vlado, marveč se vsa stvar poraja v samem osrčju, torej pri predsedniku Mene-mu. Ali Menem sam pospešuje (ali vsaj dopušča) te nenehne napade na ministra, j kar je nevarno, ali pa nima več tiste po- j trebne oblasti, da bi med svojimi preprečil ta notranji boj, ki tako škoduje državi in družbi; in to je tudi nevarno. Večina resnih opazovalcev se nagiba k prvi varianti: ljubosumnost na moč in uspešnost mini- j stra je verjetno vzrok vsemu temu in ni neverjetno, da bi se predsednik že rad znebil preveč močnega sodelavca. A Cavallo ima podporo vseh gospodarskih in finančnih krogov, ki vidijo v njem ali bolje v dvojici Menem-Cavallo zagotovilo nemotene izvedbe gospodarskega načrta.
ZMAGUJE MODEL
Ob vsem tem je jasno, da tako gospodarski krogi kot ljudje na splošno soglašajo z gospodarskim modelom. Sledijo protesti, j pocestni izgredi, stavke in odpori, neneh- ■ no raste brezposelnost, a na volitvah nenehno zmaguje „model", to je gospodarski program, tak kot si ga je zamislil Mene®-Da je 14. maja, po šestih letih vladanja in kljub rekordni brezposelnosti vseeno zmagal Menem, ni naključje. Da je peronize® zmagal v Santa Fe in da so tam največje težave prav zaradi notranjega spora v peronizmu in ne zaradi opozicije, tudi ni naključje.
Preteklo nedeljo pa je bil peronize® poražen na Ognjeni zemlji. Najbolj za®' mivo pa je bilo to, da je ponovno izvolje® guverner, ki predstavlja provincijsko stranko, vso svojo kampanjo temeljil na soglasju z Menemom in njegovim gospodarskim programom. Če temu dodamo, da Ognjena zemlja prestaja eno najtežjih gospodarskih kriz, da ima praktično u®' čeno elektronsko industrijo, ki je bila temelj nekdanje slave, je pač jasno, da ljudje še vedno upajo v uspeh tega gospodarskega načrta.
Nekaj podobnega se lahko dogodi & oktobra, ko bodo v prestolnici senatorske volitve. Tu je opozicija sicer razdvojene med radikali in frontisti. Vendar doslej ankete kažejo, da bo vladni kandidat Erman GonzAlez znova zagotovil nepričakovano zmago vlade. Da bi to bilo boj) gotovo, je Menem te dni znova zgradil povezavo s sindikati. CGT, ki je zadnje čase nastopala pot opozicije in ki je organizirala največje protestno zborovanje zadnjega desetletja, se je vrnila „v čredo -Zato je predsednik spremenil dekret o of' j ganizadjah socialnega skrbstva, s čemer je I sindikatom zagotovil monopol na tem p0, dročju in denarno predstavlja kakih 4$ milijonov dolarjev letno. Celo Cavallo f opravičil ta korak, češ da to koristi »jur1' j dični sigurnosti" sodalnega sistema.
Nova zmaga bi vladi dala novega z2' gona v trenutku, ko ta čudna vojna melJ: Menemom in Cavallom dosega novo premirje oziroma plove proti neke vrste J* miju". Celo zakon o ministrstvih, ki naj $ Menem vsak čas podpiše, bo iztekel tak0' da ministru ne bo okrnjena ne teoretik ne praktična oblast. Morda bo poterj1 prišlo do bolj uravnovešenega stanja, ki f; potrebno, da si družba nekoliko o pomor in se tuji kapitali opogumijo. Vlada j* : pričakuje z odprtimi rokami.
Lastninski sertifikati se lahko darujejo Novi slovenski zavezi
Nova slovenska zaveza, ki druži v Sloveniji domobrance in druge protikomunistične borce, le s težavo vrši svoje poslanstvo o razčiščevanju zgodovine, saj nima skoraj nobenih podpor.
Zato prosimo vse Slovence, ki bi nam bili pripravljeni pomagati, da ji odstopijo oziroma podarijo svoje certifikate oziroma delnice, ki so jih prejeli kot vsi slovenski državljani RS kot odgovarjajoči del privatiziranja družbenega ali državnega premoženja prejšnje komunistične Slovenije.
Na formularju vsak darovalec pooblašča NSZ, da upravlja z njegovimi certifikati, ko pa bodo imenske delnice postale prenosljive, jih daruje Novi slovenski zavezi.
Navedeni formularji so na razpolago v pisarni Zedinjene Slovenije. Vsem morebitnim darovalcem pa se najlepše zahvaljujemo.
Tajnik NSZ: Stane Štrbenk
Informacija Socialdemokratske stranke Slovenije - 21. septembra
Fašizem v
DR. PETER URBANC, TORONTO (l)
KONEC IZSELJENSTVA?
Povezava izseljenstva z domovino postaja revna in redka. Bližamo se koncu pomembnosti in veljave naše diaspore za narod, domovino, državo. Je ta proces možno še ustaviti?
a) Grobo moremo reči, da je šlo v tujino zadnjih 100 let 500.000 Slovencev. Od tega polovica pred drugo svetovno vojno, druga polovica po drugi svetovni vojni. Od teh zadnjih je živih do 200.000, vedno puščajoč ob strani otroke prve generacije, ki so še deloma Slovenci. Do 1994 je notranje ministrstvo RS registriralo kot državljane v tujini 15.000 izseljencev. Število je neizmerno nizko. Še posebej, če upoštevamo, da je vsaj polovica takih, ki so to napravili samo iz dveh razlogov, denacionalizacija in certifikati. Celo visoke materialne koristi niso zbudile izseljenstva.
Letos v Teharjah je najboljše govoril lic. Marjan Schiffrer iz Argentine: „Od tam smo vas prišli pozdravit, mnogi od nas pa tudi po slovo." Kako pretresljivo, žalostno, vendar realno!
b) Za stalni povratek se je odločilo do danes nekaj sto ljudi, mogoče polovica iz Argentine, nekaj iz zahodne Evrope. To je nizko število, absolutno najnižje od cele Evrope in relativno vsaj 10-krat manjše od večine drugih držav. Za Čehe vemo, da se je vrnilo 6.000 poslovnežev, Z vsem svojim znanjem in kapitalom. Lepo število povratnikov beležijo baltijske države, Slo-vaška, Madžarska itd. Čim bo Hrvaška •zven vojne nevarnosti, se pričakuje masovni povratek. Ob pravem razpoloženju, povabilu, sprejemu bi se moglo vrniti v RS vsaj 10.000 slovenskih družin. S seboj bi Prinesli ves zaslužek, vso imovino, kar bi zneslo milijarde ameriških dolarjev. Vlada ne vabi k povratku, šlo je tako daleč, da je J- K. nasvetoval povratek dveh starih gospodov emigrantov v Argentino in Ameriko... Drugi J. K svetuje, da komur današnje stanje ne odgovarja, naj ostane zunaj.
c) Slovenska društva in Cerkve po sve-hj hitro zgubljajo na številu svojih članov, ^edno manj je rojakov, ki bi aktivno sodelovali kot odborniki ali aktivisti. Nekaj župnij v Kanadi je na tem, da jih zaprejo, 'sto velja za Švico in Nemčijo. Prijava otrok v slovenske dopolnilne šole je vedno manjša, ponekod šole že zapirajo. In vendarle, kako navdušenje za slovenstvo je nastalo aprila 1990 pri prvih svobodnih volitvah in še bolj ob priliki osamosvojitve 'sto dni kasneje.
č) Poslovnih in trgovskih zvez na liniji izseljenstvo - domovina se je ustanovilo le malo, večina zaenkrat samo na papirju. Ni enega samega večjega projekta blizu zaključka, kjer bi izseljenci igrali kako večjo ylogo. Glavni vzrok je nezaupanje med izseljenci do novega političnega in gospodarskega okvira. Se posebej med bivšo politično emigracijo, ki je finančno najbolj močna in ki je čakala na povratek s kapitalom vred. Vlada ni napravila nič, da bi stvari popravila, nasprotno hote ali nehote je odbila izseljence, njihovo znanje in kapital.
d) Podpornih akcij za RS takorekoč med izseljenci ni več. Ovira je razočaranje ob zbiranju vojne pomoči. Emigracija je zbrala preko 1 milijon USA dolarjev; velik del sredstev je šel v nakup avtomobilov za NM, OM in tajne službe.
Druga ovira je, da pri dajanju manjka vsaka možnost soodločanja in kontrole. Človeka boli, kako vse drugače je pri Hrvatih, ki vodijo pametno izseljensko politiko. Hrvaških izseljencev je samo še enkrat več kot Slovencev. Ti so zadnjih 4 let poslali domov blizu 75 milijonov dolarjev. Hrvaška diaspora je zgradila in plačala vsaj tri ambasade: v Washingtonu, Ottavvi,
Canberri, vsaka vredna 1.5 milijona dolarjev.
e)	Vedno manj je zanimanja za obiske naših predstavnikov iz domovine. Manjka vsako navdušenje, kot je to bil slučaj 1990/ 91. Nasprotno, prišli smo že v fazo, ko si mnogo obiskov niti ne želimo. Prizadeti namreč povedo kup dobrih namenov, želja, obljub, konkretna dejanja manjkajo. Vse ostaja prazno, nič se ne konkretizira. Nasprotno so obiski pri drugih narodih enkratni narodni triumfi, posebno pri Hrvatih. Tudjmana je poslušalo v Avstraliji po 10.000 Hrvatov naenkrat. Kako drugače je med nami, Kučan načrtuje obisk kanadskih izseljencev. A mnogi izseljenci premišljujejo, ali bojkotirajo obisk ali naj ga izžvižgajo.
0 Izseljenci, povratniki v RS ne zasedajo nobenega pomembnega mesta. Izjema je poseben primer prof. A. Rota. Večinoma so omejeni na privatni sektor. V upravi RS, celo v področjih, kjer so prizadeti, se ne najdejo. Koliko bi mogli izseljenci doprinesti v premnogih sektorjih, posebno na gospodarskem in zunanjepolitičnem delokrogu. Druge države so to razumele, iz diaspore so odšli na ministrska mesta v Litvo, Hrvaško itd. Namesto da bi Slovenija ostala povezana z vsaj 200.0000 izseljenci, slovenskimi državljani, je današnje stanje to povezavo že reduciralo na približno 20.000 duš. Kaj je razlog temu obupnemu stanju in bližajočemu se koncu?
1) Zastopstvo izseljencev. Najbolj naravno in najbolj učinkovito bi na tem polju mogel delovati zastopnik izseljencev v Zboru in Svetu. Današnji položaj je nemogoč in v nasprotstvu z demokracijo. Pripravljajo in izrekajo zakone o izseljencih državljanih, ti pa nimajo najmanjše možnosti povedati svoja stališča. Tako daleč je prišlo, da izseljenstvo ni niti obveščeno, kaj se zanje pripravlja, kaj šele, da bi mogli preko svojega delegata povedati svoje mnenje. Slovenska ustava, ki omenja „po-sebno skrb" izseljencem, jim daje aktivno in pasivno volitveno pravico. Velja še omeniti, da imajo mnoge države (Italija) to vzorno urejeno. Tako zastopstvo je temelj povezave domovine z diasporo. Tak demokratsko izvoljeni zastopnik bi bolj učinkovito odigral vlogo posrednika kot vse izseljenske orgahizacije skupaj.
2) Volilna pravica. Danes imajo že skoraj vse modeme države zgledno urejene volitve v parlament in za predsednika za svoje državljane v tujini. Postopek je priprava volilne liste na konzulatu. Vsi pripravljeni imajo možnost na dan volitev oddati glas v glavnih krajih, kjer prebivajo. Po faksu gredo rezultati v domačo državo. Leta 1992 smo Slovenci v tujini volili preko pošte. To je bila farsa, norčevanje, ki je med drugim državo veliko stalo. Kljub zahtevi nismo nikdar zvedeli, koliko je prišlo vo-lilnic pravočasno na pravo mesto. Verjetno od tisočev malo ali nič.
Tako izigravanje volilne pravice izseljencev je nekaj edinstvenega. Zakon o volitvah od 26. 9.1992, člen 82, med drugim določa : „Volilci v tujini lahko glasujejo po pošti ali na predstavništvih Republike Slovenije". Torej zakon je tu, samo treba ga je tehnično pripraviti in uporabiti. Kot stvari stoje, nimajo izseljenci v praksi niti pasivne, še manj aktivne volilne pravice. Iz tega temeljnega načela demokracije so izseljenci izključeni. Lahko poslušamo, ploskamo, dajemo, soodločamo ne!
Naravnost škandal je postopek za pridobitev potrdila o državljanstvu. Danes, v dobi računalnikov, bi se to moglo rešiti v 48 urah. V RS povsem namerno, zavlačujejo izdajo takih potrdil. Do dve leti ljudje čakajo, tako da se naveličajo pisariti.
S PROŠNJO ZA OBJAVO
Z lekarniško tehtnico nad razlaščence
O reviziji denacionalizacije
Predlog nekaterih bivših predstavnikov komunističnega totalitarnega režima je, da bi se, po skoraj štirih (4!) letih veljavnosti Zakona o denacionalizaciji (ZDEN), vršile revizije denacionalizacijskih postopkov. Pobuda sloni na predvidevanju, da je bilo v določenih primerih vrnjenega preveč premoženja.
Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je bilo nasilno odvzeto premoženje v preteklosti podrejeno (glej knjigo „Viri", str. 5, ki jo je izdalo Arhivsko društvo Slovenije, Zvezdarska 1, Ljubljana), saj je bila prva cenitev razveljavljena in zaukazana druga cenitev. Pri tej dokončni cenitvi so posebne zvezne in republiške komisije skrbno pazile, da je cenitev potekala v „duhu eks-propiacije", kar je pomenilo, da je morala biti ugotovljena prometna vrednost nacionaliziranega premoženja pod „konkretno koristno vrednostjo".
Tudi ne smemo prezreti, da je bilo nasilno odvzeto premoženje pridobivano s trudom, velikim prizadevanjem ob skrajno težkih pogojih gospodarjenja (svetovna kriza v tridesetih letih), v časovnem obdobju več rodov (z nad 100-letno tradicijo) ne tako kot v mnogih primerih sedaj, z raznimi by-pass-firmami, oškodovanjem družbenega premoženja i.sl.
Ob nacionalizaciji (tedaj imenovanih „kulakov", »kapitalistov", »izkoriščevalcev delavskega razreda", itd., itd.) ni nobeden vprašal, od česa bodo razlaščenci živeli. Komunistični režim jih je pripravil v obup, saj se je njihov pečat manjvrednosti odražal v družbi celih 45 let. Bolje plačana delovna mesta so lahko v hierarhiji »samoupravljanja" zasedali le politični izbranci, od katerih so številni pripeljali tovarne in razna podjetja na »kant". To njihovo »zapuščino" danes spoznava celoten slovenski narod, saj se stečaji in likvidacije podjetij vrstijo ob ogromnem odpuščanju delavcev.
In kaj je prejšnji totalitarni režim storil dobrega za delavca? Le to, da je delavec relativno dobro živel, predvsem od ino-zemnih kreditov, katera bodo slovenski davkdplačevalci še dolga leta odplačevali. Naredil pa je tudi osnovne napake, da je zatrl in uničil vsako privatno iniciativo. Danes pa le-ti »vizionarji" ne morejo in nočejo priznati, da je bila nasilna razlastitev, dokazano najbolj gospodarsko uspešnih in marljivih državljanov Slovenije, največja katastrofa, ki si jo moremo v gospodarstvu sploh zamisliti.
S predlogom za revizijo vračanega premoženja si pobudniki predvsem prizadevajo, da bi si ob podpori še aktivnih voditeljev bivšega komunističnega režima, ki so uživali ugodnosti na račun zadolževanja države, morda le pridobili politične točke za naslednje volitve.
Naši zakoni dopuščajo revizijo, to je obnovo končanih postopkov, kadar oceni državni tožilec ali javni pravobranilec, da bi to bilo potrebno. Predlog o splošni reviziji vračanja pa je žaljiv za tiste, ki imajo po Ustavi in veljavni zakonodaji dolžnost
wxmmmmm&mmmmmsmm&msmsmmmmxt
Čisto očividna je že diferenciacija, povprečno najdlje čakajo izraziti politični emigranti, še dlje oni s premoženjem. Načrtno, tako izgleda, preje občine, sedaj Notranje ministrstvo odklanjajo državljanstva iz neštetih razlogov. Priimek, ki zveni nemško (npr. Thaler, Grafenauer, Krcpfl, Bransteter, itd.) zadostuje za negativno rešitev, češ da si nemškega porekla.
(Se nadaljuje)
in možnost, da take revizije predlagajo.
Predsedstvo ZLRP je prepričano, da primerov, ki bi zahtevali revizijo postopkov ni, ali pa da so zelo redki. Vzlic temu seveda ne nasprotuje, da bi pristojni organi pregledali sumljive primere. Odločno pa zavrača posploševanja, ki skušajo prikazati denacionalizacijo kot »rop, ki naj bi bil zagrešen nad družbenim premoženjem". Denacionalizacija ni »poklon" države denacionalizacijskim upravičencem, temveč delna poprava krivic, storjenih v preteklosti.
Prav absurdno je, da tisti, ki ne vidijo, ali nočejo videti oškodovanja družbenega premoženja v postopkih privatizacije, kjer se kapital na škodo države in davkoplačevalcev pretaka v zasebne žepe in ki povzroča množična odpuščanje delavcev, kažejo na denacionalizacijo kot poglavitni vzrok gospodarskih in socialnih težav. Takšno ravnanje in stališča predsedstvo ZLRP odločno odklanja in opozarja na licemersko sprenevedanje njihovih nosilcev in glasnikov.
Predlogi za uvedbo splošne revizije odločb o vrnitvi premoženja so usmerjeni predvsem v zavlačevanje že itak počasnih postopkov denacionalizacije in izničevanje že doseženega. Vodijo v podaljševanje negotovosti na področju lastninjenja družbenega kapitala in v omogočanje protipravnega prisvajanja nacionalizirane zasebne lastnine.
Ob sprejetju Zakona o denacionalizaciji pod prvo slovensko vlado leta 1991 do danes so upravni organi Komisije za denacionalizacijo pri bivših občinah delale na področju vračanja nacionaliziranega premoženja. Pri našem združenju smo prepričani, da noben upravičenec ni dobil več premoženja kot mu po zakonu pripada in da je bilo vsako nezaupanje do bivših komisij za denacionalizacijo neupravičeno in krivično.
Nova lokalna samouprava je vsekakor zadala hud udarec popravljanja zablod preteklega totalitarnega obdobja, zato se je vračanje premoženja v letošnjem letu skoraj ustavilo, številni zavezanci kljub pozitivnim odločitvam Ustavnega sodišča RS in Parlamenta RS, še vedno upajo, da bi se Zakon o denacionalizaciji spremenil, kar naj bi v zadnjem času pripomogel tudi Državni svet RS.
ZLRP Slovenije predlaga naj bi se tehtalo vse trpljenje, ponižanje, ogroženost preživetja, manjvrednosti v družbi, zapostavljanja na delovnih mestih, neprestano nižje vrednotenje opravljenega dela razlaščenih v preteklosti. In vse to primerjalo z vrnjenim premoženjem, ki so ga lastniki ustvarjali v več generacijah, 45 let pa izkoriščali drugi, brez vsake odškodnine, pravim lastnikom. ZDEN namreč ne priznava nobenega povračila tako imenovanih plodov razlaščenega premoženja, vse od nacionalizacije do sprejetja zakona leta 1991.
Predsedstvo ZLRP Slovenije skrajno skeptično in z nezaupanjem gleda na takšno in podobno akcijo prikritih nasprotnikov denacionalizacije. Če bi le-ti ugotovili pri kakšnem morebinem primeru vrnjenega premoženja zelo velikih razseženosti kakšne napake, pa naj jih ne merijo z lekarniško tehtnico, temveč naj upoštevajo, kakšno svinčeno obdobje naše polpretekle zgodovine so — zaradi njih — okradenci in oropanci preživeli.
Predsedstvo ZLRP Slovenije predsednik: France Izgoršek
Stran 4	SVOBODNA	SLOVENIJA	Buenos	Aires,	28.	septembra	1995
, u J bUWWjj
S pesmijo	pre
% GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske latinskoameriške Trgovske Zbornice
LOGAŠKI OKTET za med rojaki
Če naj povzamemo Levstika, „očeta" Martina Krpana, bomo takole rekli: Na Notranjskem leži kraj, Logatec po imenu. V tem kraju živi in poje Logaški oktet celih 25 let...
Vse pa gre od začetka. Že čisto spočetka je bila želja, ob njej volja po prepevanju, oboje pa je združilo logaško osmerico — tedaj še mladih — v obetaven pevski zastavek, ki je sicer izhajal iz bogate tradicije domačijskega in zborovskega prepevanja na Logaškem. Vendar se je osmerec odločil za kaj več. To -— kaj več — je pomenilo zaobljubo vztrajnemu, nepopustljivemu, vse bolj poglobljenemu prepevanju in ob tem tudi iskanju in uveljavjanju svojega pevskega izraza in pevske kulture, tako značilne za slovenskega človeka. Danes, ob svojem jubileju, ne šteje oktet le 25 let žitja in bitja, ampak udejanja pevsko poslanstvo med najboljšimi okteti na Slovenskem. Sočasno pa s pesmijo podira meje, ki kakorkoli ločijo slovenstvo, in tako pomaga družiti „svetovno slovenstvo pod streho hiše ene".
Svojo pevsko pot je začel Logaški oktet spomladi 1971; zasnovala sta ga sedanja pevca Janez Gostiša in Peter Grum, ki sta .k ansamblu pritegnila še Cveta Mačka in Franceta Mihevca, ki tudi pojeta v oktetu od vsega začetka, pa Jožeta in Alojza Mačka, Tomaža Uršiča in Marcela Štefančiča; zadnje štiri pevce je kasneje oktet zamenjal z Antonom Žigonom, Primožem Sarkom, Lovrom Gromom in Andrejem Logarjem. Kajpak, se pevci radi spominjajo, žal, prezgodaj umrlega odličnega basista Hermana Pavlina.
V svoj pevski spored so logaški fantje vključevali živopisno in raznoredno pevsko literaturo: od renesančnih prek romantičnih do sodobnih tvorcev slovenske in evropske zborovske glasbe. Posebno skrb pa je oktet ves čas posvečal ohranjanju slovenske, zlasti domače notranjske narodne
pesmi. Nekatere teh so bile za Logaški oktet posebej prirejene in so zamikale še prene-kateri oktet na Slovenskem.
Prvič so se loški fantje predstavili javnosti na slavnostni seji občine Logatec 12. septembra 1971, že decembra naslednjega leta so pripravili samostojni koncert; kasneje je oktet posvečal svoje letne koncertne, ki so bili vsak zase poseben kulturni dogodek, slovenskemu kulturnemu prazniku ob Prešernovem dnevu. Prav kmalu je oktet opozoril nase tudi širšo slovensko javnost. Tako so se vrstile in množile pobude za koncertno in priložnostno prepevanje po Notranjskem, po Sloveniji, pa tudi prek meja na
svoj srebriti jubilej v Argentini
Tržaškem, Koroškem in Hrvaškem. Ves čas je imel oktet prenekatere možnosti za stike in primerjave z mnogimi slovenskimi okteti. Bile so to dejavnostne vzpodbude: najprej v druščini šesterih „lesarskih" oktetov (okteti so delovali pod pokroviteljstvom pomembnih lesnih podjetij — Loga-tčanom je bil, na primer, pokrovitelj KLI, Kombinat lesne industrije Logatec). Ti so sodili v krog najboljših slovenskih oktetov in so kakih 15 let prepevali na letnih pevskih srečanjih. Skupaj pa so ti okteti sestavljali tudi Moški pevski zbor Lesarji Slovenije, ki ga je s komaj doumljivo uspešnostjo vodil Tomaž Tozon, sicer od 1. 1974 dalje tudi umetniški vodja Logaškega okteta. Svojo pevsko težo je oktet lahko primerjal tudi še s kakimi 80 okteti na srečanjih v Šent Jerneju na Dolenjskem.
Prvi dve leti je vodil oktet in skrbel za njegov repertoar Janez Gostiša, naslednjih 15 let Marcel Štefančič, zadnjih osem let spet Janez Gostiša. Posebno zagonsko moč je od 1974. leta dajal oktetu glasbeno tenkočutni zborovodja, sam tudi odličen pevec (član kvarteta DO in Slovenskega okteta), umetniški vodja, kot že rečeno, Tomaž Tozon. Prav z njegovim umetniškim oblikovanjem je oktet vse bolj prepričljivo in svojsko dograjeval svojo pevsko podobo. Že ob petletnici se je v javnosti zapisalo: „Logaški oktet si je prodobil afirmacijo tudi v širšem slovenskem prostoru. Predstavlja soliden umetniški ansambel, ki je vedno pripravljen sodelovati ali samostojno nastopati..."
K popularizaciji so, poleg čez 600 nastopov pripomogle številne radijske in TV oddaje, nekatere v živo, nekatere s kakovostnimi študijskimi posnetki. Vsak, zlasti pa pomembnejši nastop, je veljal za novo izkušnjo, pa tudi za novo spoznanje na poti k vse občutnejši afirmaciji — za vsem pa je ostajalo veliko strokovnega in umetniškega prizadevanja. Rojevali so se pa zato rado-
živi in osrečujoči nastopi, za katere pa ni nikoli bilo žlahtnejšega poplačila kot občutek, da je našla pesem pot iz srca v vsa druga srca.
Med logaškimi pevci je, seveda, spominov na pretek. Vselej nekako blizu pa so jim, denimo: prvi javni nastop iz 1.1971, prvi koncert, prvo srečanje lesarskih oktetov na Prevaljah 1973, prvi radijski nastop iz 1. 1974, od tedaj tudi prvi zapis na LP plošči „Srečanje oktetov", srebrna plaketa „Naša pesem" v Mariboru, vsakoletno prepevanje v pobrateni občini Repentabor na Tržaškem, samostojna radijska oddaja iz 1.1977, izjemen uspeh na Reki 1976, koncerti na
3728 MLADIH BREZ DELA. Večinoma so sicer to mladi, ki so končali šolanje in še nimajo zaposlitve. Število brezposelnih v nekaterih občinah je veliko. Tako imajo v Mariboru 14.928 oseb brez zaposlitve, v Ptuju 6.141, v Celju 4597. Najmanj nezaposlenih je v Idriji (464), Metliki (345), Dravogradu (317) in v Logatcu (305).
SLOVENIJA VEČINSKI (51 ODSTOTNI) LASTNIK LUKE KOPER. Tam so 14. avgusta letos končali prodajo delnic. Tako je Luka Koper dobila 6186 novih delničarjev, ki so skupaj vplačali 1.584,63 milijonov tolajev, pri čemer je 31 oseb vplačalo delnice s 4,16 miliona tolarjev gotovine. V prospektu za javno prodajo delnic, je dolgoročna vizija Luke Koper postati najboljše pristanišče v južni Evropi.
TUDI SLOVENIJA. V Avstriji je med 19. avgustom in 1. septembrom potekal Evropski forum, na katerem se je predstavila tudi Slovenija z razstavo o slovenskem gospodarstvu. Prikazana je bila kot tehnološka razvita država, ki je v štirih letih v znanosti in tehnoligiji naredila zavidanja vreden napredek.
NAJVEČ ZDRAVIL IN KNJIG. Slovensko blago je na poljskem trgu zelo iskano. Lani so na Poljskem največ izvozili Krka, Lek, Elektronika Velenje, Papirnica Radeče, Kovino plastika Lož, Slovenija vino, Mladinska knjiga, Gorenje - gospodinjski aparati, Mariborski tisk, Gorenjski tisk Kranj, Slovenske železarne, Metal Ravne in Ilirija Ljubljana. Slovenija je imela lani s to državo 73,7 milijona presežka.
PRODAJA PETROLA. Zanimanje za nakup Petrolovih delnic je izredno velika. Skupna vrednost Petrolovega kapitala, sestavljena iz nominiranega kapitala in rezerv, znaša 18,8 milijarde tolarjev. Javna prodaja delnic se bo pričela oktobra preko mreže Nove ljubljanske banke, kjer bo Petrol ponudil kar 65% svojega kapitala.
956 POLETOV so imela julija letala
Koroškem, koncert v cerkvici na blejskem otoku, prva TV oddaja iz 1.1980, koncert ob desetletnici, izdaja prve samostojne plošče Prišla pomlad 1982, nepozaben je prvi nastop v Cankarjevem domu 1983, nadalje koncert za bolnike Kliničnega centra, koncerti v zelški cerkvi, koncert ob 15-letnici. Zanimivo je bilo prepevanje našim „Ame-rikancem", ko so obiskali domovino 1987, izdaja prve kasete Rožica, taborski koncert ob obnovitvi cerkve sv. Križa v Gornjem Logatcu, svojevrsten je bil 500. nastop marca 1990, koncert ob 80-letnici župnije v Dolnjem Logatcu, jesenska serenada v starorimskem limesu, koncert ob 20-letnici, TV nastop 1991 in 1992, naslednjega leta pa koncert na idrijskem gradu Lovrencu na Pohorju in Starem trgu. In prav na koncu naj omenimo še snemanje prve CD in druge kasete ter priprave na gostovanje med rojaki v Argentini.
Iz začetne volje in želje je vznikla potreba po pesmi, ki je kot potreba po duhovni hrani, je kot potreba po lepem in dobrem. Iz te potrebe je ostal Logaški oktet zvest dobremu in lepemu, saj je zvestoba pesmi zvestoba lepoti. Da bi pevce Logaškega okteta in nas z njimi še dolgo prevzemal pevski nemir, ki se naj izpove v lepoti, večno živo.
Naša pesem naj bo poseben način medsebojnega doživljanja tudi zaradi globljih stičišč z domovino. Za to dragoceno pevsko priložnost je Logaški oktet dolžan vdano hvaležnost rojakom v Argentini.
Marcel Štefančič
Adrie Airways. To je za 5 odstotka več kot lani istega meseca. V prvih sedmih mesecih so imela 5604 polete, kar je 13% povečanje glede na isto obdobje lani.
2500 TON RAZLIČNIH VRST MEDU natočijo vsako leto v Sloveniji. Za 150.000 čebeljih družin skrbi okoli deset tisoč čebelarjev. Slovenci imamo tudi kot čebelarski" narod bogato kulturno dediščino in izročilo, ki sega tja v 7. stoletje. Ponašamo se s prvim čebelarskim društvom na svetu. Anton Janša pa je bil prvi učitelj čebelarstva v dunajskem cesarstvu.
SLOVENSKI ČEBELARJI V ŠVICI. Prvič so se naši čebelarji organizirano predstavili na 34. svetovnem kongresu in razstavi v švicarskem mestu Lausanne. Na njem je sodelovalo več kot 3500 razstavl-jalcev. V Združeni svetovni čebelarski organizaciji v kateri je tudi Zveza čebelarskih društev Slovenije, so članice iz 115 držav. Na 35 kvadratnih mestih je 22 slovenskih razstavljalcev razstavljalo svoj med, izdelke, čebelarsko opremo, izdelke medičarske in svečarske obrti ter poslikane panjske končnice.
V GOZDARSTVU NAJVIŠJE PLAČE. Po podatkih Zavoda RS za statistiko je znašala bruto plača na zaposleno osebo 111.333 tolarjev. Razvidno je iz pregleda, da so imeli najboljše plače v občini Cerklje na Gorenjskem.
ZLATA PLAČILNA KARTICA VISA je konec avgusta „zagledala svet", izdala jo je ABANKA, kot visoko prestižno kartico, ki jo je mogoče uporabljati na 12 milijonih prodajnih mestih in 234.000 bančnih avtomatih z oznako Visa za dvig gotovine v krajevni valuti v 70 deželah sveta. S to kartico, ki nosi fotografijo imetnika, je zagotovljena večja varnost pa tudi zavarovaje za družinske člane. Letna članarina za pridobitev te kartice znaša desettisoč tolarjev. Imetniki lahko opravljajo večje nakupe, so pa tudi zavarovani pri zavarovalnici Merkur za nezgodno zavarovanje za vse stroške doma ali v tujini.
LEDENI ČAJ DOBRO SPREJET. V bogati paleti brezalkoholnih pijač Radenska/ je nova pijača ledeni čaj bila zelo dobro sprejeta, poleg mineralne vode z okusom pomaranče in drugi z okusom limone. Na domačem trgu se je najbolj povečala prodaja Mirala in Radina in to kar za 54,30 odstotkov.
DRŽAVA NE VARUJE SLOVENSKEGA KMETA. Pridelovalci so v velikih težavah zaradi velike letine in zato ker uvoz krompirja zniža ceno domačemu pridelku-Po podatkih kmečkih organizacij bo leto o-stalo neprodanih 150.000 ton domačega krompirja.
JULIJANA PA TEČE KAR V SAVO. Podjetje Perme d. o., ki naj bi prodajalo karavanško vodo, je ustanovil Teos Perne-Leta 1990 je od Vodovoda Jesenice dobil vodno soglasje, lokacijsko in gradbeno dovoljenje za polnilnico pa mu je dala občina Jesenice. Vendar se je kmalu začelo zapletati. Pri obetavnem godpodarskem načrtu so se nekaterim „pocedile sline" Začeli so neverjetno podtalno vojno prod mlademu podjetniku. Tako je obrat onemogočena in čudovita voda odteka v Savo-
1 marka 100 lir
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
16. septembra
1 dolar 122,64 SIT tolarjev 82,36 SIT tolarjev 7,62 SIT tolarjev
NOVICE IZ SLOVENIJE ^ SLOVENCI V ARGENTINI
KRANJ — Na Gorenjskem vsako leto povozijo 300 do 400 srnjadi, škoda na avtomobilih pa je tudi precejšnja. Zato so se odločili, da bodo na nekaterih delih postavili nevidno (vonjavno) ograjo, s katero bodo preprečili, da bi divjad prečkala ceste. Na količke ali drevesa obesijo poliuretansko peno in jo našpricajo s tekočino, ki oddaja vonj po volku ali risu. Prve poiskuse so že naredili, v Avstriji in Nemčiji pa so tudi bili uspešni rezultati. Prve ograje bodo postavili na cestah Kranj-Bmik (pri Šenčurju), Kranj-Jesenice (pri Resju nad Podvinom) in Jese-nice-Kranjska Gora (pri Belci).
LJUBLJANA — Expres, expres je naslov celovečernega filma, ki ga snema Igor Šterk po scenariju, ki ga je sam spisal z Matjažem Pograjcem. Zgodba opisuje ljubezensko zgodbo med fantom in dekletom, M se spoznata na vlaku, zato film postavljajo v kategorijo train movie. V naslovnih ylogah igrata Barbara Cerar in Gregor Bakovič. Zadnje posnetke so posneli na tirih med Ljubljano in Kočevjem, vendar je Pot do kinematografov še kar dolga, saj bo do tja prišel šele sredi naslednjega leta.
LJUBLJANA — Cerkvene oblasti so Rjavile skrb zaradi pisanja po stenah in zidovih. Občine naj bi z večjim nadzorom Preprečevale pisanje grafitov. Na Šopovi Ulici — „la peatonal" — se lahko bere: „Kler bisi fer" ali „kler krade". Pa tudi: „Zabiti se zabijejo (Kacin)", „Deco hajd pa se drogirajmo", „Južnjaki — ven!", na steni novogoriške lekarne: „Ali veste, da je tudi ljubezen zdravilo?", najbolj klasičen pa je "Dost' mam'".
LJUBLJANA — Na ljubljanski tržnici, hi so jo celo poletje prenavljali in dopolnjeni, so med Zmajskim mostom in škofijo Posekali vse kostanje. Nadomestili jih bodo z novimi, ker so strokovnjaki napovedali, da bi se stari v največ desetih letih posušili.
NOVO MESTO — Kandijski most je bil dolga leta edini most v Novem mestu. Ograjen leta 1898, je dolg 136 metrov in do Sedaj ni imel kaj večjih obnovitev. Utrdili Bodo obrežne opornike iz kamna, v razpoke vbrizgali beton, popravili odtok vode ’U dodali nekaj utrditev, da bodo čez most lahko vozili tovornjaki do 15 ton.
LJUBLJANA — Biotehniška fakulteta je Predstavila načrt o nacionalnem programu Namakanja,-ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa se je dogovorilo s ''Uetovno banko v Washingtonu za posojilu. da se ta načrt uresniči. V prvi fazi bi Zgradili namakalni sistem za 12.000 hekta-r°v. Funkcionarji v Svetovni banki pa so zahtevali, da se poleg namakalnih načrtov Uredijo tudi načrti, kako in kam bo večja Pridelava tudi usmerjena.
NEMČIJA, MALTA — Na razstavi Arhitektura - skulptura sta razstavljala dva slovenska kiparja: Jože Baršij in Marjetica P°trč. Oba umetnika sta poleg likovne 'Jhademije končala tudi študij arhitekture. Na Prvem mednarodnem likovnem bienalu likovne umetnosti na Malti s svojimi deli s°delujejo trije slovenski umetniki: z gra-jjhami Leon Zakrajšek, s slikami Stane ^urko in kipar Aleksander Arhar.
IDRIJA — Domači in tuji fotografi so '°vili utrip idrijske pokrajine na četrtem fotografskem ex tempere. Sodelovalo je 84 fotografov. Nagrade pa so letos prejeli Klemen Kunaver, Flavio Mosetti in Janez Jerše.
MARIBOR — Ob petdesetletnici izha-
janja so se pri dnevniku Večer odločili za objavo laserske plošče več izrazno ustvarjalnih domačih skupin. Ob objavi plošče so priredili v Mariboru Festival Večerovih Smeri razvoja z desetimi domačimi in tremi tujimi skupinami.
LJUBLJANA — Peto leto v okviru Sveta Evrope potekajo Evropski dnevi dediščine. V Sloveniji bodo osrednji dogodki v okviru te akcije posvečeni parkom in vrtovom. Otvoritvena slovesnost bo v Vol-čjem Potoku, simpozij pa bo v Ljubljani.
LJUBLJANA — Društvo slovenskih pisateljev je izdalo prvo številko Biltena — osemstransko publikacijo, namenjeno članom DSP. V tej številki sodelujejo Evald Fliser, Robert Titan Feliks, Peter Kolšek, Veno Taufer, Andrej Blatnik, Iztok Osojnik in Aleš Debeljak.
LJUBLJANA — Ob zaključku šolanja tretje generacije častnikov slovenske vojske, je obrambni minister izročil diplome sedemindvajsetim novim podporočnikom, med katerimi so tri dekleta.
STRAŽA — Z zgraditvijo čistilne naprave bo možno izboljšati vodno stanje reke Krke. Imela bo 7.500 priključkov in bo čistila gospodinjske in industrijske odplake Straže pri Novem mestu in okoliških naselij. Zgrajena bo z najmodernejšimi sistemi in z napravami za daljinsko upravljanje. Krka je po letošnjh meritvah primerna za kopanje le v zgornjem delu, med izvirom in Stražo.
NOVO MESTO — Naftno podjetje Shell se zanima, da bi spet postavil dve bencinski črpalki in servis v Novem mestu. Skupaj z Me Donald'som bi hotela zgraditi stavbo na sedanjem parkirišču za tovornjake nasproti avtobusne postaje. Na občini so rekli, da ne bi imeli nič proti, vendar bi morala poskrbeti za nadomestna parkirišča in sezidati garažno hišo. Shell je imel črpalko v Novem mestu že leta 1929, ko je Jože Ogoreutz prevzel zastopstvo na Glavnem trgu; leta 1945 je bilo seveda vse nacionalizirano.
NOVA GORICA — Goriška knjižnica France Bevk je dobila nov bibliobus, s katerim približuje oddaljenejšim krajem možnost branja knjig. V dosedanjih dvajsetih letih je prebredla tri „stare" občine (novogoriško, ajdovsko in tolminsko) in postavila 126 izposojevališč. Lansko leto so presegli število 22.000 izposojevalcev.
LOUSSANA, Švica — Na svetovnem čebelarskem kongresu so zavrteli dokumentarni film Poslikane panjske končnice, ki ga je pred leti posnel Boris Višnovca še za Vibo film. Film v nemški različici je prikazal tudi življenje slovenskega človeka od začetka 18. stoletja, ko so začenjale nastajati panjske končnice. Višek te kulture je bil sredi 19. stoletja, predvsem na slovenskem Koroškem in osrednjem Kranjskem.
LJUBLJANA — Kinodvorano Bežigrad so popolnoma prenovili, tako estetsko kot tehnično. Stene so preoblečene z modro barvo, tudi sedeži so bolj udobni, vendar je srčika prenove novo ozvočenje v DTS/digitalni dolby stereo surround tehniki. To je digitalni zapis, ki združuje šestkanalni digitalni optični zvočni zapis na 35 mm filmskem traku, ki se bere s CD-Roma. Rezultat je izredno čist in prozoren zvok, ki se širi iz zvočnikov, razporejenih po dvorani. Enak sistem naj bi v prihodnjem letu dobila kina Vič in Komuna.
PRISTAVA sporoča:
da bo 1. oktobra ob 9.30 uri
maša s petjem osnovnošolskih otrok;
po maši OBČNI ZBOR društva PRISTAVA;
ob 13. uri pa DRUŽINSKO KOSILO
Rojstva: 30. avgusta je bila rojena Klara Marija Šmalc, hčerka Jožeta in Mateje Hribar.
21. septembra je bila v Capitalu rojena Katja Kovačič, hčerka Danijela in ge. Mari roj. Miklavc.
V družini Mirka Trpina in Magde roj. Skvarča se je 14. septembra rodil sin, ki bo pri krstu dobil ime Maksimiljan Marko.
Staršem naše iskrene čestitke!
SOBOTA, 30. septembra: Srednješolski tečaj v Slovenski hiši. SKA - prof. Matjaž Puc: Bog, narava in človek ob 20 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 1. oktobra:
19. obletnica pri Svetogorski Kraljici, cerkev sv. Rafaela, ob 16. uri: pete litanije Matere božje, slovesna maša, po maši v dvorani kulturno-družabni del z Mladinskim zborom San Justa.
SREDA, 4. oktobra:
Zveza slovenskih mater in žena - razgovor z akad. slikarko Veselko Šorli Puc ob 16.30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 7. oktobra:
Naš dom, San Justo: Logaški oktet ob 20. uri.
NEDELJA, 8. oktobra:
Slomškov dom: Logaški oktet ob 10.30. SREDA, 11. oktobra:
Slovenska vas: Logaški oktet ob 20.30. ČETRTEK, 12. oktobra:
Salon Dorado Teatro Col6n: Logaški oktet ob 17.30.
Poroka: V soboto, 23. septembra, sta se poročila v župnijski cerkvi Brezmadežnega Šrca Marijinega (Loma Hermosa, San Martin) Franci (are in Mojca Oberžan. Priči sta biia ga. Kristina Jarc por. Marolt in Jože Stale. Poročil je dr. Jure Rode.
Vkv.-mu /akonu iskreno čestitamo in želimo sreče!
Nov diplomant: Na univerzi UADE (Universidad Argentina de la Empresa) je končal študije Edi Radoš in postal „licen-ciado en comercializacion".
Želimo mu veliko uspeha in sreče!
PETEK, 13. oktobra:
Mendoza: Logaški oktet.
SOBOTA, 14. oktobra:
Srednješolski tečaj v Slovenski hiši. Društvo Triglav: Logaški oktet ob 19. NEDELJA, 15. oktobra:
Slavnostni koncert Logaškega okteta v Slovenski hiši ob 18.10.
ČETRTEK, 19. oktobra:
Slovenski dom v Carapachayu: Logaški oktet ob 20.
PETEK, 20. oktobra:
Bariloče: Logaški oktet.
SOBOTA, 21. oktobra:
Slovenski dom v San Martinu: Logaški oktet ob 20. uri.
NEDELJA, 22. oktobra:
40. SLOVENSKI DAN na Pristavi. SOBOTA, 28. oktobra:
Srednješolski tečaj v Slovenski hiši. SOBOTA, 4. novenbra:
Srednješolski tečaj v Slovenski hiši. SOBOTA, 11. novembra: Profesorska seja Srednješolskega tečaja.
SOBOTA, 18. novembra:
Sklepna prireditev Srednješolskega tečaja.
Slovenska kulturna akcija prof. Matjaž Puc:
BOG, NARAVA IN ČLOVEK
V soboto 30. septembra ob 20 v Slovenski hiši
ZASTONJ V SLOVENIJO!
ZAKAJ ATE BI ŠLI VI?
2 LETALSKI VOZOVNICI BUE-LJU-BUE bomo žrebali med imetniki KREDITNE KARTICE SLOGA-MULTIRED
Sreča vas išče! Brez sitnosti, brez stroškov! Pozanimajte se! Čas hiti!
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
delikatese DANUBIO
Vedno zvest svoji tradiciji v izdelavi mesnih izdelkov, Frigorifico DANUBIO praznuje svojo trideseto obletnico. Ob tej priliki se zahvaljuje vsem Slovencem, ki živijo v tej deželi, da so nam zaupali v vseh teh dolgih letih, kar od nas zahteva, da poglobimo svoj odnos do vas in vam posredujemo še nadalje okus in kvaliteto naših mesnih izdelkov.
V zvezi s tem jubilejem vam nudimo poseben popust 10% pri vseh nakupih v našem podjetju s tem, da predložite ta oglas, do 15. oktobra 1995.
Prisrčno vas pozdravlja
don Jose Petanovits Pričakujemo vas kot vedno na
Cafayate 1919 - (1440) Capital - Telefon 687-2435/9525
Iz tisočletnih korenin poganja naša rast
40. SLOVENSKI DAN
22. OKTOBRA NA SLOVENSKI PRISTAVI
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 -1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
mm
LEGAJO N° 3545-82
Tel. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2Q B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ŽADOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319 Janez Pustavrh: barvam hiše, stanovanja, polagam tapete (empapelado); tel. 651-6622 (po 13. uri). FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308- (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom
v soboto, 7. oktobra ob 20. uri
PRVI SLAVNOSTNI KONCERT
LOGAŠKEGA
OKTETA
umetniški vodja: Tomaž Tozon
39. OBLETNICA NAŠEGA DOMA
v nedeljo, 8. oktobra
11.30 sv. maša v stolnici
13.00 dviganje zastav in pozdrav
13.30 kosilo
17.30 začetek kulturnega programa
• pozdrav predsednika Janeza Albrehta;
• slavnostni govor Jožeta Mikliča;
• odrska predstava
MARIJA STUART
(Friedrich Schiller)
V REŽIJI FRIDA BEZNIKA
družabna prireditev ob spremljavi orkestra ROCK & POLKA
7.10.
8.10. 11.10. 12.10.
13.10.
14.10.
15.10.
19.10.
20.10. 21.10. 22.10.
LOGAŠKI OKTET
na gostovanju v Argentini
v Našem domu v San Justo ob 20 v Slomškovem domu ob 10.30 v Slovenski vasi ob 20.30 v Salon Dorado v Teatro Colon ob 17.30 v Mendozi — v društvu Triglav ob 19 slavnostni koncert v Slovenski hiši ob 18.10 v Slovenskem domu v Carapachayu ob 20 v Bariločah —
v Slovenskem domu v San Martinu ob 20 na Slovenskem dnevu na Pristavi v Castelarju —
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccidn y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N® 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N® 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N® 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke
na ime „Eslovenia Libre*
J
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - TcL/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
DR. JOHN CORSELLIS pride na obisk
7. okt. Prihod na Eziezo ob 7.15 z Ibe-
ria.
12. okt. Obisk rojakov v Mendozi, kjer ostane do 14. 10.
22. okt. Pozdravi na Slovenskem dnevu na Slovenski Pristavi v Castelarju.
26. okt. Obisk rojakov v Bariločah, kjer ostane do 29.10.
30. okt. Odhod. Ezeiza ob 15.55. - Ibe-
na.
Ostala srečanja z njim bomo pravočasno sporočili ZEDINJENA SLOVENIJA
Darujte v tiskovni sklad!
(pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— S 12.-
ZAHVALA
gospodom: delegatu Jožetu Škerbcu, dr. Mirku Gogali, dr. Juretu Rodetu, Francetu Šenku, Francetu Grumu ter vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nas spremljali v teh težkih dneh.
Hvaležni družini OBERŽAN in RUPNIK
t
Nenadoma je odšla h Gospodu 18. septembra v svojem 72. letu naša draga žena, mati, stara mati in sestra, gospa
Frančiška Oberžan roj. Rupnik
Bog naj ji bo dober plačnik!
Žalujoči mož Stanko,
otroci Marjan, Mojca, Stani in Jožek z družinami, brat Slavko in ostali sorodniki
Buenos Aires, Maribor, Rovte
t
Dne 18. septembra je v 66. letu odšla h Gospodu naša draga žena, mati, stara mati, hčerka in sestra, gospa
Ana Rupnik roj. Klemenčič
Spominjajmo se je v molitvi!
Žalujoči mož Slavko, hčere Irena, Silva, Marta,
Elizabeta in Marija z družinami mati Rozalija
sestre in bratje z družinami ter ostali sorodniki Buenos Aires, Čile, Rovte, Kovor
S